ISOLANO VERO
l'si so strašno pametni in vsi poznajo Rodovino razen nas, ki smo bolj tiho, čeprav od zmeraj tu živimo. Mi nismo šli zu kruhom in nismo sem bili poslani, mi smo od vedno tu doma mi smo ta pravi holani. Morda vas še zanima, kako se Izolana spozna:
Že na pogled je boljše volje, in nase tudi nekaj da.
Zato se ne obnašamo kot nova izolanska raja.
Mi pravimo, kot Dalmatinci: Časti more, drž' se kraja.
(Mef)	Kaj	je	sploh lepa vest? Morda
informacija, da se bo pocenil bencin, čeprav vsi vemo, da se bo kmalu v vrnil nazaj na staro vrednost. Ali pa vest, da je občinska komisija končno pregledala vse prošnje za občinska stanovanja in naredila prioritetno lestvico srečnežev na kateri je deset odstotkov tistih, ki bodo postali najemniki stanovanj, devetdeset odstotkov pa bo nezadovoljnih in prepričanih, da se jim godi krivica. Ali je lahko dobra vest, da je županja imenovala strateški svet, ki bo skrbel za	izrabo	okolja	in	izolskega	prostora, če
največji naivneži vedo, da je sestavljen tako, da ima vladajoča	koalicija v njem	več kot
absolutno večino. Kaj pa vest, da bomo dobili prvi morski otok v državi, čeprav nihče ne ve kaj bo pomenil za naš ekosistem, jasno pa je, da ga bo zelo vesel Dars, ki bo prekopal hrib pod bolnico in bo lahko odložil izkopano zemljo v neposredni bližini. Morda je dobra vest, da bomo dobili	veliko	multimedijsko	dvorano v
katero bodo	po hitri
cesti drveli	gledalci iz
Slovenije,	čeprav imajo
podobne	dvorane tudi
pri njih doma.
l€ Banka Koper

20. oktober 2005
To, da bo prehospitalna enota, ki je izredno pomembna pri hitrih prevozih ponesrečencev in bolnikov v bolnišnico, delovala le še 12 ur na dan gotovo ni dobra vest in tudi podatek, da Centru za socialno delo primanjkuje izvajalcev nekaterih storitev zagotovo ne more biti nikomur v veselje. Pa dodajmo še vesti o napovedanih tožbah Marinvesta in Argoline, ki bi rada občinsko blagajno olajšala za več kot celoletni proračun. To zagotovo ne more biti dobra vest. Kaj bi torej bile dobre vesti, ki jih nekateri Izolani pogrešajo tudi v našem časopisu.
Morda to, da imamo ob propadajočem gospodarstvu tako razvit šport, da nam ga drugi lahko samo zavidajo. Ali pa, da si brez sponzorjev privoščimo kulturne in zabavne programe ob katerih se drugim samo sline cedijo. In za konec najpomembnejše. Izolani smo najlepša vest našega mesta. To, da smo še vedno takšni kot smo, da imamo radi ta naš kraj in našo občino, morda celo bolj kot ona nas, da nam vsi zavidajo to našo pripadnost in da smo svetovljani z lokalno dušo.
Fotografija na kateri so Izolanke več kot enakovredne svetovno znanim Kom-om, pove vse. Mi smo dobra in zagotovo tudi lepa vest.
OBALA V MALEM
nepremičnine
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
šifra 080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
S TRGOVINAMI BO UMRLO TUDI MESTO
Izoli sta pri življenju le še dva zasebna trgovca z jestvinami, pred desetletjem pa jih je bilo desetkrat toliko. Podeželje je brez trgovine, podobna usoda pa grozi staremu mestu. Kam bodo potem hodili po mleko in kruh tisti, ki nimajo avtomobila?_________
AVTO C E N T £ R
Avto Center Jereb. Izola virww.o-jereb.»l
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30 -12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
CIVILNA INICIATIVA OPOZARJA NA KREDO
Občina Izola še vedno dela mimo predpisovali bo ZN KREDO romal pred Ustavno Sodišče?
Civilna iniciativa - gibanje za Izolo je dne 28.09.2005, obvestila Občino Izola,	še	posebej	pa občinske svetnike,	nadalje tudi
Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za okolje in prostor,	da je bil postopek za sprejetje	»ZN Kredo«
nelegalen in da nima temeljnih osnov v spremembah in dopolnitvah plana Občine. Objavljen »ZN Kredo« bi moral biti najprej predviden v spremembah in dopolnitvah plana in šele zatem naj bi bil sprejet v občinskem svetu. Temu pa vse kaže, da ni bilo tako. Člani Civilne iniciative smo temeljito pregledali Odlok »ZN Kredo« objavljen v Uradnih objavah št. 6/97 in ugotovili, da nobena od citiranih Uradnih objav (št.:5/89, 11/89, 19/90, 22/90 in 13/50) iz uvodnih določb tega Odloka, »ZN KREDO« nikjer ne navaja.
Ugotovljeno je	bilo	tudi, da	je bil grafični del plana	za obdobje od
1986 - 2000,	najverjetneje	naknadno dopolnjen, saj	v istem delu
plana grafična označba S 4/7 za »ZN Kredo«, v tekstualnem delu ne obstaja, ker tak popravek originala ni izvedljiv.
Nadalje je Občina Izola zamudila tudi s sprejemom Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega in Družbenega plana za obdobje 1986-1990-2000 in objavo »ZN Kredo« (Uradne objave št. 15/00) sprejete avgusta 2000, saj je pred tem že v marcu leta 2000, pričel veljati Zakon o javnih skladih, na podlagi katerega naj bi ostala nezazidana stavbna zemljišča v lasti občin.
Ker na zahtevo Civilne iniciative po razveljavitvi »ZN Kredo«, s strani odgovornih ni bilo'še nobenega, odziva želi Civilna iniciativa - gibanje za Izolo, javnost opozoriti, da v kolikor Občina ne bo dokazala usklajenosti »ZN Kredo« s planskimi akti, lahko sledi Ustavni spor in bo zaradi tega zelo vprašljiva tudi morebitna izdaja gradbenih dovoljenj. Zatorej naj previdnost z nakupom teh parcel ne bo odveč.
Za Civilno iniciativo - gibanje za Izolo Mladen Baša in Robert Prelec
KOGA MOTI STAR ČOLN V MANDRACU
28. septembra, proti večeru, sem opazil, da z mojim čolnom IZ-83 nekaj ni v redu. Pogledal, sem in ugotovil, da je v njem vsaj 200 litrov vode, toda od kod, če pa dežja ni bilo vsaj 1 teden, po prejšnjem dežju pa smo jo izpraznili. V bližini mojega čolna je bil sosed, ki je bil na večerneem ribolovu in ki je bil priča tudi lanski skorajšnji potopitvi mojega čolna. Ugotavljam, da nekdo namerno želi potopiti moj, pol stoletja star čoln, ki ima zame posebno vrednost. S tem čolnom sem prejadral vse severno jadransko morje in zdaj
dajem vsem na znanje, da ga ne bom prodajal in ga ne bom prodal, čeprav bi ga mnogi želeli, predvsem zaradi priveza.
Ob prejšnjem poskusu potopitve je prišla na prizorišče tudi policija, ki jo je na mojov prošnjo poklical eden od gledalcev. Šel sem v Koper in se jim zahvalil za skrb, pa so mi rekli, da je to tako ali tako njihova dolžnost in naloga, da pomagajo državljanom.
I privujmih fjm! ,c biii it uPam- da bo t0 opozorilo tistim, ki skušajo mojo barko potopiti , naj
I pred dokončnim
BRODOLOM NA NABREŽIU
m k^Uho,pW^1-^,^mi P*™ Kak'' i« '«Ja pn-lh na barko
TE' tega več ne počnejo.
nrimii borova-. ,n	m.	•/
plačal račun /a •■spdtakck nam
______9-1	tedtf Jit
je voda priiln i m utori«) nedoi.
.	~ /. Tuto'
Samorastnik Istre Leon Bernetič
DRUGAČEN POGLED NA PTIČJO GRIPO
Naravno zdravje - Naravna Higiena je resnična življenjska znanost, ki temelji na naravnih zakonih, zakonih biologije, zato higienisti razumemo ogromen medijski pomp, ki ga producira umetnost medicine s širjenjem strahu o »novo nastalem vimsu«, ki po njihovem povzroča novo bolezen z zastrašujočimi posledicami le kot nov poskus akademskih glav umetnosti medicine, da bi vendarle znova mistificirali svoje »poslanstvo« s povzročanjem nove masovne histerije prebivalstva, kot jim je to enkrat že uspelo pri izumu AIDS-a in virusa HIV leta 1981; mami jih nekdanji finančni uspeh, saj so z lansiranjem izumljene bolezni AIDS, katero naj bi povzročal virus HIV (kar ni bilo nikoli dokazano, neizpodbitno dokazano pa je bilo, da je ne povzroča) pridobili ogromna finančna sredstva davkoplačevalskega denarja po svetu, s katerim so si drastično izboljšali svoj ekonomski položaj, pridobili nove službe, možnost novih raziskav, izboljšali bolnišnične interese in omogočili bogatitev farmacevtske industrije pri izdelavi (navidezno prepotrebnih) novih drog - cepiv, drog - zdravil, s katero delujejo v navezi in s potenciranjem strahu obvladovali ljudske množice. Nedavni poskus lansiranja potencialno nove ekonomske uspešnice v javnost je bil poskus s SARS-em, vendar jim populacija takrat ni nasedla, tokrat poskušajo s ptičjo gripo, strokovno imenovano Aviama Influenca, katero po mnenju sila eminentnih strokovnjakov WHO povzroča virus, kateremu so nadeli ime: H5N1.
Naravno zdravje - Naravna Higiena nas uči, da virusi, bakterije nikoli ne povzročajo bolezni (virus H5N1 ne povzroča ptičje gripe, kot tudi HIV virus ne povzroča AIDS-a)! Higienisti se zavedamo, da bolezen ni nalezljiva, saj tudi zdravje ni nalezljivo!
Tudi za to bolezen perutnine (ptic) je edini krivec človek s svojim pervertiranim delovanjem, ograjevanjem komercialno vzgajane perutnine na močno številčno koncentracijo živali na majhnem prostoru, skrajno neprimernimi življenjskimi pogoji, krmljenjem, kemično kastracijo, zato živali zbolijo, ne zbolijo zaradi »virusa ptičje gripe«!
In če ljudje konzumirajo hrano, za katero niso biološko, fiziološko in anatomsko prilagojeni, je naravno - normalno, da zbolijo, zlasti kadar konzumirajo trupla skozi komercialno vzrejo obolelih živali. Niso krivi »zlobni, zahrbtni, skrivnosti« virusi«, kot jih imenuje stroka, kriva je »stroka -umetnost medicine«, ki tega preprostega naravnega dejstva ni sposobna (noče) razumeti niti leta 2005 Izgublja se v svojih 40.000 diagnozah (poustvarja nove) in navideznem zdravljenju z drogami - zdravili, vakcinami, elektro-kemo-terapijami (kar je v očeh javnosti žal še vedno spektakularno), vsekakor pa je perfektno plačano, čeprav stroka s tem povzroča razvoj novih, iatrogenskih bolezni... Droge - zdravila nikoli ne zdravijo, vakcine - cepiva nikoli ne ščitijo pred boleznijo! Telo je samoozdravljiv organizem in se vedno pozdravi samo, če mu mi sami to omogočimo z doslednim uvajanjem preprostih zakonov Narave, z Optimalno prehrano, ki so na najboljši možni način zajeti v slogu Naravnega zdravja - Naravne Higiene.
Ljudje, ki se prehranjujemo s hrano, za katero smo biološko prilagojeni in živimo slog Naravnega zdravja - Naravne Higiene ne zbolimo za nobeno boleznijo, ne »infekcijsko«, ne kakršno koli drugo. Hranjenje s strokovno seciranimi kosi živalskih trupel (v tem primeru zlasti bolnih) živali, pred nasilno smrtjo vzgajanih iz komercialnih razlogov na način, da kar najhitreje pridobijo ustrezno, najvišjo telesno maso za zakol, termično obdelano hrano povzroča toksimijo, ki je vzrok razvoja neke oblike bolezni, ki se vedno razvija v skladu z znanostjo Naravnega zdravja - Naravne Higiene, to je razvoj bolezni skozi 7. stopenj (več o tem lahko preberete v knjigi AIDS je ozdravljiv, glasilih kluba Naravnega zdravja - Club of Natural Health: Znanost življenja.
Življenjski slog Naravnega zdravja - Naravne Higiene, katerega ključni del predstavlja Optimalno prehranjevanje je torej tisti, ki vam omogoči najvišjo trajno stopnjo zdravja. V njem je zajeto blagodejno naravno življenje v skladu z zakoni narave: dovolj počitka, spanja, kreativnega dela, bivanja na svežem zraku, sončenja, telesne - športne aktivnosti, meditacije, ljubezni, kreativnih hobijev in seveda način prehranjevanja, ki je kompatibilen anatomskim, fiziološkim in biološkim zmožnostim človeškega organizma. Uničujoč življenjski slog z običajnim meščanskim, meščanskim načinom prehranjevanja, prehranjevanja s hrano živalskega izvora ob uživanju socialnih drog in življenja (kot ga priporoča umetnost medicine z nutricionistično stroko v navezi s farmacevtsko industrijo) pa neizbežno vodi v razvoj bolezni, katerih končna oblika (7. stopnja - rak) je po navadi fatalna. Za vse tri akterje je profitabilen človek le bolan človek, katerega je potem pod krinko humanosti potrebno navidezno zdraviti!
Vi sami imate možnost izbire, možnost izbire pa pomeni svobodo, pomeni najvišjo stopnjo zdravja brez bojazni, da bi vas ogrožal kakršen koli virus, bakterija...niti »Virus H5N1, ki po njihovem povzroča Aviarno Influenco«. Sami zberite, za vaše zdravje, življenje gre...
