Dve smr.nl nesrečl. V mariborski bolnici je preminul v pondeljek 16. sept. trgovec Ludovik Pauser, ker je dobil težke notranje poškodbe pri avtomobiliki nesreči pred Brudermanovo gostilHo v Bresternici pri Kamnici v nedeljo 15. septembra zvečer. — Težak voz je Idrobil prsa hlapcu mariborskega preToznika Kovačiča v pondeljek 16. septembra v Rošbahu. Po prepeljavi v mariborsko bolnico je revež izdahnil. Čevljarska obr.na zadruga v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da se vrši v nedeljo dne 13. oktobra t«ga leta cetrta toletna vajeniška in pomočniška preizkušnja. Prošnjo za pripust k preizkušnji je vložiti do 1. oktofera pri načelnlku zadruge v Mariboru, Orožnova ulica 6. Skorajšnja otvorltev vcdovoda v Hofcah. V Hočah pri Mariboru bo te dni enkrat otvorjen novi vodovod, ki bo ikozi deset in desetletja blagoslov za «elo veliko vas. Za napravo potrebnega vodovoda ima največ zaslug g. dekan A- Sagaj, ki je poleg skrbi ter potov le lzposloval denarno podporo pri oblasti. Pohvala in zahvala gre mariborIkemu vodovodnemu mojstru g. Černiiu, ki je napeljavo vodil in tudi na oblo zadovoljnost končal. Vsem občinskim uradom- v vednost. Nekateri občinski uradi so začeli narolevati tiskovine za občinske proračune. t)a ne bomo na ta naročila odgovavjali posamič, objavljamo, da tiskovine še ni%o tiskane, zato jih nimamo še na zalogi. Ko jih dobimo, bomo objavili v jBlov. Gospodarju. Mariborska porota. V pondeljek dne 16. je začelo pred mariborskim okrožUim sodiščem jesensko porotno zassi__anje, ki je trajalo do sobote 21. sePtembra in sodilo o 8 slučajib. 0 prvi »mrtni osodbi poročamo natančneje v iBpodnji notici. Za na smrt obsojenim feepatecem je bil obsojen Franc Pukšič az Ptujskega polja na 6 let, ker je zaklal svojo ženo Marijo. Radi obdolžitve detomora je bila oproščena Julijanc Ferk iz Apač. Druga detomorilka Marija Ciglar iz Prekmurja je bila obsojeha na tri leta. Vislice je prisodila porota Josipu Glasu iz Pregrade na IlrvaIkem, ker je umoril in izropal živinskefca prekupca Jakoba Žirovnika iz Lanfce vasi pri Sv. Trojici v Halozali. Kot fcadnji je sedel na zatožni klopi profeior Hilarijon Tofan iz Bukovine radi {.osilstva. Tofan je bil obsojen na eno eto ječe. Dvakrat obsojen na vislice. V pondeljek 16. septembra je začelo jesensko lasedanje mariborske porote. Kot prvi jje odgovarjal za Kajnov zločin Ivan Repatec. Ta porotni slučaj navajamo natančneje, da bodo Citatelji spoznali, kako globoko lahko pade človek brez Boga in vesti. Izvloček Repatecove obtožnioe je ta-!e: Ivan Repaloe i.i ?r> ]o*n 1S0. skupno s svojo ljubico zavratno i.mr>ril posestnico Katar.no Vernik v T).->^ravi, pri kateri je dclal, pa se i° boto' polastiti nieneea let)ega Dosestva. Pod pretvezo, da gredo delat k notarju skupno pogodbo za posestvo, je zvabil Vernikovo v Marenberg. Med potjo jo je s sodelovanjem svoje ljubice Cene Rainer umoril. A kmalu so prišle oblasti zločinu na sled in oba morilca sta bila obsojena na stnrt na vešalih. Repatec je bil pomiloščen na dosmrtno ječo, iz katere pa g& je rešilo splošno pomiloščenje leta 1919. Repatec se je leta 1921 priženil k Mariji Gre.erorič v Vasi, obč. Remšnik in je bil njen tretji mož. Spoznal se je z Ivanom Veronikom, ki se je bavil s tihotapstvom in je stalno razpolagal z velikimi vsotami denarja. Repatec je nedaleč stanujočega Veronika redno obiskoval in — ker krojaška obrt ni več nesla — se je tudi