IPoitnlna plačana v gofovtnL ILcto XXI., št. Ljubljana, torek 20. februarja I940 Cena 2 Din UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri poŠt. ček zavodih: Ljubljana St. 17.749. Ljuba Davidovič f V Beogradu je včeraj dopoldne ugasnilo življenje Ljube Davidoviča, predsednika demokratske stranke. Njegova smrt ie izbrisala iz vrste naše še žive stare generacije eno naibolj blestečih imen. ki pa se bo svetilo za vedno v zgodovini za jugoslovenski narod najpomembnejših časov. Ljuba Davidovič je bil predsednik one srbske generacije ki ie s svoio nacionalno požrtvovalnostjo. s svniim poštenjem, s svoio demokratičnostjo in s svojo neomajno vpro v notranjo silo naroda ne le obvladala kritično dobo. ki io ie preživljal srbski del naroda, temveč odvajala srca in rrrsli vseh. ki so videli v narodnem zedinieniu spas naše nacije Ze v mladih let'h je Liuba Davidovi 'gral romembno vlogo v politiki B:1 ie voditelji one mlaiše gene- racije v Srbni ki se ie izločka iz radikalne strar>Ve kateri ie oč;tala. da preveč ?anada k<"mcervat;v;7mu ;n opor-tun;ct'čnim vabam svote vlada joče no-zic'ie Ti »samostalci«. kakor so se na k^a+ko 'memvali r>o s^J^benem naz;vu svoie stranke (Sam^alna radika7na stranka), so se v predvoini Srb'ji vedno boli uv°liavliali poleg "=tare radikalna stranke in D a v: d o vi č ie bil Vma-lu eden najvplivnejših prvakov B1-l je ponovno nrr/Fter v kraljevini Srbiji Zakopal ie dolga leta nieno prestolnici kot poslanec v nameni skuo^ni B I ie mestu Beogradu tudi z»clužen žuoan Samrvrtalcem po v t:sti dobi pripadali ne le pol:t;čno, temveč tudi k"l+nrno in socialno naibnlj nanredni sl.oii Srb;ie V njihov;h vrstah ie imela tudi ideia naciona^ppcfg zed:nipnia svrvie naiboli vnete pcbornike Med ni;mi in iugp^ovpnsko vsmeriQn4nr Srbi. Hrvati in Slovenc1' bV^e a^stro-ocr-jrVe monarh;ie so že pred voino b"'le tesne vezi Po1oo reprezentativnega srh*l?pf?a dr5avn;šVpga im®na pogojnega Ni'koie Palica ie b^o 'me noVni-n«=-vi6 po1ož;1 svoj ve1:ki d^lpž na oHar domov'ne ne 'e kot državnik v čas;h naihuiših ore;rVu*pni za Sr-hiio 'n srbski narod temneč tudi kot človek cai je žrtvoval nastajaioči JiTp^daviii življenie svoiega srna ed;n-ca Niocrova avtoriteta ie n°ra5Saia od leta do leta 'n ko ie navala Jug^la-via ie ;mp Liube Davidoviča postalo s;mbol ra zbiranie ^'go^ov^n^h napredni in nacion*ip'h liudi ;z vse ze-d:piene domovine Pod nipgovim vodstvom se ie forrrrrala vsedržavna Ju-gos'ovenve?ki da se ni upr'a angleški zahtevi po osvoboditvi ujetnikov na ladji »Altmark« Isti list nravi da dr žava ki tolerira slične zločine oziroma ako se zadovolji samo s tem. da orotesti-ra in si umiie roke oač ne more trditi da ie nevtralna Kaoitulac ia nevtra'cev ored silo velike Britanije se mora smatrat- kot pričetek tis'ega obdobja k<> v odnosih med naredi ne bodo imrla več velžave nobena načela zakonitost' in pravice. Sodba nem ških listov ie da ie neuoravičliiva norveška tolerantnost nanravila iz incidenta z ladjo »Altmark« problem mednarodnega oomena o čisar dalekosežn;h pos'edieah bi b'lo zaenkrat še orezeod^i razpravliat? Berlinski »Der Montaa« piše da "e Char chill s svoiim nasilnim deianiem proti norveški nevtralnhsti pripravil An "dni iz redno dalevoiežen m.ralni poraz Beilin ski dopisn '.i damkih listov oa por čaio da ie v nemških političnih krogih razšir-iena sodba da ie Churchilla ori niegovi odločitvi vedila želia da bo Nemčiia ta incident morda izrabila za pretvezo da b lahko napovedala vojno nord i k m državam Nemški politični k otih pet nemških mornarjev z »Altmarka« Se dva ranjenca sta naknadno umr'a pogrešajo pa še nekaj nemških mornarjev Ne izključujejo možnosti, da so utonili v Josingfjordu in zato sedaj preiskujejo ves fjord Več nemških mornarjev ki so po borbi zbežali na kopno, je prispelo v Stavariijer kjer so bili nastanjeni na nemškem krnzutatu. Sedaj so se vrnili na svojo ladjo Oslo, 19 febr (Reuter) V mestecu Hau-ge je bil danes pogreb 6 nemških mornarjev ki so padli v spopadu med ladjo» Altmark« in angleškem ruš''cem »Cossack« Pogreba se je udeležil tudi tamkajšnji nemški konzul Kralj Gustav o nevtralnost: švedske StocKhotm. 19 febr s (Reuter) Kralj iustav je podal danes izjavo, v kateri »pravičuje odločitev Švedske vlade o od-Klonitvi vojaški pomoči Fmski Kralj pra vi, da občuduje junaštvo bratskega fin skega naroda v njegovi oorbi proti premoči kljub vsem svojim simpatijam pa se je morala švedska z žalost jc odločiti da ne nudi Finski direktne pomoči ker bi se sama zapletla v vojno z velesilo Švedska smatra kot svojo dolžnost da ostane Izven se anjih vojnih konfliktov Ce bi se napletla v volne ne bi mogla nuditi Finski niti one pomoči ki JI jo daj< sedaj s po ':iljanjem materiala. Kaj pripoveduj s jo angleški London, 19. febr. r. V londonskem radiu so bili objavljeni opisi življenja angle kih ujetnikov na nenvki pomožni križarki »Altmark«, ki so jih angleške vojne ladje v soboto osvobodile. Po opisu in pripovedovanju osvobojenih mornarjev je bilo okrog 300 ang'erkih ujetnikov nameščenih v ska-dišču za granate, v izpraznjenih sk'adiščih za živila in v eni prazni petrolejski cisterni Sprva nemška posadka nanram ujetnikom ni postopa'a slabo, toda hrana ni bila dosti vredna. Ob 7. zjutraj so ujetniki dobili čašo čaja brez sladkorja in dva koščka črnega kruha. Ob 14.30 sr> jim servira'i kosilo. ki je obstojalo iz male porcije kon-zervne fižolove juhe s krompirjem, za večerjo pa so dobili ob 17. zopet ča*o čaja brez sladkorja in kos črnega kruha. Razumljivo je da taka hrana angleškim ujetnikom, ki so bili navajeni dobre in izdatne hrane, ni prijala in so se skušali zaradi tega večkrat upreti. Upor pa je bil seveda takoj zatrt in vsi ujetniki so bili kaznovani z osem dni zapora. Drugič so sku*ali ujetniki oddajati SOS-klice. kar pa so jim tudi preprečili. Ob, enem so skufali opozoriti zunanji svet na svojo usodo na ta način, da so napisali poziv na pomoč na kos papirja, vtaknili ta papir v staro hermetično zaprto konzerv-no dozo in jo vrgli v morje ko je »Altmark« plula v bližini obale Toda straža na krovu je opazila konzervno dozo in je bila takoj uvedena preiskava Vsi ang'e ki ujetniki so bili od kapitana drugič kaznovani s tednom dni zapora Z ujetniki so \emci poslej postopali zelo stroge ter so jim odrekli tudi vsako zdravniško pomoč. Zaradi tega so morali mnoge izmed osvobojenih ujetnikov takoj po prehodu na angleška tla oddati v bolnišnico. štiri angkška vprašanja norveški vladi Lord Halifas odklon?! zahtevo po izročitvi angleških ujetnikov i*jrveikim oblaslvom London 19 febr s (AssoHated Press) \akor ooročaic poluradno le zunanii mi-listet lord Hal:fax v svoiem razgovoru z lorveškim ooslan-kom temu v soboto pota vil naslednia vprašan ia: 1 Z orirom na znano vlogo ki Jo Je sral« v Heiaen in kakšne rezultate je dala prečkava. 2 Ce bi bfle norveške oblast' n-5*«» an-'trške vojne n;etnke na »Altmarkf«. kaj bi b'lf v tem nr:m«Tu avrer ile. 3 Zakaj so smatrale norveške oblasti -Altmark« kot trgovsko ladjo, ko ie bilo znano da je že dalji č*sa služila sa previs vojn"h ujetnikov. 4. Ce so io smatrale norveške oblast-* kot trgovin'ko ladjo, zakaj so jo spremi ale skozi norveške teritoiialne Vide norveške topničarke. Zunanji minister lord Hal5fax je t- di gladko odklonil zahtevo do izročitvi angleških uietnikov z »Altmarke« norveškim oblastem Lordon. 19 febr 1 (RSV). V an«l°ških političnih krogih se vprašujejo, kakšno stal;šče bo zdal zavzela an^eška vlada do oroblemov ki so pokazali vso svoio aktualnost spričo incidenta z nemško lad o »Altmark« orob'emov ki i'b oost vlja Nemčija s tem. da se njene ladje neprestano porlužujejo teritnr a nih voda mai h nevtra*n'b držav, k t rih vjne mornar ce niso dovolj močne da bi Nemčiji vcil;le spoštovanje do nj;hove nevtralnosti. Ponovno se ie že pripetilo da 1e angleška i vojna mornarica izsledila nemške pemežne ladie ki oskrbujejo nemške križarke in oodmci niče. pa so se le te že večkrat umaknile v teritorialne vode nevtralnih ! držav in si v njih poiskale zavet a. V izsleditvi in intervenciji angleške mornarice proti »Altmarki« Norveška ni storila svoje dolžnosti, ki io ii narekuje njena ne-j vtralnost. V Angliji merodaine osebnosti sedai oroučuieio položaj, zavedajoč se. da ie angleško iavn- mnenje brez prid.žka za najenergičnejšo a-.-iio: bodisi diplomatske i ali karšnekoli druge narave. V Angliji so odločeni, da ie treba nemškim ladiam med katerimi so ne samo tihotapske ampak celo vojne edinice. o e-moeočiti uporabo teritcralnih voda ne-vtralcev. da bi se po n'ih lahko vračale v Nemčijo ali plule iz nje na svoj poseL Francozi o položaju Norveška in švedska se po francoskem mnenju preveč vdajata nem^emu pritisku Pariz, 19 febr. j. V francoskih merodajnih krogih brez rezerve odobravajo postopanje angleške mornarice v zadevi »Altmarke«. Pri tem naglašajo, da je bilo tudi norveškim oblastem dobro znano, da ima »Altmark« na krovu angleške ujetnike in da pripada kot pomožna križarka nemški vojni mornarici. Kljub temu pa so norveške oblasti zatisnile oči pri pregledu parnika in s tem same prve kršile norveško nevtralnost. Dokazano je nadalje, da s«, se v norveških teritorialnih vodah skrivale tudi nemške podmornice in se tam oskrbovale z vodo. živili in pogonskimi sredstvi. Norveška je na ta način neposredno podpirala akcije nemške vojnt mornarice proti zaveznikom. Zato nima pravice ogovarjati postopanja angleških vojnih ladij, ki niso storile nič drugega, kakor da so osvobodile ujete angleške mornarje in s tem preprečile še nadaljnjo kršitev norveške nevtralnosti Obenem je s tem dana Norveški prilika, da v bodoče resneiše pojmuje svojo nevtralnost in jo uveljavlja ne samo napram zaveznikom, nego tudi napram Nemčiji. Ce bo tako postopala. se ji v bodoče s strani zaveznikov ni bati nobene kršitve več. Zavedati pa se tudi mora. da zavezniki ne bodo vee mirno dopuščali, da Nemci izkoriščajo norveške teritorialne vode za svoje zatočišče in od tam napadajo zavezniško bro-dovje. V francoskih polU«čn?h kro^ vidijo 'e1 o sorodnost med s4~'t«čem Non'o'ke. ki d~voMuie rpmškim ladiam plovbo v svojih teritorialnih vodah in mea stališčem Švedske, ki zavrača prošnje finske sosede za vojaško pomoč, ki je zanjo eksistenčnega pomena. Oslo in Stockholm se prej ko slej držita pasivne nevtralnosti, katere posledica Je, da morata prenašati neprestani nemški pritisk in zahteve, stremeče za poslabšanjem njunih odnošajev z zapadom, ne da bi smeli proti tema kakorkoli reagirati. Norveški tisk sam priznava verjetnost, da »Altmark« v Bergenu ni bila preiskana od norveških kontrolnih oblasfev, ki so se zadovoljile z enostavno verifikacijo njenih ladijskih papirjev. Po intervenciji angleškega rušilca »Cos-sacka« in po osvoboditvi angleških ujetnikov z ladje je Nemčija naslovila v Oslo noto v grozečem tonu. Slične nemške grožnje so prisilile tudi vlado v Stockhol-mu, da je zavrnila poslati Finski pomoč. Berlin je Švedski brez prikrivanja sporočil, da bi neposredna vojaška pomoč Finski vezala v nemških očeh toliko, kot da se je Švedska odrekla svoji nevtralnosti. Tako skandinavske države podlegajo nemškemu vplivu in podpirajo nemške interese ter celo nudijo svojo podnnro pri takih nelepih akcijah, kakor je bila zaščita nemške ladje »Altmark«. Francoski dip^ma+ski krogi sodijo, da se skandinavske države vse premalo za vedaio. da vsebine pojm nevtralnosti tudi zavest o dolžnosti. *V«?*to»iI in o«t«rni član Vodnikove družbe! Sovjetski pritisk obnovljen Finsko vojno poročilo o pričetku novih sovjetskih napadov po finskem umiLu na drugo obrambno črto Haparanda. 19 febr. i. (Havas) Na Karel ki ožini vlada relativno zatišje. Po umiku finskih čet v drugo cbrambn črto na frontnem odseku med Ko„v.'stom in reko Vuoksi še ni bilo večjih ' popadov med scv.ietskimi in fin kimi četam . Na nekaterih kraj b so Sov.eti t k < oddaljeni od finskih postojank, da v zadn ih dveh dneh s Finci niti niso prišli v stike. Kakor zatrjujejo vojaški opazovalci, ?o nove finske postojanke izredno ugodne zx obr robo. in zaradi tega Rusi ok evajo z novimi napadi. Opaža pa se v sovjetskih četah tudi že precejšnja utrujenost in n! ver jelno. da bi bili izvršeni ka*] novi večji napadi, predno ne bodo sedanje sovjet ke čeie izmenjane. Sedet po vel k-h transportih nov.h čet in materia a. k, j h Moskva d.r.gira na Karcls^o ož no, pa se bo ofenziva v na. krajšem ča u v polnem ob egu spet nadaljevala. Nova .etala, ki jih je dabila finska vojska. omegočajo izredno učin ovite akci„e Lns- ega letal tva. Finska lovska let la so Se včeraj uspešno spust la v bjj s sovjetskimi eskadril. mi. kr se trel la 24 sovjetskih letal, kar je rekordno število v enem dnevu. Pn Pitkaranti so F nc uničil ve" cd deikov sovjetske armade ki so iih ž pred | nekaj dnevi obk< li.i. Zas<. gli so vel k v jni plen. med ka.erim je tud. 38 topjv različne velikosti. Na frontnem odseku pri Kuhipo severno od Ladoškega jezera s-j Fine uničili več sovjets' ih tian porio\ živež-j in vojnega m.te.i„la namen j nega na fronta Finsko vojno prečilo He's'nki. 19 febr b" Vrhovno Doveli-ništve finske voiske ie danes oooldne iz-da'o naslednie voino do^i čilo: Na koonem: Na Karel ki ož'ni s~> Sov ieti izvršili v teku včerrjsniega dn= nove napade na nadaljnje fin ke u rd>e na pod-rrčin m»d F:nskim zalivom i« reko Vuok-sel Vsi rapadi so bil odbiti in ie imel sovražnik izeube ki ss cenijo približno na batalion voiakov V b^iih ie b lo uničenih tudi 6 tankov. Jugovzhodno Saini-ca ie bila razpršena sovietska kolona, ki ie bila ODremliena s topovi in oklopnimi avtomobili Na Tajpali so £e davi pričeli novi bo,i ki še tra. a."o. Sevrovzhcdno od Ladoškega iezera so Finci dosegli zelo važen u p h in zavzeli močno utrjene postojanke sovražnika, na katerih so bili koncentrirar' večji oddelki sovjetske vojske. Ob pril 'd te zmage ie Drišlo v finske roke 20 tankov. 36 topov. 17 trakteriev. 32 poljskih kuhini, 25 oklopnih avtomobilov. 265 drug:h voz i in še mnoao drugega orožia streliva in ostalih DOtreb čin. Ta zmaga pomeni zaključek bojev, ki so trajali neka' tednov in v katerih je b'Ii an? žirana 18. sovjetska divizija, ki je bila pri prodoru od Vuome proti Syskyjarvlju obkoljena. Se ored obkolitvijo ie bila oiačena s svežimi odd^Ai sovjetske voiske. Sovj tske izgube so znašale v teh boiih ekros 18 000 mož. če se računajo padli in ui ti sovietski voiaki ter vse voiaške potrebščine, ki so oriDadale diviziji. Na drugih sektorjih fronte ni bilo ni-kskih posebnih dosedkov. Na morju: Nič omembe vrednega. V zraku: Finska letala so bila včerai na izvidnišk h poletih nad prvimi sovjetskimi postojankami in tudi v zalediu I sovjetske fronte. Dri čemer so dosegla znatne usoehe Prišlo ie tudi do več letalski spopadov v katerih so vselei zmagala finska letala Sovietska letala so razvila zelo veliko aktivnost nad nodročiem karel=ke fronte ter so naoadala f nske postojanke oo dnevi in oonoči. Sovietska letala so bombard: ali me®ta Kak'salmi, Laoeenranto in Vib r?. Po?l~dnie ie b:lo včerai celo osnovno bomba d rano V no-traniost5 Finske so sovietska letala bombardirala Kofko Kouvolo ter kr?1e v okrarh Vib^rs in S;mola Pr* tpm ie bil" več civilni o?eb ranjenih Nekai * hiš i3 b:lo ra7d"ia"ifi Kolikor bil" mogoče dodati. ie ori t°h napadih sodelovalo v dosedanji vojni naivečie števil-* so,7i°+sk'h bombnikov 20 srv"etskih letal ie b;lo se-streTi^rvh oo konir-^ir^n^h v^ri^h Po na-dali^iih v°rieh so b,-ia šfiri dm^a iptala orisHiena ^a so prictnla ali Da so b'1ri se-strpl;ena N?ko sovieteko letaV o Vate-io bil" v vop a:šni»m vo^nom noro-r-ilU obi3"l:Pno da bilo no 'hr? ?:v, pnrv-,^iv> o^nc-nn si-,i<5qia obstreljevat: tudi civilno or<=b:<-aMvo Zadnje ure velikega politika in državnika — Pogreb bo v sredo, po pokojnikovi želji na njegove lastne stroške - S^žalja iz vse države (Glej tudi današnji uvodnik In članek na 3. strani) f fmvšk' ■|MVvfcya. 