Alois Kolar, Praktik k Svetovalec Naravnega zdravja - Naravne Higiene, Nutricionist
6. izredna seja OS
v v
OBČINA KUPUIE IN PRODAIA ZEMLIISCA ZA STANOVANIA
Izolski občinski svetniki bodo danes na 6. izredni seji obravnavali predvsem predlog rebalansa proračuna občine Izola za leto 2005, ob tem pa nikakor ne gre spregledati še ene pomembne točke, prdloga Odloka o lokacijskem načrtu za Južno cesto, ki pravzaprav omogoča realizacijo gradnje hitre ceste oziroma izvedbo priključka s hitre ceste na izolski cestni sistem. .
Kot je zapisano v uvodnem delu obsežnega gradiva o predlogu rebalansa proračuna je po proračunskih predpisih rebalans proračuna predviden v primeru, če se v izvrševanju proračuna pojavijo večja odstopanja. Na podlagi določil Zakona o javnih financah ter pooblastil iz sprejetega proračuna bi lahko Županja v okviru že sprejetega proračuna, na podlagi zakonskih predpisov, spreminjala posamezne namene s sklepom o prerazporeditvah. Poleg tega pa Zakon o javnih financah določa ukrepe za uravnoteženje proračuna: »Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan na predlog za finance pristojne službe v občinski upravi največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov proračuna«. Do začasnega zadržanja izvrševanja proračuna ni prišlo, saj proračun nima likvidnostnih težav.
Seveda je takšna razlaga večini bralcev verjetno nerazumljiva, zato povejmo po »domače« oziroma tako, kot nam je povod za izredno sejo in sklepanje o rebalansu proračuna predstavila županja Breda Pečan.
»Osnovni razlog za sprejemanje rebalansa proračuna je dejstvo, da bomo hitreje, kot smo načrtovali, začeli pripravljati zemljišča za stanovanjsko gradnjo v Livadah, tam med južno cesto in turističnim naseljem Livade zahod, kjer namerava občina Izola graditi stanovanja po sprejetem programu. Ker so tista zemljišča v mešani lasti (nekaj je občinskih, nekaj pa v lasti TPC Livade želimo seveda zaokrožiti naše in njihovo območje gradnje, tega pa ne moremo storiti kar po domače ampak moramo mi njim naše zemljišče prodati in oni morajo nam prodati njihovo. Ob tem moramo tudi upoštevati, da je TPC Livade že komunalno opremil zemljišče na katerem gradi svoje objekte, kar pomeni, da bomo morali vrednost teh del, ki so sicer zelo natančno ovrednotena, odšteti od cene, ki jo bo moral plačati TPC občini pri zaokroževanju zemljišč. Skratka, zgodilo se bo toliko teh finančnih tokov, da enostavno moramo opraviti rebalans proračuna in normalno spremeniti nekatere njegove postavke.
Mimogrede še to: TPC Livade se resno pripravlja na gradnjo bazena in hotela v kompleksu Livade Zahod. Z deli naj bi začeli že v naslednjem letu.
LOKACIJSKI NAČRT ZA JUŽNO CESTO
Uredba o Državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper - Izola obvezuje investitorja hitre ceste (DARS d.d.) za sofmanciranje ureditve navezave hitre ceste preko priključka Izola na obstoječo cestno mrežo Izole.
Po pregledu in primerjavah gradiva sprejetega DLN za HC in variant predlogov se je pokazalo, da so se elementi priključka državne ceste na predvideno Južno cesto tekom obravnave in dodelave poslabšali, tako glede porabe površin stavbnih zemljišč kakor tudi glede posegov v koridorje komunalnih naprav (predvsem vodovod).
Na osnovi medsebojnih usklajevanj s predstavniki z DARS-a in Ministrstva za okolje in prostor je bila izbrana varianta priključka, ki je prestavljen v linijo podaljška Industrijske ceste. Priključek na HC je predviden kot rondo južno ob trasi HC, na katerega se priključujejo priključne rampe iz HC, podaljšek Industrijske ceste, Južna cesta ter podaljšek Južne ceste proti bolnici . S tem posegom se združita dva rondoja na eno lokacijo, kar predstavlja racionalnejšo rabo prostora, poleg tega se trasa Južne ceste odmakne od trase magistralnega vodovoda, tako da ni potrebna prestavitev slednjega.. Poslovenimo tudi ta predlog. Dejansko gre za ukrep s katerim se omogoči izvedba racionalnejšega in enostavnejšega priključevanja s hitre ceste na izolske mestne ceste. Po novem bo ta povezava potekala skozi sedanje Stavbenikovo dvorišče, seveda pa tega ni mogoče storiti brez sprejetja odloka o lokacijskem načrtu za JUžno cesto. Ker so roki za sprejemanje posameznih dokumentov stisnjeni do konca je seveda več kot pametno, da svetniki ta Predlog podprejo in ga po mesecu dni razprav sprejmejo, sicer bomo spet porabili nekaj dodatnih hektarov zemljišč, predvsem pa izgubili veliko časa.
S TRGOVINO UMRE TUDI MESTO
Članek s to vsebino smo pripravili za to številko Mandrača, žal pa smo ga morali zaradi pomanjkanja prostora (pisma uredništvu) prestaviti za naslednji teden. Intervjuvancem in bralcem se opravičujemo.
kil
šifra
liola ■ Kristanov trg 2, tel, 05/ 64011 10, fax: 05/ 64011 11
080 18 33
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
OBALA V MALEM
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
immobili
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
Neprofitna stanovanja
BLIZU 200 PROSILCEV IE NA STANOVANISKI LISTI
Slabo leto je že tega, kar je Občina Izola objavila razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj na katerega se je prijavijo 199 prosilcev, posebna komisija, ki je imela z izborom težko in zahtevno delo pa je na koncu oblikovala dve listi na kateri je skupaj uvrstila 177 prosilcev.
Na listo A, na kateri so tisti prosilci, ki ne zmorejo plačila varščine, so uvrstili 152 prosilcev, na listo B, kamor sodijo tisti, ki bodo lahko plačali varščino, pa 25 prosilcev za neprofitna stanovanja. Povedati je treba, da po novem ni več socialnih ali podobnih stanovanj ampak so le še neprofitna, katerih najemnine sicer niso visoke a vendarle predstavljajo strošek, ki ga je treba dobro premisliti. Neprofitne najemnine namreč znašajo med 30.000 in 60.000 tolarji, kar seveda ni mačji kašelj za masikaterega nezaposlenega z liste A.
V Livadah te dni že dobija končno podobo nov stanovanjski blok neprofitnih stanovanj, vanj pa se bo vselilo 15 družin z liste A in 13 družin z liste B. Poleg tega bo šest družin dobilo stanovanje v Kortah, kjer je stanovanjski blok že končan, še nekaj pa jih bodo namestili v stanovanja, kijih obnavljajo v starem delu mesta.
Prosilci so v teh dneh dobili obvestila o tem, da so uvrščeni na katero od list, zdaj pa je treba seveda počakati na morebitne pritožbe, potem pa bo lista postala dokončna, vendar le za leto dni, saj za takrat v občini že napovedujejo nov razpis za neprofitna stanovanja (Mn)
STRATEŠKO IZBRAN STRATEŠKI SVET
Seveda je bilo že ob oblikovanju sklepa o imenovanju strateškega sveta za usmerjanje projekta prostorske strategije in prostorskega reda občine Izola jasno, da bo organ narejen po meri oblasti, saj je, podobno ali še huje kot v primeru zloglasnega zakona o RTV, zadnjo besedo pri imenovanju članov sveta imela županja Breda Pečan.
In čeprav je bilo iz vabil mladim in starejšim moč naslutiti, da si občinska oblast res želi pravo predstavniško telo, ki bo skrbelo za izrabo izolskega prostora v daljšem času, se je na koncu pokazalo, da se sestava organa takšna, da bi lahko delovali tudi brez tega kozmetičnega dodatka v obliki civilnih iniciativ, mladih in še koga.
/	-	N
Revita vam podarja enkratno brezplačno "AQUA DETOX" terapijo.
•	Zberite račune iz Revite v skupni vrednosti 15.000 SIT in podarili vam bomo terapijo na aparatu AQUA DETOX.
•	Akcija poteka do 15. novembra letos.
V sodobnem času smo podvrženi nenehnemu vplivu škodljivih snovi iz okolja in iz nenaravne prehrane. AQUA DETOX je aparat z medicinskim certifikatom, ki spodbuja telo, da te nenaravne snovi in toksine učinkovito izloča in se tako samo razstruplja. S tem bistveno pripomoremo k boljšemu počutju in zmanjšamo možnost obolevanja. Terapije izvaja Mojca Pavčič-Bukovšek s.p., Jagodje 36a.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
V začetku tega meseca je županja namreč sprejela	sklep	o
imenovanju Strateškega sveta v sestavi:
1.	Županja Breda PEČAN; 2. Podžupani: Branko SIMONOVIČ,Igor FRANCA,Silvano SAU; 3. Predstavnik italijanske manjšine: Agnese BABIČ, Bruno	ŽARO	-
namestnik člana; 4. Predstavniki krajevnih skupnosti:	Staro mesto:
Ljubo KLANJŠČEK, Nadja FLEGO namestnica člana; KS Haliaetum:	Jadranka
ORLANDO, Marija KNEZ, - namestnica članice; KS Livade: Srečko GOMBAČ, Neda BOŽIČ - namestnica člana; KS	Jagodje-Dobrava: Maks FILIPČIČ,	Alojz ZORKO	-
namestnik	člana;	KS Korte: Alen GRBEC,	Edvard KLEVA	-
namestnik člana; 5. Predstavnik Odbora za okolje in prostor občinskega	sveta	Občine Izola: Lucio GOBBO, Pavel VIČIČ	-
namestnik člana; 6. Predstavnik Odbora za gospodarstvo in finance občinskega	sveta	Občine Izola: Miran ZAJC,	Aleš BOHINEC	-
namestnik člana; 7. Predstavnik Odbora za družbene dejavnosti občinskega sveta Občine Izola: Gianfranco SILJAN, Dino DODIČ -namestnik člana; 8. Predstavnik Komisija za razvoj podeželja, kmetijstva in ribištva občinskega sveta Občine Izola: Dušan MOLJK, Loridan KALIGARIČ - namestnik člana; 9. Predstavnik območne pisarne Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje v Kopru: Boris PEROŠA, Andjelka ŠIMAC - namestnica člana; 10. Predstavnik javnega zavoda Zdravstveni dom Izola: Robert MULEC, Evgenij KOMLJANEC - namestnik člana; 11. Predstavnik javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve: Alojz ZORKO, Vojko Vojvoda - namestnik člana; 12. Predstavnik javnega zavoda Mestna knjižnica Izola: Maja GREGOROVIČ, Milena RUNKO - namestnica članice; 13. Predstavnik Centra za socialno delo Izola: Anka STOJIČ, Jana PERŠIČ - namestnica članice; 14. Predstavnik javnega podjetja Komunala Izola d.o.o.: Marino DOMIO, Ernest POŽAR - namestnik člana; 15. Predstavnik javnega podjetja Rižanski vodovod Koper d.o.o.: Ivan ŽIGON, Korado PUCER - namestnik člana; 16. Predstavnik Območne kmetijsko-gozdarske zbornice:	Miran
KORENIKA, Valter KLOBAS - namestnik člana; 17. Predstavnik Območne gospodarske zbornice Koper (predstavnik izolskega gospodarstva): Jože KRANJC, Vitomir MAVRIČ - namestnik člana; 18. Predstavnik Območne obrtne zbornice Izola: Boris ZULIANI, Rajko KODRIČ - namestnik člana; 19. Predstavnik osnovnih šol in vrtca v Občini Izola: Vesna SARDOČ, Maja CETIN - namestnica članice; 20. Predstavnik srednjih šol v Občini Izola: Tihomir BUSHA, Ester PALADIN LIČEN - namestnica člana; 21. Predstavnik Univerze na Primorskem: Anton BALOH, Jan GUZEJ - namestnik člana; 22. Predstavnik mladih: Miha SLEKOVEC, Bojan KOROŠEC - namestnik člana; 23. Predstavnik tretje generacije:	Bruno
PODREKA, Marjan PAVLIČ - namestnika člana; 24. Predstavnika civilnih družbenih gibanj: Mladen BAŠA, Cvetana STEFANOV -namestnica člana; Saša GLAVAŠ, Romi GAŠPERINI - namestnik člana.
Seveda se vzdržujemo vsakršnega komentarja o imenovanju članov in njihovih namestnikov v strateški svet, upamo pa si napovedati povprečne izide glasovanja o posameznih, recimo jim, polemičnih primerih posegov v prostor. Stavimo na 20:6. Ker pa vseh seveda ne bo vedno na sejah strateškega sveta naj to povemo z razmerjem 1:3,333... Stavite drugače? (Mef)
Moratorij oškodoval marino
MARINA TOŽI OBČINO ZA SKORAI2 MILIIARPI
Enrico Galassi je direktor Portinga d.o.o., bolj znanega kot Marina v Izoli, je pa tudi direktor Marinvesta, ki je najpomembnejši investitor v izolsko marino, ki je dobil tudi večino dovoljenj za gradbene posege na tem območju. Dejavnost obeh podjetij vseskozi spremljajo številne razprave, nesoglasja, pravni spori in zamenjave lastništva, zadnja leta pa se je dogajanje okrog izolskega jahtnega pristanišča, vsaj na videz, kar malo umirilo, kot da bi bilo vseh teh nesporazumov konec.