on posvetil tibotapstvu in sta delala skupno. Dne 10. avgusta 1925 zjutraj sta odšla oba skupaj v smeri Marenberg—Vuhred—Ribnica, drugi dan t>a se je po isti poti vračal Repatec sam. V e-ostilni Potočnik v Ribnici je jedelln pil in plarcal s tisočdinarskim bankovcem. Zvečer je prišel domov v Vas. Ponoči je šel budit ljudi, češ, da čuje vpitje, kakor da nekoga ubijajo. A nihče od drugih ni ničesar čul. Drugo jutro pa je peljal ljudi na neko mesto v bližini, kjer so ležale razne stvari Ivana Veronika ter je osumil Starca Leopolda, da je umoril Ivana Veronika, čegar triipla ni bilo nikjer. Značilno je, da so ljudje pri Repatčevem povratku iz Ribnice videli, da je bil njegov nahrbtniit bolj :K>ln, nego ko sta šla z Veronikom gor. Surn je padel na Repateca, da je umoril Veronika. Pri hišni preiskavi so res našli v Repatčevi sobi Veronikovg blače. Zaprli so ga, dasi je tajil in trdil, da mu je hlače dal Leopold S-,arc in ga obdolžil umora. Ko se je Repatec videl v zagati, je začel hliniti umobolnost in so ga poslali na Studenec, kjer so pa zravniki ugotovili, da je pri paraeti. Voronikovo truplo so našli i. avgusta 1926 kot okostnjak v takozvani Globači v Ribnici na Poborju. Spoznali so ga po pasu. Državno pravdništvo je obtožilo Repatca hudodelstva umora. Porota je obsodila Repateca v drugifc na vislice. Gcs;?odH Hercogu' v Pskrah je ušel z verige vo!k v velikostl volčjega psa (samec). Lovci torej pozor na tega malopridneža, da ne bode v loviščih preveč škode. Prarckba sioviiega zvezdogl@da za 1. iSi9. Znani amerikanski zvezdogled R. Lee se je mudil te dni v Londonu. Ob tcj priliki je dal sledečo preroško napoved za leto 1930: Prihodnje leto bo leto iznajdb, za katere bo svet bvaležen Angležem in Amerikancem. Leta 1930 se bo posrečilo potom aeroplanov odkriti neraziskane pokrajine krog severnega tečaja, ki hranijo bajne zemoljske zaklade. Amerikanec bo znašel solnčni motor, s katerim bo omogočeiia uporaba sile solnčnih žarkov. Amerikancu se bo posrečilo, da bo razbil atome in bo na ta način mogoča spojitev ter zmes doslej nespojljivih clcmentov. Iznaidba z raketnimi avtomobili in letali bo leta 19"0 popolnoma -oropadla in se izkazala ko! upkaj nemo.^očega. Nemski ksmik b:. znasel 17*i r.o~on mctorjev veliko rrnoiSo lei L-ov^^r. no.o ie bencin. l.ota 10^0 bosta lizvr^ena atentata na predsG-.lnil-. a Francije in ameriških Združenih držav. Polet ptfc na široko morjo natančno opazovan na otoku Pelagosu čez Adrijansko morje, je dal sliko v naslednjem razporedu: 1. Najmočnejši polet je bilo opazovati med 9. uro pred — in 2. uro popoldne. 2. Podnevi so leteli poljskf in gozdni škrjančki, žolte pastericice^ senice vseh vrst, rdeče čaplje, divji go^ lobje in pivke. 3. Polet se je vršil v sme? ri proti jugu, k jugovzbodu, redko k! zapadu. Postolke so letele brez izjema k jugu. 4. Večina ptic je priletelo od sevei^a, manj od zapada. 5. Kosi, drozgi; taščice, penice so v temnih, viharnili' nočeh prenočile na otoku. 6. Polet sa pomiče zelo naglo. 7. Na Pelagosu se ja opazilo, da ptiči lete v visočini 500 m in nikoli 5.000 do 12.000 m kakor je ponekod bilo ugotovljcno. 