10 fo*>r \\ mTVTR) p-rA*-'1o rfar-o-ni-.c-o g^b" leninarai"keffa vejaške n-avi. Di° 18 f'br" a-ia erv nno- nq TTa-o^k' O^ini 7 nc-naVc-Tri 7qr!). rp TT1*^!! r>"'+:r,Vn COT"T2r»or»r®i "r"-'Vf) p^TT^l-Vo noto cr, ^n T-nl-ct ^^Im.pn ioTDr^rn 'TI A"""" '"n vo vficoJI'* }i t-n-o-n^ p^ctniinVo rtT-i vasi Na obrežni železnici 10 km iužno od Vi-borga. so zasedle Johannes in železniško oostaio Maksalahti Pr-^v tako 90 DrisDele na zapadno obalo fin * e5a za'iva severno od otoka Bjorke Dne 17 in 18 februaria so soviet"ke čete zavzele 313 sovr-ž ko-vih utrjenih p^stoiank med niimi 41 be-toniranih topniških utrdb V času od 11. do 18 fe-bruari3 ^ zavzele 475 sovražnih "trinn'h postojank. Na drugih ods:ei_ib ni b,-lo važn^i?^ do godkov. Zbili smo 21 sovražnih letal. ve vcjii ladji p®io V Severnem morju je b2J Sjen angleški rušilsc „Daringu, na Atlantiku pa neka nemška podmornica London, 19. febr. br. Opoldne je bilo objavljeno službeno poročilo, po katerem je bil v pretekli noči torpediran ln potopljen angleški rušilec »Daring«, ki mu je poveljeval kapitan Cooper. V svojem komunikeju pravi angleška admiraliteta, da je pri tem izgubilo življenje 9 častnikov in 148 mornarjev. En častnik in štirje mornarji so se rešili. Med žrtvami je tudi kapitan. Vest o potopitvi modernega angleškega rušilca je izzvala v vseh tukajšnjih krogih pravo senzacijo in veliko potrtost. Listi so jo objavili opoldne v posebnih izdajah. Rušilec je bil torpediran v Severnem morju. Rušilec »Daring« je izpodrival 1375 ton vode. Graditi so ga pričeli 1. 1931. in je bil dve leti pozneje dodeljen angleškemu domačemu brodovju. Oborožen je bil s 4 topovi kalibra po 120 mm, s 7 topovi manjših kalibrov ter z 8 torpednimi cevmi. Potopljeni rušilec omenja tudi nemško vojno poročilo, ki je bilo davi izdano. \ Berlinu pravijo, da je bilo to prvo mašče vanje za napad na nemški parnik »Altmark« v norveških vodah. Rušilec »Daring« je šesti angleški rušilec, ki je bil potopljen od začetka vojne. Prvi je bil rušilec »Blanche« kl je zadel na mino 11. novembra 1939 ob jugovzhodni angleški obali, drugi je bil »Gipay«, ki se je tudi potopil zaradi udarca na mino 21 novembra 1989. Tretji je bil »Duchess«, ki je trčil z neko drugo ladjo in se potopil 14. decembra lani. »Greenville« je zadel na mino ali pa je bil torpediran v Severnem morju 1. januarja 1940. Enaka usoda je zadela rušilec »Exmouth«, ki se je potopil v Severnem morju 21. januarja. Lizbona, 19. febr. s. (Reuter) Potniki nekega francoskega parnika, ki je včeraj dospel v tukajšnjo luko, pripovedujejo, kako je neki francoski rušilec napadel na Atlantskem oceanu nemško podmornico, ravno ko ji je pripeljala neka nemška ribiška ladja svežih zalog. Rušilec je z 10 streli potopil ribiško ladjo, najbrže pa tudi podmornico. Dve nemški trgvinski ladji zaplenjeni London, 19. febr. s. (Reuter). Ajigl«žka mornarica je zaplenila 3.000-ton3ki nemški trgovinski parnik »Morea«. ki Je vozil tovor mangan ta. Ladja je bi a srečno privedena v neko zapadno-angleSko luko. Nemški mornarji pripovedujejo, da se je nahajala »Morea« od izbruha vojne dalje v neki španski luki. potem pa se je posadka naveličala internacije !n skl^n la. da poskusi skozi angleško blokado prodreti v Nemčijo. Francoska vojna mornarica je zaplenila 2.500-tomsko nemško trgovinsko ladjo »Rostock«. Poostritev vojne na morju London, 19. febr. s. (Reuter). Nemški rr. "'T je davi objavil, da bo nemška vlada odp cdala londonsko pogofbo o pOdm©r-olški vojni, kl prepoveduje med drugim napade na trgovinske ladje brez svarila. Nemški ra V arx»V.5V)h mornariških krogih označujejo za fantastično nemško vojno poročilo, ki pravi, da so nemške nor^mornire z uspehom napade štiri a^eške konvoie ter potopite v njih večje število ladij V ane^eških službenih kro^h o tem nemškem uspehu še nimajo nikakih vesti. Nemlko letalo nad danskim ozemljem Kodanj, 19. febr s. (Reuter) Neko letalo z nemškimi znaki je danes preletelo dansko ozemlje nad južnim Jiitlandom. Dansko protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. V frotekteratu vse šole zaprte Praga, 19. febr. r. (DNB). V sporazu- ' mu z uradom protektorja je prosvetno ministrstvo odredilo, da ostanejo do na- . daljnega zaprte v češko-moravskem pro-tektoratu vse osnovne, srednje ln strokovne šole. Na visokih šolah se lahko obavl-jo samo izpiti. Do tega ukrepa je prišlo zaradi pomanjkanja kuriva, predvsem premoga. Tudi vtsI tečaj* so odpovedani Dokončati se smelo le ta .ki tečaji Id trajajo le kratek čas, največ 14 dni in so ae že pričeli. | Beograd, 19. febr. p. Davi ob 8.25 je umrl veliki vodja srbskega naroda Ljubo-mlr Davidovič. Umrl je na svojem stanovanju v Beogradu, kl je enako skromno, kakor je bilo skromno vse pokojnikovo življenje. Njegova bolezen je poslednje dneve povzročala vedno večje skrbi ter so bili njegovi ožji prijatelji noč in c'an stalno zbrani v njegovem stanovanju, kjer so se trudili, da bi mu Izpolnili vsako željo in mu tako čim bolj olajšali zadnje ure življenja. 2e v soboto se je videlo, da je vsako upanje za ozdravljenje zaman. Srce mu je tako oslabelo ln je zafelo tako popuščati. da so samo še čakali, kdaj bo utihnilo po polnoma. Okoli polnoči od nedelje na ponedeljek so zdravniki spoznali, da gre le še za kratke ure. Bolnik je bil sicer pri zavesti, a je po večini spal. Davi ob 3.20 se je prebudil ln s šepetaječim. a še jasnim glasom zaprosil vodo. Ko je je popil nekaj kapljic je zopet zaspal. Okrog 5. je začel v spanju naenkrat precej glasno govoriti. Očivlcno se je v sanjah sestal s svojim edinim sinom Miodragom. ki je med svetovno vojno junaško padel na bojišču ln čigar groba oče nikdar ni mogel najti. Spregovoril je par stavkov, za minuto, dve prenehal, potem pa vzdihnil: »Mile! Blago tati!« To so bile zadnje njegove besede, ker je takoj nato onemogel utihnil in se ni več prebudil Točno ob 8.25 mu 1e prenehalo biti srce in velikega, javnega delavca ni bilo več med živimi. Pogreb bo v sredo Na vest o smrti so takoj prihiteli na stanovanje mnogoštevilni pokojnikovi pri-iateljl. kar jih ni bilo še, vso ne>č tam Izvršni odbor demokratske stranke je pozval vse strankine organizacije naj v sredo, na dan pogreb prirede povsod spominske svečanosti ali cerkvene zadnšnice Po Izrecni Davidovičevi želji bo njegovo trun'o ostalo 24 ur v stanovaniu v Njegoševi ulici jutri pa bo položeno na mrtvaški oder v cerkvi sv Save kjer se be>do lahko prijatelji ln spoštovale! poklonili njegovemu spominu. Iz cerkve sv Save bo po dosedantih dispozicijah pogreb v sredo ob 9. dopoldne. V cerkvi in pred cerkvijo se bodo poslovili od zaslužnega pokojnika Milan Grol v imenu demokratske stranke in zastopniki drugih političnih organizacij Krsto s truplom bodo ponesli iz cerkve člani izvršnega odbora demokratske stranke. nato pa zastopniki kmečkih somišljenikov demokratske stranke Na pokopališču bosta govorila ob grobu samo po en kmečki pristaš in kmečki omladinec demokratske stranke. Za pogrebe strdke prihranjeni denar Ljuba Davidovič je izrazil željo, da Di bil pokopan na breme svojih privatnih sredstev, ki jih je polagoma pripravil nalašč v ta namen. Za pogreb potrebni denar je zapustil v neki kuverti, shranjeni v ornari svoje sobe. Sp'oh se je sedaj ob smrt? ponovno ias no pokazalo kako skromen pošten in nra vičen človek je bil. V njegovem malem sta novanju. ki ima samo nekoliko s^b ni nobenega razkošja zato pa naravnost vzoren red Na stenah je po'no fotografij v spo min na nekdanje srečnejše rodbmske ča se Zlasti vidno mesto zavzemajo s'ike pokojnega sina M'odraga ki ie nadel v sve tovni vojni Pozornost vzbuia tud' velika slika pokojnega kra'ja Aleksandra s posvetilom: »Svojemu do!go'ctnemu profesorju g Ljubomiru Davidoviču — Aleksander I.« S;*! Ukvarja V teku dneva so na vseh javmh pos'op-ph tako na predsednrtvu vlade, na Na rodni skun"č ni. na vseh ministrstvih, beo-ffra^-ki občini ter na Novinarskem d mu. ker ie bil pokojni Ljuba Davidovič dolga leta tudi č'an no vini r^-'—i udruženja. izobesili črne zabave Mn lruštva sk'i-ca'a seje. na katerih so sk'epa'a. na kak nač;n naj izkažeio čast ve'ik-*mu na emu držav n;ku Od vseh <.tra*.' države na prihajajo neprestano srža ne brzojavke. Predsezrazil sožalje družmi in č'anom g'*vre"a odbora demokratske stranke g Peter Zivkovič v spremstvu g. Dun:ča. Nek ''ko knrn?je ie pri"el podpredsednik JNS Jovo Banjanin, ki je izrazil soža'je v svojem imenu kakor tudi v im-mu b;v'e-»a pre !sHn'ka v'a-de Bogoljuba Jevtica. ki je sam bo'an. V teku dopo'dneva se ie zg'asil nvnister za socia'no politiko in narodno zdravje dr. Budisavljevič. ki je novinarjem iziavil, da bo g'as o smrti Ljube Davidoviča vzbudil po vsej državi samo ene stvibo: »Umrl je človek ?iroke narrdne du'e, ki je obsegal z enako ljubeznijo i Srbe : Hrvate i Slovence. Umrl je neustraren borec za svobodo, demokracijo zakonitost in boljše življenje malega človeka.« Peter Živkdvie o Ljubi Davif ovrou Predsednik JNS Peter Zivkovič je izjavil novinarjem: »Liubomira Davidoviča sem bližje spoznal po letu 1903 zlasti v času njegovega naciona'nega dela za osvo-bojenje Južne Srbije V njem sem spoštoval iskrenega in nesebičnega rodoljuba, pripravljenega na vse žrtve za dobro in napredek domovine. Oo tedaj pa do poslednjega časa je bil pokojni Ljuba Davidovič vsem nam svetel vzg'ed redkega patriota in narodnega de'avca Samo človek takih izrednih lastnosti je mogel vzgojiti sina edinca, ki je med prvimi junaki srbske mla dine žrtvoval svoje mlado življenje za ie- j dinjenje našega naroda. Smrt Ljube Davidoviča, ki je po svojem prepričanju z največjo vdanostjo, z globoko vero, z vzgled-no požrtvovalnostjo služil na vseh položajih samo narodu in državi, pomeni resno in težko izgubo ter krut udarec za vse naše politično življenje v teh usodnih časih.« Objava vodstva JNS Tainištvo glavnega odbora JNS je izdalo nocoj naslednjo objavo. »I'mrl je veliki rodoljub in zaslužni državnik g Ljubo-mir Davidovič, vodja demokratske stranke. Pozivajo se člani m prijatelji JNS. naj spremijo v čim večjem številu k večnemu počitku posmrtne ostanke g Ljubomira Davidoviča — G avni odbor JNS je po svojem predsedništvu položil lep venec z državno trobojnico na krsto pokojnega Ljube Davidoviča « Predsednik Narodne radika'ne stranke Aca Stanojevič je poslal brzojavko, v kateri pravi, da je globoko razžaloščen zaradi smrti svojega starega tov. in prijatelja. Najlepša leta svojega življenja je Ljuba Davidovič preživel v borbi za svoje ideale. Njegova nesebična požrtvovalnost za splosno dobro da naj bo svetel vzgled mladim generacijam. Izjava predsednika vlade Beograd. 19 februarja a Predstavnikom tiska je dal predsednik vlade Dragiša CvetkoviC ob smrti Ljube Davidoviča izjavo. v kateri je m. dr poudaril: Pokojni Davidovič je oil eden najizrazitejših političnih mož predvojne Srbije, eden izmed onih, ki so svoje delo nesebično z vsem temperamentom in resnično ljubeznijo posvetili kralju, narodu tn državi. S takimi pogledi in s takim pojmovanjem je pokojni Davidovič nadaljeval svoje politično delovanje tudi po vojni v naši združeni domovini ko so se ie od prvega dneva njenpga nastanka nahajali na dnevnem redu zelo zamotani notranji problemi Zlasti kadar se bo govorile o politiki sporazuma, bo pokojni Davidovič vedno označen kot eden izmed onih naših redkih politikov, ki je politiko sporazuma nesprestano in dosledno zastopal. Sazalja iz Slovenije Ljub'jana, 19 februaria. d. Vest o smrti Ljube Davidoviča ni pršla presenetljivo saj jo ie bilo na osnov: zadnjih časopisnih poroči) vsak hip pričakovati Kljub temu je povsod naredila najgloblji vtis in je tudi v Sloveni1: boVče odjeknila Univerza kralia A'»»V'oje Savkovič. Do jutra so si nune opomogle. Kmetje so naslednji dan potegnili enega konja iz vode, drugega pa so našli zmrzlega na bregu. Predavanja gospe Copelan-iove v Beogradu in drugod Beograd, 19. februarja Na svoji potovalni turneji po Jugoslaviji je dospela gospa F. S. CopeLandova. lektorica za angleščino na ljubljanski univerzi, pretekli teden iz Novega Sada, kjer je predavala, v Beograd. Tu je imela dve predavanj. O alpinizmu v Veliki Britaniji je govorila v beograjskem Angleškem klubu v sredo in pokazala celo vrsto zanimivih posnetkov. Našle ;n ji dan je neumorna predavateljica, ki se v svoji mla-deniški čilosti ni ustrašila zimski^ viharjev, govorila o Orkneyskih otokih. To predavanje je imela v Društvu prijateljev Velike Britanije in Amerike. Predsednik društva, g. 1'ilojevič, je prisrčno pozdravil dobro znanko in še občinstvu, ki ga je bila dvorana prepolna, orisal ogromne zasluge ki jih ima predavateljic naš narod in našo državo, saj je že med svetovno vojno aktivno sodelovala z Jugoslovenskim odborom v Londonu. Več članov tega odseka je prišlo na njeno predavanje in jo iskreno pozdravilo Nekaterih izmed njih ni videla od konca svetovne vejne. Izredno zanimivo predavanje, prepleteno s sijajnim humorlem predava-teH'ce in spremljano od krasnih barvanih skioptlčnih slik je želo velikansko odobravanje So Isti večer se je gospa Cope-landova odpeljala dalje proti jugu Imela bo predavanja tudi v Skoplju in Nišu. Da je vzela s'*oie smnčkp s seboj se pri tem v«menu seveda kar samo po sebi razume. Ob 60 letnici Ivana Najžer j a Središče /9 februarja Med Ormožem in Središčem na prijaz nem Humskem griču se te dne 19 febru aria 188G rodit nai spoštovani Ivan \'aj-iet. šot ski upravitelj v pokoju in rezervni 'ntendantski podpolkovnik zaveden nacionalist in brezprimerno zaslužen nacional no gospodarski delavec Rodil se ie kot sin dobrih kmečkih staršev a Drve nauke za svoje dela in uspehov polno življenje mu le vcepljal nepozabni nadučiielj Porekar na humski šoli od koder mu je pokazal tudi pot k izbranemu učltel /skemu poklicu Po dovršenem učitehišču v Mariboru, kjer le maturiral leta 1896 /e hotet Naj-žet posvetiti svoie življenje vojaški karieri. Izvolil je vojaška suknjo toda službene *£SS8V ftere Boljše in nsvadnej** tkanine, oprano s Scliichto* vi m Radionom, bodo bleščeč* čisto. S kuhanjem v raztopini Radiona so perilo varuj* in jo zato bolj trpežno. RADION BELINA! razmere v takratnih časih mu kot Slovencu niso prijale in vrnil se Je v učiteljski stan. Sprvčasa je služboval na šoli pri Sv. Tomažu in to od l novembra 1898 pa do leta 1900, ko je odšel za eno leto k vojakom. Leta 1902 pa je bil na lastno prošnjo premeščen na središko šestrazrednico, da tukaj v polni meti posveti svoje znanje in svoje vrline vzgoji naše mladine in Ji po- i maga s tem k napredku in k srečnejši bo-dočnosti Središče mu je postalo pravi dom, saj si je iz vrst srediških hčera izbral življenjsko družico, sjx>štovano gospo Rozo. rojeno Baumanovo. Ivan Najžer je že pred vojno poleg svojega stanovskega dela posvečal svoje sile ljudski prosvetni in narodni zavednosti. Sodeloval je tako v Ciril Metodovi podružnici kakor tudi pri ustanovitvi