A seveda ni tako, saj še vedno ostaja vrsta odprtih vprašanj v odnosih med občino in investitorjem ter upravljalcem marine, odprto je vprašanje koncesijske pogodbe, gradnja valobrana in še enega pomola, prodaja trikotnika pred Delfinom in tako naprej. Toda, o vseh teh problemih v javnosti ni bilo
prav veliko govora, zdaj pa se je Enrico Galassi, sicer bolj umirjen in slikarski umetnosti	zapisan
poslovnež, zares razjezil. In kaj ga je tako razjezilo do te mere, da je v razreševanje težav vpletel tudi slovensko in italijansko vlado, zunanji ministrstvi in italijansko ambasado, razmišlja pa tudi, da bi pravico poiskal na mednarodnih sodiščih.
O MORATORIJU NA GRADNJE
-	Občinski Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za območje Marina (in območje stadiona, op.a.) je bil narejen na zemljišču izolske Marine in prepričan sem, da je v bistvu nelegitimen, saj se v uvodu tega odloka predlagatelj sklicuje na Zakon o urejanju prostora iz leta 2002, ter člene 81, 82 in 83, ki določajo pogoje, kdaj državni zakon dovoljuje občinam, da pri urejanju prostora postavijo določene omejitve. Tam so našteti tudi trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za sprejem takega odloka in od teh treh, ki so zapisani v 81. členu zakona, niti enega ni mogoče ugotoviti v primeru zazidalnega območja Marina. Torej, če ni mogoče uveljaviti niti enega pogoja, pomeni da so si ta odlok enostavno izmislili, ga pripravili in sprejeli za čisto druge namene in na drugačnih osnovah. Kaj so zares hoteli doseči je težko reči. Tu ni pomembno, ali so hoteli nekaj ali nekoga ustaviti. Legitimnost se pač vidi po tem, ali so obstajali zakonsko določeni razlogi za sprejem takšnega akta. In v tem primeru jih, po mojem mnenju, ni bilo.
-	Tudi načrtovalci Argoline pravijo nekaj podobnega.
-	Dovolj je, da preberemo 81. člen omenjenega Zakona in kdorkoli, pa naj bom to jaz, Argolina, ali pa kdorkoli drugi, bi hitro videl, da ni bilo pogojev za sprejem tega odloka in pika. To je prva točka. Druga pa je ta, da je omejevanje podjetništva ter omejevanje prodaje zemljišč ali nepremičnin v zasebni lasti omejitev, ki nasprotuje obveznosti, ki jo je Slovenska vlada sprejela pri sprejetju navodil Evropske unije za liberalizacija nepremičninskega trga. Slovenska vlada je izjavila, in to je seveda tudi uradno sprejeto in zapisano, da v Sloveniji obstajajo enaki pogoji pri poslu z nepremičninami, kot v drugih državah, članicah Evropske unije. To po našem mnenju ne drži, saj se slovenska zakonodaja ureja na dveh ravneh. Ena je državna, druga pa tista na ravni lokalne samouprave, ki deluje brez nadzora, neglede na skladnost z državnimi zakoni in ustavo. Dela se kar se hoče, misleč, da ostaneš nekaznovan. A to je popolnoma napačno razumevanje stvari in mislim, da bodo nekateri v Sloveniji to kmalu spoznali.
JE PROBLEM PRODAJA ZEMLJIŠČA PRED HOTELOM DELFIN?.
-	Odlok ima veliko hujše posledice kot zgolj težave s prodajo omenjenega zemljišča. V trenutku, ko nekdo sprejme odlok o tem, da do nadaljnega ne moreš nič graditi, dejansko ne moreš graditi ničesar, niti B pomola (začel na, bi se pri hladilnici) s katerim bi pridobili nove priveze. V zvezi s tem je zapletov itak toliko, da jih bomo morali temeljito preštudirati, ter na te osnovi pripraviti odškodninski zahtevek. Občinski odlok o moratoriju na posege v prostor ni samo ustavil prodaje zemljišča, ki ga omenjate, temveč tudi vse ostale pobude. Kako naj dokončamo tretji valobran? Ne moremo ga. saj tudi tretji valobran sodi v skupino del, ki se ne smejo izvajati. In kaj naj delamo oziroma vzdržujemo? V tem odloku je namreč celotno območje Marinc, kar pomeni, da tisti, ki ga je spisal, ni vedel kaj je počel oziroma je to počel, ne da bi pomislil na nastale posledice. Zato sem Občini že sporočil da nam je bila s tem odlokom storjena poslovna škoda v višini 720 milijonov tolarjev. To je bila cena po kateri smo prodajali zemljišče. In če dodamo še zamudne obresti, ki znašajo še milijon tolarjev na dan je jasno, za kakšen denar gre. In to bo treba plačati, saj bomo sprožili tožbo v Sloveniji in tujini, kjer bomo vložili tožbo kot italijanski investitorji. Tuje strokovnjake
mmmm
smo tudi vprašali ali v tem primeru ne gre za kršenje direktiv glede svobodne dejavnosti in svobode premoženjskega trga. Odgovor, ki smo ga dobili nam daje prav, zato smo z zapletom seznanili tudi obe državi in politiko. Z zadevo je seznanjen italijanski zunanji minister, italijanska ambasada in zdaj je vse skupaj dobil v vpogled tudi minister Rupel in slovenska vlada, od katerih nestrpno čakamo odgovore.
Z OBČINO SE NE BOMO VEČ POGAJAL
-	Z občino se zdaj ne bom več pogajal. Zapleti z njo se vlečejo že od leta 2002, ko sem vložil zahtevek za plačilo odškodnine v znesku milijarde in devetsto milijonov tolarjev, saj je naša investicija v valobran postala last občine, mi pa nismo dobili koncesije za upravljanje z marino. Tista tožba je nla predmet razprave že dvakrat in obakrat sem na prošnjo občine zadeve ustavil v upanju, da se bomo zmenili na prijateljski način. Toda to enostavno ni bilo mogoče, zato bo tožba ponovno prišla na sodišče 10. februarja, skupaj z zahtevo po omenjeni odškodnini v višini 1.900 milijonov tolarjev. Decembra ja bomo sestavili tudi zahtevo po odškodnini za ostale primere, kot je pomol B, ki še ni zgrajen, čeprav bi lahko bil. Mi smo namreč želeli začeti z gradnjo, vendar se je občina pritožila, vmes ga je celo ponujala drugim investitorjem, ves čas pa je jasno, da je investitor Marinvest oziroma Porting, ki investira v njegovem imenu. In če število privezov, ki so tam predvideni, pomnožim s povprečno velikostjo bark in to pomnožimo s trenutno ceno priveza v naši marini dobimo 934.000 Evrov, ki jih v našem poslovanju seveda zelo pogrešamo.
-	Ali je še čas, da se z občino vendarle dogovorite?
-	Čas za pogovarjanja z občino je potekel. Zadeve so, tudi s tem zadnjim Odlokom o moratoriju, dosegle takšen nivo, da res ni več kaj in o čem razpravljati. Doslej smo na njihovo zahtevo čakali in zavlačevali, a je bilo očitno, da so nas vlekli za nos in so namenoma zavlačevali, ker so imeli neke svoje načrte. Toda zdaj poznam njihove namene in naredil bom vse, da jih ne bodo nikoli uresničili. Zdaj se gre samo še na sodišče. Dialoga ni več.
-	So za to krivi javni ali zasebni interesi?
-	Zgodilo se je to, da nekateri v tej občini ne ločujejo med zasebnostjo in funkcijo. Nekateri funkcionarji oziroma javni delavci mislijo, da so neke vrste gospodarji, ki lahko sprejemajo odloke, ki jih mora nato zasebni investitor upoštevati. Toda zadeva je obratna. Zasebni investitor investira tja, kjer obstaja gotovost neke investicije in so pogoji ugodni, kar mora zagotoviti javna uprava. Toda, ko so enkrat ti pogoji postavljeni morajo takšni tudi ostati, ne pa, da se na polovici ali po treh četrtinah dela in vlaganja vse spremeni. Pobuda, da se pomol B odvzame Marinvestu, je pobuda, ki nima nobenega smisla in nima niti možnosti za uspeh, iz preprostega razloga, ker bo na dan, ko bi se to zgodilo, padel takšen odškodninski zahtevek, da ga izolska občina preprosto ne bo mogla plačati. Ob tem pa je treba vedeti, da je mešanje zasebnih in javnih interesov Italiji in Evropi kaznivo dejanje in tako je tudi v Sloveniji. Ko je to mogoče dokazati, lahko pride do kazenske ovadbe in nekaj naših odvetnikov ravnokar preučuje možnosti, da bi nekatere od posameznikov iz te občine, ki so v to vpleteni, tudi ovadili. To ne pomeni, da bi ovadili občino. Ovadili bi fizične osebe, z imenom in priimkom.
-	Nam razkrijete katero od imen?
-	To bi bilo neresno in neodgovorno, dokler vse ni pripravljeno za ovadbo, pa še takrat to storijo drugi.
ZAKAJ MARINA OBČINI NE PLAČUJE NIČESAR?
-	Napačno je razmišljanje, da marina nič ne plačuje, saj redno plačuje davek na
zazidalno zemljišče, kot to delajo vsi. In plača tudi vse ostalo kar mora plačati. Kar pa zadeva plačilo nekakšne koncesije, v Izoli to zelo po svoje razumejo. Prepričani so, da bi morala biti marina nekakšna kokoš, ki nosi zlata jajca. Pa ni tako. Turistično pristanišče je dejavnost kot vse ostale, ki ima lahko določen dobiček, ki pa je bil doslej vsakič namenjen novim investicijam. To ponuja napredek, nihče pa od tega ne obogati. Lep primer je Marina v Portorožu, ki občini Piran plačuje bistveno manj, kot so si zaželeli nekateri v izolski občini. Izolska marina v sedanjem obsegu lahko vzdržuje samo sebe, za kaj več pa bi seveda morali imeti v občini Izola boljšega sogovornika, (M,D.)_____________
Argolina vrača udarec
KDO IZOLANE ZE DVE LETI VLEČE ZA NOS?
Srečna Izola, ki ima gospoda Mladena Bašo, predstavnika Civilne iniciative Gibanje za Izolo, ki suvereno obvlada vsa področja gospodarstva, politike in še česa!
Ko mu zmanjka argumentov za dokazovanje neresnic, ki jih v zvezi z Argolino že leta širi med Izolani, prikliče na pomoč Goebbelsa in
Slobodana Miloševiča. Način kako uporablja ti dve znameniti imeni daje misliti, da je njuno literaturo in pristop temeljito proučil, vsekakor pa bolje kot pravo, ekonomijo, gradbeništvo in arhitekturo, s katerimi se poskuša neuspešno ukvarjati,! tako, da lahko te metode, sam vešče uporablja, njihovo uporabo pa pripisuje drugim.
Odgovor, ki ga posredujem danes ni namenjen Baši, ampak Izolanom, da bodo razumeli in spoznali, kako \	-?	/	j'*1 dobro stimulirani predstavniki
\	/	Civilne iniciative že dve leti vlečejo
za nos.
Pa pojdimo po vrsti:
KDO BO PLAČAL ZA IGRANJE V PESKOVNIKU
1.	Kljub velikemu trudu Upravne enote in nekaterih predstavnikov Občine, da bi našli argumente za zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja, pri čemer se pri zavračanju izdaje gradbenega dovoljenja za projekt vreden 36 milijonov EUR niso sramovali niti takih banalnosti, kot je nikjer predpisana manjkajoča rdečebela vrvica skozi luknjice v projektih, bo gradbeno dovoljenje za Argolino II. slej ko prej izdano. A za kakšno ceno in kdo bo to brezumno nagajanje plačal?
Dejstvo je, da so na osnovi naših pritožb na drugi stopnji, vsi ti izmišljeni razlogi, zaradi katerih nam izolska Upravna enota ni izdala gradbenega dovoljenja v celoti zavrnjeni (z izjemo enega, glej točko 6.) in da je ostal edini razlog za zavrnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja neurejena komunalna infrastruktura, za kar pa je po zakonu zadolžena Občina in ji je za ureditev Argolina tudi že plačala odmerjeni komunalni prispevek.
2.	Temeljni kamen spotike, že od pričetka izdelave dokumentacije za Argolino je bila namembnost objektov. Da bi nam preprečil izdajo gradbenega dovoljenja, je podžupan g. Franca na seji občinskega sveta, brez pravih podlag in ob podpori strokovnjakov Civilne iniciative, predlagal sprejetje Obvezne razlage dela Odloka o zazidalnem načrtu »Marina«, ki naj bi govorila seveda v prid tistim, ki želijo preprečiti izgradnjo Argoline, ker pač nismo investitorji po njihovi izbiri (oziroma po izjavi g. France: ker se o nameravani gradnji nismo najprej dogovorili z njim!?).
3.	Projekt Argoline smo pripravili v dveh variantah, Argolina I. in Argolina II.. Argolina I. je zahtevala spremembo veljavnih prostorskih aktov - zazidalnega načrta Marina Izola in je bila zato v obliki makete predstavljena širokemu krogu Izolanov. Ponujala je tudi idejo rešitve celotnega kompleksa izvedljivo v sodelovanju z lastniki sosednjih zemljišč. Ta sicer gradbeno in finančno zahtevnejša varianta, je po našem mnenju predstavljala kvalitetnejšo rešitev in ugodnejšo varianto za Občino, zaradi 730 podzemnih parkirnih mest, predvidenih 100 novih delovnih mest in zaradi ureditve celotnega nadzemnega kompleksa kot površine namenjene samo peš potem in zelenicam med objekti.
V organizirani in vodeni akciji imenovanih posameznikov je prva varianta projekta propadla in zanjo nismo dobili soglasja Občine Izola (vsa ostala potrebna soglasja pa smo vključno s projektnimi pogoji imeli vsa pridobljena, kar pomeni, da je bila v celoti usklajena z zahtevami vseh strokovnih služb). Ker stroka, v kolikor jo sploh poznajo, nekaterim danes nič ne pomeni (ali pa je zaradi pomanjkljive izobrazbe ne razumejo), je pač ponovno zmagala zgrešena politika posameznikov, ki dolgoročno povzročajo škodo Izolanom.
