PoStnina plačana v gotovinl khaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, 2a 1 nozemstvo 20 Din ftavun prl poStnem čekovnern zavociu St. 10,666, Jlova &oba Cena 1 Din ftedakcija in uprava 1 Celje, Strossmayerieva uiica St. 1, pritličje, desno. Telefon Interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarlfu. Rokopisi »e sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvainjejo le po možnosti. Štev. 45. Celje, petek 8. junija 1934. Leto XVI. Dobrodošli, bratje, sestre, naraščaj in deca! Po treh Jetih se bo nudila naäemu hei emu Cclju zopet prilika, da po- zdravi v svoji sredi lnogočno sokol- sko armado, nosilko državne in na- < ionaine ideje. Tokrat je naša ra- il ost še večja, ker bo v Celju razvit župni prapor, ki ga je župi poklonil Njegovo Veličanstvo kralj Aleksan- der. V svesti si tega visokega odliko- vanja, bo Celje storilo vse, da se bo- do naši gostje počutili v Celju kar najbolje. Skrbeli bomo, da bodo od- uesli udeleženci iz Celja najlepšc utise. Prihajate od Sotle, s Posavja, Kr- škega polja, iz rudajrskih 'revirjev, lepe Savinjske in Šaleške doline, iz- pod Boča in vznožja Pohorja, da mnogoštcvilnemu občinstvu pokažete uspehe svojega del a. Znana sta nam sokolska vztrajnost in disciplina, zato ne dvomimo, da pridete pri- pravljeni. Dobro se zavedamo vzvi- šene naloge Sokolstva, prepojene z neomajno ljubeznijo do kralja in do- movine. Želeč Varn iz dna duše najlepših uspehov pH nedeljskem javnem na- stopu, Vam klieemo iskreno dobro- došlico in krepek sokolski: Zdravo! Sokolski mladini! V nedeljo boš sledila naŠemu kli- cu in prihitela s svojih domov, da pokažeš v Celju sadove svojega dela. Prišli boste med nas Vi, ki boste ne- koč prevzeli naša bremena na svoja ramena. Ne bo Vam z rožicami po- ¦suta pot, vendar se ne strašite zno- ja in truda in vestno sledite sokol - skim ciljem! Naše oči so uprte v Vas in s skrbjo zasiedujemo Vaše delo. Sokolsko delo ni lahko, kajti Sokol zahteva celega človeka. Še nisi po- polen Sokol, 5e obvladaš proste vaje. Sokolski duh Ti mora prevevati du- šo in telo. Pomni, da si sin velike Jugoslavije, da si Slovan! Biti mo- ias vedno nacionalno čist, Tvoj so- kolski apostol, naš neumrljivi Tyrs Ti je in ti bodi učitelj in vodnik. Z njegovimi nauki postaneš pravi So- kol, močan člen velike sokolske veri- ge, ki se razperija od Krkonoš do Balta, Balkana in Triglava. S Tvo- jo izpopolnitvijo Ti bo olajšano so- kolsko delo. Mladina, okleni se Tyrsevih nau- kov, okleni se telovadnice, ki Ti naj bo drugi dom! Tain si krepi duha in telo! Z veselim srcem in vedrim licem Vas bo sprejelo belo Celje kot prave liilade sokolske pijonirje in Vas bo iskreno pqzdravilo.' Skupno z ostalo sokolsko družino prihitite v Celje rnanifestirat za veliko sokolsko ide- jo. Tn boste storili svojo dolžnost v radost vsem, ki jim je na srcu naša narodna bodočnost. Uspehi, ki jih boste dosegli, bodo dokaz mlade in sveže sile, ki Sokolstvo združuje in krepi. Ponosni smo na Vas in Vam pošiljamo naproti v veselem pričako- vanju iskren bratski sokolski po- zdrav. Sokolske fanfare Vas klicejo, Oljo se pripravlja na sprejem. Sokolska mladina — zdravo! Zlet celjske sokolske župe 10. junija v Celju Prvi gostje dospejo v Celje že de- loma v soboto 9. t. in. z dopoldan- ukimi vlaki, da se morejo udeležiti popoldanskih tekem, ki se pričnejo ob 14. na Glaziji. Isti dan ob 20. sta- ietni tck po niestu, ob 20.30 slavnost- na akademija na Glaziji, v primeru slabega vremena pa v Mestnem gle- dališču. Na sporedu je 12 pevskih in telovadnili toek. Glavni del udeležencev dospe v nedeljo 10. t. m. z jutranjimi vlaki. Po prihodu vlakov se telovadci ta- koj napotijo na Glazijo, kjer se prič- nejo skušnje za popoldanski nastop in imajo dostop le sodelujoči. Vod- niki in vodnice, ki so se prijavili za skupno kosilo, naj takoj, ko pridojo na Glazijo, oddajo v zletni pisarni denar, nakar jim bodo izročene iz- kaznice. V zletni pisarni se bodo ži- gosale tudi objave. Na razpolago bo- do tamkaj tudi bratje, ki bodo da- jali vse potrebne informacije. Ob Mil. bo na Glaziji razvitje žup- nega prapora, ki ga je poklonil Nj. Ve1!. kralj. Navzoče bo vse članstvo in naše narodne noše. Te se zbirajo cb :7«10. pri sestri Marici Sernečevi v GregorčiČevi ulici. Nekoliko pred 11. dospe iz smeri Levca okoli 80 konjenikov in okra- šeni vo/ovi, ki bodo otvorili odnos- no zaključili povorko. Povorka kre: ne ob 11. z Glazijc po Ljubljanski cesti, Dečkovem trgu, Gosposki uli- ci, Glavnem trgu, Kralja Petra cesti do mostu pri rudarski šoli, tarn se obrne in krcne nazaj po Kralja Pe- tra in Cankarjevi cesti, Ki'ekovem trgu, Aleksandrovi in Prešernovi ulici pred magistrat, kjer bo minio- hod, nato se vine sprevod na Glazijo, kjer bo razhod. Ob 12. se napoti član- stvo h kosilu v dodeljene gostilne Javni nastop se prične ob 15. na Glaziji. Izvajanib bo 10 točk, med temi nastopi oddelek našega peäpol- ka iz Celja in mednarodna tekmo- valna vrsta. Po javnem nastopu se bo pričela ob 20. ljudska veselica na Glaziji. Jadranski pokret in naša mladina Na velikem zboru Jadranske stra- že v nedeljo 3. t. m. pred mestnim magistratom je imel clan podmladka .IS sedinošolec Mario Subic- naslednji