Sokola, svoj vpliv in svoje obsežno znanje pa je stav-Ijal na razpolago tudi povsod tam, kjer je šlo za gospodarski napredek siediškega prebivalstva Kot velik prijatelj narave ie bil član zelene bratovščine V dobi od 1914 do /918 smo ga pogrešali Obleči je moral avstrijsko vojaško suknjo, da se po prestanih mukah in preganjanjih kot »politično nezanesljiv* vrne s fronte leta 1919 med nas, potem ko je opravil tudi svojo nacionalno dolžnost v polku generala Maistra kot njegov osebni adjutat Neomahljiv. trden in prepričan v zmago napredne miselnosti je v šoti in izven nje storil ne le. kar mu je narekovala dolžnost, ampak prav vse. kar je bi'o naši ukaželjnt mladini za njen gospodarski in nacionalni napredek potrebno Ni štedil ne truda, ne časa. ne dneva, ne noči. da ne bi s svojo dobrohotno roko pomagal vsem, ki so se zatekli k njemu po nasvet »n po pomoč. Ob strani obrtniških činiteljev in s pomočjo svojega takratnega sodelavca, šolskega ravnatelja g Kosija. je že leta 1922 ustanovil Obrtno nadaljevalno šolo, ki jo imamo še danes Leta 1925 je bil imenovan za šolskega upravitelja, a leta 1930 je z odlikovanjem reda Sv Save dobil priznanje z najvišjega mesta Toda časi se spreminjajo Vkljub njegovemu 'ntsnztvntmu in vsestranskemu delu ter že skoraj prislovnična korektnosti je bil leta 1936 najprej razrešen upraviteljskega mesta, nato pa upokojen. V krogu naših narodnih in naprednih političnih formacij je bil in je še vedno vodilno marljiv delacev, ki ni nikdar poznal malodušnosti in strahu. V Sokolu je dolgo vrsto let opravljal najrazličnejše funkcije, a dandanes je še kot tajnik nad vse delaven Kot preizkušen Maistrov borec je Ivan Najžer predsednik krajevnega Zbora Maistrovih borcev. V imovinsko občinskem gospodarstvu pa že več let uspešno sodeluje kot pomočnik starešine m kot vodja občinskega električnega podjetja, ki se mu ga je prav v lanskem letu posrečilo ojačati in razširiti. Pri domači Hranilnici in Posojilnici je kot predsednik nadzorstva zastavil vse sile, da ta nai stari in ugledni zavod zopet redno deluje. Ko z veliko hvaležnostjo in radostnega srca čestitamo našemu jubilantu, se živo spominjamo vsega njegovega, desetletja trajajočega narodnega in vzgojnega dela ter mu kot možu dela, vztrajnosti in kreposti segamo v roke z željo, da tudi v bodoče posveti vse svoje razpoložljive sile in vsa svoja bogata izkustva narodnemu in gospodarskemu napredku našega starega slovenskega in jugoslovenskega trga Središča/ Kulturni pregled Ob!sk pri Ljubi Davidoviču Ljub" Davidovič je stanoval v svoji hiši v Niego^evi ulici 43 Okolje, ki jo obda je je dokaj različno od Terazij in njihovega neposrednega ozad;a V Njegoševi ulici ni več dosti povojnega. zamerikani-ziranega Reograda z njegovm nemirom in dirom Ulica je sorazmerno mirna, greš in se zamisliš v idilo sveta, ki sa je čedalje manj — pri nas in drugod Namreč sveta mirnega urejenega živlienja z ustaMe-nimi vrednotami in trdnimi pogledi. Da okr^g Njegoševe u'ice še živi kos predvoj nega Beograda kakor ga je opisoval Nu šič prestolnice maihne. demokratične države ki ie res da pozna Is žilave politične borbe vendar ie >me'a na vodi'nih mestih vse po'no Mudi ve,;kih sposobnosti in čistih r^k Lazaria Pačuia. Liufco lovanovi-ča Milorada Dra'koviča Liubo Davidoviča m «e mnoge druge Ti ljudje so živeli — prav kakor ni'hovi sode'avci — v skrom nib uradniških hirah z nekoliko dvorišča in vrta kakor jih ie vse po'no na perife riji predvojnega Beograda Današnji nagli razvoj prestolnice jih čedalje boli ruši V taki hi5i. ki ie na zunaj skromna, toda vabljiva in snažna je živel in sedaj umrl veliki vodireli »ugoslov _ demokraci je Ljuba Davidovič Prispe' sem k njemu lam sredi decembra torei nekako pred dve ma mesecema Dvori*če. ki vod' k vhod mm vratam zapira z u'ice visrka ž"'ezna ograja. Prišel mi je odpirat sluga m mp po- vedel v vežo, ki je urejena kot nekaka ča-! kalnica Bil je mrzel dan, mraz je stfil v | stanovanja in Ljuba Davidovič je ostal v ! gorki spalnici Za napovedani ohisk »o že prej dobro zakurili njegovo delovno 9obo. in čeprav je bilo v nji prijetno toplo, je bil g Božidar Vajič. ki je ljubeznivo posredoval ta obisk, ves čas v očitnih skrbeh za predsednikovo zdravje. Ljuba Davidovič se je vs^e1 v fotelj za pisa'no mizo Videl sem ga pred desetletjem in poznal njegovo fiziognomijo z neštetih slik: pozna starost m rastoča bole-havost nista dostavili tem /nanim potezam vidnega pečata Njego\ obraz — eden tistih tipičnih šumadiiskih obrazov, ki jih toliko srečuješ po beograjskih ulicah: obraz starega »čiče« s potezami dobrosrčnosti in starčevske modrosti — ni kazal utrujenosti G'adko obrita lica z betimi brki pod izrazitim nosom sr bila nekam zdravo rdeča Toda če si ga gledal dalje časa. si opazil v očeh nekaj motnega in utrujenega; je to pogled človeka, ki ima pred seboj 'e *e kratko pot Začel se je razgovor, ki je kmalu popri-je! nekak domač, neprisiljen ton. Častitljivi državnik in politik ki ie preživel toliko zgodovinske usode svojega naroda, se je spominial preteklosti Prijjovedoval je o svoj'h stikih s Slovenci, o sodelovanju z dr Kramerjem. o ustanovitvi naše univerze. Spomini na preteklost niso več mogli v globino, v plastičnost- ostajali so pri nekaterih bolj zunanjih dejstvih in g Vlajič je moral to ali ono reč ugotoviti iz raznih priročnikov. Videti je bilo. da je Ljuba Davidovič že star in bolehav. Toda v tej starosti si čutil nekaj velikega tn spoštljivega: zaton poletnega sonca, ki ie imeHo za seboj dolg dan in mnogo dela. Ves njegov človeški lik je dajal vtisk značajnega moža. ki je v vseh življenjskih bojih in v vseh vplivnih položajih ostal mož načel, a je tudi dobro poznal umetnost kompromisa; mož idealov, a poln razumevanja za življenjsko stvarnost. Ni bil politik spekula-tivnepa tipa in ceneni demagog, marveč preudaren delavec za narodov blagor, do dna prepričan vernik demokracije, ku1 turnega liberalizma in progresivnih načel. Morda je bil zaradi svoje karakterne ustaljenosti in politične mora'e manj okreten tam. kjer je dostikrat soodločevala tudi zvijačnost. zato pa je skozi vso bogato in zaslužno politično preteklost ohranil g'as modrega voditelja, poštenjaka in človekoljuba V tem pogledu je združil v sebi pozitivne lastnosti šumadijskega človeka, njegovo toplo predanost domači zemlji, ne-omahljivo ljubezen do domovine in naroda. njegovo svobodo!jubje in njegovo, skoraj bi dejal, naravno demokracijo — namreč demokracijo, ki se zdi ob sebi umevna in ki najbolj izraža fMozofijo in praktično življenjsko izkušenost malega naroda Delovna soba Ljube Davidoviča, čije okna gledajo na ulico, ni kazala — prav kakor vsa njegova hiša — sledov kakšnega luksuza Bilo je to stanovanje mtelek- j tua'ca: ob dveh stenah police s knjigami, poleg njih pisalna miza. s foteljem: nato divan. kjer je 'ahko sed''o nekaj gostov in nič drugega. Peč, nekaj slik na steni, por- treti prijateljev in »delavcev. V knjižnici sem opazil dolgo vrsto knjig »Srpske književne zadruge«, ki so morda eden najznačilnejših produktov te demokratično usmerjene Srbije, ki je imela v Ljubi Da-vidoviču enega svojih značilnih politikor in državnikov Srbije s piemontskimi ideali, Srbije Skerliča in Cviiiča, evropskega socia'nega progresivizma in nacionalne, balkanske, južnoslovanske kuH urnosti, Srbije »Srpskega književnega g'asmka« in izdaj »Srpske književne zadruge«. V vsem interieru je dihala preprostot čistost, jasnost. V tem okviru je bila tudi markantna glava tega častitljivega starca, ki je zdaj izginila za večno v »delavnici narave.« Ko sem spoštljivo stisnil reko možu, ki je s tolikimi sposobnostmi m s tako osebno moralo sodeloval v političnem dogajanju svojega naroda, sem čutil, da bo ta roka mogla samo še blagoslavljati delo učencev, ne bo pa več nikdar posegla v razvoj, ki tolikanj potrebuje čvrstih rok, premih glav in širokih src. Izročil m: je pozdrave Slovencem; dejal je. da mnogo misli na nas. Morda nas je v duhu gledal »na udaru« visokih valov tega zbeganega m bolnega časa. Gledal nas je m nam želel srečo, zavedajoč se, da jo najdemo samo v Jugoslaviji... Tako sem bil nemara zadnji Slovenec, ki je govoril s »čika Ljubom.« — O. »Lck« v ljubljanski operi Nova p^na pesnitev Pie in Pina Mlakarja »Lok« je po pravici vzbu:'ila izredno zanimanje ne le v tujini, kjer je bila krščena, marveč tudi doma. pri nas. Kajti »Lok« — po naslovu tako abstrakten in vendar povsem konkreten! — je izgrajen na življenjsko najosnovnejši filozofski zamisli, ki je v svoji zakoniti nujnosti najgloblja človeška resnica, resnica, kateri se ne izmakne, kdor Čuti v sebi bistvo in smoter resničnega, pravega življenja. Ta problem, problem ljubezni ln stikarja moža in žene, sta zajela Mlakarja, problem, kl je kljub svoji preprosti jasnosti eden najtežavnejših in najresničnejših če naj predstavlja poglobljeno, psihološko tenkočutno zprraieno podobo vekovnega človeškega pretakanja, središčno točko, okoli katere se vrti ves svet od začetkov in od katere izražava vse dejanje in nehanje človeštva. To trk~at, kadar nam omenjeni problem, ali morda Se boljše rečeno: nujni razvoj, ni nekaj povprečno banalnega, temveč ga občutimo in doživljamo ▼ klasični spojitvi duha, duše in telesa, bodisi zavestno ali podzavestno! Samo takšen nam more nuditi globino, omogočati zavest najbolj skritih vi ter osebnega jaza, vlivati sil našim življenjskim celicam in dajati poleta vsem ciljem ter osnovo za uresničenje življenjskega smisla. Da, preprosta, pa tako globoka filozofija, da ji ni mogoče najti primere! Kajti problematika življenja vseh faz, vodijo k vedno večjemu dopolnjevanju dveh, katerih naloge as spajajo v hotenju po rešitvi istega cilja, je življenje samo; in kjer ni življenja, ni upravičenosti za bivanje česarkoli. V te globine sta posegla Mlakarjeva s svojo stvaritvijo in v njej z močno psihološko ostrino razčlenila svoje gledanje na Mladost, Ljubezen in Zorenje, tri dele. ki so v popolnem skladu z znanstven o-psihološkim motrenjem in sta jih v umetniško* Domače vesti Še ena groteska: Richard Strauss Ikomponist ttRadetzhymaria" Na hiši Altheimereck štev. 2 v M.nche-nu so /. 1910 odkrili spominsko ploščo z napisom: »Dne 11. junija 1864 je bil tukaj rojen Richard Strauss.« Avgusta meseca 1848. 1. koncertira Jo-hann Strauss (starejši, ro;. 14> lil. 1804. umrl 25 IX 1849) na dunajskem »Wasser-gtacis«, sedaj mestni park. »Tedaj je dal znak za začetek (namreč Radetzkymaršaj. Tema je šla kakor popei v kri... Radetz-kymarš~ je stvaritev za stoletja ... kovina, ki jo je skoval tisti čas...« Tako piše Hein-rich Eduard Jakob v knjigi »Johann Strauss und das 19 Jahrh.« (Amsterdam 1937.) Kdo ne pozna tega marša? Ali je treba to omenjati? Izšla je štev 8. 1940 revije »Radio Ljubljana«, ki prinaša na strani 2. sliko J oh. Straussa, pod sliko začetne takte »Radetzky-marša« in podpis »Skladatelj R Strauss« in članek o Richard Straussovi skladbi »Smrt in poveličanje« (Tod und Verklaerung). Bolj kakor poper gre taka vnebovpijoča nevednost v kri, osle kazali nam bodo tujci. k> bodo zvedeli, da smatramo mi Richarda Straussa za komponista »Radetzkymarša«. Kdo za uredništvo »Radio-revije« odgovarja, nas ne briga, za glasbeno plat radijske oddaie ima postaja glasbenega referenta, dr. A Dolinar ja. Vsak vsa i po\nšno izobraženi glasbenik ve, da je Richard Strauss največji mojster med živečimi skladatelji in da ni komponi-ral maršev kakor je Radetzkymarš. in uver-jen sem, da gredo z menoj vsi pošteni in dobri godben:ki Slovenije, če v teh vrsticah javno protestiram proti takim smešnim neresnicam, da ne bomo slovenski muzikanti tujcem v posmeh! Ni tu vprašanje, koga zadene krivda, da se je priobčila slika J oh. Straussa in začetni takti Radetzkymarša kot slika Richarda Straussa; radiopostaja ima glasbenega referenta, ki bi moral preprečiti take monstrozne reprodukcije, ki škodujejo našemu ugledu pri prijateljih in neprijateljih, a radio-postaji gotovo niso v korist. Dr. Jos. Čerin. ★ Še eno tik o pripombo. O *a n ge! ih garje v i h lic«... Naslov tega filma se nam je zdel že v prvem trenutku nekam čuden Odkdaj pa so lica po navadi »garjeva« (pravilno po »Slovenskem pravopisu«: gar-java)? In zakaj naj bi imeli prav angeli garje na licu? Gotovo je prispel film preko Zagreba, kjer so mu menda rekli »Angjeli garavih lica« To pa je kajpak vse kaj drugega: »garava lica« so zagorela, potemnela, ne pa garjava. V hrvatski narodni pesmi pravi fant dekletu. »Oj. ti momo garava« in pri tem nikakor ne občuduje njenih — garij!... Za ta smešni jezikovni nesporazum pa ne odgovarja ljubljanski kinematograf, kjer ne morejo imeti jezikovnih pismoukov, marveč »Slovenski dom«; ki je priobčil — kakor se je včeraj sam pobahal — scenario >ga filma. Pri listu, kier se domišljavi pis-)ouk brez potrebe in s strupenim sovra-ftvom zaletava v svoje stanovske tovariše, bi že lahko znali nekoliko več srbohrvaščine, saj so ondan celo uganili, da je »luk« lok, ne pa čebula! Z druge strani pa bi smeli biti malce bolj občutljivi za čast angelskega imena, če že niso obzirni, kadar gre za čast stanovskih tovarišev. Za te »gar-jave angele« jim ne bodo v nebesih prav nič hvaležni! I nekoliko tudi v Sloveniji. Zgraditev cest v Hrvatski banovini ie treba rešiti do načrtu in v skladu s potrebami gospodarskega življenja Na račun cestnega fonda , je treba za vso Jugoslavijo najeti ooldru-i go milijardo dinarjev, k čemur oride še 500 miliionov din. ki so že odobreni iz četrte miliiarde novega oosoiila Tako bi imeli dve milijardi za glavne državne ceste v vsej Jugoslaviji. Ker oo sedanjem računu odpade okroglo 30 odstotkov na Hrvatsko bi bilo za banovino Hrvatsko ra razpolago 600 milijonov dinarjev. Stroški za mednarodno cesto London—Car grad naj bremeniio one kraje, skozi katere ta cesta teče. Razen izgraditve cest v Jugo-slavili ie treba letos reorganizirati tehnično službo na cestah ter izboljšati prejemke cestarjev. Stavljen je bil predlog, da bi v bcdrče b'la tri samostojna društva za ceste v Jugoslaviji in to v Za?r bu. Beogradu in Liubliani. vrhovna instanca oa bi bil kongres ki bi se sestal vsaki dve leti O predlogu bo razpravljal novi odbor, kateremu ie zdai na čelu predsed-n *< inž Franjo Brozovič * Tragična smrt uglednega industrijca iz Kragujevca. Mate Lukojfič. indu trijec iz Kragujevca. ie kakor poznava dr Se p progi Droti svojemu oodietju. Naenkrat oa je za njim brivozil vlak. Lukov č je hotel odskočiti. ali oo nesreči se mu i noga zataknila med tira normalne in ozkotirne proge. Stroj ga ie zgrabil in mu zdrobil nogo Lukoviča so še prepeljali v banovinsko bolnišnico, vendar 1e izgubil že toliko krvi. da je kmalu izdihni'. Lu-kovič ie bil eden najuglednejših mož in ie njegova tragična smrt vzbudila v Kragu-ievcu splošno obžalovan ie. * Strahovit samomor oburanega študenta. V domu Ferijalne priparočamo pozornosti scenskega rb*ln«stva. ki ss zanima čeda'ie bolj za francoski jezik in francosko kulturo. Presern-&Kerjanc »ouuebui vcacc«. | Habnem. Predavanja prireja mestna obči- - — I Kompozicija Sonetnega venca je v for- I mamem pogleou svooodna kan ta ta. z ozi-rom na povezanost posameznih sonetov med seboj ni bilo mogoče mišmi skladatelju aa prekinitev in oblikovanje v manjših odstavkih, temveč je mogoča kot e-i-na oblika v smislu vsebine nap ie km j ena in v posameznih odstavkih zaokrožena fantazija. Vsak 9onet zase tvori sicer v duhovnem in muzikamem smislu enoto za »ebe, a s poslednjo vrstico prehajajo drug v drugega in celotno delo mora oiti zgia-jer.. tako, da je sposobno z vsemi tvoriti magistrate. Tako se sestoji skladba »Sonetni venec« v celoti iz 15 pevskih točk. tu se izvajajo brez piestanka v različni zaseubi (soasta, tercet, zbor in vmes je 10 orkestralnih mediger krajše oblike). Skladatelj je delo končal sredi aprila L 1938 Prva Izvedba Sonetnega venca pod vo.stvom ravnatelja Poliča s solisti F.anc-lom. Betettom, Joiičem, Romanom in Tonetom Petiovčičem, z moškim zborom Glasbene Matice ljubljanske in orkestrom Ljubljanske filharmonije bo v ponedeljek 26 t. m. v ve.iki unionski dvorani. Pro-a-ja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Javna dražba zarub'jenih predmetov bo 21 t. m. ob 9 ui. i dapo.cne v skladišču na Poljanskem nasipu* št. 40/1. Iz Marib 3r a a— Angleško predavanje. Jutri, v sredo bo p-edaval v angleičini v dvorani Ljudske univerze Mr. Hugh Ruttledge, dva kiatni vodja ekspedicije na najvišjo goro sveta Mount Eve est. Vsebino bodo to.ma-čili tudi v slovenščini. Lepe sk.optične sii-ke. a— Varstvo nad Tomš;čevim Spomenikom. Tukajšnje Muzejsko društvo je prevzelo varstvo nad Tomšičevim spomenikom na staiem mestnem pokopa.išou. a— Zgodovinsko d!uštvo v Mariboru ptiiedi v petek ob 14. uri zgouovinsko ekskurzijo v tukajtnjo stolnico pod vodstvom arhitekta Mušiča. a— Občinska proračunska seja bo v torek 27. t. m. ; tukajšnji mestni posvetovalnici. Mestni svet bo razpravljal o novem mestnem proračunu, o kate:em smo že poročali, o odobritvi pravil mestne hrani ln.ee n erugih teko jih zadevah. a— V četrtek premiera. 