KDO JE PREPREČIL GRADJO PODZEMNIH GARAŽ?
Posebej moramo povdariti, da je v varianti Argoline I. bil investitor pripravljen na lasten strošek izgraditi podzemne garaže in jih 100 ponudil Občini Izola v upravljanje Investitor je bil v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom in programom opremljanja stavbnih zemljišč občine Izola tudi pripravljen izvesti komunalno infrastrukturo na celotnem področju Argoline I. na lasten strošek.

Zakaj je tako ponudbo občina zavrnila vedo samo nekateri, ki so se kasneje premislili in od investitorja zahtevali plačilo komunalnega prispevka, sedaj pa se izvršitvi svoje zakonsko predpisane obveznosti izogibajo.
4. Druga varianta - Argolina II. pa predstavlja natančno izvedbo veljavnega zazidalnega načrta na zemljišču katerega lastnik smo in do potankosti upošteva zahteve in določila veljavnega zazidalnega načrta, programa opremljanja stavbnih zemljišč občine Izola in ostale s to tematiko povezane odloke te občine. Ta varianta predstavlja izgradnjo apart-hotelov, ki so v celoti izdelani v skladu z edino veljavnim zazidalnim načrtom za to področje. V intervjuju je bilo, metaforično, za nekatere očitno preveč poenostavljeno zapisano, da je bila opravljena revizija projektno tehnične dokumentacije s strani Inženirske zbornice. S tem je bilo povedano le to, da so bili vsi projekti revidirani po zakonsko predpisanem postopku. Tistim, ki se hočejo strokovno ukvarjati z zadevo pa naj pojasnimo, da je s tem mišljeno, da je revizijo opravila vrsta strokovnjakov, ki je pridobila predpisano strokovno licenco za opravljanje revizije projektno tehnične dokumentacije. Tako licenco lahko pridobijo samo strokovnjaki z opravljenimi ustreznimi izpiti, licenco pa jim podeljuje Inženirska zbornica Slovenije s sedežem v Ljubljani. Cc si kdo želi strokovnega ogleda revizorskega poročila, si ga lahko ogleda v vodilni mapi, ki je z ostalo dokumentacijo shranjena v Upravni enoti Izola.
KAJ JE POSLOVNO TRGOVSKI CENTER?
5.	Kot sem že predhodno omenil je temeljno vprašanje ali je namembnost objektov Argoline II. v skladu z zazidalnim načrtom ali ne. Glede na zadnjo odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 351-08-242/2005RS z dne 13.9.2005, je popolnoma jasna in nesporna naslednja ugotovitev, ki jo v skrajšani obliki dobesedno citiramo:
»... po mnenju organa druge stopnje (Ministrstvo za okolje in prostor -op.p) pa je takšno stališče prvostopnega organa (Upravna enota Izola -op.p.) napačno, saj je v obvezni razlagi pri opredeljevanju pojma »poslovno-trgovski center« vrsta dejavnosti navedena le primeroma, ne pa taksativno. Ob tem je upoštevati tudi spremembo planov Občine Izola (Ur. obj. št. 18/2004), ki za ureditveno območje Tl/l Marina, notranje območje »Argo« izrecno kot namensko rabo opredeljuje hotelske in podobne stavbe ter druge stavbe za kratkotrajno nastanitev in med podrobno namensko rabo prav tako turistično območje z nastanitvijo, hotelske in podobne stavbe ter druge stavbe za kratkotrajno nastanitev. Zato je ugotoviti, da je predvidena namembnost objektov (apart-hoteli s poslovno dejavnostjo v pritličju) v skladu z namembnostjo po ZN in planu, zlasti še glede na 28. člen ZN.«
Vsako nadaljnje razpravljanje o skladnosti namembnosti apart-hotelov in zazidalnega načrta je tako popolnoma brezpredmetno in se Vseved Baša, kljub verjetno visoki stimulaciji, zaman napreza, da bo dokazal kaj drugega. In kaj sedaj?
KDAJ BO OBČINA KOMUNALNO OPREMILA ZEMLJIŠČE?
6.	Ugotavljamo, da gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, ker sočasno, v skladu z določili zazidalnega načrta, Občina ne bo pristopila k komunalnemu urejanju nezazidanih stavbnih zemljišč.
Ob tej uradni ugotovitvi sem bil resnično vesel, saj je to kronski dokaz, da ne moremo pridobiti gradbenega dovoljenja, ker Občina ne izpolnjuje svojih z zakonom določenih in jamčenih obveznosti Dejstvo namreč je, da je Občina na osnovi pregledane dokumentacije Argoline II., izračunala komunalni prispevek ki ga je Argolina v celoti tudi takoj plačala. Glede na 143. člen ZUREP-a piše: ».. s plačilom komunalnega prispevka Občina jamči zavezancu, da mu je omogočen priključek na lokalno	komunalno
infrastrukturo, oziroma, da bo ta v določenem roku in obsegu, kot to določa program	opremljanja,
Zgrajena in bo nanjo svoj objekt priključil.«
In kdo sedaj ne spoštuje zakonov?
(nadaljevanje na naslednji strani)___
_ ihmii—iriinirrnmmnii Hilli " *1'- 'U-' "iti II Ml '
»i*!»	irV;'?'
iraiMnmnmn
■i r:»'i
i 'm
.n: .n i
fes«
1 "••"V
a a >•1 - m " ” ■
•»•»Hilli
Izolski turizem
MEDNARODNO PRIZNANIE FILMU O IZOLI
Evropska federacija turističnih novinarjev je na svojem rednem vsakoletnem srečanju v Splitu predsedniku giz-a za turizem Izola, Alojzu Pečanu, podelila priznanje za življensko delo v turizmu.
Kot je povedal, ga je to priznanje kar nekoliko presenetilo, saj se je omenjenega srečanja v Splitu udeležil predvsem zaradi zgoščenke oziroma CD roma o turistični ponudbi Izole, ki ga je Izola naročila in izdala pred dvema letoma. Ker so bile ocene filma oziroma zgoščenke včasih zelo različne so želeli preveriti, kam sodi med podobnimi turističnimi izdelki v Evropi in zato so ga prijavili v konkurenco Mednarodnega festivala turističnega filma.
Konkurenca je bila izredno huda, kljub temu pa se je izolski film uvrstil v finalni del prikazanih izdelkov, ki so si jih ogledali vsi prisotni in bilo je kar nekaj takih, ki so naši predstavitvi Izole zaploskali. Film je bil nagrajen s posebnim priznanjem za vsebinski in slikovit prikaz lepot tega slovenskega »primorskog gradiča«.
(nadaljevanje s prejšnje strani)
Glede na to, da je Občina hvaležno pobrala denar za komunalni prispevek in ni v enem letu naredila nič, menimo, da bi težko vzdržala opomba, da »nam Občina drži štango«.
7.	V Argolini II. seveda nismo risali nič na ozemljih, ki niso last Argoline, v kolikor pa kdo meni, da je narisani drevored med Argolino in morjem risan na zemljišču, ki je v lasti Portinga d.o.o,. pa je dovolj žalostno, da mu kot predstavniku Civilne iniciative, ki naj bi ščitil interese Izolanov, moram povedati, da je to zemljišče delno v naši, delno pa v občinski lasti.
8.	Kakršnokoli razpravljanje o pristojnosti piranskega Zavoda ali pa republiškega organa, je seveda popolnoma brezpredmetno in kaže samo na to, da je bilo nasprotnikom gradnje Argoline iz rok izbito orožje, s katerim so želeli zidovje in industrijske hale zaščititi kot tehnološko dediščino in s tem v celoti onemogočiti izgradnjo česarkoli na tem področju. V informacijo tistim, ki ne poznajo detajlov citiramo odgovor
Republiškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine:  "iz navedenega
izhaja, da Upravni organ (Upravna enota Izola - op.p.) ne pozna veljavne zakonodaje in se nepravilno sklicuje na pridobivanje soglasja s strani neobstoječega zavoda, kar na kratko pomeni, da je investitor (Argolina -op.p.) pridobil pravno veljavno kulturno varstveno soglasje (soglasje št 721-058jk z dne 5.5.2005), ki ga je Upravni organ dolžan upoštevati."
9.	Veseli smo, da nam je Ekonomist Baša izračunal dobiček. Pustimo detajle, ki jih običajno v obliki strokovnih feasibilitetnih študij zahtevajo banke za odobritev sredstev. Nam bi bilo veliko lažje, če bi lahko pred bankami mahali kar s takimi skrpucali, kot jih izračunava. Najmanj kar je pri svojem ekonomskem izračunu pozabil je dobiček, ki bo izviral iz odškodninskih zahtevkov zaradi namenskega oviranja gradnje in gospodarske pobude. To glede na hitrost odločanja naših sodišč in ugodne stopnje zamudne obrestne mere pomeni, vsaj dva do trikratnik osnovnega zahtevka.
10.	In sedaj je na Izolanih, da počasi uvidijo kdo jih že leta vleče za nos in se igra, kot otrok v peskovniku, pri čemer se ali sploh ne zaveda posledic ali pa lahko kot predstavnik neke Iniciative govori in piše po nareku neumnosti, ki pa bodo prav vam Izolanom - pa ne po naši krivdi - povzročile veliko glavobolov, saj bo račun na koncu vseeno treba plačati. In tega računa, gospodje, ki se igrajo z vašo usodo, pač ne nameravajo plačati iz svojega žepa, ampak bodo to prevrgli na vaša ramena.
11.	Kako nam Občina drži »štango« veliko pove tudi podatek, da smo že pred tremi tedni pismeno prosili Občino za sestanek, na katerem bi poskušali najti kakršenkoli pameten dogovor, vendar do danes nismo dobili nikakršnega odgovora, kar pomeni, tako kot že dlje časa, da Občina v nas vidi le neprijetne investitorje, ki bi se jih za vsako ceno rada rešila.
Zavedam se, da je po eni strani takšno pisanje in odgovarjanje neproduktivno in ga zato na tem nivoju s pričujočim člankom zaključujem, po drugi strani pa se zavedamo tudi odgovornosti do Izolanov, ki jih njihovo vodstvo vodi kakor jih pač vodi. Ali je res potrebno zaradi neizmerne nevoščljivosti in neznanja posameznikov med predstavniki Izole, obremeniti mlado generacijo s poplačevanjem dolgov, ki jih bo treba vrniti in vse to samo zato, ker investitor ni »pravi«? Vsebina ni važna, pomembno je le ali je investitor Naš?
Argolina d.o.o.
Boštjan Čoki, direktor
Ob nagrajenem filmu pa je, kot že rečeno, nagrado za »življenje posvečeno turizmu« prejel Lojze Pečan, ki je ob tem povedal, da je priznanja vesel tudi zato, ker so ga dodelili tisti, ki so v zadnjih letih morda največ prispevali k uveljavljanju izolskega turizma - to pa so turistični novinarji.
OCENA SEZONE JE DOBRA
Ob tem je Alojz Pečan tudi povedal, da je Izola letos deležna kar nekaj priznanj, saj je posebno priznanje na letošnjem Gostinskem zboru v Portorožu, prejel direktor izolskega hotela Delfin in izolski podžupan, Branko Simonovič.
Hkrati pa smo tudi izvedeli, da je ocena letošnje poletne turistične dobra, saj so od začetka tega leta pa do konca septembra našteli 301.469 prenočitev, kar je toliko kot v enakem obdobju lani. Medtem ko se je število prenočitev v hotelih povečalo za dva odstotka, se je za enak odstotek zmanjšalo število prenočitev v avtokampih in pri zasebnikih.
Z letošnjim obiskom so posebej zadovoljni v Simonovem zalivu, kjer so letos tudi prvi izolski hotel s štirimi zVvezdicami. Juliju in avgusta so, kljub deževnemu vremenu imeli rekorden obisk, zaključili pa so tudi vsa obnovitvena dela in se pripravljajo na nove investicije. Nadzorni svet je na svoji zadnji seji podprl predlog uprave, ki predvideva začetek priprave projektne dokumentacije za izgradnjo novega hotelskega kompleksa. Jeseni	prihodnje leto bodo na	lokaciji	obstoječe
depandanse Mirta pričeli gradnjo novega hotela s šestinštiridesetimi sobami. Investicija, vredna štiristo milijonov tolarjev, bo zaključena v aprilu 2007, zatem pa bo na vrsti uresničitev finančno zahtevnejše investicije, ki predvideva gradnjo novega hotela s sto petdesetimi sobami, notranjim in zunanjim bazenom z vodno površino 1000 m2 in s podzemnim parkiriščem na območju sedanjih teniških igrišč.
Nekoliko manj je zaseden hotel Belvedere na hribu, medtem ko je hotel Marina v mestu, ki so ga	obnovili	prejšnje leto, dokaj dobro obiskan.
Pridobivanje vse potrebnih	papirjev	za	gradnjo novega dela	hotela na
hribu z bazeni in wellness centrom pa poteka nekoliko počasneje od predvidenega, zato je zelo	mogoče,	da	bodo z gradbenimi	deli začeli
kasneje, kar pomeni, da jih čaka	še	ena poletna sezona	s sedanjo
ponudbo. (D.M.)
GOBARSKA RAZSTAVA V KOPRU
Gobarsko mikološko društvo slovenske Istre vabi na gobarske prireditve:
v soboto, 22. oktobra 2005, v dopoldanskih urah:
-	ogled stojnic z razstavljenimi primerki nekaterih tipičnih vrst gliv na tržnicah vseh treh obalnih občin Izola, Koper, Piran
v ponedeljek, 24. in torek, 25. oktobra 2005 od 08.00 do 18.00 ure v Pretorski palači v Kopru:
-	strokovno voden OGLED RAZSTAVE SVEŽIH GOB
za vse obiskovalce, pedagoške ure za osnovnošolce in dijake,
v torek, 25. oktobra 2005, ob 18.00 uri v Pretorski palači vKopru: predstavitev za člane in občane:
-	predstavitev projekta večnamenske učne poti »Skrivnosti od »ušes Istre« do izliva v morje«, Zelene učne poti v Smokvici in gojenih gob (šitake, ostrigarji, pološčenke...)