nagovor na množico: Kakor potrebuje majhno, neznatno drevesce plodnih tan in trdne podia ge, da se razvije v mogočen hrast, tako potrebuje trdnih temeljev za svoj razmab tudi največaj družabna tvorba t-loveštva —- to je država. In kdo naj tvori temelje države, če ne baš mladina? Ni li mladina hkratu oni steber, na katerem sloni vsa bo- dočnost narodova in ki je edino upa- nje njegovih voditeljev? Kdo drugi, če ne mladina, naj izpolni sveto opo- roko svojih prednikov in naj stopi v odločno vo!jo na njiliova mesta, da povede narod po pravi poti v še lep- šo bodočnost? Zato pa se vzgajamo mi, dragi to- variši v solah, zato nas izobrazujejo naši učitelji, da bomo nekoC po do- vrSenih študijah stopili samozavest- no na prag življenja in se posvetili domovini in Nj. Vel. kralju. Toda, tovariši, zavedati se mora- mo, da živiino danes v državi, katere meje ne segajo le do najožjih goi-skih vrhuncev, ampak da poteka njena zahodna oziroma jugovzhodna meja preko morja, naše sinje Adrije. Po- nosni smo lahko, da se moremo imc- novati državljane pomorske države in to ne le države z majhnim drob- cem morja, temveč ponašamo se lah- ko z obalo, ki se vije v dolžino celih 1400 km od Sušaka pa doli do sinje- ga Kotora. Ne bom vam tu našteval vseh ve- likih vrednot, ki jih nudi baš mor- je našemu narodu. Znano vam je, ka- ko ogromen je njegov gospodarski in kulturni vpliv, znana vam je prav tako važna uloga, ki jo je igral naš Jadran že od prvih zgodovinskih dob. Saj niso zaman tako zelo silili na na- še ozemlje zavidni sosedje, ki so sku- žali uničiti naš živelj in njega obi- čaje, samo, da bi si priborili oni bi- ser, ki jim je bliščal kakor svetla zvezda na nebu. Toda naš narod ni klonil. Branil je svojo obalo hrabro skozi stoletja in stoletja in dasi je res, da ni mogel vedno odoleti so- vražnikovim navalom, je vendai' oču- val svoje najdražje vse do tedaj, dokler ni zadihal zlate svobode pod skupnirn krovom z ostalimi brati Ju- gosloveni. Kljub temu pa je naša sreča kal- na in nehote se nam morejo zasol- ziti oči, če se spomnimo z eno samo mislijo svojih bratov onstran meja. Tarn na naSem mračnem zapadu je- či še danes pod tujim jarmom več kot pol milijona ljudi naše krvi, ki vedno težje in težje prenašajo svoje trpljenje, a vendar še upajo, da bo nastopil tudi zanje dan rešitve. Zato pa je naša sveta dolžnost, da zvesto čuvamo svoje interese in da oiiranimo trduo v svojih rokali ono, kar nam pripada po tradiciji že iz starega veka. Saj je bilo že dovolj kr- vi prelite za ta naš biser, mar ga ho- čemo sedaj prepustiti tujcu? Prav iz tega razloga so se pričeli že kmalu po svetovni vojni zbirati naši bratje Dalmatinci v organizaci- ji, ki so ji postavili za cilj samo- obrambo morja. In rasla je in rasla Jadranska straža, ki sega danes že v vsako narodovo plast. Njen namen je, da vzgoji že v mladih srcih bud- no zavest do morja in da vzbudi v njih hkratu zanj pravo ljubezen in zanimanje. Naša dolžnost pa je, dra- gi tovariši, da se ravnamo v vsakem oziru po onih smernicah, ki so nam jili začrtali naši voditelji, in da vz- ljubimo svoje morje zares z isto res- nično ljubeznijo, s katero vzljubi otrok svojo mater. Naša naloga je, da širimo jadransko idejo med na- šim narodom, da bo čul o milini in dobrinah našega morja tudi sleher- ni kmet v najbolj oddaljeni gorski vasi naše širne kraljevine. Končno pa se moramo tudi udejstvovati v pokretu samem; delovati moramo vsestransko za napredek našega Ja- drana in naš trdni namen mora biti, da s tem tudi svetu dokažemo, da se Jugoslav!ja jasno zaveda svojega po- slanstva, ki ga je prejela že v starem veku. To poslanstvo prehaja že tu- di na nas, dragi tovariši. Zato pa na delo! Stopimo na plan, pokažimo na braniku svoje doniovine, da smo vredni svojih prednikov! Naj kliče med nami duh onih, ki so bili pri- pravljeni žrtvovati za svojo rodno grudo tudi zadnjo kapljo krvi, da jo bomo tudi mi prav tako hrabro in neustrašeno branili! Saj vendar ho- čemo in moramo dočakati dan, ko homo s ponosom rekli: Naša si, Dalmacija, našapasta tu- di ve, Isti'a in Gorica! Podaj nam ro- ko ti, jugoslovenski naŠ Zadar, daj, da bo maščevana kri tisoCerih ne- dolžnih, ki so jo darovali le za svo- bodo in cast domovine! Čuvajmo naše morje! Nj. Vcl. kralj Äleksander I. Prapor, ki ga je poklonil celjski sokolski župi Nj. Vel. krelj Äleksandzr I. Stran 2. »Nova Doba« 8. VI. 1934. Štev. 45. Izredno lep sestanek JNS v Celju Občinska organizacija JNS za me- sto Celje je imola v sredo zvečer v salonu Celjskcga doma članski se- stanek, ki se ga je udeležilo izredno mnogo članstva mestne in okoliške organizacije JNS. Sestanek je otvo- ril predsednik mlestne organizacije g. dr. Kalan, ki je poročal o stališču, ki ga je zavzela enodušno sreska or- ganizacija. JNS v Celju due 30. inaja 1934 na svojem občnem zboru gledc bojevniškega gibanja. Nadalje je poročal obširno o kon- ferenci poslaneev, senatorjev, čla- nov glavnega odbora JNS, banovin- skih svetnikov in zastopnikov sres- kih organizacij JNS iz dravske ba- novine, ki je bila v ponedeljek 4. t m. v Ljubljani, ter o njenih za- ključkih in o konsekvencah, ki se podajajo iz teh zaključkov za stran- ko in strankine