22. t. m. je v gle.ališču premiera znana Schillerjeve ža-;re »Ko/aistvo in ljubezen«, a— Spet mrzleje. Včerajšnja minimalna ^"»-.nja temperatura je bila 19.8 pod ničlo. Količina od raztop jenega snega 1 mm. Višina snega 40 cm Napoveduje se pre-tr' -.o oblačno ln mrzlo vreme. a— V bazen za razhjajevanje razbe'jene bakrene ž ce je pa el 351etni de avec Matevž Kruder, ki ima hude opekline na obeh nogah Zdravi se v mariborski bolnišnici. a— Rezerva za zvišanje prejemkov radi draginje. V novem proračunu mestne občine je med osebnimi izdatki posebna postavka »Rezerva za event. zvišanje prejemkov radi draginje« v iznosu 350.000 din. pri preskrbninah slična postavka v iznosu 130.000 din pri Mestnih podjetjih pa v iznosu 350.000 din. na. e— Proračunska seja mestnega sveta se bo p:ičela drevi ob 18.30. Poleg proračuna mestne občine celjske za 1. 1940/41 so na dnevnem redu tudi poročila odborov. e— Nov list. V Celju je začel izhajati pred kratkim nov list »Mladec«, mesečnik za telovadečo mladino. Izdaja ga podzveza fantovskih odsekov, urejuje ga pa znani duhovni vodja mladine. Mnogo lju.i, ki je prejelo Številko »Mladca« na ogled, je list vrnilo. . e— Umrl je v nedeljo na Dečkovi cesti 7 v Celju 641etni sedlar Mihael Zupane. Istega dne sta umrli v celjski bolnišnici 65 letna delavčeva žena Terezija Šmerčeva iz Zg. Voluša pri Jurkloštru in kočarjeva h-erka Marija Pogrčičeva iz Loke pri žusmu. Iz Trbovelj Zahvala Podpisani rudarji in rudarske žene s svojimi družinami se najtopleje zahva.jujemo vsem, ki so nam v stiski priskočili na pomoč. Darovali so: rudarji 4807.75 din, obrtniki ln trgovci 1224 din, delavci cementarne 226 din, kar znese skupaj 6257.75 din. Vsota je bila sorazmerno porazdeljena družinam ln samskim delavcem. — Ivan Pristav, Terezija Giuliatti, Pavla Umek. Marija Hren, Jožefa Prašnikar, Franc Hribar, Franc šeme, Ivan šorn, Franc Kralj, Jože Rudman, Ivan Mah, Jože Sve-glar, Franc Ilovar. (—) osi^odcipstif© Načrt ureibe o izv&zu živine in živinskih proizvodov Iz Cclfa e— Labud na Savinji. V soboto okrog 17.30 se je spustil na Savin.io pri meškem kopališču v Celju velik, lep labud. Otroci, ki so bili v bližini, so ga hitro pregnali s kamni, nakar je labud od'etel v smeri proti Levcu. Pojav labuda je v Celju velika redkost. e— Strokovna predavanja |z veterinarstva in Kmetijstva bodo jutri ob 19. pri posestniku Janezu Krušiču v Lokrovcu. v četrtek 22 t m. ob 19. pri posestniku Francu Fazarineu na Ostrožnem, v petek 23 t. m. ob 19. pa v Gasilskem domu na Glavna kcfcHura drž. razr, loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINsEK, U1BUANA, BEETHOVNOVA 14. javlja izid žrebanja z dne 19. februarja, V. razr., 39. kola. DEN 100 000.— št. 9698 DIN 60 000.— št. 2766 DIN 40 000.— št 14217 DIN 30.000.— št. 6371 15896 69770 71554 94932 DIN 20 000.— št 28854 61810 91836 98756 DIN 16 000.— št. 21890 28066 37107 DIN 12.000.— št. 14355 17337 59052 80348 89128 PO DIN 10 000,— 3747 4355 20612 33335 39259 39855 43803 PO DIN 8 000.— 30933 27965 30013 32676 38819 47958 53839 61850 66428 75099 94586 PO DIN 6 000,— 9140 16500 30037 30310 37201 40778 41694 52905 62263 63659 81055 82173 83588 88466 PO DIN 5 000 — 3741 6137 9336 11816 12367 18319 24013 24861 28541 32406 32705 41968 49783 55186 56142 60336 66288 67514 71245 74903 76979 PO DIN 4 000.— Kakor smo že poročali, so v teku reforme režima pri izkoriščanju izvoznih kontingentov za izvoz živine in živinskih proizvodov Po beograjskih informacijah je poseben odbor strokovnjakov, ki so jih delegirala zain'eresirana ministrstva, te dni izdelal načrt uredbe o izvozu živine in živinskih proizvodov, ki predvideva poseben sistem kontrole in dirigiranje izvoz* na vsa zunanja tržišča. Pripravljen ie tudi nafrt pravilnika o izvozu svinj in goveje živine v živem stanju, ki vsebuje podrobne predpise glede režima bodočega izvozi, živine iz naše države, zlasti v pogledu dodeljevanja izvoznih kontingentov. S tem pravilnikom je najprej določeno, kdo sme izvažati živino To so kakor doslej proizvajalci, odnosno podjetniki, ki pitajo živino, nadalje zadruge? in končno trgovci izvuznki. Pravilnik določa da morajo bit vsi intresenti za izvoz živine včlanjeni v prisilnih združenjih, in sicer izvozniki v združenju izvoznikov živine proizvajalci v združenju proizvajalcev in podjetnikov za pitanje živine zadruga pa v zadružnih zvezah ali glavnih zadrugah Te organizacije bodo stavljale predloge za razdelitev kontingentov na posamezne člane medtem ko bo končno razdelitev izvršil strokovni odbor pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki bo prav za prav le potrdil sklepe združenj odnosno zvez. Glavna sprememba se tiče dodelitve kontingentov Novi rež.m naj omogoči, da bo vsakemu izvozniku proizvajalcu odnosno zadrugi v naprej zajamčeno, kakšen delež bo tmel na skupnem kon'ingentu. Načrt pravilnika tudi točno določa, kdo je lahko izvoznik. Od proizvajalcev odnosno onih. ki pitajo živino pridejo v poštev koi izvozniki samo oni ki dakožejo. da jim je kmetijstvo glavni poklic in lahko istočasno pitajo 25 svinj glav goveje živine. Od zadrug lahko pridejo v poštev samo take ki prožijo garancijo, da lahko na leto izvozijo vsaj 300 svinj ali 60 glav goveje živine Trgovci izvozniki pa morajo dokazati, ad so se vsaj zadnja tri leta ba-vili osebno in na svoj račun s trgovino z živino. Predvsem pa se spreminjajo odstotki, ki odpadejo od skupnega izvoza na proizvajalce, zadruge in trgovce. Po tem načrtu pravilnika, ki pa še ni dobil definitivne oblike, se poveča predvsem delež zadrug pr? izvozu živine. V bodoče naj bi dobile zadruge 50% celotnega kontingenta (doslej 40*/«), trgovci bi dobili 35*/« (doslej 40%) bi proizvajalci 15*/* (doslej 20•/•>. Za zadruge, ki izvažajo živino, je predvidena možnost določitve kontingentov za več mescev v naprej. Vzporedno s komisijo, ki je izdelala načrt nove uredbe in pravilnika, je razpravljal poseben odbor o kriterijih za razdeli-tiv kontingenta med trgovce izvoznike. Ta odbor je imenoval trgovinski minister istočasno, ko je izdal odločbo da se udruže-nju izvoznikov živine odvzame dosedanja pravica, predlagati razdelitev kontingenta med svoje člane Po beograjskih informacijah je odbor pripravil za trgovinskega izvoznik lahko vedel s kakšnimi kontin ministra predlog za razdelitev Izvoznih kontingentov med trgovce izvoznike ki ima namen urediti stvar tako da bo vsak genti lahko računa v teku leta Odbor je razdelil izvoznike na 4 kategorije po kapaciteti trgovanja, nadalje po vrsti živine, po tržiščih, s katerimi ima zveze, in po izkušnjah v izvozni trgovini Odbor predlaga, da pride v prvo kategorijo 11 doslej registriranih izvoznikov svinj in 10 izvoznikov goveje živine, v drugo kategorijo 30 izvoznikov svinj in 33 izvoznikov goveje živine., v tretjo kategorijo 76 izvoznikov svinj in 50 Izvoznikov goveje živine in končno v četrto kategorijo 83 izvoznikov svinj in 108 izvoznikov go-j veje živine. Po sedanjem stanlu zajamčenih izvoznih kontingentov bi vsak izvoznik iz prve kategorije lahko v teku leta izvozil 36 vagonov svinj in 30 vagonov goveje živine, izvoznik i? druge kate gori je 24 vagonov svinj In 18 vaeonot goveje živine. 1/vozn'k tretje katernrije 12 vagonov svinj odnosno I? vasrnnnv goveje živine in I*vn7n1( četrte kategorije (? va-fon «v svinj odnosno 3 vagone goveje ži vine. I lastnikom teh obveznic uveljavljen je pravnega postopka pred tedinimi »oJišči. Ta tri vi ca mora biti pred vsem poplavljena, la se omogoči pravna pot ali pa naj se a uredbo naravnest predpiše načn overitve časa nakupa ln nato izvede nostri-ikacija ln zateležba v borzn h seznamih. Toliko glede obveznic pi-ve kategorije. — Glede postopka za nostrif kacijo obveznic, kupljenih po 1. 1931., je nedvomno najvažnejše in prvo to, da ne boio te obveznice obravnavane slabSe k~kor inozemske. To vprašanje je komptteirano, vendar pa pridemo tudi tu do reštve če se postavimo na artaJifiče, kaj je ugofneje za državo? Enako moramo ugotoviti v čecn ao se pregreš 11 ti kupci zunan'ih posojil? Gre za devizne prestopke, ki so ž? zastaran' gotovo po večini, pa o ni h nI ve; mogoie vo'iti postopkov. Torej to o^ip&de, prav tako kakor škoda, ki so jo utrpeli ti lastnik" zunanj'h poso;il, ko so prejemaj? oi 1. 1932 nriprej saimo nefal-o polovloo tolko obresti, kakor oni ncetri-ficiranih posojil. Kaj je torej bolje za državo? Da b! se s tem: obveznicami ravnalo kakor z lastnino Inozemcev ne gre. ker dogovor s Franc!jo ormačuie naravnost francoske lastnike naših posojil, za katere velja sklenjeni dogovor. Ce torej izpadejo naši ljudje iz tega dogovora, jim preostane saimo še, da prodajo svoje obveznice in že 'tak nizke tečaje Se bo'j po*i9-nejo navzdol, ali pa da čakajo še naprej, kar pa pomen' konfakacijo njihovega v teh papirjih na lenega imetka. Kje je korist države? Da dela iz teh ljudi propa-gatorje proti na1ožbam v drž. pap riih da ruši v njih vero v sebe in da proti lastnim državljanom postopa slaibše kot proti tujcem? Zakaj ne bi država zaključka enkrat z lastnimi ljudmi aranžman. kakor ga je s tuici že večkrat? Potreba ie. da ae združijo vs! lastniki takih Obveznic v posebno organizacijo, ki bo na osnovi svojega pocWnst:,a upravičena zakl Zaradi statistike zbiram pojave iz vse dr- žave brez obveze za vsakega in prosim za nujr.o prijavo, ki naj oLeega: ime in na-s.ov lastnika, nominani znesek in v.s o posoj la ter čas nakupa. Po poteku 10 dni i od cneva objave tega članka, bom zaključil zbi.anje in vsem, ki so se p. ijav li, naznanil uspeh ta ca! na navodila, za javnost pa bom izida) poročlo. Prosim čim-i preje prijave na naslov: Dr. Četne Ivan, ; gospodarski konzulent, Gajeva 3, Ljub-j Ijana. Borze 19. februar Na iugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nesprcm:n.eno 14.70— 14.90. Grški boni so se trgoval, v Beogradu do 30. v ^asrebu Da so se nud li do 30.50. Bclga. '.i klirinški čeki so bili v Beogradu zaključeni do 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo do t.čaju 55 din za do'ar. Na zagrebškem efektnem tržišču je b:lo za Voino škodo ori stalni ten "ene: do-voraševanie d:> 425 (v Beogradu ie bil Dromet do 428 50) Zaključki Da so bili zabeleženi do 6% be»luških obv~znic~h do 78 50. v 6% di'matinsk!h 3gr:rn'h bv z-nicah do 71.50 in v delnicah Trboveljske do 243. Devize Ljvbl;ar*a Oflc'e1n? teča i: London 175 02 —178.22. Pariz 98.95—101.25. New Yo k 4425—4485. Amsterd?m 2349—2387. Bruselj 744.20—756 20 T čaj" na svoborln m trgu: London 219.41. Par:z 124 59. New Yc/ 5480—5520 Curih 1228.18 —1238.18 Amsterdam 2901.17 — 2939 17, Curih. B"Og*-ad 10 Pari"' 10 01 Lo-don 17 6375. New York 446. Bruselj 75.0"50, Milan 22 52 Amsfe dam 236 80 BeVn 178 75 Stockholm 106.20. OsIt 101.33. Ko-benhavn 86 1250 Sofia 5 50 Budimnešta 79.50. Atene 3.30. Bukarešta 3.35. Efekti Zagreb Državne vrednote: Voina šknda 425 den. 4°/« severno aenr-10 51—52. 4°/e agrarne 50 den., 6% begluške 77—r8 <78 50V 6°'» dalm a"ra*-™ T\ 50), 7«/« stabiliz 96 den.. 7% i"vest 98 den., 7% Sellgman lr0 den. 7% Blair 89 ^0 d-ri., 8"/» Blair 97 50 den.: de1n'ce: Na^-od^a banka 7450 dan. PAB 198 den Trboveljska 243—245 (243) Gutmann 50—60 Beoprad. Vojna Skoda 428—*nf> 50 1428 501 4"'* a-^-ar-e 51 d°n 60/«> ve'T''"r;i'e 76 50—77 25 6°A< d"1«i a«nme 70*0—'71. R"'« enrn^k« 69—70 7*/fl 50 7% Rpiitrman ion sn den 7°'n B1a:- 50 den. 8°/fl B1->''r 97 den.. PAB 204—206 (205). Kam se je umaknil Mac® ? Nekaj značilnih podrobnost' 'a dejanja in nehanja najdrznejšega in najbolj rafiniranega izmed razbojnikov pri nas FtliJjki razpusti: obrtniških zJro2enf Odloki Zbornice za TOI o razpustu preko 100 obrtniških združenj so izzvali v naših obrtniških vrstah veliko vznemirjenje. Res je, da se razpusti opirajo na razpis trgovinskega ministra, ki je zahteval reorganizacijo združenj ln za ljubljansko zbornico še posebej, da naj se število združenj zniža na polovico, toda jasno Je, da se more taka reorganizacija Izvršiti samo sporazumno med zbornico ln obrtniki odnosno posameznimi združenji, ln sicer po krajevnih potrebah in v skladu z obrtniškimi interesi. Na podlagi razpisa ministrstva se je že pričelo delo za reorganizacijo in se je o tem razpravljalo tudi na sejah obrtnega odseka zbornice, dokler ' je njegov predsednik še skliceval seje tega odseka. Ko je bil izdan omenjeni razpis trgovinskega ministra, je bilo v Sloveniji 176 združenj ln bi se njihovo število moralo znižati za 88. Sporazumno Je tudi uspelo po enoletnem prizadevanju zmanjšati število od 176 na 152, potem pa je delo zastalo, kajti od marca lanskega leta obrtni odsek ni imel več sej. Zato je tem bolj presenetil vse obrtnike ukrep predsednika obrtnega odseka, po katerem je bilo prisilno razpuščenih preko 100 združenj. Številne razpuščene organizacije so delovale več desetletij, nekatere celo nad pol stoletja. Jasno je, da ne bi živele tako dolgo, če ne bi imele življenjske sile in upravičenosti obstoja. Nihče ni slutil, da bodo te organizacije s tako častno tradicijo prenehale delovati na podlagi razpusta, ki se je izvršil s potezo peresa. Obrtnikom ne more biti vseeno, če njihove organizacije, ki so zaščitnice ln hrbtenica obrtniške stanovske zavesti, obstojajo ali ne. Nove skupne organizacije jim ne bodo mogle v vseh primerih nadomestiti tega, kar Izgube, že zarad: krajevnih razmer, zlasti na deželi, kjer krajevne potrebe narekujejo drugačno organizacijo, kakor se sedaj obrtništvu vsiljuje. Reorganizacija bi se lahko do konca izvedla sporazumno, brez škodljivih trenj. Pri razpuščenih organizacijah tudi ne drže argumenti, ki so po razpisu merodajni za razpust. Mnoga razpuščena združenja so imela svoje urade in svoje strokovne tajnike, kar zahteva razpis trgovinskega ministra. Neuspeli sestanek delegatov združenj V nedeljo je bila v salonu restavracije štrukelj plenarna seja Zveze obrtnih dru-j štev za dravsko banovino. Na to sejo so I pr'speli tudi številni delegati združenj ki i pa se seje niso mogli ude.ežiti. Prav tako I se ni meglo vršiti napovedano predavanje o organizaciji združenj. Vsega je bilo navzočih 200 delegatov iz vse Slovenije, nje. Predsednik obrtnega odseka Je mora kniaJu zapustiti lokal. Obitn.