-	zaključek prireditev s pokušino gobjih specialitet Srednje gostinske šole Izola
Vstopnine ni!
Nogomet
3.SNL-zahod
Avtoplus Korte: NK Kolpa5:0(2:0]
KORTE, 16.10.05, Gledalcev 100, Glavni sodnik Tošeski Boris (Medvode) Postava Avtoplus Korte: Sirotič	Elvis,	Serdinšek David,
Zelinčevič Dušan, Pirc Boštjan, Begič Admir, Furlanič BrankoMeš Dragan, Bašič Damir, Reljič Goran, Mehilli Erion, Banica AmePostava NK Kolpa: Pezdirc	Branko,	Velagič Dženan,
Kezele Brian, Varešlija Admir, Pezdirc Jože, Štukelj UrošTurk Damjan, Galinac Dalibor, Baznik Robert, Šišič Alen, Dimitrijevič MileStrelci: 1:0 -Baruca(23'), 2:0 - Mehilli(29'), 3:0 -Furlanič(58'), 4:0 - Begič(69'), 5:0 -Peršič(87')Opominjani Avtoplus Korte: Tonejc(90')Menjave Avtoplus Korte: Banica	/ Tonejc(69'), Mehilli /
Peršič(74’), Meš / Adeim(77')Domači so bili bistveno kvalitetnejša ekipa in rezultat povsem odgovarja dogodkom na igrišču. Dobra napoved za sinočnje pokalno	srečanje	s prvoligašem iz
Ljudskega vrta. Tik pred zaključkom redakcije je bil rezultat še vedno 1:0 za Maribor, strelec pa je bil Ošlaj v 18 minuti.
Lazar zamenjal Čauševiča IZOLA ARGETA-BRDA 1:0 (0:01
Izola -Mestni stadion, gledalcev 100, sodnik Perezovič (Lj.) 6,5. Strelec:
Lazar (79).
IZOLA ARGETA: Rupnik 6,5, G.
Pahor 6,5, Martinelli 6,5, Šabič 6,5,
Franetič 7, B. Božič 6,5, Radovac 6, Maletič 6, Lazar 7, Batista 6 (od 46. Sirotič 6.5), Bogatinov 6,5. Trener: Aljoša Pucer.
V	derbiju nekdanjih drugoligašev so bili sprva nevarnejši domačini. Prvi je poskušal od daleč Bogatinov, za njim pa še Batista, ki je bil le za malo netočen. Tudi Brici so s pogostimi prihodi v kazenski prostor domačih nakazali, da bo izolska obramba imela precej dela. Vendar je veliko uporabnih predložkov ostalo neizkoriščenih, pa tudi presenečenja s protinapadi se ob zanesljivi obrambi Izole niso obnesla. Po obetavnem začetku, ki je nakazoval atraktivno srečanje, se je ritem igra nekoliko upočasnil, tako da je ta potekala večinoma na sredini igrišča.
V	nadaljevanju se je možnost za zadetek najprej ponudila Izoli, a je bil v dvoboju Radovac-Todorovič uspešnejši slednji. Brici so se ojunačili in v naslednjih minutah povečali pritisk na izolski gol. Vendar streli od daleč niso bili nevarni za Rupnika in tudi najlepša akcija Bricev, pod katero sta se podpisala Panič in Čufer, se je končala visoko nad domačim golom.
KAPUČINO

GEEJ
To je kot kaže vlilo dodatnih moči domačim, ki so odločneje krenili v napad. Izredna priložnost se je takoj ponudila Lazarju, ki pa je z desetih metrov meril previsoko. Napako je popravil že v naslednjem napadu, saj je izkoristil Bašanovičevo podajo in jo pretvoril v zadetek. Ta je Izolane ohrabril v boju za dvojno vodstvo, a so se kljub mnogim poskusom na koncu zadovoljiti z minimalno, a zasluženo zmago. Po dveh zadetkih proti Adriji je Marko Lazar dosegel še tretjega in se tako izenačil po golih izenačil z Bogatinovem. Ob takem nadaljevanju pa bo hitro presegel dosedanjega najboljšega strelca v izolskih vrstah Čauševiča.
Izolani so se z zadnjo zmago dvignili na tretje mesto in imajo tri točke zaostanka za vodilno Bonifiko in dve za Kalcer Dobom. Tudi Kortežani so z obilno zmago napredovali in so peti, imajo pa 15 točk. Ta vikend oboji gostujejo: Izola pri Roltek Dobu, Avtoplus pa pri Zarici. Obe tekmi bosta že v soboto. (BRANKO VUGA)
Izredni občni zbor MNK Izola
Potem, ko so 10. junija letos na rednem občnem zbora izvolili nov upravni odbor, se že kmalu obeta sprememba. Kot nam je povedal Bogdan Bras, je s strani članov kluba namreč prišla pobuda za sklic izredne skupščine z eno samo točko - razrešitev petih članov upravnega odbora. Gre za Vinka Gregoriča, Srečka Zebca, Aleša Milaniča in Sefika Kariča, ki se ne strinjajo z Brusovim načinom vodenja kluba. Če bo predlog sprejet, bodo tako zamenjali dobro polovico upravnega odbora. Način izvedbe je po svoje zanimiv, saj je skupščina sklicana na praznični dan, 31. oktobra, ko je po navadi veliko ljudi odsotnih. Tudi ura sklica ni običajna -ob 20.00, kraj dogajanja pa bo klubski prostor na stadionu.
Razkol v vodstvu kluba, ki je rezultat različnih pogledov glede vodenja članske ekipe in mlajših selekcij, bo morda konec meseca dosegel vrh. Vsekakor je zdaj težko napovedovati pozitiven ali negativen predznak takšne ali drugačne odločitve. Jasno je le, da takšne razprtije ugledu kluba, ki je bil nekdaj ponos mesta, nikakor ne koristijo. BRANKO VUGA
Mali nogomet 2. SMNL Zlatarna Lea :lzola 5:3 (0:21
Športna dvorana Litija, gledalcev: 200, sodnika: Kokalj in Toplak, delegat: Lah. Strelci: 0:1 Stampfer (9), 0:2 Stampfer
___________ (18), 1:2 Lazicani (28), 2:2 Vrhovec
(29), 3:2 Pirc (29), 4:2 Vrhovec (35), 5:2 Vrhovec (37), 5:3 Štajner (39).
Izola: Stampfer Z., Stampfer M., Savarin, Djudjevič, Zajič, Domio, Treskavica, Ivkovič, Žigon, Štajner, Petver
Srečanje novincev v 2. ligi je s strelom v dragi minuti odprl najboljši posameznik srečanja Vrhovec. Gostitelji so narekovali tempo, gostje pa so pretili predvsem iz protinapadov. Po petih minutah všečne igre so Litijani zadeli le vratnico, kazen pa je sledila kmalu, saj je za goste zadel kapetan Stampfer. Sodnikova beležka je postala polnejša po prekršku za rameni karton, do takrat edinega strelca, Stampferja. Po prečki hiter protinapad gostov in nov zadetek, ob vratarju gostov najboljšega Izolana - Stampferja za 0:2. Vrhovec se ni vdal in svojo ekipo skušal vrniti v srečanje z nekaj poskusi, ki pa niso obrodili sadov. Potem pa je prišla 28. minuta, ko se jim je odprlo in so v razmaku dobre minute trikrat zadeli. Strelci so bili Lazicani, Vrhovec ter Pirc. Gostje iz Izole se niso predali, saj v Litijo niso prišli izgubiti. Po nekaj nevarnih strelih jih je ponovno ohladil Vrhovec s svojim dragim zadetkom. 4:2! Po nekaj minutah je bilo že 5:2. Še tretjič je bil strelec Vrhovec. Gostje, ki se tudi tokrat še niso povsem predali, so v izdihljajih tekme dosegli tako želen tretji zadetek in s tem postavili končni izid. Za konec velja omeniti poškodbo vratarja gostov ob koncu srečanja.
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
POGLED S STRANI
Preveč razočaranj, v ligi prvakov in pri nas doma. Celjani in Velenjčani so "nesrečno" izgubili, Izolani so komaj izvlekli točko, dekleta so visoko izgubila proti Polju. Vse morda zaradi slabega dne ali česa dragega.
Stvari res še niso kritične, škoda bo opaznejša nekoliko kasneje. Izgubiti z golom razlike je težko, težko, če si celo tekmo vodil. Iskanje izgovorov, celo pri sebi, točk ne povrne. Vsak je željan zmage, toda nerazumljivo se mi zdi, da si v odločilnem trenutku nekdo privošči "nekaj več".
Tistega več, žal	niti vsi	še tako dobri treningi ne
morejo odpraviti. Nekaj za dušo, najpogostejše opravičilo in	res ga ne	gre	oporekati.
Najučinkovitejši je udarec po žepu, ker pa gre največkrat za glavne igralce se tem pogleda skozi prste. V domačem prvenstvu je bil tokrat najglasnejši trener Gold Cluba, za poraz je obdolžil sodnike. Tudi v Izoli
na članski tekmi je bilo	veliko	pripomb	na račun
sodnikov. Mlada	sodnika,	nosita	pa grb	EHF, sta
morda vse skupaj vzela preveč na lahko.
Stari znanci, Izola in Sevnica, so vse izkoristili v napačni smeri. Tudi tokrat je trener Hrvatin pričel tekmo z "rezervno" sedmerko, gostje so to izkoristili
in visoko povedli. Težko je bilo loviti rezultat, preveč napak in nervoze. Ob vsem pa je bilo "grdo" videti obnašanje klopi. Še tako slab sodnik ne bo nikoli spremeniv odločitve, še več, vsako nadlegovanje prinese še večjo občutljivost in kontra reakcijo. Vsak bo takoj dejal, saj so plačani. Vendar pa bi ob štetju napak ali statiski igralcev bili sodniki precej na boljšem. Tudi materialne kršitve si ne bo nobeden privoščil, le to je pogoj za razveljavitev tekme.
Zal, pri nas ni v navadi, da se na tekmi ljudje zabavajo, preveč se obremenjujemo z rezultati. Nasvet, sodniki so nujno zlo, poizkusite si predstavljati da so "megla". Kako bi to storili pa niti jaz ne vem.
www.goldenindex.com
AMT(P- TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
JL A. JLv J_L JL	AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f-Izola-telefon: 05/ 640 22 00
POKROVITEL)
Odbojka-1. SOL-ženske Odbojkarice po nremontuii s Mariborom
Odbojkarice CPK Hitachija so bile minuli vikend proste. Čas so izkoristile za rehabilitacijo poškodb pri nekaterih igralkah in dodatnemu piljenju tehnike. Oboje jim bo prišlo še kako prav pred sobotno domačo tekmo z mariborskim Branikom. Proti vodilni ekipi si sicer ne računajo na zmago, toda z že videno borbenostjo jim lahko nekoliko prekrižajo račune. Sicer pa so naše odbojkarice zaradi počitka v tem krogu nekoliko podale na lestvici in so na četrtem mestu. BV
Namizni tenis I.SNTL-članice Argeta:Ptuj6:3
Članice so v soboto igrale doma drugi krog proti ekipi Ptuja. Ptujčanke so tokrat pričele slabo in nemotivirano. Tako sta v prvih dveh krogih Kristina Rahotin in Kristin Fatorič zmagale po dve tekmi. Blizu prve zmage pa je bila tudi Alenka Ačimovič, ki je v petem odločilnem nizu vodila 7:5 drugo igralko Ptuja MojsiloviČ, nato pa nesrečno izgubila na 8.
V	igri dvojic sta Kristina in Kristin presenetljivo izgubili 1/3. Napako sta popravili takoj po dvojicah. Vsaka je zmagala še eno tekmo in tako je bil končni izid 6:3 za domačo ekipo.
V	nedeljo je v Arrigoniju potekal 2. klubski turnir. V moški konkurenci je prepričljivo zmagal Kristjan Ludvik pred Simonom Frankom in Luko Argentijem. Pri dekletih je bila tudi tokrat prva Kristin Fatorič, druga Nika Marušič, tretja pa Alenka Ačimovič.
Prvo mesto je pri mlajših kadetih osvojil David Škerjanc pred Patrikom Čeligojem in Leonom Štefanič - Južničem. Vita Vatovec je zmagala pri mlajših kadetinjah, druga je bila Lara Zakrajšek tretja pa Helena Zakrajšek.
Rokomet 1.SRL-ženske
ŽRKIZOLA:PK OLIMPIJA 26:37 (13:21)
Izolanke so slabo igrale proti močnejši Olimpiji. Veliko so grešile in premalo obranile za uspeh proti tekmicam iz Ljubljane. V soboto jih čaka domača tekma z moštvom Ina Dolgun in spet jih čaka trd boj za morebitno točko.
SD POUE:ZRK IZOLA 29:22113:7)
Izolske članice so ta vikend odigrale zaostalo prvenstveno tekmo s Poljem. Že rezultat pove, da jim ta prestavitev tekme ni prišla v pravem času, saj so številne igralke poškodovane. Tekma je potekala s številnimi napakami, predvsem so bile izolske rokometašice neprecizne, saj so zgrešile kar 36 strelov. Svetla točka na tej tekmi se je pokazala v 53. minuti, ko so izolske igralke prišle z devetih golov zaostanka le na štiri in imele sedemmetrovko za znižanje na tri, vendar tudi te priložnosti niso izkoristile in poraz je bil neizbežen. Sedaj se bodo morale Izolanke vzeti skupaj in z večjo željo in borbenostjo nadoknaditi, kar so zamudile na tej tekmi.