8. Skupina ptic selivk znaša največ 700 glav in najmanj en par. Vino — znak osvoboditve. Pod vodstvom škofov je sprejel te dni papež nai tisoče italijanskih romarjev, ki so posetili Rim v zahvalo za spravo med sv« stolico in Italijo. Pri tej priliki je sprejel sv. Oče čudno darilo. Bili sta mu podarjeni dve steklenici iz leta 1870. Vino je zapustil zapečateno višji duhovnik ia Massareno do tedaj, dokler bo papeštvo vatikanski ujetnik. Oni papež, ki se bo osvobodil, njemu se naj podari vino Y znak osvoboditve. Naslednik že davno umrlega ustanovitelja zgorajne usta* nove je izpolnil pri tej priliki prednikovo željo. Dolgo neizsledeni krvoločnež. Že nekaj deset dni vznemirjajo prebivalce znanega nemškega mesta Diisseldorf zločini, ki so posebnost glede živinska krutosti. Strah in groza Diisseldorfčanov sta dosegla višek, ko so našli y predmestju na njivi trupli dveh otrok« Otroka so že pogrešali nekaj dni. Pre* iskava je dognala, da sta bila umorjena na grozovit način. Obema je bil pre« rezan vrat in povrh sta bili trupli še posejani z ubodljaji z nožem. Še le po zverinskem zločinii je doznala policija zvezo med devetimi podobnimi, ki izvirajo od iste roke. Žrtve enega zločin« ca so postali v Dtisseldorfu in okolici; moški, ženske in otroci. Mlad mož ja pogledal natančneje neznanca, ki ga ja takoj zabodel v hrbet in pobegnil, Dva uri zatem je nagovoril isti lopov na javni ulici 30 letno žensko. Predno mu je utegnila odgovoriti na vprašanje, jo je že zabodel parkrat v trebuh. Pol ura za tem je srečal lepo 18 ietno Ello Goldhausen. Brez besede je stopil zločinec k dekletu in jo sunil z nožem v prsa ter v trebuh. Z mlado deklico se je srečal neznan moški in jo povabil na izlet ob reki Reni. Proti večeru je postal moški napram dekletu nasilen. Ker se ja dekle ustavljalo, ga je zverina zabodel desetkrat z nožem. V vseh teh naštetih krvavih slučajih je manjkala dolgo vsaka sled za grozovitim neznancem. Še le zadnje dni se je vendarle posrečilo, da je padel nožar policiji v roke. Odkrili so v njem 30 letnega Otona Heidkampfer, ki je bil pred nedavnim časom odpuščen iz norišnice kot ozdravIjrn. Ako ne razločujejo niti v nemški norišnici msd živlienjsko nevarnimi norci in med onimi, ki že spadajo v človeško družbo, kaj še le drugod! Iz časov grajske oblasti. Za časa gragčakov in to do leta 1848 so plemenitagi določevali gozdno policijo; oni so predpisali zakone ter nadzorovali, da BO se tudi izpolnjevali. Zakon je prcpovedoval vse love in sicer radi označt>e »da se lov smatra kot zabava plejnenitašev,« kakor pravi cesarski zafcon iz leta 1681; kmctom je prepovccl-.no poditi divjačino s svojoga polja, ako se je loti, zapade strogi kazni. Na'dalje je bila prepovedana nošnja orož|ja, jemati pse na polje, hoditi v zeleni obleki; ovčar je smel le tedaj psa pri gebi imeti, ako mu je obesil na vrat petčetrt komolca dolgo poleno. Zabavna jetnišisica. Ples v jetnišnici iJe nekaj posebnega. V mestu Limoges Tia Francoskem se je vršila v tamošnji jjetnišnici krog polnoči resnično plesna Eabava. Vsi kaznjenci in kaznjenke so se udeležile prireditve. Mož, ki je igral [ulogo prireditelja se piše Paul Gregoire. Je ključavničar in šaljivec. Poleg tega se je še ukvarjal s tatvino avtopiobilov, radi česar so ga vrgli v ječo. fcaprt se je spomnil nekdanjega poklita — ključavničarstva. Začel je izdeloivati ključe, ki so odklepali posamezne letniške celice. Odprl je opoldne, ko so pili pazniki pri obedu, celice in je peIjal kaznjence na sprehod. Posrečilo se mu je, da je izgotovil ključ do ženskega oddelka in na ta način je prišlo do plesne zabave. Paul je ponaredil neopaženo ključ od vseh vrat, le do onih ni mogel, ki bi mu bile podarile