pristaše. Jugoslo- venski nacionalni stranki so dobro- došli vsi, ki se ji doslej niso pridru- žili, ako pridejo vsled notranje pie- obrazbe in z iskrenostjo. Vsa nacio- nalna javnost v dravski banovini je odklonila bojevniško akcijo. Govor predsednika g. dr. Kalana j" bil sprejet z živahnim odobrava- njem. Narodni posianec g. Ivan Prekor- žek je ugotovil, da se zbirajo v bo- jevniških vrstah po pretežni večini ljudje, ki se novembra 1931. niso ho- teli udeležiti skupščmskih volitev in tedaj niso hoteli manifestirati za eiiotno in nedeljivo Jugoslavijo. Opo- zoril je nato na politično brezpo- membnost bojevništva, katerega kvarna posledica pa je boljševizaci- ja Ijndi, ki je javna uprava ne sme dopustiti, še manj pa krepiti. Tudi govor g. poslanca je bil spre- jet z burnim aplavzom. V debati je podpredsednik obein- ske organizacije JNS g. mag. pharni. Andro Posavec karakteriziral s tem- peramentnimi besedami bojevniški pokret in njega posamezne poborni- ke. Clanski sestanek je enodušno in z viharnim odobravanjem odobril u- vajanja referentov, nakar je predsed- nik gosp. dr. Kalan zaključil lepo zborovanje. Akademija celjskih sol 3. junija na Glaziji v Celju »Dneva Jadranske straže« v Celju, o katerih smo že obširno poročali, sta bila v glavnem namenjena naši mla- dini, ki je bila pri prireditvah tudi zelo aktivna. Višek njenega dela pa je bi!a akademija na Glazyiji. Nestalnost vremena in strah pred dežjem, sta bila kriva, da ni bila prireditev tako obiskana, kakor je zaslužila po programu in izvedbi. Toda kljub temu je bilo na Glaziji prav veliko hvaležnega občinstva, ki je z vidno pozornostjo spremljalo vse točke lepega sporeda. Program je otvoril zbor deške meš- čanske sole z državno himno, nakar je zapel Devovo »Soči«. Vodil je strok. učitelj g. P. Segula. Zbor je ze- lo discipliniran, glasovno izenačen in tudi v basih izdaten. Prav prisrčen je bil nastop deklic mestne narodne sole: živa trobojnica priskaklja na zeleno trato, poskače, zaraja kolo in spusti pod nebo trobarvne balončke. Žal, da ni bilo mogoče točke pono- viti. Nastop je skomponirala in vo- dila strok. učit. N. Trdinova. Pred njimi je nastopil deški zbor okoliške sole, ki se odlikuje po jasnih glaso- vih, v nižini žal prešibkih. Z lepim prednašanjem so zapeli dr. Schwa- ba »Večer na morju« in Devov »Klic z Jadrana«. Vodil je učit. V. Kovač. Šenoino pesem »Dolazak Hrvata na more« je podal moSki go vorn i zboi1 trgovske sole. Zaradi premajhnega števila sodelujočih ni mogla pesem tako učinkovati, kakor bi sicer v za- prtem prostoru. Zbor je naStudirala učit. ga. A. Sadarjeva. Nepozaben utis je napravil nastop gojenk zavoda šolskih sester. Nasto- pile so v enotni mornarski obleki; bil jih je poln oder, kar je nudilo ze- lo lepo sliko." Pod vodstvom sestre Ljubomire so zapele dve pesmi: Tome: »Himna podmladkaric JS« in Ocvirk: »Straža ob Adriji«, zadnjo s spremljevanjcm celotne godbe na pi- hala. To pesem so morale ponoviti. i Pestrost sporeda je dvignil nastop gojenk 3. in 4. razreda realne gimna- zije, ki so zelo precizno, skladno in z eleganco izvajale Pospišilove »Ceš- I ko-jugoslovenske plese«. Tudi to tof- ko je nažtudirala strok. učit. gdč. N. Trdinova. Dve narodni: »Vrbniče nad mo- I'em« in »Barčico«, v harmonizaciji g. C. Preglja, ki je zbor tudi vodil, so zapeli dečki mestne narodne sole z zelo lepim prednašanjem in prisrč- nostjo. V sklaclu s eelotno prireditvi- jo so dijaki 5. in C. razreda gimnazi- je strumno izvajali simbolično vajo: »Buči morje Adrijansko«, ki jo je se- stavil in naštudiral g. A. Bolhar. Akademijo je zaključil 200 grl mo- can zbor dekliške in deške meščan- ske sole, ki je zapel »Himno J. S.«, ki se je prvič izvajala v Celju. Je efekten zbor, kot himna nekoliko predolg, a strok. uCitelj g. P. Šegula, ki je zbor vodil, je dal pesmi življe- iija, da jo užgala in so jo moraii po- noviti. To je bil prvi javni nastop vseli celjskih šol. Bil je torej nekaka revi- ja dela, ki je pokazala velik uspeh tako v eeloti, kakor tudi pri posa- ineznih točkah. Zavodom in mladini moramo k lepemu uspehu iskreno eestitati. Prav posebno pa velja to za naše učitcljstvo, ki se je toliko žrt- vovalo. Vsa cast in hvala za tako de- lo! Jadranski straži v Celju, ki je da- la inicijativo za prireditev in jo tu- di podredila svoji ideologiji — velja iskrena hvala in vse p/riznanje za tako smotreno in brezhibno izvede- no prireditev. Ob rivlepu bodi omenjena želja, da bi nam naše sole vsako leto nudile kaj sličnega, a javnost naj v bodoče s polnoštevilno udeležbo pokaže in dokaže, da zna ceniti delo mladint? in učiteljstva. DOMACE VESTI d Eksplozija peklenskega stroja v brzovlaku v Zagrebu. V torek 5. t. m. ob 12.24 je na železniški postaji v Za- grebu eksplodiral peklcnski stroj v stranišču kurznega voza Pariz -Stras- bourg - Monakovo - Jesenice - Beo- grad, ki se je nahajal v sestavi brzo- vlaka Pariz - Beograd. Peklenski stroj je poškodoval prednji del voza in razbil vse šipe na oknih. Človeš- kih žrtev ni bilo. Uprava policije v Zagrebu je takoj uvedla preiskavo. Po ugotovitvah strokovne komisije, ki je preiskala dele ure, ki je bila nameščena v stroju, je bila ura na- vita 12 ur pred