Za Izolo so igrale: Tutnjič Nada, Karajkovič Meri 2, Šimer Mojca 1, Poljak Sanela, Mitruševska Neža, Maršič Katjal, Bizjak Nina 4, Benčič Urška 4, Čulina Eneja, Barič Anja 1, Nižetič Tjaša 2, Gatarič Nikolina 2, Adamič Petra, Kaltak Ines 5.
KADETINJE
RK BURJA :ŽRK IZOLA 25:41 (15:18]
Izolske kadetinje so v nedeljo gostovale na Škofijah in visoko zmagale, čeprav prvi polčas ni kazal, da bo zmaga tako visoka, saj sta izolski vratarki kompletno odpovedali. V drugem polčasu so izolske rokometašice še bolj čvrsto odigrale v obrambi, tako da so iz protinapadov dosegale zadetke. Z lepimi akcijami sta se odlikovale Barič Anja in Poropat Sabrina, katerima se je riključila še Marjanovič Maja.
RK IZOLA: Redžič Amela, Lugarov Teja, Bajrektrarevič Ajda 5, Poljak Mirela, HirŠel Rebeka 4, Jačimovič Dejana 1, Poropat Sabrina 6, Derdaj Aleksandra 4, Perič Ana 2, Barič Anja 14, Tomič Mateja, Džogovič Armela, Marjanovič Maja 5.
STAREJŠE DEKLICE
ŠD JADRAN HRPEUE:ŽRK IZOLA 21:30 (8:13)
Starejše deklice so brez večjih težav zmagale solidno ekipo iz Hrpelj. Boljši del igre je bil napad, saj so se vse igralke vpisale med strelke, nekoliko slabše so odigrale v obrambi. Pohvaliti velja Udovič Asjo ter vratarko Gajzer Majo.
Za Izolo so igrale: Maslo Špela, Gajzer Maja, Hrvatin Karin 1, Čebulj Sabina 1, Viler Merscdcs 3, Smodiš Lili 3, Sušelj Sara 5, Udovič Asja 7, Marjanovič
HLlljŠE DEVICE A2"1'113 2'Jazbec T^aša’Baltič Mate-*a’Lcnariič KatJa-
ŠD JADRAN :ŽRK IZOLA 19:30	(8:161
Tudi mlajše deklice A niso imele nobenih težav za zmago. Dovolj so bile že lepe akcije Lenarčič Katje in BaltiČ Mateje, svoje sta dodali še vratarka Markežič Anja ter najmlajša Perič Mateja.
Za Izolo so igrale: Mamilovič Ketty, Markežič Anja, Strelec Ana 1, Lenarčič Katja 8, Baltič Mateja 5, Jazbec Tjaša 1, Jagurdžija Amina, Čauševič Sabina 1, Perič Mateja 8, Boljat Donna, Lozar Barbara 4, Štefanec Doris 2.
MLAJŠE DEKLICE B
ŠD JADRAN :ŽRK IZOLA 4:44 (3:201
Najmlajše rokometašice so prikazale eno najlepših tekem. Z lepimi akcijami so se odlikovale Jagurdžija Amina, Štefanec Doris, Čuševič Sabina, Perič Mateja. Trenerka Mara Šolaja je
Ponudila priložnost tudi najmlajšim v ekipi, katere so se prav tako izkazale z učinkovitostjo, to so Petra Mičovič, Anja Mattica ter Barbara Lozar.
Za Izolo so igrale: Stojičič Nikplina, Štefanec Doris 6, Kovačevič Ema, Kričej Pia, Lozar Barbara 3, Simič Samanta, Mičovič Petra 4, Mattica Anja 2, Boljat Donna, Perič Mateja 12, Čauševič Sabina 9, Jagurdžija Amina 8 Čebulj Barbara.
1.RSRL-moški
RDISTRAREZ PLINI IZOLA: RK SEVNICA 21:21 (9:11)
Rokometna dvorana Kraška, gledalcev 300 Sodnika: Kikel, Zupan
RD IZOLA: Kevič, Škrbič, Čerin, Gomezelj, Lukežič (1), Srabotič M. (1), Stepančič (2), Vidali, Srabotič U., Kleva (5), Gregorič, Rokvič (3), Čebular (3), Žcger (6)
RK Sevnica: Senica, Zajc, Peterlin (3), Ošlovnik (7), Firbas (2), Kostanjšek, Horjak (1), Kozole (4), Horjak A., Teraš (2), Deželak (2), Povše Sedemmetrovke : Izola 1/0, Sevnica 8/5
Domača sedmerka je slabo pričela tekmo, prvi gol so dosegli šele v 10. minuti. Gostje so vse napake domačih kaznovali, golman Senica pa je vse obranil. Prav Senica (reaktiviran po dveh letih) je najbolj zaslužen za vodstvo gostov. Domači trener je z minuto odmora goste, malo umiril in razlika dveh golov je dajala upanje na boljše nadaljevanje.
Začetek drugega dela je res pripadel domačim (11:12 ), toda gostje so z agresivno obrambo zopet povečali razliko. Igra je začela pridobivati tudi na grobosti, sodnika pa sta prepozno reagirala na obnašanje igralcev in obeh klopi. V zadnjih desetih minutah so domači poskušali vse, da bi premagali goste. Zal si več kot točke niti ne zaslužijo, gostom pa je zmanjkalo časa za presenečenje. Razočarani gledalci so imeli veliko pripomb, najbolj pa moti, zakaj domači trener tekme ni začel s "prvo" sedmerko. (Žarko Kovačič)
MLADINCI
Izolani so v letošnjo sezono štartali močno pomlajeni, saj je večji del ekipe sestavljen iz igralcev letnikov 1987-88. V prvih treh tekmah so z relativno slabo igro zabeležili eno zmago in dva poraza. Igra je bila na dokaj nizkem nivoju,a če se bodo fantje v prihodnje zaigrali kot znajo je cilj (obstanek v ligi) zagotovo dosegljiv
RK GROSUPLJE:RD IZOLA 34:28 RK DOBOVA:RD IZOLA 29:36 RD SLOVAN:RD IZOLA 31:22	^
Za Izolo so igrali: Uroš Čuk, Luka Volk 25, Rok Gomezelj 12, Matic Čebulj 10, Amel Redžič 7, Matej Srabotič 7, Rok Jurman 5, Matej Kleva 4, Milan Tontič 4, Uroš Srabotič 3, Matej Gregoričič 3, Luka Gomezelj 3, David Ivančič 1, Martin Franetič 1, Primož Blatnik 1
Judo
Pokal Kopra 2005
Na tekmovanju Pokala Koper 2005 so nastopili tudi mladi judoisti iz Judo kluba Izola. Nastopalo je preko 300 judoistov iz Slovenije, Italije in bližnje Hrvaške. Prijavljenih je bilo preko 40 klubov. Najvidnejše rezultate so dosegli ml. cicibani, s kar tremi prvimi mesti in sicer Lara Maslo, Joel Lenoci in Blaž Klinec, medtem, koje Miha Urič dosegel tretje mesto. Pri st. cicibanih pa je Dean Maslo dosegel prvo mesto v kat. nad 46 kg in Ljubo Trivunovič tretje mesto v kat. do 30 kg. Dekleta so nastopala še v kadetskih vrstah, kjer je Sara Čehič dosegla drugo mesto (kat. do 70 kg) in Jerneja Salober (kat. nad 70 kg) pa tretje mesto. Fotografija: Lara Maslo je bila prva
Teden starejših občanov
LETOS V ZNAMENIU PREDAVANI IN KULTURE
Teden starejših občanov, ki se je v ponedeljek začel s slavno sejo Društva upokojencev, se počasi preveša v drugo polovico. Do danes so pripravili že celo vrsto zanimivih srečanj in predavanj, od delavnice Nade Dellore in predstavitve knjige Alberta Pucerja, do srečanja z učenci OŠ Portorož, pogovora s farmacevtko Berico Makuc in predstavitve izolske literarne sekcije.
Do sobote pa so pripravili še naslednje prireditve:
V	četrtek 20.10.2005:
ob 10.30 uri tekmovanje v briškoli in tršetu med član Društva upokojencev Izola, OD upokojencev z Markovca ter Doma upokojencev v Izoli. Tekmovanje bo v Domu upokojencev Izola, ob 17.00 uri bo v Domu upokojencev Izola predavanje dr. Mirane Male o zdravi prehrani.
POVABILO NA KONCERT
Ob tednu starejših občanov Društvo upokojencev Izola posebej vabi na koncert, skupine »Val morja in Marinaio bend« iz Doma upokojencev Izola, ki delujeta pod vodstvom Marjetke Popovski. Koncert bo danes, v četrtek, 20. oktobra ob 20. uri v Hotelu Delfin.
V	petek 21.10.2005:
ob 17.00 uri kostanjev piknik v Domu upokojencev Izola.
POVABILO NA KONCERT
Jutri, v petek, 21. oktobra ob 19.00 uri organizatorji vabijo v Kulturni dom, kjer bodo nastopili: Ženska vokalna skupina Korala iz Kopra, Moški pevski zbor Tabor iz Lokev pod vodstvom prof. Antona Baloha in gostitelji, Mešani pevski zbor društva Upokojencev Izola, pod vodstvom Angela Turka.
Pridite, lepo bo.
V	soboto 22.10.2005:
ZAKLJUČEK Z VEČERJO
Društvo upokojencev Izola organizira za zaključek tedna starejših občanov večerjo, ki bo v Hotelu Delfin v Izoli. Prijave sprejemajo v društvu ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 in sredah od 15.00 do 17.00 ure. Vabljeni!
UPOKOJENCI V GORIŠKA BRDA
Društvo upokojencev Jagodje Dobrava vabi svoje člane na izlet v Goriška Brda, ki bo 12. novembra. Po programu je predviden ogled grobnice Burbonov, gradu in kleti Dobrovo, vzpon na razgledni stolp in nato Martinovo družabno srečanje z zakusko na kmetiji »Bizjakova domačija«. Cena izleta je 4000 sit, odhod avtobusa izpred gostilne Jasna ob S.uri in izpred Merkatorja v Jagodju ob S.uri in 10 minut.
Prijave sprejema Vera Jakopič tel. 041 500 531 in Sonja Škerjanc tel. 05 641 33 40 ob večernih urah. Vabljeni!
PRI ZVEZDICAH NI DOLGČAS
Društvo prijateljev mladine Izola, otroška delavnica »Zvezdice« vabi na naslednje zanimive dogodke.
1.	MALA ŠOLA GLEDALIŠČA vsak ponedeljek od 17. do 18. ure
2.	PLESNA DELAVNICA vsak četrtek od 17.do IS.ure
3.	PRAVLJIČNI KOTIČEK vsako sredo od 17.do IS.ure
4.	RAČUNALNIŠKI TEČAJ vsak torek od 17.do 19.ure
5.	UČNA POMOČ za vse predmete vsak dan od 14. Do 16. ure
-	OB PETKIH RAZNE ŠPORTNE AKTIVNOSTI
-	SLAŠČIČARSKE IN KUHARSKE DELAVNICE
-	»USTVARJALNICE« - KREATIVNE DELAVNICE
-	OBISKI LUTKOVNIH IN GLEDALIŠKIH PREDSTAV ZA OTROKE
-	IZLETI, POHODI IN SPREHODI
-	IGRE, ZABAVA IN DRUŽENJE SOBOTE V OKTOBRU:
15.10.	Plesno tekmovanje v parku Pictro Coppo
22.10.	Obisk kozic na učni kmetiji na Kozini
29.10.	Slaščičarska delavnica
DELAVNICA JE ODPRTA VSAK DELOVNI DAN OD 14. DO 19. URE, OB SOBOTAH PA OD 9. DO 14. URE.
VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE!
V	krožku Mladi gasilec se otroci učijo gasilskih veščin,vendar se poleg tega v PGD Korte zavedamo,da moramo otrokom nuditi tudi družabno življenje predvsem v smislu organiziranja strokovnih ekskurzij. V letošnjem novem šolskem letu smo organizirali strokovno ekskurzijo z ogledom Centra za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu pri Ljubljani in pozneje ogled živalskega vrta v Ljubljani.
V	soboto 17.septembra 2005 smo z zelo udobnim avtobusom Rižanskih prevozov ob 07.00 uri krenili iz Kort v smeri Ljubljane. Poleg predsednika društva Remigija Kleva in mentorja krožka Mladi gasilec Marinota Grbca so za varnost otroških razposajenosti skrbeli še trije člani gasilskega društva Korte. Prvi postanek je bil na počivališču na Lomu, kjer so vsi prisotni zaužili slastne krofe in poplaknili s ledenim čajem. Kljub deževnemu vremenu smo ob 09.30 uri prispeli v Center za zaščito in reševanje na Igu. Tu smo naleteli na zelo topel in prisrčen sprejem s strani vodje operativnega izobraževanja. Kar dve uri nam je nazorno razkazoval delovanje Centra na vseh področjih izobraževanja poklicnih in prostovoljnih gasilcev, ter ukrepanja pri odstranjevanju ter razminiranju najdenih eksplozivnih teles.
Po obilnem in okusnem kosilu na Igu smo se polni prijetnih občutkov in vtisov odpeljali v živalski vrt Ljubljana. Predvsem člani krožka, nekateri so bili prvič v živalskem vrtu, so se obiska zelo veselili. Seveda so bile najbolj zanimive živali opice, volkovi, medved, slon, žirafa in tako naprej. Škoda je, da nam je zagodlo vreme, namreč sredi ogleda smo doživeli pravi naliv, tako da nam je preprečil nekoliko več užitkov pri ogledu živalskega vrta.
Polni lepit vtisov, pa tudi spoznanj kako je težak gasilski kruh,s mo se vrnili na svoje domove z željo, da se ponovno snidemo na podobnih ekskurzijah.