prostost. Tudi ta ponaredba se mu je posrečila konečno. Skozi vrata v prostost pa ni utekel mojstrski ključavničar, ampak njegov prijatelj Avguštin Bro, eden najbolj proslulih zločincev. Še le po tem pobegu so začeli raziskovati zadevo in so odkrili, kakega umetnika v odklepanju vrat hranijo v jetoišnici. Marsikatera zabavna znamenitost mad kaznjenci je postala znana pazflikem po razkrinkaiiju duhovitega mojstra v potvorbi ključev Paula. Steletna ženska s 154 pete-ttd. To 'dni je obhajala gospa Marija Fra___eeze iz Domodossole v Pijemontskih Alpah ,v severni Italiji svoj stoti rojstni dan. SStarka je duševno in telesno še popolnoma čila in gleda na 154 potomcev. 40 od teh se je udeležilo svetovne vojne. Pri či.auju roparskega rcmana umo.jena. V Ebersvaldu pri Berlinu so našli zaklano 60 letno trafikantinjo Marijo EUetrand. Po zločinu je bila žrtev oropana denarnih prihrankov. Ko so našli umorjeno v krvi, je ležal pred njo na mizi odprt roparski roman. Na odprti strani knjige so bile besede: »IBt^ga dne so našli njeno truplo. Nikdo ni znal, kdo je izvršil zločin.« Ravno na tej strani je čitala ženica, ko je vstopila oseba, ki jo je umorila ter izropala. ilako časti Moskva Lenina? V Mosl.vi izhaja na tihem glasilo opozicije, ki 6e imenujc »Kolokof«. V tem časopisu ije bilo objavljeno o že rajnem očetu boljševizrna Leninu sledeče: Necega 'dne se je pojavil pred Leninovim troHom konj, ki je rekel diktatorju: »Vladimir Ilič (Lenin), jaz sera zastopnlk prevoznega delavtva. Prosim te za »paiok« (izraz za dovoljenje) za prodajo blaga.« »Tu imaš paiok,« mu je odgovoril Lenin. Drugi dan se je prikazala pred Leninom krava: »Vladimir Ilič, jaz sem dajalka mleka po poklicu. te prosim, podeli mi »paiok!« Po kratkem oklevanju jc izdal Lenin pridni živali dovoljenje za prodajanje blaga. Tretji dan se je priklonil pred vsemogočnim Leninom osel s prošnjo obeh prednikov. Sedaj se je pa razjezil Lenin: »Konj in krava imata zasluge za splošnost, a ti, kake obče koristi imaš pokazati?« — »Sodrug Vladimir Ilič,« je govoril razžaljeni osel, »mar li verjameš, da bi se bil ti kedaj povspel do vsemogočnosti v Rusiji brez nas oslov?« Iznajdljivos. veleines.nih tatov. Po najbolj obljudeni ulici v Londonu je tekla te dni lepo oblečena ženska, ki je kričala: »Ugriznil me je stekel pes, pomoč, pomoč . . .!« Pes je res tekel za kričečo in jo skušal popasti. Vse je bilo prestrašeno pri tem prizoru. Nikdo ni upai pristreči psa, ženski spol je padal v omedlevico pri pogledu na bežečo damo. Konečno je pribežala od psa preganjana žrtev v odprto trgovino za dragulje in se zgrudila med krikom: »Jaz moram umreti!« Iz trgovine so jej pritekli na pomoč uslužbenci, a tudi semkaj jej je sledil stekli pes. Žival se je bližala renčeč, uslužbenci so se poskrlli po kotib trgovine. Psa je prijela nekaka trenutna slabost, padel je na tla, ne da bi se brigal za preganjano. V trenutku splošne zmede se je pojavil Ispo oblečeni gospod, ki je ukrotil s posebnim prijemom pobesnelega psa in pozval uslužbence v prodajalni draguljev, naj pokli5ejo avtamobil, da bo odpaijal takoj na opazovalnico vtgriženo damo ter paa. Vse se je odzvalo pozivu rešitelja in ta se je odp©_Jal z avtomDbilona z žensko ter psoin. Ko so si trgovec in njeg^va služinčad opomofli od strahu, 30 opazili, da je odpeljal pogumni fclitelj celo vrsto najboij dragoeemh predmetov. Cela komedija s steklim psom je bila dobro