eksplozijo, tako da je sklepati, da je bil peklenski stroj po- stavljen v voz pred prihodom vlaka v Jugoslavijo. d Izprememba v upravi zdraviliš- ča na Dobrni. Dosedanji upravitelj zdravilišča na Dobrni g. Alojzij Jan- kovič je na lastno prošnjo upoko- ien. Za čas sezone je poverjeno vod- stvo zdravilišča banskemu svetniku g. dr. Franu Šteru, bivšemu ravna- telju zdravilišča v Rogaški Slatini. d Turisti in obmejne straže. Cu- varji naših mej imajo strog nalog, da dovolijo hojo ob naših mej ah in njeni bližini po planinah samo onim, ki na zahtevo predložijo izkaznico. Vsi Clani SPD, ki so plačali članari- rio in imajo izkaznico, opremljeno v letno znainkico 1934, lahko neovirano posečajo naše planine. Važno je to- rej, da je vsak planinec tudi clan SPD in da je plačal članarino, ker BILO KUDU M SVUDA! je sicer v nevarno.su, da ga obmej- ne straže v bližini eil ja zavrnejo. Pomnite, da graničarji niso nasprot- niki planincev; pac pa vršijo svojo službo vestno in točno, zato naj jim dajo planinci radevolje vsa pojasnila. ki bi jih morda od njih zahtevali. d Darovalci knjig za vseučiliško knjižnico. Društvo prijateljev prav- ne fakultete v Ljubljani je sklenilo nabirati knjige pravne vsebine za vreučiliško knjižnico in društvo siu- šateljev pravne fakultete Zadevnemu pozivu eksekutive društva se je do- slej odzvalo že več darovalcev, ki so naklonili društvu tudi zelo dragoce- ne znanstvene knjige. Darovali ;;o: g. Vladimir Foerster, sodnik okrožne- ga sodišča v Novem mestu, 45 knjig; g. dr. Boris Furl an, privatni docent in odvetnik v Ljubljani, 22 knjig; g. dr. Stanko Lapajne, redni vseučiliš- ki profesor v Ljubljani, 19 knjig; g. dr. Rudolf Andrejka, honorarni pro- fesor v Ljubljani, 4 knjige; g. Anton Mladic, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, 45 knjig; g. Matevž Gru- den, kapetan v pok. v Ljubljani, 9 knjig. Vsem darovalcem izreka od- bor najprisrčnejšo zahvalo. Knjige so že oddane knjižnici juridične fa- kultete v Ljubljani in se bodo poraz- delile med vseučiliško biblioteko, sc- minarske biblioteke in Društvo slu- šateljev pravne fakultete. d černe Vladimir, gostilničar v Za- grebu, Radiceva ulica 1, se je prese- lil v prostore staroznane gostilne v Varšavski ulici 5 (prej Samostanska) ter se priporoča svojim cenjenim go- stom '/.a nadaljno naklonjenost. d Dunajska vremenska napoved za soboto 9. junija: PoveČini jasno, pojemanje veti'ov na Nižjcm Avstrij- skein, nekoliko topleje. Celje in okoiica Razobesite zastave! , Mestno načelstvo v Celju razglaša: Mestna občina bo v počastitev go- ntov, ki se udeleže zleta celj.ske so- | kolsko župe v Celju, 9. in TO. t. m. j razobesila na svojih poslopjih dr- J žavne zastave. Hišni posestniki se I vabijo, da tudi okrasijo svoja po- | slopja z državnimi zastavami. i * * ' * ! Županstvo občine Celje - okoiica vabi hišne posestnike v predniestnih I krajih, da 9. in 10. i m., ko se vrši j v Celju zlet celjske sokolske župe, okrasijo svoje hiše z državniini za- stavami. c Celjski občinski svet bo imel redno sejo v petek 15. t. m. ob 18. in ne 8. t. in., kakor je bilo sprva jav- ljeno. c Zopet povodenj v Celju in oko- lici. Vsled močnega deževja, ki se jc- pričelo v torek in je trajalo do srede, je pričela Savinja s pritoki v sredo zjutraj rapidno naraščati in je kma- lu dosegia 2% m nad normalo. Ne- varnost je bila tern večja, ker je tudi Vöglajna močno naraščala. Voda je v sredo zjutraj prestopila bregove, zalila kleti v javni bolnišnici in ne- katei'ih drugih poslopjih ter poplavi- la Glazijo, promenadno pot ob Sa- vinji na »Otoku«, srednji del j>oti na Masarykovem nabrežju, giavni dre- vored v mestnem parku pri kapu- cinskem mostu, ves predel od brvi Cez Voglajno do Starega gradu s sportnim igriščem pri »Skalni klcti« vred, cesto pri drugem železniškem mostu, del banovinske ceste v Polu- lah ter mnogo vrtov, njiv in travni- ke ceste in poti. c Šolska razstava na gimnaziji. Na drž. realni gimnaziji v Celju bo od nodelje 10. t. m. do vštetega tor- ka 12. t. m. razstava ženskih roCnih del in risarskih izdelkov učencev in učenk zavoda. Razstava bo odprta v risalnici v nedeljo od 8. do 12., v po- nedeljek in torek pa od 8. do 12. in od 15. do 17. Starše in ljubitelje mia- dine vabimo, da si ogledajo razstavo. ] c Na drž. realni gimnaziji v Celju i bodo sprejemni izpiti za I. razred v torek 2G. t. m. od 8. zjutraj dalje. Prošnje, kolkovane s 5 Din, s krstnini listom in zadnjo šolsko izkaznico je j treba vložiti pri ravnateljstvu naj- i pozneje do 23. t. m. I c Pri javni sokolski teiovadbi, ki j bo v nedeljo 10. t. m. popoldne na j Glaziji, bo pri štafetnem teku na- ; stopila tudi po ena vrsta članov in ! članic s Sušaka. | c Učiteljsko sresko društvo v Ce- lju bo zborovalo v soboto 9. t. m. ob 8. v mestni narodni šoli v Celju. Na dnevnem redu so poročila, predava- nje g. učitelja Gobca o »Nažih i)eda- j goških knjigah« in volitev delegatav. Šolski vrtnarji se bodo v zadevi raz- ] stave sestali ob 14. v mestni narodni } Soli. j c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo v soboto 9. t. m. ob 1G. sestanek pri tov. Tomažu Graliu na Dečkovi cesti y Gaberju. Zaradi izredno važne zadeve je potrebna pol- noštevilna