Fotografija prikazuje skupinski posnetek udeležencev ekskurzije pred upravno stavbo na IGU
TAJNIK PGD KORTE:, Zlatko Kristančič
Žalostne vesti
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da sta nas zapustila someščani, ki smo ju tudi v uredništvu dobro poznali in spoštovali. Žal pa premalo vedeli, da bi lahko sami zapisali kaj več v njun spomin, zato bodo to storili tisti, ki dobro vedo, kaj vse sta storila dobrega za soljudi in za to mesto.
prof. Majda Humar
V Izolo je prišla kot učiteljica razrednega pouka, po kratkem službovanju na Škofijah. Bila je v tistih prvih generacijah slovenskih učiteljev, ki so tlakovali razvoj osnovnega šolstva v izolski občini. Kulturna, uglajena, civilizirana in predvsem strokovna someščanka je bila, ki smo je bili veseli vsakokrat, ko je prišla v uredništvo, enkrat zato, da bi povedala, kaj ji je v mestu všeč, drugič pa zato, da bi potarnala zaradi kakšne krivice. Z njenim odhodom smo izgubili človeka, ki je veliko dal temu našemu mestu.
Milenko Olič
Košarkarski delavci so nas včeraj obvestili, da jih je povsem nepričakovano zapustil predsednik kluba KK Izola, Milenko Olič. Bil je športnik od glave do pete, nekajkratni jugoslovanski državni mladinski prvak v hitrih tekaških disciplinah, zdaj pa uspešen podjetnik a tudi vesten amaterski športni delavec. Bil je med ustanovitelji izolskega košarkarskega kluba in njegov predsednik, ki je odšel tik pred operacijo na katero se je pripravljal in v letu, ko izolska košarka prvič ima svojega članskega ligaša.
16. oktober v Kortah
GASILSKI AVTO, CVBERCAFFE IN OPASILO
Letos je kortežansko opasilo “padlo” na 16. oktober. Za uvod v praznovanje so imeli 8. oktobra prelep dramskoglasbeni večer. Otroci so odlično zaigrali igro Ne več tako. Ta prikazuje življenje župnije v času treh režimov (1934-1953) in je v domačem narečju. Igro je s slovensko narodno pesmijo obogatil Kvartet Sedem plus, s slikovnimi in tonskimi efekti pa domačin Peter Kleva in fonoteka radia Koper. Devet dni pred opasilom je župnijo obiskal pomožni koprski škof monsinjor dr. Jurij Bizjak, ki se je srečal z birmanci, saj je na dan opasila štirim podelil ta zakrament.
Kortežanski gasilci so ob obletnici dobili nov avtomobil.
Dan pred opasilom, 15. oktobra, so praznovali 25. letnico svoje organizacije gasilci Ob tej priliki je bila razstava lesorezov naivca Karmela Kleve in slik društva likovnikov z Izole na temo pJH Duhovna podoba podeželja Čeprav je bila razstava v prostorih in na policah	bivše
Mercatorjeve trgovine, namesto v zato usposobljeni dvorani, kar bodo prizadeti težko pozabili, kakor prostorov okrog njega,
tudi na nečedno garderobo kulturnega doma (!?) in lahko vendarle z optimizmom gledamo na rezultate prizadevanja usklajevalcev programov po vključitvi v praznovanje prav vseh krajanov. Zlasti spodbudno je vsakršno sodelovanje mladih.
Na dan samega opasila je bilo birmansko slavje z veliko lepega cvetja, petja in želja po duhovnem razsvetljenju, kar je marsikoga ganilo. Po maši pa so nesli sedemdesetletni kip Marije Pomočnice Francesca Martinerja v procesiji po na novo urejenem parkirišču ob cerkvi. Procesijo je spremljala izolska godba na pihala. Pevci so nato zapeli kortežanske litanije, kar je bilo za katerega izmed številnih udeležencev obreda kar novost. Po vsem tem so poslušali koncert godbe in nato še v klepetu poiskusili dobrote naših gospodinj.
Tudi vreme je bilo naklonjeno - sonce in vetrič, ki je premikal modro sodobno izdelano zastavo Župnije sv. Antona Puščavnika, so dali opasilu svoj okvir. Želja navzočih je bila, naj bi župnijo Marija Pomočnica ozemeljsko, duhovno in civilizacijsko varovala!
Vsem, ki so se trudili, da je praznik lepo uspel, čestitke, priznanje m zahvala! (Nada Moralo)
KA| )E TUDI LAIKOM DOBRO VEDETI O OPASILU
V prejšnji številki smo že nekaj zapisali o sv. Antonu Puščavniku, zavetniku kortežanske župnije. Tokrat pa še nekaj značilnosti tega praznovanja.
Vsebina praznika
Omenjeni praznik opasilo se je začel s slovesno mašo. Podložniki so prinašali svoje dajatve za fevdalca in za cerkev - ostanek tega je današnji ofer. Na trgu je bil sejem, saj je bila ob množici domačih ljudi in ljudi sosednjih krajev za obrtnike in trgovec prilika za dobro kupčijo. Tu si našel čevlje, suho robo, tekstil, pecivo, igrače. Na bolj odmaknjenem mestu je bil ponavadi zabaviščni prostor s plešiščem za mladino in z vrtiljakom za otroke.
Vse, kar je bilo živega v kraju opasila, je bilo angažirano pri pripravi za urejanje kraja in za sprejem gostov. Celotna skupnost se je podredila vaški samoupravi in vsi so delali za svoj praznik: župnik in cerkveni starešine za verski del s procesijo, kulturna društva za kulturni program, mladina je bila v prvih vrstah povsod. Gospodarji so skrbeli za videz kraja, gospodinje za videz doma in za posebne jedi. Če je kraj spadal v okvir mestne občine, se mestni ljudje niso smeli vtikati v te zadeve. Leta 1937 so npr. v Kortah organizirali ples izolski fašisti, kar je domačine zrevoltiralo, da je švigalo kamenje in tekla kri.
Na opasilo so vedno prihajali tudi sorodniki in znanci. Mladina je spletala poznanstva in krvne vezi. Ker so obiskovalci prihajali iz oddaljenih krajev, so prespali na senikih ali pa na “boljšem” - odvisno pač od socialnega položaja gostitelja. Več stoletij stari zapisi iz devinskega konca pravijo, da so gostje prespali pod šotori.
Opasilo in šagra
Opasilo (opasilnica, pasilo, vasilo, vezilo), proščenje, žegnanje, sejem ali shod je, ali je bil, glavni praznik nekega kraja. Ker postaja čedalje bolj “imenitno prevzemati italijanske besede”, besedo opasilo nekateri izpodrivajo s šagro, sejem pa s fjero. To je predvsem odvisno od drže človeka, ki besedo uporabljam od njegovega ponosa na lastno kulturno dediščino.
Beseda opasilo je zelo stara. Lahko, da ima svoj izvor celo v Brižinskih spomenikih (1000). Uporablja se v Brkinih, na kraškem robu in ponekod še v Slovenski Istri, na Krasu in v Slovenski Benečiji. Prvotni pomen besede je spasiti, očuvati, sicer pa pomeni običaj opasanja cerkve s svečami, tudi z ljudmi v procesiji. Po mojem, ki sem daleč od etimologije, izhaja morda celo iz p’š’šjona (procesije) - p’sila, op’sila. Zanimivo, da v Kontovelu pri Trstu s tem izrazom poimenujejo telovsko procesijo. V Benečiji se v bližini Čedada omenja 25. julija 1401v “landarska miza” (sodba pod lipo) na dan opasila sv. Jakoba. V Hlasti pri Špetru ob Nadiži se uporablja še vedno, sicer se v Benečiji največ uporablja beseda senjam (sejem). V Pučah v Slovenski Istri imajo pučanski sejem, v Dekanih je znano brško opasilo (ples), ki so ga posneli leta 1950 ljubljanski etnologi (Matičetov, Marolt). Sicer pa dandanes kot, da nas je sram te besede in hitimo s šagro tudi že po knjigah - tudi v Šmarjah je že! V 19. stoletju je šmarski župnik opasilo opisal v bohoričici, župnik Brozina od Sv. Antona pa je leta 1843 napisal pesem K vasilu sv. Andreja v Šmarjah. Pesem so prijatelji župnika Ulčnika peli najbrž po kosilu ob opasilu v Šmarjah.
Jesenska opasila
“Opasilo” imajo tudi sosednje župnije (ali vasi). Zanimivo, da kar ena za drugo. Prvo nedeljo v oktobru Šmarje, drugo Padna, tretjo Korte. Zakaj je tako? Zato, ker imajo te vasi svoje svete zaščitnike pozimi (8. decembra Marija Brezmadežna, 3. februarja sv. Blaž, 17. januarja sv. Anton), ko je slab čas za praznovanja in so zato ta prenesli na lepše letno obdobje. Gotovo je to nastalo po nekem soglasju med sosednjimi podeželskimi kraji, ki so včasih “držali skupaj”, saj so bili drugačni kot meščani.
Tako kot na našem koncu Slovenske Istre opasila prehajajo iz ene vasi v drugo, tako je tudi pod Kraškim robom: prvo nedeljo v oktobru praznujejo v Hrastovljah, drugo v Loki, tretjo v Črnem Kalu, četrto v Dolu. To so pravzaprav zahvalni prazniki. Zanimivo je to, da tu, na dan ponedeljka, fantje hodijo po hišah z godbo pobirat vino.
“Opasilo” in druga imena
Beseda opasilo je razširjena ponekod na Krasu in ob Kraškem robu: Šmarje pri Sežani, Loka, Osp, Podgorje, Prešnica, Črni Kal (opasilo sv. Lovrenca), Dekani (brško opasilo-ples), Kontovel (telovo-opasilo), v Brkinih: Buje, Kuteževo, Materija, Podgraje, Obrov, Tatre, Košana, v Slovenski Istri: Šmarje ( tudi vasilo v 19. stol.), v Nadiških dolinah: Hlasta pri Špetru Slovenov (24. vošta opasilo - velik senjam an ples).
Opasilo je staro ime, ki sc je ohranilo v odmaknjenih krajih ali tam, kjer je bilo društveno narodno gibanje razvito, kjer so bile fare, kjer so bile slovenske ljudske šole, kjer so skrbeli za ohranjanje identitete prostora in govora. Opasilo je pojem starejše generacije. Blizu mest ali v krajih, ki imajo stik z mesti so besedo “opasilo” začeli intenzivno zamenjavati s šagro.
Ponekod ta praznik se ne imenuje opasilo in ne šagra. Imenujejo ga kar po zavetniku kraja. Na Repentabru npr. kar D’vica Marija, na Proseku sv. Martin, v Dutovljah sveti Blaž, v Tomaju in v sv. Petru nad Sečovljami sv. Peter, v Ricmanjih sv. Jožef, v Kortah sv. Anton (“drugo opasilo”).
V Koštaboni in na Nožedu imenujejo praznik po imenu dneva kuzmuva (praznik po v’zmu - veliki noči), na Maliji otava, ker je osmi dan po veliki noči. V Šmarjah opasilu pravijo tudi bela nedelja, po belih rjuhah, s katerimi so okraševali prostor po kateri je šla ali gre procesija.
Še druga imena za tak praznik so: v sosednjih Pučah imajo 12. septembra pučanski sejem, 18. julija pa pučanski odpustek (romarski dan), v Loki je poleg opasila tudi sejem, v Rakitovcu sejem, Slovenski Benečiji so sejmi -senjami. Od česa je torej odvisno ime praznika? Če bi vsa imena analizirali, bi ugotovili, da so na ime vplivali razni činitelji, predvsem pa to, da so to avtohtone zadeve, da ima vsaka vas svoj glas - svoj govor. Na govor pa seveda vpliva tudi “sosed”, ki kraju zaradi njegove gospodarske in kulturne šibkosti lahko vsili svoje.
Zaključek
Ljudje so praznovali od pantiveka tudi, ko so bili pogani. Krščanstvo je praznikom dalo svojo obliko in svoje zavore - zato tudi vera je! V prejšnjem družbenem sistemu opasilu podobnih praznikov oblast ni marala. Po osamosvojitvi se praznik preraja - zadnje čase tudi s procesijo, npr. v Strunjanu in v Predloki. In to so storili v nedeljo, 16. oktobra tudi v Kortah. (Nada Moralo, 11.10.2005)
Kiparji delajo na pomolu
TUDI S KAMNOM SE JE MOČ POGOVARJATI
Šesterica mladih kiparjev:	Aljoša Golubič in Milan
Marušič iz Slovenije, hrvat DArko Brajkovič, Nyanda Rudi Yekwai iz Anglije, Taphva Chapo iz Zimbabveja in Francoz Emil Adamec, te dni vneto kleše, reže in brusi po velikih kamnih z izolskega valobrana.
Simpozij poimenovan Govorica kamna je pravzaprav nekakšna forma viva, od katere se razlikuje predvsem po lokaciji, saj nastajajo dela takorekoč na stiku morja in kopna. In čeprav vsi po vrsti pravijo, da je kamen zelo trd za obdelavo pa pravijo, da se je moč z njim prav zato lepo pogovarjati in njihova dela bodo zagotovo pravi okras za to bodoče izolsko sprehajališče. Letošnji simpozij bo trajal do torka, 25. oktobra, ko bodo tudi pripravili slovesno zaključno prireditev z odprtjem razstave del, ki so nastala v teh desetih oktobrskih dneh.
JEZIKE BOMO SPOZNAVALI TUDI V IZOLI
V	prostorih Študentske organizacije Univerze na Primorskem v Kopru so pred dnevi pripravili dan odprtih vrat novega Centra za jezike in medkulturno komunikacijo Univerze na Primorskem (CJMK), ki je organizacijska enota Univerze na Primorskem, pomagala pa naj bi hitrejšemu in kakovostnejšemu učenju jezikov in spoznavanju tujih kultur. Na dnevu odprtih vrat so izvajalci vseh tečajev predstavili način dela centra, ki bo letos deloval kot pilotna faza projekta v Kopru, že prihodnje študijsko leto pa ga nameravajo preseliti v nove prostore centra v Izolo.