štvo toiej v nedeljo ni imelo prilike javno spregovoriti o tem, kako sod: o sedanji reoiganizac ji, ki jo je izveoei predsednik obrtnega odseka, fctev lna razpuščena zdi-uženja so vložila ua bunskf upravo piitožbo proti razpustu, v katerih se sk icujejo predvsem na to, da za razpust nI pravne podlage, ker so o razpustu prstojni odločati občn: zbori združenj, zlasti pa ker o razpustu ni razpravljal obrtni odsek zbornice ln predsednik o svojih sklepih ni niti obvestil članov odseka. 5262 5470 11795 12650 13489 13794 18580 | ki so zastopali 80 združenj. Delegati so ocio 'jO/ino o^tfn. ooooi aom\a ori k4010 i r ... * 19618 32408 34694 3832J 48004 51254 54813 55714 56393 58556 60870 60930 64561 65323 66409 72462 77055 84195 85798 87392 88764 89330 95843 Nadalje je bilo Izžrebanih Se veliko Število dobitkov po din I 000—. fter «o hiit dobitki favllen! telefonlčno, eventuelna pomota ni izključena. Srečke w 4e na razpolago. Prihodnje žrebanje bo v torek 20. t. m. se zbrali v veliikem salonu restavracije štrukelj, kjer pa jim je bilo sporočeno, da se mora skupna seja delegatov Zveze obrtnh društev in delegatov združenj odložiti ta se sme vršiti samo seja delegatov zveze. Značilno Je, da se je v sosedni sobi restavracije mudil tudi predsednik obrtnega odseka ztcmlce ki je men^a pr šel, da bl zagovarjal pr5silen razpust kar je Izzvalo med delegati združenj veLko vznemlrje- Dunajski pomladni velesejem Od 10. do 16. marca, tehnični velesejem do 17. marca t. L Dunalski Domladni velesejem bo ob 10 do 16. (tehnični velesejem do 17.) ma ca 1940 Po usnehu lanskega dunajskega mednarodnega jesenskega velesejma — kot Drvega vojnega velesejma velikonem-še države, ki ie dokazal nujnost te institucije v gosDOdarskem Drometu Nemčije z vsem nevtralnim inozemstvom — se splošno smatra, da so izgledi bodočega dunajskega Domladnega velesejma zelo ugodni. Tudi pomladni vel^eiem na Dunaju bo snet ored vsem v zn_'.u izvoza. Po eg tega bo obdržal svojo soecialno noto kot velesejem dobrega okusa. Posebnim Dotrebam evropskega jugovzhoda bo ustreženo z velikim sejmom kmetiiskih strojev in s oonudbo tistega blaea. ki je tem državam, ki na veliko lzDODolniuiejo svoje kmetijstvo in industrijo, najbolj ootretno Na-Dori veleseimskega ravnateljstva, da bi razširilo celotno sliko razstavljenega bla-z velikim sejmom avtomobilov in motornih koles imaio vse izglede na usoeh. Razen tega ima ta velesejem s oosebno ureditvijo namen. odoreti nemškemu ustvarjanju nova Dota v inozemstvu ored vsem na Dodročiu med? in umetne obrti na Dunaju. Ob;čaine olajšave za obiskovalce velesejma iz inozemstva so že zagotovljene. (—) (P-*-- - = Za pripravo nOStrlflKadje zunanjih posojil je dospelo precej prijav, vendar je gotovo še mnogo lastnikov, ki so prezrli notice, aJi pa oddajo, čefi da jtm bo ugodnost nostrif kacije itak prišla v prid. O tem je treba nekaj pojamil. Razločevati moramo dve vrsti obveznic nenostrifi-clranih posojal: ene, kupljene za časa devizne prostosti (1930 ln 1931), druge kupljene po tem času. Ker n! mogoče iti preko deviznih predpisov, bl bila nostrif ka-dja brez ozira na čas naikupa, pogrešna. Kdor je kupil ta posojila pred L 1930 in 1931, temu se mora odobriti nostr f kacija ln se mu mora prav tako nadoknaditi škoda. ki jo je utrpel, ker se mu je po krivici ln brez razloga odrekala nostr fika-cija. Tem lurie b'je v obr&7, vs~k-mu prav-nomu čutu dejstvo, da je b lo z aim^njdimfi-nom v zadnjem fin. zakonu onemogočeno IJiiMliina. 19 februarja Lahko si zami.«.]aiti< na pet osi n.ed prebivalstvom zlasti po vseh krajih kjer je bt: Anton Ha»e na delu — nestrpno pričakovanje da bi bil razbojnik ki je oriza-dejai toliko strahu in DreJil toliko krvi. že vendar spravljen na varno. Pod doj-mem te napetosti ljudje tako pogostokrat v vsakem neznancu ki je vsaj od daleč podoben Hacetu. zaslutijo nevarnega vlomilca in morilca in če se njihov sum zdi vsaj malce otipljiv gredo pogostokrat celt čete orožnikov, policije, pa tudi prostovoljcev v pogon. Ne *ci ;te panike! Kakoi je treba prositi vse ljudi po me--.uh in na deželi naj bodo orožruštvu it. policiji v pomoč pn preganjanju zločinca, iib je treba v enaki men prositi naj ohranijo mirno kri in naj s prenaglimi sumni-čenji ne uprizarjajo poplaha V soboto se je. kakor smo že poročali, raznesla vest, da sedi Hace z nekim pajdašem v neki gostilni na Tomačevem leženski orožniki so takoj poslali patrulje na teren hkratu so zaprosili pomoč iz Ljubljane tn alarmirali sosedne orožniške postaje Gostilno na Tomačevem je previdno obkolje-valo kakih 40 orožnikov, a našli so samo dva zavržena vagabunda ki s Hacetom niti od daleč nimata zvere Ko je razbojnik po umoru orožnika Medena bežal iz celjske okolice le bila upravičena domneva. da bo kje med Zidanim mostom in Ljubljano skušal prekoračiti Savo. da se umakne na Do^nlsko. kjer ima mnogo skrivnih zavetij na domovih svojih pajdašev in pri bajtarskih dekletih, s katerimi ima po raznih krajih celo kopo lju-bavnih razmerij. Takrat so morali orožniki v najhuišem mrazu cele dni in cele noči. pogostokrat nepretrgano po 12 ur, stražiti prehode čez Savo in z budnim očesom paziti, ali se razbojnik, pobesnel kakor preganjana zver. ne zateče v njihovo zasedo. Naš'm orožnikom je treba po pravici izreči priznanje za vestno, požrtvovalno izvrševanje službe, hkratu pa jim žeMmo. da bi bil nvhov občudovanja vredni napor že kmalu kronan z uspehom. lacetava zavetja v Ljubljani Domneva, da bi se bil Hace utegnil pojaviti na Posavju, nikakor ni bila neverjetna. Ljubljana je bila prav v zadnjem času, preden je krenil na Dolenjsko in potem dalje v celjsko okolico, poglavitno torišče njegovega vlomilskega dela. Vsem Je še v spominu dramatični lov, ki ga je policija uprizorila nekega jesenskega večera na dva sumljiva gosta v neki gostilni v Spodnji Šiški, osumljena, da sta malo prej vlam^ala na Viču. Enega izmed njiju so ujeli, v drugem, ki je pobegnil, so ugotovili Haceta. Po tistem so razbojnika še nekajkrat opazili v Ljubljani, kar kaže, da ima na periferiji in v okolici precej svojih ljudi. Tu bi sicer lahko našel zavetje, obenem pa bi se izpostavil nevarnostim, da se obroč okoli njega nanaglo zapre. Zakaj policija lahko v mestu dela mnogo bolj intenzivno in sistematično kakor orožniki na deželi, ki morajo oskrbovati pogostokrat zelo obširna področja, pa tudi težavna, kar se tiče pregleda in obhoda. Nujno pa je eno: naša policija bi morala biti oprem1! en a. kakor zahteva modema tehnika, predvsem pa bi morala razpolagali z zadostn'm številom dresiranih psov. Eno je neodležTjivo potrebno: nsi in kolesa, ki jih uradni organi uporab'jajo za prepm^p-ie zločincev, bi morali biti oproščeni taks. , Pa n| 2T0ve zveze t*o vas'h Da ima Hace toliko zaslembe in potuh«. ori prebiva'stvu na deželi, je v veliki meri brez dvrma kriva s'r<-ma?črna našJh vas. ln pa demoralizacija, ki jo med ljudstvo zanaša demon-a'kohol. Po samotnih hribovskih zaselkih so pogosti primeri družin. v katerih se eden ali celo po več članov (znani so Anžurji iz trebeljevskih hribov) posvetijo tatvini in vlomu in iz katerih se polagoma razrasejo zločinci drznega formata Neredki so primeri ljudi, ki so šli dela iskat na tuje. pa se po nekaj letih vrnejo kot izkoreninjene! in izgubljenci (Urbanč). Dasi začno takšni poklicni tatovi in vlomilci ilegalno življenje, ostanejo v dobrih stikih s siromašnim prebivalstvom po vaseh. Ker oblastva na glave razbojnikov ne razpisujejo nagrad, takile Haceti prav lahko najdejo zavetje pri ljudeh, katerim se za izkazano uslugo oddol-žujejo z večjimi ali manjšimi darili Odtod si lahko razlagamo, da je ljudska fantazija tudi o Antonu llacetu napletla cel venec romantičnih stoiij, ki ga naprav-ljajo samemu Guzeju ali še večjim starejšim »vzornikom« enakega. Dve pripovedki Naj samo ave ta^ni napi&emo za primer: Nekje v hribih nad Ložem, v svoji ožji domačiji, nadeti Hace na bajtarico. Vsa obupana mu toži o krivici, ki jo je storil bogati sosed. Prodaja mu je kravo za 2500 din, a ko je v nedeljo potem povprašaia na vasi, je izvedela, da je biia kravica med brati vredna 5000 din. Opeharil jo je, siroto, ki že itak nič nima. Hace pa še tisto noč naravnost k bogatemu sosedu na ne-vabljen obisk, a ko se je vračal, je bajta-rici vrnil vseh pet tisočakov. In diuga. Na begu pride Hace utrujen in piremrazen uo samotne kmetije. Potrka, poprosi gospodinjo, naj mu skuha skodelico čaja. Ona pa, da ni niti zrna sladkorja pri hiši. Beseda da besedo in žena se mu do kraja izpove. Jutri, pojutrišnjem pojde posestvo na boben. nekaj je v dolini dolga, a najhuje žene vso reč bogati kmet, ki mu je dolžna 10 tisočakov. Hace potolaži ženico, ji stisne v roko petdesetak in jo pošlje v šta-cuno po sladkorja, obenem pa jo zaroti, naj živi duši ne pripoveduje, da ima gosta v hiši. Zena gre in se vrne, skuha čaj. On si dušo priveže, nato pa ji odšteje de set tisočakov, da jih odnese upniku. Samo da živi duši ne črhne o tem, od kod jih ima. Ona se mu zahvaljuje vsa v solzah, gre in poplača dolg. Še tisto noč pa je Hace obiskal bogatega kmeta in mu vzel vseh deset tisočakov nazaj. Takih zgodbic je na koše. samo da najbrž ni za zrnce resnice v njih. Hacctova grozilna p"s^a Anton Hace je svojo nekoncesionirano obrt izvrševal po vsem ozemlju dravske banovine, a kakor kažejo nekatera znamenja, je od časa do časa stopil tudi malo čez mejo v Avstrijo, kamor se bo po vsej verjetnosti skušal zateči tudi zdaj, ko je vsa dežela na nogah za njim. Je pa v resnici prevejan kriminalec, ki se zna sijajno »kamuflirati«, kakor pravi sodoben izraz. Ko se je sredi decembra skrival po gozdovih okrog Trebelnega pri Mokronogu in od časa do časa, kadar mu je prišlo na mar, povasoval pri domačih kmečkih de-k^tih. so cekateri bogatejšiposestniki, ki so orožnikom pomagali iskati sled za njim. dobivali grozilna pisma z njegovim podpišem, oddana nekje na Štajerskem Orožniki po okolici Mokronoga so bili prepričani, da so ga rešeni za nekaj časa. Po tistem pa je neke nedelje trebelski župnik v cerkvi med pridigo porraial žim^ane. da dalejo Hace+u potuho. Hace je bil o župnikov! pridigi takoj obveščen in v presenetljivo kra4kem času je župnik dobil njegovo pismo, v katerem mu je ob^tibil mnšfevanie. Taki orimeri naborno kažejo, kako raf?n'rano in obrežno tajno organizacijo r»rpr,,~-e H-^e re samo v -«ih k^r se je z* de'1 *->sa za- ustavljal, temveč po vsej Sloveniji. štVdcset let v bolnišnici V kodanjski splošni bolnišnici je neka bolnica te dni »slavila« nenavadno obletnico, namreč 40-letnico, od kar leži neprestano v tej bolnišnici. Pacientko je v starosti 2 let nenadno zadel mrtvoud, ki ga zdravniki na noben način niso mogli odpraviti. Tako so jo spravili 1900. v bolnišnico, ki je ni več zapustila. Ze davno se je sprijaznila s tem životarjenjem ln si niti ns želi, da bi kdaj živela zunaj belih sten svoje bolniške sobe. Radioaktivnost človeškega telesa Zavod za biofiziko v Frankfurtu razpolaga z napravo za ugotavljanje zastruplje-nja z radijem v človeškem telesu. Vodja zavoda, prof. Rajovski pravi, da zadostuje za takšno zastrupljenje že milijonski del grama radija. Z novo napravo se lahko dožene, na katerem mestu se nahaja snov, ki povzroča smrt. Torek, 20. H. 1940. Po bombnem napadu Prebivalci Helsinkov po sovjetskem napadu iz zraka na ulici Severni tečaj na Južnem tečaju Odkritje ameriški V Washingtonu so sprejeli brezžično brzojavko polarnega raziskovalca admirala Byrda> ki pravi, da je njegovi odpravi uspelo prodreti do magnetskega severnega tečaja v ozemlju Južnega tečaja. Laika bo to poročilo, da je magnetskl severni tečaj na Južnem tečaju, sprva presenetilo, a vendar se ta navidezni paradoks lahko pojasni. Ce obesimo magnetsko iglo prosto, kaže ga admirala Byrda nje severni tečaj proti severu, nje južni tečaj pa proti jugu. Ker se pa po znanem fizikalnem zakonu privlačujejo le raz-nolmenskl tečaji in je naša zemlja podobna ogromnemu magnetu, je samo ob sebi umevno, da privlačuje severni tečaj magnetne Igle proti severu južni magnet-j ski tečaj zemlje, južni tečaj magnetne igle pa proti jugu severni magnetski tečaj zemlje. Kadar t»_žKba zadene latfjo, nastane na slednji eksplozija z ognjem in posledica tega je, da se ladja v kratkem pogrezne na dno morja Peč v ruskem življenju Nova bslgarska vlada Slin. predsednik Fllov Odstoplvšl predsednik dosedanje vlade, Kjoseivanov Katastrofa, ne da bi se ljudje zavedali Nenavaden dogodek se je odigral te dni v bližini mesta Remstada v norveškem Kwerfjordu. Ponoči je med viharjem nenadno Izginila v morje 400 m dolga In 100 m široka peščena sipina, ne da bi prebivalstvo začutilo kakršen koli pretres ali drugo motnjo, žrtve ni bilo nobene. Poznejše raziskave so ugotovile, da se zemlja de ni pomirila ln da manjši zemeljski plazi Se vedno drči jo v morje. Bržkone gre za lokalne motnje na morskem dnu. če še ne veš, zdaj izveš? da nosi fregatnl kapitan Robert R. Gra-ham, eden izmed častnikov angleške lahke križarke »Exeter«, ki se je udeležila pomorske bitke pri La Plati, v svojem telesu Se zdaj 15 koščkov Srapnela, ki so ga Nemci izstrelili proti posadki angleške ladje; da je italijanska operna pevka Luiza Tetrazini dobila izliv krvi v možgane ln da je njeno stanje zelo težko; da se bo začel v treh do štirih tednih tajati led na finskih jezerih, da je sredi februarja v Rimu zopet snežilo, kar se v tem mestu ob tem času ni primerilo že celih petdeset let; da Ima Italija danes 44 ln pol milijona prebivalcev in da jih bo Imela po Musso-llnijevih računih Cez 50 let šestdeset milijonov; da se je odpeljal prezldent Zedinjenih držav z neko vojno ladjo na dopust nezna-nokam; da je prispelo 4000 finskih mater z otroki na Švedsko kjer so jih sprejela usmiljena srca pod gostoljubno streho; da so na Francoskem te dni ustrelili Luk8emburžana Jeana Kuhna, ki je bil obsojen zaradi vohunstva v prid neke tuje države; da bo Turčija večje število svojih pilotov lzvežbala na Angleškem ln v Franciji; da je v zadnjih dneh na tisoče imovltej-Sih Berlinčanov zapustilo svoja stanovanja ln se nastanilo v notellh, ker zasebniki ne morejo dobiti premoga, hotelske uprave pa ao Se založene s kurivom; da prošle dni 10.000 udeležencev drsalne prireditve Sonje Henie v New Yorku zaradi silnega mraza nI moglo oditi domov ter so prenočevali kar v ondotnl »ledni palači«; da sta se dve tretjini evakuirancev izza začetka sedanje vojne zopet vrnili v London; da spadajo Laponci med najčistejše rase na svetu; da bodo v noči od 24. na 25. februarja v Franciji, Angliji in Belgiji uvedli poletni čas; da je danska princesa Karollna Matilda, soproga najmlajšega sina danskega kralja, povila sina; da je v nekem kamnolomu pri Vlareggiu v Italiji marmorna skala ubila Štiri delavce; da bosta sledili prvemu transportu novozelandske vojske na evropsko celino v do-glednem času Se dve diviziji vojaštva. Zlima traja na Ruske »Mraz je, da kar brni«, pravi