udeležba. Prcmarij dr. I. Raišp se je» preseRil in ordinira v lastni hiši u Celju, Kralja Petra 26 c Popoldanski avtobus na progi Šmartno ob Paki — Logarska doli- na bo vozil v letni sezoni po potrebi z zvezo na osebni vlak, ki prihaja iz Celja v Šmartno ob Paki ob 1(5.49. Opozarjamo na to društva, ki prire- jajo skupne izlete, in druge intere- sente. Voz stavi na razpolago direk- cija p. t. v Ljubljani in mora biti naročeu vsaj 24 ur prej pri Savinjski podružnici SPD v Celju. c Oskrbovane planinske postojan- ke v podroCju Savinjjske podružnic«1 SPD so sledečei Kocbekov dom n;i Korošici, Frischaufov dom na Okreš- lju, Piskernikovo zavetišče v Logar- ski dolini, Mozirska koča na Golteh in Celjska koča na Tolstem vrhu pri Celju. Planinski dom v Logarski do- lini se otvori 15. t. m. in vabi goste. c Zahvala. Odbor Jadranske stia- že v Celju izreka najiskrenejšo za- hvalo vsem, ki so kakorkoli pripo- mogli k temu, da sta Dneva JS v , Celju tako lepo uspela. Naša najlep- ša zahvala veljaj mestnemu načel- stvu, korporacijam, društvom, našini vrlim damam in vsem, ki so zasta- vili svoje moči in sposobnosti za uspeh prireditev. Prav posebno za- hvalo pa izrekamo gg. ravnateljem in upravitelj em vseh celjskih šol, p. n. učiteljstvu in naši mladini za vso požrtvovalnost, naklonjenost in navdušenje, ki so ga pokazali pri iz- vedbi našega programa, sebi, mestu in društvu v cast in ponos. Najlep- še se zahvaljujemo tudi vsem zavo- dom, družbani, trgovcem in posa- meznikom, ki so z darovi podprli pr- vo javno tombolo, JS v Celju. Aran- žcrjem in lastnikom celjskih izložb i iskrena hvala za učinkovite izložbe ] v teh dneh, ki so bile tako skladne z našimi prireditvami. Vsem najlepša hvala! — Odbor JS v Celju. c Jadranska straža v Celju izrekn g. L. Kudišu, ind. v Celju, javno za- hvalo za 700 Din, ki jih je poklonil društvu od druge tombole v zneskn 1000 Din, ki jo je zadel njegov sin Polo. j c Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, , včlanjcno v Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani, je na svo- jem zborovanju 1. t. m. razpravljalo o predlogu poslodavskih komor gle- de obrtnega zakona in sprejelo to-lc resolucijo: »Apeli'ramo na gospoda ministra, da vztraja pri svojem pr- votnem pooblastilu, po katerem naj odpravi samo pomote in slabo stili- zirana mesta v novem obrtnem za- konu. Odločno protestiramo proti na- nieri poslodavskih komor, da hi se ob novelizaciji obrtnega zakona po- slabšal zakon na škodo privatnih Štev. 45. »Nova Doba« 8. VI. 1934. Stran 3. nameščenccv. Ugotavljamo, da pred- stavlja seclanji obrtni zakon itak le .minimalno zaščito privatnih nameš- ¦ Čencev, katere $i ne bomo pustili 'nikdar kratiti.« < Prcstcvoljna dasilska četa v Ga- berju priredi 12. avgusta veliko jav- no tombolo. Društva se prosijo, da no določajo za la dan svojih proslav. c Krajevna skupina žandarmerij- skih upokojencev v Celju bo imela redni letni občni zbor v nedeljo 10. t m. ob 14. v gostilni g. Franca Les- kovška v Gaberju, Mariborska cesta 3G. Vabljeni so vsi žandarmerijski upokojenci odnosno njih vdove. c žetev smrti. V celjski bolnišniei so uim li v sredo (5. t. m. 71-leini upo- kojeni rudar Franc Grobelnik iz Pe- trovč, 30-letni drvar Josip Ferlin iz Veternika pri Kozjem in 39-1 etna po- sestnica Marija Čoklova iz Virovca pri Pristavi. N. p. v m.! c Obupen čin. V torek okrog 7. zju- ti'aj se je obesil v vojaŠnici kralja Aleksandra v hipni duševni zmede- nosti 22-letni redov 39. p. p. Ivan Uran, posestnikov sin iz Ribnice na Pohorju. Uranovo truplo so prepe- Ijali v Hibnico in položili na tamkajš njom pokopališču k večnemu počit- ku. c Kronika nesreö. V četrtek se je vozil 27-letni podporočnik g. Leonid Radziwil iz Celja z motornim kole- som proti Žalcu. Med vožnjo se je zrahljala pritrjena prikolica, ga uda- rila z vso silo v levo nogo in jo zlo mila. V četrtek je podiral 72-letni po- sestnik Ivan Pristovnik iz Barče pi'i Konjicah v gozdu drevje. Podžagano drevo je nenadoma treščilo nanj ter inu zlomilo levo nogo in občutno po- škodovalo ramena. V torek dopoldne je razkladal 45-1 etni posestnik Anton Napotnik iz Buč pred gostilno gasp. Natka na Bregu sod vina. Pri tem je Napotniku spodrsnilo. Sod se je zvalil nanj in mu zlomil levo nogo. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. ( Obrtniki, trgovci, poslužujte se nakaznic za brezpo,selne, ki se dobi- jo v .vsaki mnpžini po 0.25, 0.50 in 1 Din pri me*stni blagajni na mest- nem mng-istratu. c Za birmance m o 1 i t v c n ike, roznc vence priporoča K. Goričarja vdv., Celje, knjigarna in vcletrgovi- na s papirjem. • c Nočno lekarniško službo ima od sobote 9. do Vštetega pctka 10. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgn. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilno službo ima od nedelje 10. do vštete sobote 1(5. t. m. IV. vod pod poveljstvom g. A. Koschierja, reše- valno II. skupina, inspekcijsko pa poveljnik g. F. Koschier. „A S T R A'4 čevlji Celje, Aleksandrov« 4 c Kino Union. Pctok 8. junija: »Greh gospe Claudetove«. Krasna, drama trpljenja nesrcčne inatere. V glavnib ulogali Helen Hayes in Le- wis Stone. Zvočna predigra. — So- bota 9. in nedelja 10. junija: »Rud- nik v plamenu« (Tovarištvo). Zvoč- ni velefilm iz življenja franooskih in nemških rudarjev. V glavnih ulogah Aleksander Granach in Fric Kain- pers. Predigra zvočni tednik. — Po- nedeljek 11., torek 12. in sreda 13. ju- nija: »Inge in milijoni«. Velik pusto- lovski film. V glavnih ulogah Brigi- ta Helm, Paul Wegener in Oto Wall- burg. Glasba: Erik Plessovv. Pred- igra: zvočni tednik. Tuberkuloza in sola s šolsko higijenskega stališča Dne 28. maja zvečei" je predava! ciocent g. dr. Ivan Matko v risalnici meščanske sole pod okriljem Ljud- skega vseučilišča in krajevne proti- tuberkulozne lige v Celju o predmetu »Tuberkuloza' in sola s šolsko higi- jenskega stališča«. Iz njegovega za- nimivega in aktualnega predavanja posnenmmo: Borba proti tuborkulozi se mora izvajati predvsem v soli. Slehernega je treba vzeti pod okrilje te borbe. Borba v Soli mora biti svojevrstna, ker je tudi potek tuberkuloze pri otrokih drugačen nego pri odraslih. Sola zajame 100% prebivalstva. Zato mora biti vsaka sola s higijenskega in zdravstvenega stališča dobro opremljena, nikjer ne sme manjkati moderna kopalna naprava in igriš- Ce. Borba proti tuberkulozi je pro- blem, neobdelano polje, ki ga je tre- ba vzeti pod mikroskop. Kajti razne preiskovalne metode nam povedo, da je v predmestjih do 100% mladine okužene za jetiko. V Smederevu je bilo 80% otrok pri vstopu v Solo oku- ženih. V I. razredu osnovne sole Lich- tenturna v Ljubljani je bilo 72%, v I. razredu meSCanske Sole 89% na osnovni šoli v Mostah pa celo 90% okuženih otrok. To so strašne števil- ke. Smo poljedelska država, a kljub temu smo zelo okuženi po jetiki. Tu- di velika večina učiteljev je tuber- kulozna. Na Madžarskem je obolelo za jetiko 77% učiteljev, četrtina pa je umrla ali pa bila upokojena zara- di te bolezni. Tudi pri has ni mnogo bolje. Na Golniku se je zdravilo 12 učiteljev v I., 14 v II. in 30 v III. šta- diju, na Brestovcu pa 13 v I., 24 v II. in 124 v III. štadiju. Dogaja se, da gredo učitelji z odprto tuberkulozo naravnost iz šole v zdravilišče in iv zdvavilišča zopet nazaj v solo med mladino. Z jetiko se okužimo z me- hurčki in kapljicami in pa s pra- hom, ki je najbolj nevaren. Zatot je brezpogojno treba šolske prostore 6i- stiti z mokro cunjo in tudi prah bri- sati z mokro cunjo. Pri otroku, ki s« okuži, obolijo skoro vsi organi, a naj- veC je pljučne tuberkuloze. Brez ba- cila ni jetike. Pri otroku se pokažejo znaki obolenja: postane duševno po- trt, čemeren, bled, se ne igra več, po- javi se malokrvnost, padec v teži in nazadovanje v žolski izobrazbi. S pad- cem telesne teže se zožuje oprsnjak. Malokrvnost pa gre roko v roki s tu- berkulozo. Učitelj mora svoje učenoe opazovati in mora biti njihov mali zdravnik. Zato1 mora biti podkovan v zdravoslovju. Ne obolijo za jetiko sa- mo revni in proletarski otroci, inar- več tudi otroci booratih in dobro si- tuiranih, ker je pri njih jetika rod- binska. Opaža se, da je prehrana otrok slaba in da mnogo otrok trpi na kronični lakoti. Tudi kmet često sla- bo prehranjuje svoje otroke, Cetudi ima poln hiev živino in perutnine tor zelenjave, ki je pa ne zna uporabljati za prehrano. Marsikateri kmetski otrok mora zgodaj vstati, iti na pa- šo, nato večkrat s prazniin želodcein v šolo in ko pride iz sole, se vsede k prazni mizi, od koder mora zopet na pašo. Otroke vse preveč oblagajo s težkim delom na kmetih ali pa v domačem gospodinjstvu, kar |ni'ka kor ni zdravo in koristno za telesni in duševni razvoj. Večina teh otrok, tudi kmečkih, je okužena z jetiko. Na najslabšem so pa otroci želarjev in viničarjev, ki jih stai'si prezgodaj izkoriščajo. Za pobijanje jetike v soli je brez- pogojno potreben šolski zdravnik. Ne zdravstvene domove, ampak k vsaki šoli šolskega zdravnika! Šolski zdravnik ni tu saino za pobijanje tu- berkuloze, ampak vseh bolezni, zlasti pa, da pravočasno zasledi jetiko. Vsak ußenec mora biti natančno pre- iskan, predno prestopi prag sole. V. 4. in 5. razredu je treba še enkrat zdravniško temeljito preiskati vsc otroke. V šoli se morajo vršiti po- svetovalne ure med učiteljorn, zdrav- nikom in starši, da tako sedelujejo pri pobijanju jetike in pri pravočas- uem zdravljenju. Šolski zdravnik tudi odloča, kdo ne spada v solo, nad- zoruje higijeno v Soli, predava stai- Šem in poučuje otroke o zdravstvu, nudi učencem zdravstveno pomoč. jih pošilja v zavode in gozdne sole, zlasti pa opravlja tudi poklicno po- svetovanje. Otrok z odprto jetiko se ne sme udeleževati pouka, mora so pa izšolati. Za take učence je ti-eba ustanoviti posebne razrede s posub- nimi učitelji. Gmotno stanje učiteljev je slabo. Zato bi morali skrbeti, da si ustanove svojo bolniško blagajno, ali da se prevzamejo v social no za- varovanje. Učitelju, ki oboli za. jeti- ko, bi se moral a priznati pokojnina, četudi nima zadostnega števila služ- benih let. Šolski sluga, okužen po jetiki, ne spada v žolo in tudi ne sine stanovati v soli. Istotako ne učitelj. Prodajalec zivil v soli bi moral biti zdravniško preiskan vsaj vsakega pol leta. Učilnice so prenatrpane, ker se je premalo zidalo, a število otrok je znatno naraslo. Zaradi tega se mo- rajo šolski prostori trikrat v eni uri