premiŠljena, ki se je bogato obaesla. Brivec, ki bo ssaslažil & tl&og dolarjev. Nju}or§ki ve<&._*tni miiljonar Keany je nastopfl te dni na parniku »Leviafban« potovanje krog sveta. Vzel je seboj ubogega brivca iz Newyorka, ki ga bo bril na potevanju. Kot nagrado za britje je obljubil svojemu dolgoietnemu brivcu: potnino, prehrano in 4000 dolarjev nagrade. Velik dliamant. V dijamantnem okolišu Liecb.tenburg v južnoafriški državi Transwaal so naleteli te dni na di- jamant, ki je velik kakor kokolje jajce, tehta 101 in četrt karata in je vreden 1,898.000 Din. Odkxtije tatvine Iz časov staroegiptovskih faraonov. Posebna družba starinarjev Robert Mond, ki je pfavkar zaposlena z raziskavanji starin v Egiptu, je zadela na čudno najdbo. Tekom razkopavanj so odkrili razvaline ubogega stanovanja staroegipčanskega sužnja in našli v njem dragoceno ovratnico i« biserov. Nakit je bil skrbno zavit in skrit v stanovanju. Okolščine, pod katerimi so odkopali dragocenost, so poučile učenjake, da so bili po tisočletjih najdeni biseri ukradeni. Ta trditev j« tem bolj verjetna, ker še niso doslej dobili v suženjskem stanovanju tako dragocenega nakita. Brez dvoma je bil tat suženj kakega prav bogatega Egipča« na. Pri raziskavanjili grobnic staroegiptanskih svetih bikov, so večkrat opazili, da je ostalo okostje brez glave, Za časa faraonov so ovili roge in del glave sv. bikov pri pogrebu z zlatimi ploščicami. Verjetno je, da so se upall celo v dobi vsemogo.nih faraonov go« tovi ljudje tako daleč, da so udrli f. grobnice sv. bikov, odrezali glave in se polastili zlata. Zakladi psrzijskega šaha, ki je rnorda najbogatejši vladar na svetu. so shranjeni v podzemskih prostorih njegove palače. Vrednost te-h zakladov so ceni nad 300 milijonov rubljev. Najdrag-ocenejgi predmet je starorodbinsk% krona v obliki vaze. Ni sicer umelniško delo, ima pa vdelan rubin v velikostt k«r>ega, jajca. Razen tega ima šah med zakladi srebrno kupico, v katero j« vdelanih osem smarasdov, katerim n« najdeS enakih na celem svetu, kakor po izdelavi tako tudi po velikosti. Na G^iem Izmod teh smaragdov so vrezana imena perzijskih vladarjev. Ena sablja imeiiitno okovana z zlatom, ima ceno 8 mi-ijonov rubljev. Biseri, rubini, safiri in jaspisi med zakladi so prekrasni. V zbirki dragocenosti se nahaja tudl feos moreke pene značilnega pomena, kateri pripisujejo Perzijanci čudno scusč, da varuje svojega gospodarja vsaIce nesre5e. GceoKaa p«tresna nesreča. Mcd Avstralijo in Južno Ameriko je velik otok Nova Zelandija. Leta 1886 je bi! obiskan otok od ognjenega izbruha in tako silovitega potresa, da so se zrušile visoke gore 34 km na dolgo. Iz žrel ognjenikov so bili tedaj izbruhani milijoni ton žarečega kamenja. Letos 16. junija je obiskala otok strašna potresna nesreča, ki je objela kraje Tasmaiiskega zaliva na severu do Kukove gore na ju- gu. Potres je uničil dva velika svetilnika ob morju. Obmorsko mesto Nelson je odrezano še danes od prometa, ker je bil zasut Bullerjev zaliv. Pri letošnji nesreči so nastali v zgoraj omenjeni razdalji novi vrelci, iz katerih bruhajo podzemeljskl ognjeniki vrelo paro, žveplo ter blato. Pojavilo se je no- vo 12 km dolgo jezero. Cvetoča naselbina Karamea z 2000 prebivalci je popolnoma izginila s površja. Obseg junijske nesreče še ni raziskan, ker se nikdo ne upa v od potresa obiskane pokrajine, kjer se še sedaj razlega votlo podzemeljsko gromenje in bobnenje.