ruski rek. V njem je košček resnice, kajti v Rusiji gre pozimi skozi ozračje stalno tiho šumenje in brnenje, ki izvira od vsega škri-pajočega snega in pokajočega leda. Nebo je svetlo, sonce sije, njegovi žarki se odbijajo od milijonov lednih kristalčkov, ki polnijo kakor demantni prah ozračje. Iz hiš se dvigajo debeli stebri pare in dima ter se spreminjajo v čistem zraku v vseh barvah. Vse mesto je zavito v čarobno, lesketajoče se oblačilo, v barvo nedolžnosti. Vodnjaki, ostrešja in celo brade izvoščkov so bele. Sneg škriplje in tudi drugi zvoki dobivajo v tem mrzlem ozračju nenavaden prizvok. Zasnežene strehe se razblinjajo v barve neba, ne da bi zaključevale hiš, in bele stene se ne odražajo od tal, kakor da ne korenlnljo v njih. Mesto je podobno meglenemu prikazu. Vse črte izginjajo, vsi vogali manjkajo, kakor da hiše niso trdno zasidrane in kakor da sanja zidovje v zraku o pomladi, ko se bodo živa zele-nina in modrina streh ter pozlačene konice stoplov stegnile lz lednega oklepa. Vrane in golobi, ki jih je v tem mestu za čudo mnogo, letajo sem in tja, krakajo in gru-lijo, sedajo spomenikom na glave ali sedijo v živahnem pogovoru na ploskih strehah. V Rusiji se prične zima v oktobru ln se končuje po sedmih mesecih v maju. Temu primerno se ljudje v začetku oktobra oblečejo v kožuhe in jih odlože šele tedaj, ko se zimski viharji izdivjajo. Enako je s kurjavo v sobah, ki morajo ostati vedno enako tople, da se zidovje ne zmrazi. V tem času stopijo tudi vozovi v pokoj ln vozijo sani, pa naj sneži ali pa se sneg taja. Zimsko življenje v Leningradu gre svojo staro, navajeno pot. Dan za dnevom pokajo brezova debla v pečeh, drsijo sani po cestah, gorijo odprti ognji na trgih, da si ob njih pešci ogrejejo otrple roke. Ruske peči so med pečmi nekaj popolnega. Gradijo jih iz pečnlc in v njih se plameni vijejo večkrat navzgor in navzdol, Pri FincIIh so se učili i od oktobra do maja tako da mora vročina skozi več metrov rovja, preden dospe do dimnika. Velika ka-menita masa peči se le počasi segreje, a potem drži toploto ves dan. Lahko si mislimo, kako veliko ulogo ima v ruskem življenju peč, ki je obenem kurilna, kuhalna ln pecilna naprava. Okrog nje so napravljene klopi, da se morejo ljudje na njih udobno ogrevati. V duplinah v peči visijo mokra oblačila, nogavice in drugi kosi perila, da se posuSe, na vrhu peči pa so postelje. Speči se zavijajo vrhu tega Se v kožuhe. Okna ao v vsej Rusiji dvojna, tako da uide čim manj toplote lz prostora. Komaj nastopi v oktobru prvi mraz, pripravijo vse hiSo proti njemu. Naj-manjSe luknje zalepijo, vstavijo se dvojna okna in se njih razporl zadelajo a papirjem. Lahko si mislimo, kolikoSno veselje nastane v hiši, ko v maju končno odstranijo vsa ta utesnjujoča maSlla ln okna prvič spet odprejo. Med dvojna okna dajejo običajno soli ali peska, ki vlečeta vso nastajajočo vlago nase. Drugod je pranje posel, ki ga opravljajo samo v notranjosti hiS, na Ruskem pa perejo vse samo v rekah. Na vseh prekopih ln ob bregovih rek v mestu so postavljeni v ta namen splavi, ki imajo v svoji sredini odprtine, a tem odprtinam ne dado zamrzniti. Perice opravljajo tu svoje delo, neutrudno, ne da bi tzgubljale besed o mrazu, pokrite z lednimi svečicaml. še bolj nego splavi s pericami pa zbujajo pozornost tujca ribje prodajalne, ki plavajo na prekopih mesta. To so mične in lepo poslikane lesene hišice na splavih. V notranjosti je prostor, ki visijo v njem preka-jene in osoljene ribe kakor drugod gnjati in klobase. Na obeh straneh prostora so zaboji z zmrznjenimi ribami. V posebnem prostoru dobe gostje svež kaviar. Posadka ima svojo sobo. Neva je sredi mesta celo vrsto Široka. Lahko si mislimo, kakšno ledno puSčavo predstavlja njena površina pozimi. Sredi mesta tu lahko potujeS ln se počutiS zapuščenega kakor kje v arktični ledni puSčavl. Iz velike daljave mežikajo hišne luči, mesec in severni sij rabita kot svetilo in vsak si najde svojo pot le s kompasom ter po zvezdah. Zaklonišča sredi Londona London je vedno ljubosumno čuval svoje parke in vrtove ter bdel nad tem, da mu jih moderno življenje ne ugrabi. Šele sedanja vojna mu je v tem pogledu zadala, začasen udarec. Leicester Square, središče londonskih gledališč, je popolnoma spremenil svoje lice. Izginili sta stari gledališči »Allhambra« in »Daly's«, na mestu kjer sta stali, pa so zgradili moderne kinematografe ogromnih dimenzij. Zdaj se oblika tega nabrežja zopet spreminja. Na njem gradijo namreč ogromna zaklonišča za primer napadov iz zraka. Ko bo vojna končana, pa bodo podzemske rove zopet zasuli in trg bo dobil zopet svoje predvojno lice. Zunanji minister Popov Topla rešilna obleka v mrzli vadi Na švedskem zbuja novo rešilno oblačilo, ki ga je izdelal izumitelj grof MOr-ner veliko pozornost. Pred kratkim je Stockholmčane zelo presenetil, ko je priplaval v tem oblačilu sredi lednih plošč po Norrstromu in je pri tem mirno kadil cigareto Ko so ga potegnili na kopno, je zlezel suh in topel iz zaščitne obleke. Oblačilo se zapira s posebnim zapira-čem na poteg je iz gume in obdaja vse telo. Natakneš si ga v najkrajšem času. Njegova podloga je lz posebnega tvoriva, ki drži človeka na površju vode in ga izolira pred mrzlo vodo. Novo rešilno obleko izdelujejo zdaj že na debelo in posebno mnogo naročil so izdale švedske mornariške oblasti ter brodarske družbe. A N E K D 0 T A Ko je 20-letni Franc Schubert skompo-nlral Goethejevega »Vilinskega kralja« in ga poslal glasbeni založbi Breitkopf in Har-tel v Lipskem na ogled, so rokopis vrnili po pomoti ne avtorju na Dunaj, temveč nekemu soimenjaku, Draždenčanu Francu Schubertu, ki je tudi komponiral. Ta je potem poslal založbi pismo sledeče vsebine: »Sporočiti vam moram, da sem pred kakšnimi desetimi dnevi prejel pošiljko nekega rokopisa, Goetnejevega Vllinskega kralja, ki naj bi bil moj. Začudeno Vam sporočam, da te kantate jaz nikoli nisem zložil. Shranil sem ga, da bom poizvedel, kdo vam je takšen zdelek poslal na tako nevljuden način pod mojim imenom, in da bi odkril tudi tega patrona, ki moje ime tako zlorablja.« Schubertov Vilinski kralj je, kakor znano, ena najboljših njegovih skladb. Po zgledu Fincev nosijo tudi nemške pred-straže na zapadnem bojišču bele plašče, ki jih store neopazne v snegu Strelno orožje Iz leta 131). Doslej so menili, da pred bitko pri Cre-cyju 1.1346. Se niso poznali in uporabljali strelnega orožia. V Oxfordu pa so naSll okopis iz 1.1326., ki omenja top in ga ima v trenutku strela tudi naslikanega. Se starejši nego ta rokopis, ki se imenuje »De Offlciis Regium«, pa je »Memoira book«, ki obravnava zgodovino mesta Genta. Ta dokument pravi že 1.1313.: »To leto ao iznašli puSke in jih prvič uporabilLc VSAK DAN ENA Evnuh: Preden sem prišel na svet, je moja mati sklenila, da bo krstila hčer na Ime Ana, sina pa na ime Lipe.« »In kako se imenujete zdaj?« »Ana lipe«. (»420«, Rim) MICHEL ZfiVACO: 42 Don Juan KOM AN. Za njim je negibno stal Jakomin Corentin na svojih dolgih nogah ter molčal. Klotar de Ponthus se je približal nasprotnikovi mizi in ravno še slišal, ko je ta s strastnim, gorečim glasom mrmral: »Da, rad vas imam! Kako? Zakaj? Nikar me ne vprašujte! Ne verjamete mi? Oh, verjemite vsaj mojim očem: v njih berite ...« »Saj ne zna ne brati ne pisati,« je polglasno pripomnil Corentin. »Jezik ti izrujem,« je siknil don Juan. »V mojih očeh,« je glasno nadaljeval, »da, v očeh lahko berete mojo vročo, iskreno ljubezen!« Klotar je ostrmel. Ali je bil Juan Tenorio, ki je tako govoril, res tisti don Juan, ki je nedavno tega javkal in ihtel pred Leonoro? Pogledal je okrog sebe, češ, h komu se obrača zapeljivec, ter zagledal mlado dekle, ki je z nedolžno spogledljivostjo nosilo elegantno obleko meščanskih gospodičen. Takoj je spoznal v nji hčerko gospe Jerome Dimancheve, vrle vdove, pri kateri je stanoval! Tej deklici je bilo ime Deniza. Pomlad življenja ji je ozarjala m'čni obrazek Tmela ie mile oči, v katerih se je klesal dro^an plam^nček ganjene radovednosti. Z občudovanjem, ki sta se mu pri- druževala dvom in up, je poslušala plemičevo besedovanje o ljubezni. »Pravite, da me imate radi,« je rekla naposled. »To je samo gosposka igra. Kako bi mogel tak velikaš ljubiti skromno meščansko dekle?« »Velikaš!« je vzkliknil don Juan in sklenil roke. »Mar sem velikaš? Mar ste vi plemkinja, meščanka ali prostakinja? Tisti sem, ki vas ljubi. In vi, oh, vi ste...« »Princesa ste,« je zanosljal Corentin; »princesa, ki jo je usoda pozabila obdarovati z naslovom in krono; Boga lahko zahvalite, da vam ni treba biti v tej gostilni za natakarico. Ne verjamete, da stt princesa? Nu, moj gospodar vam že še pove, kar verjemite mu. eC treba, se z vami tudi oženi, kakor se je z drugimi!« To pot ni don Juan ničesar rekel. Z naglo in spretno brco je pogodil nesrečnega Corentina v nogo, da je obupno javknil: »Prav v piščal!...« »Izvrstno!« se je razveselil Bel-Argent, ki je izza Klotar j evega hbrta opazoval ves prizor. V oknjaku je mlada in zala perilarica popravljala mizne prte. Tej je bilo ime Zavota... in tudi njo je bil don Juan že obstrelil z očmi. Zavota je poslušal razgovor ter se zlovolino in nevoščljivo ozirala na Denizo. Ponthus, ki je bil spoznal hčerko gospe Dimancheve, je v tem izpregovoril: »Kaj! Koga vidim gospodična Deniza!« Ubogo dete je poškrlatelo do las. Z jecljajočim glasom se je izgovorila, češ da jo je mati po oprav- ku poslala h gospe Gregorjevi, in zbežala... Zbežala je, da se zapre v svojo deviško sobico in se predi svojim sanjam... Ob Ponthusovih besedah se Je don Juan naglo obrnil. Ko je zagledal nasprotnika, ki mu je bil pri »Milosti božji« oklal roko, da še danes ni bila zdrava, je vneto vstal in ga pozdravil s tisto lju-benzivostjo, ki je bila njegova najzapeljivejša lastnost. »Kakšo prijetno srečanje!« je vzkliknil. »In kak srečen slučaj!« »Ne slučaj,« je rekel Klotar, ko mu je vrnil pozdrav za pozdrav. »Iskal sem vas.. .€ »Da mi ponudite vračilo?« »Danes nikar, če vam ni nevšečno. Iskal sem vas z namenom, drugovati vam do jutri zjutraj, ne da bi vas spustil izpred oči.« »Oh, potem takem me proglašate za ujetnika? Naj bo, trinoštvo je nekaj prelestnega, kadar prihaja od vas. Vendar, ali smem vedeti...« »Vzrok tega nadzorstva? V gostilni ,Pri vede-ževalki' ste; to je ves vzrok.« Don Juan je Klotarja osuplo pogledal. Mahoma pa je prebledel. »Ona je torej tu?« je vprašal s pritajenim glasom. »Da, gospod,« je rekel Klotar. »Prav imate,« je dejal Tenorio; ima opravka z drrom Juanom. ne more bit' do- volj previden aD sem na vašem mes4 . . ravnal nič drugače. Vdam se torej. ali * ** bodite vi moj ujetnik; prisedite, prosim, in mi drugujte za mizo, dokler se ne naj deva na drugem torišču.« Klotar se ni dolgo obotavljal. Kakor večina mladih gospodov tistega časa, je bil obdarjen s pustolovsko domišljijo in se je znal prilagoditi vsakemu, tudi najbolj nemogočemu položaju. Sedel je torej, in kmalu sta trčila s kozarcema, kakor da bi udarila z rapirjem ob rapir... Ker nista maral govoriti o svojem prepiru, sta se zatekla k udvorljivosti in jela obsipati dru^ drugega z duhovitimi pokloni. Večerja je bila kraljevska. Mojster Gregor se je bil na vso moč potrudil, da bi ustregel dvema tako odličnima gostoma. Z ulice se je oglasil mirozov. Zala perilarica Zaveta je bila zdavnaj odšla. Odhajaje je bila napravila donu Juanu lep po-klonček, ki je v njeno nesrečo — ali bolje, v njeno srečo — ostal neopažen. Mojster Gregor je izrinil pivce iz gostilne, dal zapreti oknice, zapahnil vrata in odslovil s t režale. Ker sta bila Ponthus in Tenorio napovedala, ida mislita ostati vso noč, je vrli domačin razpostavil po miiz spoštovanja vredno število steklenk španskega vina, nato pa odšel počivat. Klotar in don Juan sta torej ostala sama v veliki izbi — ako ne štejemo Corentina in Bel-Argenta ki sta v kotu pospravljala ostanke iz steklenic in po zgledu svojih gospodarjev sklepala onirteljstvo, ali se vsaj delala, kakor da ga sklepata. Pogajanja za združitev radikalov ustavljena ? Oster napad službenega glasila JRZ na Mišo Trifuno-viča in ves staroračlkalni glavni odbor Službeno glasilo JRZ »Samouprava« razpravlja o nedavnem govoru prvaka Narodno radikalne stranke inž. Miloša Bobiča, k; smo ga v izvlečku objavili tudi mi. »Samouprava« pravi med drugim: »Akcija za zbiranje radikalov je že stara ter je bila 1. 1935 v njenem znamenju ustanovljena tudi JRZ s sodelovanjem samega Ace Stanojevica Javnosti pa niso znani razlogi, zavoljo katerih je Aca Sta-nojevič s prijatelji zapustil JRZ. Ko je bila ustanovljena JRZ. so namreč hoteli igrati v njej Miša Trifunovič in njegovi prijatelji glavno vlogo, ker pa se jim to ni posrečilo, so pričeli intrigirati pri Aci Stano-jeviču in sistematično rušili JRZ, ko so še v njej sedeli. Poleg tega se Aca Stanojevič ni strinjal s takratnim šefom JRZ dr. Mila nem Stojadinovičem v nekaterih povsem nače'nih vprašanjih. Zaradi tega se je odločil zanustiti JRZ. kar je gotovo škodovalo tej danes še vedno naši največji politični organizaciji, a še bolj samemu Aci Sta-nojeviču Ako bi ostal g. Stanojevič v JRZ, bi mu ah uspelo izg'aditi načelna nasprotstva, ali pa bi prisilil dr. Milana Stojadinoviča, da bi zapusti) stranko. Na ta način hi osta'a prihranjena stranki leta borbe njenih voditeljev z dr Milanom Stojadinovičem. ki je bil edina ovira za sklenitev sporazuma s Hrvati.« "Po odhodu dr. Mi'ana Stojadinoviča iz JRZ — nadaljuje »Samouprava« — niso obstojale med JRZ in glavnim odborom NRS nobene načelne razlike več. Treba je bilo samo še zadovoljiti g. Mro Trifuno-viča. Stvarno je šilo samo za kakih 20 ljudi okoli g. Ace Stanojevica, ki smatrajo, da imajo pravico prvorojenstva in da morajo vsi postati ministri Nikakor niso hoteli pristati na to. da se jih postopno jemlje v vlado temveč so hoteh priti vsi naenkrat v kabinet To pa je bilo in je še nemogoče, ker doslej še nimamo vlade s 50 ministri. Takrat se je ta »rezervna falanga ministrov« postavila na stališče, da morajo vsi radikali, ki so vstopih kot ministri v vlado po letu 1935. takoj zopet izstopiti iz nje. Svojo zahtevo so utemeljevali z načelnimi ugovori proti politiki dr Milana Stojadinoviča Pokorila pa sta se samo bivša ministra Mirko Komnenovič in inž. Miloš Bobič, ki pa sta se tudi kmaiu pričela ke-sati. Glavni tvorec vseh teh »r^dikalskih« zahtev je bil g. Miša Trifunovič, ki je že takrat zahteval mesto predsednika vlade in ki vedno misli, govori in piše po sugestijah svojega sorodnika Milana Grola. (Grol je, kakor znano, prvak srbskih demokratov. Op ur.)