prezračiti. Stranišča niso higijenič- na ter jih je za število otrok premalo. Tudi se telovadnice in ußilnice upo- rabljajo za vse mogoče zadeve. Ker se v telovadnici skače, je tarn mno- go prahu, ki ga vdihavajo otroci. Prah pa je največje leglo bacilov. Pouk o higijeni in zdravstvu spa- da v vse sole in učne načrte.. Solo je treba pritegniti k velikeniu kultur- neinu delu propagande za pobijanje jetike. Kdo bo vse to vršil? Šolski zdravnik in učitelj. Sport je najbolj- šo sredstvo za telesno zdravje. Sola mora navajati mladino k sportu in ji izbrati primeren sport, ki se pa ne sme pretiravati. Posebno je treba uvajati plavanje in tek, regulirati prehrano in navajati na uživanje rastlinsko sladkornih snovi. Pri te- lovadbi in sportu je treba predvsem paziti na lepo držo, uvajati pravilno dihalno tehniko in polagati posebno važnost na oprsnjak. Ko učenec dokonča šolo, si mora izbrati primeren poklic s posebnim ozirom na telesne in duševne zmož- nosti. V to pa sta poklicana pred- vsem učitelj in zdravnik. Nevarni za jetična obolenja so sledeči obrati: ži- vilski, gospodinjski, grafični, tekstil- ni. Kot živilske je razumeti mesarje, peke, slaščičarjc, natakarje itd., kot gospodinjske kuharice, sobarice, kot sobne poklice uradnike, čevljarje, krojače. Za zdravje so škodljivi tek- stilni, največ pa pletilni obrati. V teh obratih morajo razpraževalne napra- ve brezhibno delovati. S teh vidikov je treba mladini pokazati pravo pot za pravilen in neškodljiv poklic. Bor- ba proti jetiki je težka. A kljub te- mu mora globoko zajeti Solsko, do- mače in družinsko življenje. Potreb- no je mnogo intenzivnega, energiC- nega, predvsem pa smotrenega dela Ta problem je čimdalje težji, zlasti če upoštevamo, da je v naši državi toliko tuberkuloznih obolenj, kakor jih ima ves francoski narod. Sokolstvo župni vestnik Župa je ravnokar izdala slavnost- no ali zletno številko Župnega vest- nika v lični opremi in tisku Zvezne tiskanie v Celju. Na 1. strani je fo- tografija Njegovega Veličanstva kra- lja, .sledi kratek pozdrav zletu, nato fotografija župnega prapora, poklo- njoncga po Njegovem Veličanstvu kralju. Župni starešina br. Smertnik je prispeval idejni članek: »Sokolska Jugoslavija«, tajnik br. Čepin poda- je kratek historijat župe, br. Hajn- šek o »Sokolstvu na vasi««. Razen za naše prednjaštvo dragocenega teh- ničnega gradiva, ki so ga prispevali brata Burja, Prolog in s. Trdinova, je tik pred zaključkom dospel še čla- nek brata Mahkote: »Pol hrenovke z žemljo«, ki bo gotovo našel prizna- nje med našiini vzgojitelji mladine. ! Cena zletni številki je 3 Din in bo uaklada z ozirom na bogato vsebino brez dvoma kmalu l'azprodana. x 25-lelnica Sokolskega društva v Št. Juriju ob juž. žel. \ nedeljo 8. ju- lija bo pi-oslavilo šentjursko sokolsko društvo svojo 25-Ietnico z okrožnim zletom v Št. Juriju in z otvoritvijo lastnega letnega telovadišča. Pokro- viteljstvo te slavnosti je prevzel br. ban dr. Drago MaruŠič. Priprave so v polnem teku. Dan pred zletom 7. julija bodo okrožne lahkoatletske tekme, zvečer pa akademija na pro- stem. Podrobni spored bo pravočas- no objavljen. Ali ste že poravnali naročnino MAURICE LEBLANC: 68 Skrivnostno oko Kriminalen rom«n Prevel B. Rihteršič Po teh besedali je vse prisotne premeril, kakor bi še blazno upal, da je njegov šef preoblečen in ne- viden med njimi, kakor bi upal, da ga bo vzel v na- ročje in odnesel iz tega strašnega kraja. »Da,« je rekel tiho in skoraj pobožno, »še v tem trenutku zaupam vanj . . . in to bo zvedel, kaj ne? ... Prepričan sem, da me ne bo pustil umreti . . . trdno sem prepričan.« Pri tem je gledal naravnost pred se, kakor bi videl ali slutil Lupina nekje blizu. Ljudem so silile solze v oči, ko so videli tega mladeniča, ki je imel roke in noge zvezane, ki so ga tisoči stražili in je že krvnik iztegoval roke po njem, pa je še zmeraj upal. «Ubogi siromak!« je šepnil nekdo. Tudi Prasville je bil ginjon. Mislil je na Klariso in tiho ponovil: »Ubogi siromak!« * Gilbertov odvetnik je jokal in neprestano zatrje- val ljudem okoli sebe: »Fant je nedolžen!« Toda ura smrti je že odbila in priprave so bile pri kraju! In šli so! Obe skupini sta se v veži srečali. Vaucheray se je zasmejal, ko jo zagledal Gil- berta: »Mali, šef naju je pustil na. cedilu!« Kar je še dodal tem besedam, ni razumcl nihče razen Gilberta in Prasvilla. Rekel je: »Sam hočo pojesti dobiček, ki ga jo imel s kri- stalnim zamaškom.« Šli so po stopnicah navzdol. V pisai-ni so .opra- vili potrebne formalnosti. Potem so krenili čez več dvorišč. Pot je bila sicer kratka, toda obsojencema se je zdela neizmcrno dolga. In potem so zavili skozi odprta velika vrata na mračno, razmočeno cesto. Tcdaj je Vaucheray vz- drhtel, ko je zagledal v senci ogrodje morilne pri- prave. Gilbert je šel povešene glave dalje. Komaj se jc vlekel. Krvnikov pomočnik in duhovnik s križem v roki sta ga podpirala. Ko je zagledal giljotino, so jo uprl: »Ne, ne! Nočem! Nisem moril! Nisem moril!« Krvnik je zamahnil z roko. Njegovi ljudje so zgrabili Vaucheraya in ga odnesli skoraj v teku proti morisču. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Nekdo je ustrelil iz ene izmed his, ki so stale morišču nasproti. »Kaj je? Kaj se je zgodilo?