Pomanjkanje strokovnih kadrov
Udeleienci skupščine kemikoo, ki je bila nedaDno, so ponoono govorili o stmkonni izobrazbi osebja, ki je zaposleno v kemični industriji, ter poudarjali vso težo in važ-nost (ega uprašanja. V kemični industriji prihaja vsak r/an do nooih spoznanj in no-Dih odkritij, zato je ta gospodarsk* ocja podoržena stalnim spremembam. Aotoma-tizacija proizDodnje in uoajanje iedalje večjega šfevila merilnih in kontrolnih na-prao zahteoata visoko stopnjo strokcmnoSti. Ledo se vprašanje kadroo v kemični itidu-mtriji uoršča med naJDažnejŠe, toliko bolj, ker smo pri nas v zadnjih letih zgradili več novih kemičnih tooarn.
Sedanje stanje pa kaže, da se to vpraša-nje ni dooolj upošteoalo. Iz ankete. ki je bila izvedena v podjetjih kemične indu-strije Jugotlaoije. je mogoče razoidtti. da. delajo na deloonili mestih, ki terjajo viso-kokvalificirane ati vsaj kvalificirar.e de-l<wce, o 50"/« primeroo priučeni d?laoci. RaziimljiDo je. da pride zalo do pogosfih koarov in zastojeo na napraoah. da je ka-kovost' izdelkoD slabša in da se swovine izkoriščajo neracionalno. Rezultat osega tega je — nižja' deJovna siprilncst in manjši zaslužek.
Po rezultafih ankefe znaša primar.jkljaj koalificiranih delaDceo nad 60 */». Znano pa je, da se je v zadnjih desetih leiih po foetu precej spremenila sestaoa deloone silo. ki je zaposlma d kemični induslriji. Sfeoilo Disokokvalificiranih in kvsliiicira-nih delaoceo se je podoojilo, skupny ite-vilo zaposlenili pn. ne je zmanjšolo kljub poocčanju proizDodnje.
Iz omenjene ankete je nadalje razoidno, da so strokovni delaoci večinoma siarejši ijudjc, kl bodo kmalu zapusttli delo. Z gradiloijo nooih tooarn kemične indusfrije se bo pomanjkanje strokoonjakov še bolj občutilo in stanje se bo še posl&biaio,
Vse to je spodbudiln Zdruienje podjetij kemične indusfrije, da poskuša poiskati rešiteo. Zato je bil na skupščini sprejet sklep, da je nujno potrebno odpreti vsaj se štiri industrijske šole, iri to o čim kraj-šem roku. da bi mogli proi obiskovalci teh šol stopiti na delo ie 1.1960. Iiazen te-ga je zdruienje mnenja, da je trcba o naj-močnepih industripkih bazenih ustanouitt slrokovne kemične centre, kar bi vsckakor koristilo pouku. Tu bi obstajale srednje-tehnične in indusfrijske šole, v katerih bi po mnenju proizDajalcev kemične indu-sfrije lahko najuspešneje usmerjali delo usposabljanja iehničnega osebja, ki ga po-trebuje kemična industrija. Če Dsefij tega ne bomo storili. izražajo člani zdru/.enja bojazen, da se bo oprašanjp strokoonega osebja r> kemični industriji še bolj podab-šalo, kar bo neugodno vplivalo ne samo na delo kemične industrije, temvcč tudi na. njen nadaljnji razvoj.              J. Padjen