List 20.
Politični oddelek.
Kranjski deželni zbor.
Vse delovanje in nebanje deželnega zbora se suče v precej tesnih mejah in vsled tega ni tolikega splošnega pomena, kakor je na pr. delovanje češkega dež. zbora. Toda vzlic temu je zanimivo in poučno vsaj za nas domačine, če se ozremo na dogodbe v zadnjem zasedanju in si napravimo sliko o strankarskih razmerah v dež. zboru.
Češki narod je vsled svoje številnosti, vsled svoje visoke kulture in svoje gospodarske sile velevažen faktor v državi in radi tega je umevno, da so tudi pojavi v češkem dež. zboru dosti večjega pomena, kakor pojavi v drugih dež. zborib. Vzlic temu pa so bili časi, ko je deželni zbor kranjski imel v splošnopolitiškem oziru dosti večji pomen, kakor ga ima danes, časi, ko so tudi dunajski krogi z napeto pozornostjo gledali nanj. Če se danes temu ni več tako, prihaja to od tod, ker so se narodnostna nasprotja v deželi ublažila, ker je nemška stranka v dež. zboru opustila nekdanjo agresivnost in vsaj deloma ter vsaj formelno priznala pravice slovenskega naroda, če tudi morda samo vsled tega, ker ve, da se usoda teh pravic sploh ne odloči v dež. zboru kranjskem, nego na Dunaju. Atmosfera v deželnem zboru kranjskem je s tem izgubila nekdanjo napetost in so vsled tega poslali narodncpolitične debate prav redke ter se vrše mirno in stvarno. To se je zlasti pokazalo pri letošnji proračunski razpravi.
Na mesto narodnopolitičnih razprav so stopile letos gospodarsko politične. Začele so se že lani in predmet teh razprav je bila takoimenovana organizacija na kato liški podlagi. Tudi letos se je ta organizacija ostro priti-kovala in se je dokazalo, da nima zdrave podlage ter da preti cd nje prebivalstvu velika škoda. In to morda ni brez pomena, da so letos katoliški poslanci to organizacijo branili   samo indirektno, samo  pri  razpravi  o  de-
želnem kulturnem svetu, sicer pa se ni nihče oglasil v njeno obrambo, da, v privatnih pogovorih so katoliški poslanci to organizacijo naravnost obsojali.
Kdo ve, če bi tudi glede kulturnega sveta ne bili drugače postopali, da jih niso zunanji uplivi silili k temu, da se upro nasvetovanemu zakonu. Odpor katoliškona-rodnih poslancev proti kulturnemu svetu je po vsi pravici obudil mej ljudstvom veliko nevoljo. Upati je sicer, da zadobi zakonski načrt, ki ga je dež. zbor sprejel, vzlic temu sankcijo, če ga ne dobi, bo ljudstvo reklo, da so mu katoliški poslanci storili veliko škodo, ker so preprečili boljšo gospodarsko organizacijo, kakor je sedanja.
Odpor katoliških poslancev zoper kulturni svet je bil menda zadnji pojav upJiva dr. Šusteršiča. Le-ta je doslej delal z brezobzirnim terorizmom, a spravil je svojo stranko v take stiske, jej nakopal toliko porazov, da so zlasti katoliški poslanci v dež. zboru postali skrajno nejevoljni in začeli revoltirati proti njemu.
Nobena stvar ne kaže tega bolje, kakor okolnost, da so dež. poslanci katoliške stranke dali narodni stranki popolno zadoščenje za žaljenje, katero so jej storili lansko leto povodom nameravanega skupnega protesta zoper nemški binkoštni program. Tedaj so se nemški klerikalci obrnili do dr. Šnsteršiča in ga prosili, naj prepreči tako skupno manifestacijo. To je dr. Šusteršič v resnici storil in pri tej priliki pisal v imenu cele katoliške stranke pismo, v katerem je narodni stranki naznanil, da katoliški poslanci z narodnimi niti k jedni mizi ne sedejo, vsled česar je potem prenehalo vsako občevanje mej obema strankama.
Tekom minolega zasedanja je potem klub katoliških poslancev dal klubu narodnih poslancev za to žaljenje popolno satisfakcijo in to na način, s katerim je naj-ostrejše obsojeno postopanje dr. Šusteršiča.
Zvezda dr. Šusteršiča pač bledi in kdor želi, da bi se mej katoliško in mej narodno stranko obstoječa napetost ublažila, tisti mora le želeti, da bi ta zvezda povse obledela. V obče se da s katoliškimi poslanci prav dobro
izhajati. Mej njimi je jako poštenih, rodoljubnih mož, ki bridko obžalujejo sedanji boj in bi ga radi poravnali; ko bi v ozadju ne stali elementi, ki ščujejo neprenehoma in prostrujejo boj, bi zavladale kmalu bolje razmere
Tako je bilo v minolem zasedanju razmerje mej deželnozborskimi strankami. Ugodno pač ni bilo, a vender ne tako sovražno, kakor v prejšnjih zasedanjih.
Zato pa se je poostrilo razmerje mej strankami in vlado. Povod temu je dala slaba politična uprava. Odkar je baron Hein predsednik dež. vlade, še nikdar se ni politična uprava tako z narodne, kakor s katoliške strani, tako ostro pritikovala, kakor letos. Ta kritika se je nanašala na posamezne osebe, a bila je zaslužena. Obžalovati je samo, da se ni tudi umirovljenje novomeškega glavarja Vestenecka in črnomaljskega komisarja Sehiwitza spravilo v razgovor, zakaj kar sta počenjala ta dva dolgo vrsto let in ne da bi se kdo za to zmenil to presega vse meje, to že ne spada več samo pred disciplinarno oblast.
To so momenti, katere označujejo zadnje zasedanje našega dež. zbora v politiškem oziru. V gospodarskem oziru se je gibalo delovanje dež. zbora v običajnem okviru in je storil dež. zbor, kar so mu dopuščala njegova sredstva.
Stran 184.