« so se ljudje zdrznili. »Ranjen je!« Na Vaucherayevem čelu se je pokazala kri in mu /.ačela cuiijati po obrazu. Zajecljal je: »Zadet ... V sredo . . . Hvala, mojster . . . hvala . . . zdaj mi le . . . ne bodo . . . odsekali glave . . . Hvala! Mojster jo vendar . . . mož . . . mož . . .« •»Nesite ga na oder!« je vzkliknii nekdo iz mno- žice in zmede, ki je iznenada nastala. »Obglavljen mora biti!« »Saj je vendar mrtev!« »Pod giljotino z njim! Obsodba se mora izvršiti!« Toda duhovnik so je ogorčeno uprl. Dva policista sta pazila na Gilberta. Med tem sta dva pomočnika pobrala mrtveca in ga odnesla pod sekiro. »Hitro! Hitro!« je hripavo kričal krvnik. »In po- tem še onega. Hitro! Najproj onega!« Počil je drugi strel. Krvnik se je zavrtel okoli in omahnil na tla. »NiC ni . . . rana na rami. Hitro! Najprej onega!« ^tran 4. »Nova Doba« 8. VI. 1934. Štev. 45. Sport t SK Atletik old boys : »Merkur« 9 : 2 (4 : 0). Igrjšče pri »Skalni kleti« je bilo v petek 1. t. m. pozorišče iio- gometnega dvoboja med starimi At- lotiki in člani celjskega »Merkurja«. Pred piibližno 150 gledalci sta se udarili moštvi, kakoi' bi bilo šlo /a prvenstvo, in stranka, ki je v boju »držala«, so bili Merkurjovci, katerih mreža se je ves čas neusmiljeno tresla. Globoko v podrejeni vlogi so se le od časa do časa prerili skozi nasprotnikove ovire preko srede do nasprotnikovega gola. Dva krasna gola, ki so ju poslali Merkurjevci v nasprotnikovo prazno mrežo, sta za- divila gledalce, ki so z velikim. za- nimanjem sledili dogodkom na po- Iju. Igra je šla že proti koncu, ko so kavalirsko poslali mimo prisojeno enajstko, zaveclajoč se, da goli, dose- ženi iz take bližine, za pravega sportnika niso »pravi« goli. Dočim se je pri nijh opazila neka umerjenost in blag odpor, so se pokazali Atletiki v docela drugaeni luči. Neusmiljeno so obstreljevali nasprotnega vratarja in mrežo ter so skoro dosegli dvošte- vilčno zmago. Vso jezo so znesli nad krotkim nasprotnikom, kar je med gledalci vzbudilo nevoljo. Nasprotni- ku so natresli v mrežo devet koma- dov, pa kako tudi ne, saj tvorijo njih moštvo skoro sami »kanoni«. Za pra- vilen potek tekme je skrbel g. Krell. t SK Atletik : SK Laško 3 : 0 p. f. Drugorazredne prvenstvene tekme med obema kluboma v nedeljo po- poldne ni bilo, kei- moštvo SK Laš- kega ni prišlo. Zato beleži SK Atle- tik v svojo korist 3 : 0 par forfait. LaŠčani bi bili pač lahko pokazali malo več sportne discipline. Ščjie pol ure pred določenim zaCetkom tekme so sporočili, da ne pridejo. S takim početjem se samo ubija zanimanje za sport. Občinstvo je v takih pri- merih po vsej pravici nevoljno in se pritožuje. Dopisi Konjice Dravinjsko sokolsko okrožje je imelo v nedeljo 3. t. m. svoj okrožni zlet v Zrečah, kjer so se zbrale vs DECJE'OPUEME KRAMAß^MISLEJ i CEDE Enosotmo sf anovanje s kuhinjo ev. dvosobno se odda na hribu sv. Jožefa. Istotam se onda tudi m e- blovana sob a. Naslov v upravi lista. Mesečna soba čedna, solnčna, v centru mesta se poceni odda. Poizve se v upravi lista. Stanovanje lepo, solnčno, enosobno s kuhinjo in pri- tiklinami se takcj poceni odda. Naslov v upravi lista. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CENE prej Južnoštajerska hraniinica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižioe in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davöno moöjo Molitveniki za birmo, rožni venci v veliki izbiri v knji- garni in trgovini s papirjem «Franc LesRovseR Celje, Glaviai irg 16 Lepo itirisobno stanovanje v Celju, Trubarjeva ul. 5/1., v krasni zdravi legi se odda s 1. avgustom. VpraSati na Cankarjevi cesti 9/1. Hiftnica se išČe. Znati mora perfektno kuhati. VpraŠa se v Celju, Tavčarjeva ulica 8. Pro da se za krojače velika prikrojevalna miza, 2 lutki za oblekef 3 šivalne mize, 1 stelaža za blago, 2 obe- šalnika za obleke, 1 velika lesena stena, 1 železna peč, 1 samokolnica in 1 valjak za perilo. Celje, Aleksandrova 3 na dvorišču, pritličje. Izbiro raznega pohiitva v trpežni izdelavi in po ugodnih cenah dobite pri tv. Baumgartner Marija - Celje Cesta na grad 47 (5 minut od kolodvora) Trisobno stanovanje z ysemi pritiklinami v Celju ali neposredni- bližini išče mirna stranka brez otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo na- jemnine na drogerijo »Sanitas« v Celju Sent en a sveža vrtna in poljska dobite pri tv Karol Lolbner #C e I j e Kralja Petra cesla 17 ..Pri Zvoacn" Ifinhn KuhoiiBC. ohl. honcBs.mEstni tesorshi moisten na Lavi «•Mi Fpliii izvršuje vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |JI I UulJU hiše, vile, tovarne in cerkvd, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna zaga in lesna irgovina, Lava pri Celju. Cekovni račun Stev. 14.737 Franjo Dolžan s^l: kleparstvo, vodovodne insfalacije, strelovodne naprave Prevzema tsa « zgoraj navedene stroka ipadajoča dela in popravila — Cane xmarne — PostreSba toüna in solldaa Ustanovljena lela 1864. Pod stalnim državnim nadzors^vom Celjska meslna hraniinica V CELJU, KREKOV TRG (y lasfni palači pH kolodlwopu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pednlk. — Odpovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. ^- Öbav Celju.