« 0 Izstspu staroradikalov iz JRZ Po mnenju »Samouprave« je bil! najbolj primeren trenutek za združitev vseh radikalov, takoj po padcu dr. Stojadinoviča. Zakaj se to ni zgodilo, pojasnjuje list takole: »Vsa znamenja kažejo, da gospodom okoH glavnega odbora ni dosti do take združitve. Za nje cbstoji samo vprašanje oblasti. Z edino izjemo g. Stanojevica bi vsitakoj sprejeli oblast, pa če bi bila združ. s politiko sporazuma ali pa tudi ne. Ti ljudje so nesposobni določiti iz svoje srede dva, tri ali pet ljudi, ki naj bi jih predstavljali v vladi in uživali njihovo popolno zaupanje Sposobni niso sestaviti niti »homogene samoradikalske vlade«, ker bi imela premalo resorov za vse ministrske kandidate iz njihovih vrst Akc bi se to vendarle zgodilo, bi doživela naša javnost znova da bi se zbrali »neministri« in sestavili nov g'avni odbor, ki bi nato svečano proglasil, da nima Narodno radikalna stranka nobene zveze z vlado. To je tragedija teh gospodov, ki so postali tako pretenciozni in neresni zaradi tega. ker so se že zdavnaj oddvojili od ljudstva in njegovega zaupanja Postavili so se sami za člane glavnega odbora NRS, diktirajo pa svoje pogoje kakor da bi prišli na svoja mesta res po volji in z glasovi ljudstva. Neuspela pogajanja med JHZ in glavnem odborom 01 pogajanjih med JRZ in glavnim od berom pravi »Samouprava« dalje: »JRZ je šla preko vseh teh dejstev in je bila pripravljena pomiriti se z gospodi. Naš šef Dragiša Cvetkovič jim je ponudil likvidacijo preteklosti ter je bil za to, da se iz-roče pozabljenju vse zadeve zadnjih petih let. Ponudil jim je, da se združimo zopet vsi skupaj v eno samo veliko radika'sko družino in da prevzame predsedni?tvo JRZ namesto njega g. Aca Stanojevič. Za mesto prvega podpredsednika je predlagal g. Mik> Trifunoviča. To ponudbo so pozdravili vsi radikali v državi in z njimi — lahko rečemo — tudi vs- Srbi. Poleg tega je bilo zamišljeno, da izvolijo vsi radikali brez razlike skupin po srezih posebne delegacije. ki bi se nato sestale na kongresu stranke in izvolile novo predsedništvo in glavni odbor. Toda g. Trifunoviču se vse to ni dopadlo ter pogojev predsednika JRZ ni sprejel. Hoče pač biti šef stranke po božji milosti in ne po volji naroda, odnosno kongresa stranke, ki bi se mu mora! podrediti »tudi če bi ga morda ne izvolil za predsednika stranke.« »Tedne m tedne so radikali zastonj čakali na veselo vest o popolnem sporazumu v radikalski familiji. Tekli so dnevi in tedni, gospodje pa so študirali predloge g. Cvetkoviča. Pri tem jih še do danes niso niti sprejeli, niti odbili. V noči med 12. in 13. februarjem pa je «v imenu radikalske vesti« spregovoril g. Miloš Bobič ter obsodil in opsoval radikale ki se pogajajo z ljegovim šefom, kot izdajalce, odpadnike, razkolnike in dobičkaželjneže. Zdi se, da so gospodje okoli glavnega odbora z Mišo Trifunovičem na čelu res napeli vse sile. da razbijejo vsako možnost za izvedbo ze-dinjenja in združenja vseh radikalov pod vodstvom g. Ace Stanojevica « Okrožnica vodstva JRZ Ta članek »Samouprave«, ki je razum- kaz, da so se pogajanja za združitev JRZ in Narodno radikalne stranke definitivno izjalovila. To mišljenje potrjuje tudi v nedeljo objavljena poslanica glavnega odbora JRZ strankinim organizacijam. Poslanica govori o poteku pogajanj za koncentracijo radikalov in pravi med drugim: »JRZ je poskušala v sedanjih težkih m resnih časih zbrati vse konstruktivne sile našega naroda. Pri tem ie stranka naletela na velike ovire, ki jih delajo nasprotniki sloge med radikali. Ti ljudje so znali z raznimi intrigami skopati skoraj nepremostljiv prepad nasprotstev med posameznimi ra-dikalskimi skupinami. Sedaj je vodstvo JRZ še enkrat poskušalo zbrati radikale v eno fronto. Ponudilo je spravo glavnemu odboru NRS in bilo pripravljeno na največja popuščanja, ne morda zaradi občutka slabosti, temveč iz ljubezni do skupne radikalske stvari. Hoteli w samo izročiti pozabljenju vse naše stare spore. Stali smo na stališču, da ne sme biti pri koncentraciji radikalov niti premagancev, niti zmagovalcev. Ponudili smo sledeče kavalirske predloge: šef stranke naj bo Aca Stanojevič, podpredsednik Miša Trifunovič. drugi Dragiša Cvetkovič tretji dr Anton Korošec in četrti dr. Kulenovič. novi glavni odbor pa bi se izvolil na kongresu. Odgovora doslej še nismo prejeli. Ako bo naš predlog propadel, potem bomo ostali mi, kar nas je v JRZ, složno pri državnem poslu ter nam nihče ne bo mogel očitati. Ijivo vzbudil v politični javnost' ogromno I da smo mi krivi nesloge med radikali.« pozornost, tolmačijo v Beogradu kot do- Beležke Srbsko-hrvatske polemike V četrtek zvečer ie bila v Šabcu skupščina sreske organizacije demokratske stranke. Glavni govornik je bil g. Milan Grol ki je m. dr. dejal: »Po dosedaniem Doteku stvari sicer ni verietno. da ooidemo kmalu na volitve toda do tem kako so se dogodki razviiali od 26. avgusta dalle. tudi za bodoče ne moremo računati na niih log čni razvol Mesci, ki se bližaio bodo tako resni da skorai ni mogoče nvsliti na volitve Demokrati so bili vedno za sporazum in sc tudi sedai. vendar Da niso za tak soora-zum. ki nai bi tudi za ceno naivečiih žrtev ohranil sedanji režim Sporazum od 26 avgusta ie žal Drinesel namesto t>omir-ienja in ol^išanja ooložaia vznemirienie in še večje komplikacije Dne 26. avgusta je bil sicer objavlien sporazum. prikrit pa ie ostal nesporazum, ki se 1e skrival za tem aktom. Mi smo sprva mo'čali. toda razvoi stvari je bil tak. da so pričela dejanja sama govoriti. In danes imate priliko citati povsem si nasprotuioče iziave in mišljenja o bodoči ureditvi države iz ust raznih predstavnikov sedanjega režima. Bojimo se. da bo o vorašanrh glede katerih ni soglasia. celo v sami vladi vsak dan težje razpravljati.« Nato 1e Grol obširno dokazoval potrebo rešitve vprašanja preureditve države pred volitvami in opozarjal na nevarnosti, ki bi nastale, če bi šli na volive z nerešenim vprašanjem bodoče priDadnosti Bosne in Hercegovine. Zameril ie tudi vladi, da do sedaj še ni izdala nobenega Dolitičnega zakona in poudaril, da 1e poslednji čas. da se ugotovi, kaj je danes še srbskega v tei državi. Iz govora mfirsfra dr. Laze Markovlča V nedeljo dopoldne je govoril v Novem Sadu na sestanku svojih pristašev minister pravde dr. Lazar Markovič. Izvajal je poleg drugega: »Vedno moramo računati z zapletljaji, ki lahko prizadenejo tudi našo državo. In storiti moramo zato vse, da se čim bolj zaščitimo pred vsemi eventualno-stmi. Svetu moramo dokazati, da je zgrajena naša država na svobodni volji svojih državljanov in da ni nikaka umetna tvorba mirovnih pogodb.« Dr. Markovič je posvetil dobršen del svojega govora tudi sporazumu in opozoril na to, da smo šele v prvih početkih njegovega izvajanja. Nato je nadaljeval: »Celokupno notranjo preureditev države bodo izvedli za to poklicani in izvoljeni narodni predstavniki. Naloga, ki jih čaka, ni niti malo lahka. Čakajo nas še težke ure pri preurejanju naše države in treba bo mnogo državniške modrosti in še več uvidevnosti, da se bodo vsa vprašanja čim bolje in za vse zadovoljivo rešila.« Minister B?flič o zbiranju Srbov V nedeljo dopoldne je na nekem zborovanju JRZ v Beogradu govoril minister Bešlič. Razpravljal je o politiki sporazuma, nato pa nadaljeval: »Tudi Srbi se morajo zbrati v enotno celoto, ki bo temelj naše državne zajednice. Srbi se ne smejo deliti na šumadince, Črnogorce, Kordunaše, Vojvodince itd. Kakor je Slovenec Slovenec v Srbiji, Vojvodini, Bosni ali kjerkoli drugod, tako mora biti tudi Srb lz Vojvodine, Bosne, črne Gore samo Srb, kjerkoli je. Srbom je potrebna zavest o slogi, kakor jo imajo Hrvati. Srbi se morajo združiti v močne vrste. Na srbski strani imamo veliko stranko JRZ, to je nova stranka z naprednim programom, ki Lenin proti Stalinu v finski zadevi V času, ko pri nas mnogi »100% komunisti« krvavi pot potijo, da bi sovjetski napad na Finsko prikazali v kar najlepši luči, ni odveč, ako na tem mestu navedemo nekaj odstavkov iz govora, ki ga je imel Lenin 12. maja 1917 prav v zvezi s finskim vprnšaniem. Zgovornejše bi nihče ne mogel obsoditi raznih »šlagerjev«, s katerimi skušajo komunisti prikriti sramotni udarec, ki ga je njihovi lastni ideologiji zadel sovjetski napad na Finsko. Lenin je pred 23 leti dejal: »Samo enakopravni se lahko sporazumejo. Ako naj bo sporazum zares sporazum in ne le s frazami prikrito zavojeva-nje, je resnična enakopravnost med obema strankama nujno potrebna. To pomeni, da se ne sme priznati samo Rusiji, temveč tudi Finski pravica, da na sporazum tudi ne pristane. To je jasno kakor kristal ... Nikdar se ne sme uporabit! sila za to, da bi se druge narodnosti prisilile k zvezi z Rusijo. Uporabiti se sme samo zares svoboden, prostovoljen sporazum. Finci pravijo, da imajo pravico sami odločati o svoji usodi, in oni Rusit ki jim to pra- vico osporavajo, so šovinisti... Aleksander I. in Napoleon sta po svoji volji Izmenjavala prebivalstvo; carji so po svoji volji spreminjali sliko Poljske. Ali naj ml nadaljujemo to taktiko carjev? To bi bilo zanikanje internacionalistične taktike In najhujša vrsta šovinizma. Zato trdim: ruski socialist, ki odreka Finski pravico do svobode, je šovinist... Ruski narod ne sme vsiliti svoje volje Finski. Noben narod ne more biti svoboden, ako sam zatira druge narode.« Tako je govoril Lenin pred 23 leti ln obsodil v naprej one, ki so v imenu »odrešitve finskega proletariata« stegnili roke nad to državo. Ako vas komunisti pitajo s svojimi krilaticami o sovjetsko-fln-skem sporu, postrezite jim 8 tem Leninovim citatom in dokažite jim, da pomeni ruski vpad na Finsko najhujši udarec za komunistično Ideologijo. Naj naši komunisti Se tako dokazujejo nasprotno v potu svojega obraza — dejstva govore danes prav tako kakor leta 1917: napad na Finske ostaja napad, pa naj se zanj išče kakršnekoli izgovore, je zajela vso Jugoslavijo. Najboljše je, da se Srbi združijo v tej stranki pod vodstvom našega predsednika Draglše Cvetkoviča.« Nepoboljšljivi V soboto smo ponatisnili v »Jutru« nekaj stavkov iz Članka, ki jih je napisala krščansko-socialna »Delavska pravica« o denunciantstvu. V ilustracijo smo dodali citat iz nekega glasila za mlado Inteligenco, ki dolži »sokolsko, liberalno jeenesarsko, napredno« inteligenco, da se v njenem okrilju in njenih gnezdih skriva, koti tn razvija komunizem. Nedeljski »Slovenec« pravi, da smo hoteli s tem reči, da Je šuft tisti, ki piše o komunistih in o komunizmu ter opozarja na škodljivost komunističnega rovarjenja. Po »Jutru« dela torej nekaj zavrženega tisti, ki se bori zoper komunizem. Tako hoče to jugoslovensko državotvorno glasilo JNS ustrahovati tiste, ki izvršujejo svojo narodno dolžnost, ko nastopajo zoper komunistično propagando. Mislimo, da zadostuje ta citat. Ljudje, ki spravljajo take grdobije v »Slovenca«, so očividno nepoboljšljivi. Dr. Maček pri izpitih Hrvatske seljačke zaščite V Zagrebu je bil zadnjih šest tednov prvi tečaj za oficirje Hrvatske meščanske in seljačke zaščite. V tečaju je bilo okoli 100 ljudi. Zaključnim izpitom, ki so bili v petek, sta prisostvovala tudi podpredsednik vlade dr. Maček m ban dr. Šubašič. Ko se je pripeljal avtomobil dr. Mačka pred poslopje, kjer je bil tečaj, so zasvirale trobente »Pozor!«. Pri vstopu v poslopje je pričakoval dr. Mačka vrhovni poveljnik HSZ Djura, Kemfelja. Dr. Maček je nato obšel postrojeno četo oficirskih tečajnikov, nakar mu je raportiral poveljnik tečaja Fa-bijanec. Pri izpitih je dr. Maček pričel tudi sam izpraševati tečajnike ter je bil, kakor poročajo zagrebški listi, z odgovori zelo zadovoljen. Nato je imel govor o pomenu ln nalogah Hrvatske zaščite in je dejal: »Ne smemo obstati na polovici pota, temveč izpolniti svojo nalogo do kraja. Zaščititi moramo naš narod od raznih grozodejcev. Položaj Hrvatske seljačke zaščite ni iahak. ker ima mnogo sovražnikov. Toda z disciplino in delom bomo dosegli, kar zahteva ves hrvatski narod.« ~ Prvi hrvatski list na Madžarskem Listi poročajo, da botk hrvatski Bunjevci, ki žive na Madžarskem začeli izdajati svoje glasilo. List bo izhajal kot tednik in bo tiskan v hrvaščini. Izdajal ga bo voditelj hrvatske narodne manjšine na Madžarskem Anton Karaganič. Odstavljen rudniški ravnatelj »Hrvatski dnevnik« poroča, da Je bfl na zahtevo hrvatskih rudarjev odstavljen ravnatelj znanega dalmatinskega premogovnika »Monte Promina« v Siverlču inž. Vonk. Odstranjeni ravnatelj se je tudi politično udejstvoval m je spadal med glavne pobornike JRZ v Siverlču. Posebno agilen je bil, kakor pripominja »Hrvatski dnevnik« pri volitvah 11. decembra, ko je na vso moč pritiskal na delavce, naj volijo listo dr. Milana Stojadinoviča. Sreslia skupščina JNS v Ptuju V nedeljo dopoldne je bila v Ptuju redna skupščina sreske organizacije JNS. Vodil jo je predsednik sreske organizacije g. Lovro Petovar, po delegatih pa so bile zastopane skoraj vse občine ptujskega sreza. Po odobrenih poročilih sreskega odbora je bil z malenkostnimi spremembami ponovno Izvoljen dosedanji sreski odbor s predsednikom Petovar jem na čelu. Obširno poročilo o političnem položaju sta podala bivši narodni poslanec g. Milan Mravlje in banovinski tajnik mladine JNS g. Andrej Uršič. Dotaknila sta se vseh perečih notranjepolitičnih problemov in obrazlo4!Ia pomen zadnjih sklepov vodstva JNS, ki gredo za tem, da pospešijo zadovoljivo rešitev vseh velikih političnih vprašanj. Skupščinarjl so man:festirall odločno voljo krepiti in čuvati politično 'enotnost nacionalnega ln naprednega žtv-lja, v čemer je edino jamstvo, da bodo nacionalni in napredni interesi očuvani pri urejevanju odnosov naše banovine do ostalih banovin ln pri organiziranju njenega lastnega notranjega življenja. Vsestransko dobro uspelo skupščino je zaključil predsednik 8 pozivom, naj se val navzoči delegati še z večjo vnemo lotijo utrjevanja napredivh ln nacionalnih postojank v srezu z načrtnim ln vztrajnim delom« ŠPORT Ali še zmerom ne bo konca? Zagreb Izdaja službena poročila o zadnjih dogodkih v drsalnem športu, k! kažejo, da nikakor ne more pozabiti nedavne nepotrebne afere okrog g. Vodiška Od Vrhovne drsalne zveze v Zagrebu smo pred kratkim prejeli — kakor menda ves ostali jugosloven-aki dnevni tisk, brez žiga m podpisa kogarkoli, torej skoraj anonimno — 8 proSnjo za objavo tri tipkane strani »službenega poročila« glede zadnjih dogodkov v drsalnem športu. Naš list je vse te nevesele dogodke pred odhodom hokejske reprezentance v Ga-Pa beležil sproti in o vseh njih tudi službeno poročilo ne navaja nič novega. Reorganizacija, izredni občni zbor, ostavka tehničnega odbora, državno prvenstvo v Zagrebu, sestava državne reprezentance, določitev g. Vodiška lz Ljubljane za tehničnega vodjo reprezentance po posredovanju ministrstva za telesno vzgojo, burno slovo na ljubljanskem kolodvoru itd. to so v glavnem dogodki, ki jih kronološko in seveda skozi svoje naočnike našteva vrhovna drsalna zveza. Nova pa so izvajanja v zadnjih odstavkih tega poročila, ki pravijo med drugim: »Pred samim prehodom meje Je Vodlšek Lokarju (t. j. sa veznemu blagajniku m oficielnemu delegatu VDS) prišel s takim predlogom, kakršnega nikakor ni mogel sprejeti, ker je fatalno spominjal na slučaj g. Vodiška v Strbskem Plesu, pa je bil zato prisiljen enega ilirijanskih Igralcev vrniti z meje v Ljubljano. Kako neobhodno potreben in koristen za tehnični uspeh naše reprezentance je bil g. Vodlšek, kaže dejstvo, da Je onemogočil £e pripravljeni trening naših Igralcev pod vodstvom Kanadčana g. Boby Bella, trenerja nemške hokejske reprezentance, ln sicer tako, da je proti navodilu g. Lo-karja odvedel igralce, da so gledali smučarska tekmovanja. G. Bell Je videl napake naših igralcev ln tudi njihov talent, pa je bil pripravljen, da bi jih na tem treningu nekoliko poučil, kar bi jim bilo brez dvoma v veliko korist. S tem postopkom je g. Vodlšek škodoval avtoriteti delegata in športni morali moštva. Savez je namreč poslal reprezentanco v Ga-Pa, da si tamkaj nabere čim več tehničnega znanja ln mednarodnih Izkušenj, ne pa da gleda smučarske tekme. Nasproti zahtevi g. Lokarja, da bi naše moštvo vsak trenutek Izkoristilo za trening, g. Vodišek to nI smatral za potrebno, ter je tako moštvo od 2. do 7. februarja ostalo brez vsakega treninga. Posledica tega je bila očitno slaba igra naših igralcev na Dunaju Predaleč bi nas zavedlo, da bi objavljali še ostale neugodne dogodivščine g. Vodiška, ki je bil po trditvi ljubljanskih strokovnjakov neobhodno potreben zaradi čim boljšega uspeha naše reprezentance. Uprava drsalnega saveza bo glede vseh teh v športnem svetu neobičajnih in nemilih dogodkov ukrenila potrebne korake. Vsa ta dejstva so do zadnjega resnična in točna, pa se VDS v bodoče, kakor se tudi do zdaj ni, ne bo spuščal v nobeno časopisno polemiko. Drsalni savez smatra, da je njegova dolžnost delati z vsemi silami m razpoložljivimi sredstvi za propagando ln razmah drsalnega športa v vsej državi, ne pa voditi jalovo borbo v javnosti za interese ln hegemonijo enega edinega kluba v Sloveniji, čigar vodilni člani smatrajo, da so edini poklicani voditi in upravljati naš drsalni šport, čeprav savez ceni dosedanje delo in zasluge Ilirije v Ljubljani, noče niti podcenjevati hvalevrednega, poletnega in naprednega dela narodnih zvez in njihovih klubov, pa bo zato v bodoče svoje delo usmeril tjakaj.« * Tako pravi VDS! če bo savez res vsaj odslej krenil po poti, o kateri tako lepo piše na kraju svojega poročila, potem navsezadnje ni niti več važno, s kakšnim uspehom sta vršila svoji funkciji v Ga-Pa gg. Lokar in Vodišek in kaj vse je zagrešil slednji, da ni bil všeč prvemu in obratno. Dejstvo je, da je naše letošnje gostovanje s hokejem v tujini v tehničnem pogledu uspelo vsaj še enkrat tako dobro kakor prvič lani, o vsem ostalem pa, kar je bilo v zvezi ž njim, pa bi bilo najkoristneje — molčati. To velja gotovo za one iz Zagreba, ki zdaj spet brez vsake potrebe streljajo na Ljubljano in se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da so v drsalni aferi okoli Vodiška ie skoraj pogoreli... Zdaj torej res »na delo za propagando ln razmah drsalnega športa v vsej državi brez jalovih borb za Interese in hegemonijo enega edinega...« Tako so zapisali in tako naj delajo, pa bo tudi v drsalnem športu šlo vsaj za silo kakor gre nekako tudi v ostalih športnih panogah. V neka] vrstah Smučarski tek na Rumu Preteklo nedeljo Je Smučarski klub Kum iz Trbovelj na Kumu priredil smučarski tek na 10 km. Mlademu smučarskemu klubu, ki je v kratki dobi obstoja zanesel v revirje novo življenje v smučarskem športu, gre ža odlično organizacijo In izvedbo te prireditve Vse priznanje. Od 20 prijavljenih tekmovalcev jih je prišlo na start 15, ki so vsi presmučali progo brez nezgode. Snežne ln terenske prilike so na Kumu za takšno prireditev zdaj idealne. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1. člžman Vinko (SMK Ljubljana) 52:23, 2. Knez Jože (Kum) 54:02. 3. Hauptman Jože (SPD Zagorje) 54:20, Itd. Z nedeljsko prireditvijo Je SMK Kum pokazal, da je kos nalogam, ki si jih je zastavil. Se nekaj o Ggaškem prvenstvu Kakor smo včeraj zabeležili s samimi številkami, je bilo v nedeljo v območju srbske nogometne lige odigrano prvo spomladansko kolo z vsemi petimi tekmami, ki Je prineslo Beogradu nič manj kakor sedem točk. Posebno Izdatno si je opomogla Jugoslavija, pa tudi BSK In Jedinstvo sta sigurno spravila po dve točki. Bask v Sarajevu ni bil najboljše sreče ln Je moral pustiti točko tamkajšnji Slavi JI, prav tako neodločeno pa se je končala tudi tekma med Vojvodino ln Bato v Borovu. Zaradi boljšega pregleda objavljamo niže prvenstvo tabelo, ki kaže naslednjo sliko: BSK Jugoslavija Slavija (S) Vojvodina Bata Gradjanski (S) Jedinstvo Bask 2AK Zemun Tekme se boc . prihodnjo nedeljo, ko oo spored naslednji: ▼ Beogradu: BSK—Vojvodina In Bask— Gradjanski (S), v Borovu: Bata—Jugoslavija, v Zemunu: Zemun—ŽAK ter v Sarajevu Slavija—Jedinstvo. Obenem pa se bo v nedeljo dne 25. t. m. začelo spomladansko tekmovanje tudi v hrvatski nogometni ligi s sodelovanjem naše Ljubljane. Letošnje otvoritveno kolo bo Imelo na sporedu naslednjih pet tekem: v Zagreba: Concordla—Hašk in Gradjanski—Bačka, v Osijeku: Slavija—Hajduk, v Splitu: Split—Slavija (V) ter v Sarajevu: Saš k—Ljubljana. Ljubljanskega Ugaša čaka torej to nedeljo težko revanžno srečanje s Sarajevčani, s katerimi Je v jesenski sezoni odigral prvo tekmo na domačih tleh samo neodločeno 2:2. 10 9 0 1 43: 8 18 10 6 4 0 38:11 16 10 5 2 3 22:16 12 10 3 5 2 20:22 11 10 4 3 3 21:24 11 10 5 1 4 19:23 11 10 4 2 4 19:19 10 10 0 5 5 10:18 B 10 2 0 8 13:37 4 10 0 2 8 11:38 2 pri Srbih nadaljevale že R D Torek 20. februarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — U: Šolska ura: Kramljanje z mladino (g. M. Zor). — 12: Pisana šara (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Mladinske pesmi poje gdč. Štefka Koren-čanova, pri klavirju prof. P. Sivic. — 18.40: Ideja odrešenja (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Inšpekcija drž. obrambe. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Plošče za kratek čas. — 20.30: Operne speve poje g. A. Darian, spremlja radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet mandolin. Beog/rad 19.40: Narodne pesmi. — 20.30: Godalni kvartet. — 21.50: Petje. — 22.20: Angleški madrigali. — Zagreb 17.15: Orkester. —- 20: Godalni orkester, solisti in godba na pihala. — 22.20: Ples. — Sofija 18: Plošče in mali orkester. —- 20: Vokalni in instrumentalni koncert — 21: Ruske romance. — 21.30: Plošče in plesu — Dunaj 16: Veliki orkester. — 17: Petje in plošče. — 20.15: Pester glasbeni spored. — 22.15: Komorni koncert. — Berlin 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Kakor Dunaj. — 24.10: Nočni koncert. f Potrti neizmerne žalosti naznanjamo tuSno vest, da nas je naš najdražji soprog, papači, sin, brat, svak, zet in stric, gospod MATO BUTIA ZASEBNI URADNIK V POKOJU danes po mukepolnem trpljenju sa vedno zapustil. Dragega pokojnika bomo spremili v sredo 21. t. m ob 4. popoldne lz hiše žalosti Slance št. 9 na župno pokopališče na Teharjih. Zadušnica bo darovana 22. t. m. ob pol 7. zjutraj v župy cerkvi na Teharjih. Teharje pri Celju, 19. februarja 1940. MINKA voj. ZUPANC, soproga; ALMA, hčerka ln ostalo sorodstvo \ MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM fu 50 par U> besedo, L)lu S. davka to vtmJt oglas Id sakralno pri Stojbino DId 3. za - Šifro ali dajanje aasluvuv plnAajo oni. ki tft^eji. Služb- Najmafijft* enmfk u% enkratno ultjavo iigliuui l>in 12.—. l)»|iisi In kenltvf tf ta računajo p«> l>ln t.— ta vrnku beiM-do, Din 3. davkh ea vsak ogia* in enkratno pristojbino Din 5. za Šifro aH dajanje Oaslovov Najmanjši tnriu-k ta enkratno rthJa»-«> oglasa l>ln 20.— Vsi ostali oglasi tt- eara^unaj« p«> Din 1.— u tw-j»i'do. Din 3. liavks Ca vsak oglas Ui enkratno pristojbino Dtn 5. za šifro ali dajanjf naslovov Najmanjši tnraek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Službo dobi Uradnika ki bi bil sposoben zarea-Jitetno pisarno v Ljubljani spreimem v stalno službo. Zmožen mora biti poleg slovenščine tudi nemščine in občevanja s strankami. Pogoi neoporečna preteklost! — Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Event. tudi upokoienec«. 3507-1 Frizerko samostojno moč in dobrega brivsk. pom. s 1. marcem sprejmem. Ber-tl Koritnik, frizer, š :oi Ja Loka. 3406-1 "M? LLL Briljantna igla naprodaj. — Resljeva 4/1., levo, od 9. do 11. ure. 3526-6 Zimsko suknjo črno, moško, dobro ohra-nieno, zelo ugodno poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3534-6 Pisalne mize manjše, moderne dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pisalna miza«. 3v39-/ Postrežnico pošteno in pridno, sprejmem za dopoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3331-1 Trgovski pomočnik mlad. i dežele, vajen že-lezmne. stekla in barv. — dob. takoi službo. Stano ___ . _____________ ... vanjt in hrana v hiši Po- Lapuh Mihajlo, Dobova pr nudbe i vsemi podatki na Brežicah, odd lutra pod šifro Parket rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Parket«. 3529-7 Železne sode rabljene, za petrolej 100— 200 I kupim. Ponudbe na Trafiko lobro idočo Kupim. ev -nanjše industrijsko pod ;etje ali trgovino Pristo oim tudi kot družabnik Ponudbe pod »Trafika« ia ogl odd lutra 3384-19 Renomirano gostiln« e vinogradom » mariborsk »kolici, telefon » hiši pro 1am ali dam » naiem Na .lov v vseh poslovalnicar lutra. 5251 19 f Zemljišče na Dolenjskem. ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pripravno za vse«. 3541-20 ogl »Železninar«. 3158-1 Učenca 3535-7 Grške kolofonije prima, svetle, kupim vsak,, količino. Ponudbe na ogl. — nui.v.11 k isianui^t. ii a ugi. zdravega, poštenega, sprej- odd. Jutra pod »Plačam mem v trgovino z meš. takoj 3333«. blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učenec«. 3532-1 Akviziterja lepega nastopa, agilnega, sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3538-1 Službe išče Dolgoletni poslovodja želi spremeniti poslovodja Bate službo kot organizator. Kavcija 30 do 50 tisoč din. Pomid be na ogl. odd Jutra pod »Poslovodja Bate« 3385-2 Modistka dobro izvežbana, mlajša, ___ tfče službe. Gre tudi izven dobro vpeljano na promet-Liubliane - Ponudbe na nem kraju. oddam takoj v ogl odd. Jutra pod šifro najem. Naslov v vseh po-»Modistka«. slovalnicah Jutra. 3524-2 3547-7 Vložim v solidno podjetje 30 do 50 tisoč din. Pogoj so delovanje. Dober organizator. bivši poslovodja. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Poslovodja« 3386-16 Knjižico Kmetske posojilnice, ugodno prodam. Ponudbf na ogl. vodd. Jutra pod šifro »Takoj II«. 3540-16 Gostilno Poslovodja - knjigovodja 2 odlično prakso, slov., »rbohrvatski, nemški kores-pondent, zaupna sila, izurjen, sposoben trgovec sprejme mesto za takoi. Vpra-ianja na ogl. odd. Jutra pod »Mesto v Ljubljani«. 3 23-2 Vaienci(ke) Učenca spreimem v trgovino 2 že leznino. steklom in barvami takoi. Prednost imajo kmečki sinovi s primerno Šolsko izobrazbo, stanovanje in hrana v hiši. Interesenti nai se lavijo na ogl. odd. Jutra pod značko »Stroga ▼zgoia«. 3159-44 Vajenko sprejme takoj modni salon Celovška cesta 30a. 3528-44 3546-19 Parcelo kupim proti Št. Vidu ali ležici do din 50.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar«. 3522-20 UfffgflJ.9 Fižol za kuho dobite poceni pn Sever & T*omp. Gosposvetska c. 5 2709 « Kupimo vagon naibolišega sena. Par na žaga Rog, Podstenica, p. Dol. Toplice. 3536-33 Stanovanje 3 sob, sobe za služkinjo, kopalnice, res udobno in solnčno oddam radi premestitve v Maribor z aprilom. Privoz 4, I., desno 3542-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, iščem takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru 2 osebi«. 3545-21? GLsHEEfi Lepo svetlo sobo čisto, oddam dvema solidnima osebama. Event. s hrano. Kopalnica. Stross-mayerjeva 4 1, desno, nasproti poiianske gimnazne. 3178-23 Lepo svetlo sobo čisto, oddam dvema solidnima osebama. Event. s hrano Kopalnica Stross-mayerieva 4-i., desno, na sproti polianskt gimnazije. 3178 23 Opremljeno sobo solnčno. mirno, v vili blizu Tabora in bolnice, oddam takoi. Naslov . >seh poslovalnicah Jutra __5543-23 Prazno sobo z uporabo >d- dam v Celju Kr- ds. tra 29-111 levo 3503-23 Sobe išče Prijazno «oho svetlo prazno oairajt' direktno > naiemu ali ood naiemu. nr oredaleč >d rrntia <šče za tako' ali oo-zneiš' čas - prehrani »amo za hčerko mmnazistko veliko odsotna mrna -oliar« .iseba Reflektiram na ood šifro »Za stalno osetm« 2858 23» Izjava podpisani Pavlič Andrej, železničar, iziavljam. da nisem plačnik za nobene dolgove. ki bi tih kdorkoli napravil na moie ime. — Pavlič Andrej, Zidan most. 3333-3) [L racjoienosti ♦surtov r>i no, nato kupuje naivišjit1 cenah CER S t luvelir Ljubi iana Wolfova □lica Oskrbo 2a učenko proti primernemu plačilu, iščem v bližini meščanske šole Trbovlje. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Oskrba«. 3544-22» Prazno sobico s posebnim vhodom, če mogoče s štedilnikom, išče mirna gospa 1. marca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točna plačnica 30«. 3521-23» 1 Vsakovrstne stroje za »udelavc lesa! posebno j .l i ttransK iKobein:ke nainoijSe sv: ii tete izrerinr Kratkom ir dobavlja Peter Angelo d e o. z Ljur-l ana pt* -nfcnva ulica 8 rili. »Amor pridi« Dvignite pismo v ogl. odd. Jutra pod »Strogo diskretno«. 3527-24 »Janko« Bila četrtek v Ljubliani, ne sama. hrepenim. Hela. 3533-24 Šivalni stroj malo rablien skoraj nov. poceni naprodai Nov« tr eovma. Tvrševa 36 naspro t. Gospodarske zveze 3346-29 PREMOG KOKS - DRVA o udi 1. Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Naše gledališče DRAMA Torek, 20.: zaprto. Sreda, 21.: Na prisojni strani. Red sreda. Četrtek, 22.: Asmodej. Premiera. Premierski abonma. Petek. 23.: zaprto. »Na prisojni strani« je štiri dejanska veseloigra Helge Krogove, v kateri je pokazala konflikt cveh parov: krizo zakoncev in dveh, ki se šele iščeta. Ljubeznivo delo ima v dialogih mnogo duhovitih utrinkov. ki osvetljuje^ mišljenje in čustvovanje sodobnih ljudi. MauHacova sodobna igra »Asmodej« je družabna slika. Asmo"ej je duh. ki seje spor. V igri sta poosebljeni dve komponenti. Ena v domačem učitelju Blaziju. ki živi na gradu rodbine Barthasove v Lan-dih, druga v m'adem gostu, Angležu, ki ie tam na počitnicah. Psihološko zanimivo orisane osebe in napeti cialogi, so značil- , nosti te igre, ki jo je prevedel Josip Vidmar in jo bo zrežiral Milan Skrbinšek. Glavno moško vlogo bo igral Sever, glavno žensko vlogo Saričeva. nadalje sodelujejo Simčičeva, Gabrijelčičeva Jan. Lipah. Presetnik. J. Boltarjeva in Starič. KL1ŠEJE [NO VCCBAfvN£ lUGOGRAflKA Od Vas je odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite reuno kemiCnc čistiti ali oarvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski aasip 4-6 Pralnica — «v*rlr>l'k»li»M- ^ t- Ii K A Torek, 20.: zapito. (Generalka). Sreda, 21.: Jolanta. Balet Hrestač. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 22.: Lumpacius Vagabundus. Red četrtek. Premierski abonma bo imel v sredo v operi predstavo Cajkovskega opere »Jolanta«: z VidaJijevo v naslovni in s Franc-lom, Betettom in Jankom v ostalih partijah. De-o je eminentno liričnega znača-ja, polno čudovitih melodij in čustvene razgibanosti. Režija je Zupanova Is oias-no se bo izvajala tudi suita iz velikega pravljičnega baleta »Hrestač«, ki je poslednje večje delo velikega ruskega skladatelja. Koreog: af inž. P. Gclovin. Dirigent A Neffat. Red četrtek bo imel predstavo vesele Nestroy-štritofove glasbene burke »Lumpacius Vagabundus«, ki že izza pre pusta polni v operi hižo za hišo. Navihano trojico brezposelnih potepuhov igrajo Zupan Modest Sancin in Janko, doiim ig:a cesarja Janeza B. Peček. Med številnimi glasbenimi vložki je zlasti mnogo dovtip-nih kupletov ki jih pojo po vrsti vsi trije prvoimenovani. Režija je Zupanova, dirigira štritof. Gospa Zlata Gjungjenac bo v soboto nastopila petdesetič kot Violeta v prekrasni Verdijevi »Traviati« — jubilej, ki že nam na sebi najlepše izpričuje tako dognanost in umetniško stopnjo njene kreacije, kakor tudi priljubljenost odlične pevke med našim občinstvom Da bo jubilejni predstavi dan še Interesantnejši okvir, bo^ta istočasno gostovala še Jos;n Gcstič v tenorski partiji in Boris Popov v pa ti ji Germonta. Dirigiral bo delo Niko štritof. čigar nemajhna zasluga je, da ie »Travia-ta i ' - Urejuje Davorin Kavljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko VuranL - Za Narodno tiskaruo CL d aoi tiskai narja Fran Jerar -