To študijsko leto bodo v centru poučevali angleščino, italijanščino, francoščino, nemščino in ruščino, prihodnje leto bodo po vsej verjetnosti dodali še španščino, hrvaščino in morda še kak jezik. Učenje bo potekalo v obliki tečaja, ki ga sestavlja 60 predavanj in vaj in 30 ur samostojnega dela v multimedijski učilnici SOUP.
Na evropskih univerzah je takih centrov več sto, najbližji je v Trstu, v Sloveniji pa bo to prvi. Študenti Univerze na Primorskem bodo za en tečaj plačali po 17 tisoč tolarjev, zunanji pa po 40 tisoč tolarjev. Vpis traja še do jutri, 21. oktobra, zato pohitite.
O RESTAVRATORSTVU TOKRAT V IZOLI
V	okviru redne letne skupščine Slovenskega konservatorskega društva, ki bo potekala v palači Manziolli v Izoli danes, 20. in jutri 21. oktobra dopoldne bo potekal tematski posvet z naslovom: Projekt celovite obnove arhitekturnega spomenika -Italijanska izkušnja CICOP.
NA posvetu bo nekaj zanimivih predavanj, in sicer Prof. Arch. Nina Avramidou predstavila raziskave in utrditev stavbnih spomenikov, Prof. Arch. Alberto Satolli bo govoril o restavriranju arhitekturne dediščine in spomenikov v Orvietu. Arch. Benedetta Maio bo govorila o obnovi kolonialne arhitekturne dediščine Dodekaneza, Arch. Claudia Bragaglia pa o obnovi oratorija Karmelske Matere božje, Medicina, v Bologni.
Prva tri predavanja bodo v angleščini, zadnje pa v italijanščini. Po potrebi bodo poskrbeli tudi za prevajanje.
V petek 14. oktobra je Shoto klub doživel etapo letošnjega klubskega maratona Radia Študent. Podbelvedcrovci so se tokrat odločili da iz seznama gostujočih povabijo dvojico, ki je še	najbolj oddaljena od njihovega siceršnjega
programa. Tako pivško - bistriško - postojnska skupina Mazoo kot Dj Poll-a-rock so namreč bližje plesnim kot zgolj poslušalnim ritmom.
Na preprostosti zasnovana ambientalno-instrumentalna godba Mazoo, ki se lahkotno poigrava z vzorci rocka, popa, fiinka in reggae-dub-a, ob tem pa v zasnovi temelji na umirjeni, ritmično in melodično poudarjeni žanrski mineštri, je prepričala in vsaj na začetku navdušila s perfekcionizmom, le proti koncu nastopa je bilo čutiti malo preveč ponavljanja znanih fraz. Vsekakor pa je skupina izredno primerna za plesne večere zahtevnejšega občinstva.
Borut Polajnar, a.k.a D J Poll-A-RocK, pa je
ponudil manj od pričakovanega. Morda je temu botrovalo dejstvo, da je prišel na oder za pivčani, ki so s seboj pripčeljali tudi precej občinstva in je ob njegovem nastopu, vsaj na začetku, zazevala kar moteča praznina. Kasneje so se obiskovalci vrnili in tudi sam je zaživel ter na koncu tako nažigal, da je v dir spravil še Simona, organizatorja Final Flash-a iz sosednje diskoteke.

1!imi
četrtek 20.10.2005 ob 22.00
SEPTEMBER MALEVOLENCE (swe) ■ post hc
Glasba, ki jo ustvarjajo September Malevolence, prav kriči po švedskih dolgih samotnih nočeh. Novodobni ambientalni post rock, ki ti na prvi posluh ne pove nič, se ti pa čez čas kar vsidra v možganske celice in težko se je rešiti kitarskih melodij, ki jih fantje tako produktivno proizvajajo. Skoraj vsi izhajajo iz hardeore skupnosti in tudi zaradi tega je kljub očitni prevladi melodičnega in žalostnega jasno opaziti tisto energijo, ki večini podobnih bendov zelo primanjkuje. Skladbe niso nikoli dolgočasne, če se nam le nikamor ne mudi in jih v miru pozorno poslušamo. Vokal, prava redkost tega žanra, pa se pojavi prav takrat, ko bi ga največ potrebovali. Skratka, lepo.
Prispevek 800 sit.
sobota 22.10.2005 ob 22.00 BIKINI ATOLL (gbr)• post rock
Ko skupina med svoje vzornike našteje:
Smog, Nick Cave, Sonic Vouth, Tom Waits,
Jon Spencer Blues Explosion, Godspecd You! Black Emperor, Slint, Dirty Three pomeni, da se zaveda kaj je glasba in gleda v pravo smer. Imenovali so se po majhnem otočju na sevenem Pacifiku, ki so ga ameriške nuklearne bombe popolnoma uničile sredi prejšnjega stoletja za >dobro človeštva<. Po nekajletnem jahanju londonske klubske scene, so jih opazili pri neodvisni založbi Bella Union (Explosions in the Sky, Cocteau Twins, Dirty Three) ter takoj spravili pod svoje okrilje. Januarja 2004 so izdali prvi single, Desolation Highway / Then Amplify, ki je pokazal dva popolnoma različna obraza skupine in ga je prestižni NME razglasil za Runner Up Single of the Week (drugi single tedna).
Februarja so izdali prvi celovečerni album, Moratoria, ki je naletel na odlične kritike pri specializiranem tisku in medmrežju. Naslednje leto, po končanih turnejah z Explosions in the Sky in Lydio Lunch, jih je kultni producent Steve Albini povabil v združene države z namenom snemanja novega izdelka. Po dveh turobnih tednih v Chicagu, med katerimi je bendu cello uspelo enkrat ali dvakrat uiti iz studia, je nastal Liar's Exit, odličen izdelek, kakršnega se ne bi sramoval nobeden od zgoraj naštetih vzornikov. Še vedno prednjači temačno ozračje, skladbe pa so bolj povezane med seboj, brez balastnih vmeskov, kot se je nekako dogajalo pri Moratorij. V Shoto klub bodo prišli promovirati prav ta zadnji produkt in verjamemo, da jim bo to tudi uspelo. / Prispevek: 1000 sit.
ponedeljek 24.10. ob 21.00
DOMINIC (NOR) - POST HARDCORE
Skladbe nastopajočih predvaja RADIO SHOTO in jih lahko poslušate na spletni strani www.shotoklub.org___________________________
POKRAJINSKI MUZEJ KOPER razstava
GODCI GOD'JO PRAV NA GLAS
Ljudska glasbila in ljudsko glasbeno izročilo v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem
Prisrčno vas vabimo na odprtje razstave,
ki bo v četrtek, 20. oktobra 2005, ob 18. uri v Muzejski galeriji
Pokrajinskega muzeja Koper, Kidričeva 21.
Večer se bo nadaljevalob 19. uri v glavni dvorani palače Belgramoni Tacco, posvečen 25-letnici začetka delovanja etnoskupine Istranova, ki ga bo vodil Franco Juri, ter z družabnim srečanjem v atriju palače.
Mestna knjižnica Izola
ČETRTEK, 20.10.2005
14.00-15.00 BZ in 15.00-16.00 SSU
M.Gregorovič: Kako do novih znanj Borze znanja in središča za samostojno učenje 17.00 -18.00 N.Kaligarič: LJUDSKA PRAVLJICA Z DELAVNICO, Otroci od 4.leta dalje
»oo-uor m predstavitev ZANIMIVI IZ0LANI: dr. Andrej Dernikovič
PETEK, 21.10.2005
17.00	- 18.00 N.Kaligarič 1JUDSKA PRAVLJICA Z DELAVNICO Otroci od lleta dalje
19.00	• 20.00 I. Klasnja:ŠK- Skozi druge kulture spoznavamo sebe potopisno predavanje
41. SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH IN VIDEO USTVARJALCEV SLOVENIJE IZOLA, 20. IN 21. OKTOBER 2005 s
Četrtek, 20. oktober 2005	8
12.00	- 13.30 Otvoritev srečanja in projekcija izbranih filmov - Kino Odeon v Izoli
17.00	-18.00 Informativna projekcija - Kino
Odeon	j
19.00	otvoritev razstave v Sončni dvorani v Izoli;
20.00ANIMATEKA - projekcije animiranih filmov in pogovor	BH	_
4
Petek, 21. oktober 2005
8.30 - 10.00 Podelitev priznanj in projekcija najboljših filmov letošnjega srečanja - dvorana Kulturnega doma v Izoli
10.00	-12.00 Pogovor ustvarjalcev in mentorjev s člani letošnje žirije - dvorana Kulturnega doma v Izoli
Razstava v
Ateljeju Dukct
v Piranu
»Serpentinova stvarjenja«-’ —
Predstavlja se nam Iztok BoblC.
Društvo ZDRAV PODJETNIK organizira v v prostorih Krka Zdravilišča Strunjan razstavo izdelkov domače in umetne obrti, kjer bodo razstavljale! ponudili številne izdelke s pridihom naše dediščine. Cilj je odpreti nov pogled na obdarovanje poslovnih partnerjev in dodati novo vrednost v ponudbo poslovnih daril ob bližajočih se novoletnih praznikih.
V soboto, dne 29.10.2005 bodo torej pripravili celodnevno razstavo unikatnih izdelkov. Razstava bo odprta od 10.00 do 21.00 ure.Ustvarjalci bodo z veseljem prikazali svoje izdelke, z njimi se bomo pogovarjali o vsebini njihovega ustvarjanja, za vse informacije bo v času razstave na voljo »informator«.
Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem
tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.urc
Območna izpostava JSKD Izola vabi na otvoritev razstave likovnih del članice društva LIK Izola
-
MARICE FRANČEŠKIN
v četrtek, 20. oktobra 2005, ob 19. uri v izolski Sončni dvorani (ul. Giordana Bruna 6).
Razstava bo na ogled do 9. novembra ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro.
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave in na predstavitev knjige
Koper - Mesto stoterih dimnikov
v četrtek, 20. oktobra 2005, ob 19.00 uri V Manziolijevi Palači v Izoli.
Prireditelj: Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola
um1®
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
.jv lahkir fialcm/
liIbrJis
Dragi otroci prišlaje jesen, čas ko
OTROŠKA IGRIŠČA IN ULICE ZAMENJAJO TOPLI DOMOVI.
VABIM VAS DAŠE Ml PRIDRUŽITE V KNJIGARNI LIBRIS NA MANZIOLIJEVEM TRGU V IZOLI, VSAK ČETRTEK OB 17. URI KJER VAM BOM PRIPRAVILA PRIJETNO URO PRAVLJIC IN TEMATSKO USTVARJANJE.
V ČETRTEK, 20. OKTOBRA 2005 OB 17. URI BOSTE LAHKO POSLUŠALI PRAVLJICO ELE PEROCI »MOJ DEŽNIK, JE LAHKO BALON«. PO PRAVLJICI BOMO, KOT DA BI BILI V KLOBUČARIJI, IZDELOVALI KLOBUKE VSEH BARV IN OBLIK.
PRIDITE! VAŠA ELKA
URNIK: od 10.00 do 18.00 sobota od 9.00 do 13.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135
STUDIO
ZELENKO
Karel Zelenko - grafike
Nina Zelenko Mijatovič, Pavle MijatoviČ,
Galerija I usula
r #
n
§
7/
&

Jj:
5
Vhiii
1

Art kino
KINO ODEON
imranniui Bilateralni fokus Slovenija - Nizozemska
INDONEZIJSKO OTOČJE
21 -24.10.ili 1131 prenieraittlllieanimiraneuspešilee MADAGASKAR
Idila: Erič DarnelL Canrai temin Glasni: Ben Stlller,Chrls liek, iala Pinkett-Smltli 21.-24.10.lb20.30 ler 25.-26.10. ib 1630 DOBRO UREJENI MRTVECI belila in scenam: Beniamin Filiperlc Gl. *lioe: lazar listinski. Irena lilčlierit leiiejailk Filimvic
s-n.*»tui Bilateralni fokus Slovenija - Nizozemska
predilm-kratekaiiiinlrinilllni AlUie & Bella
Idila In scenarl|:l?Tie lino	p
NYNKE-Biioratskiiraiiild!ja:Pletefberhiill_____________,
________
Vlf'
27.-2I./30.-3t1l.lb1830 ter 29.10.102030 GOSPOD IN GOSPA SMITH leMllImin
Gl. ileie: Minic lendicki iereen Nlllems
m
h a-rnzozemsKa
3. generacija raperjev
SOLSKE RIME ZVENIIO NA STUDIISKEM POSNETKU
Blaž in Andrej sta sošolca. V zadnjem razredu osnovne šole pa ju ne povezujejo le šolske obveznosti, skupaj delita tudi veselje do ustvarjanja hip-hop glasbe. Blaž Gracar je to glasbo spoznal preko brata, Andreja Bučarja pa je v te vode vpeljal oče. Ko sta med šolskimi odmori pilila raperske rime sta se odločila, da tudi sama poskusita, tako kot to naredijo »tapravi«. Nadela sta si ime R.I.C.
(Rest in chaos) in pod novima imenoma ThePek in MC DriLL ob pomoči njune učiteljice slovenskega jezika ter podpori ravnateljice debitirala na šolskem Eko dnevu. Odziv sošolcev in prijateljev je bil odličen in prav to jima je dalo zagon za nove podvige. Prijavila sta se na natečaj mladih neuveljavljenih obalnih skupin in bila izbrana.
Natečaj je pripravil Radio Koper, ki je zagotovil svoje produkcijske zmogljivosti mladimi izvajalcem, ki želijo posneti svoje prve studijske izdelke. Med sedmimi nagrajenci sta bila edina zastopnika hip-hop kulture. Za nagrado sta v studiu Hendrix posnela skladbo Šolska rima. Zato ne smemo biti presenečeni, če bomo izolske rime zaznali na radijskih valovih ali internetu.
Blaž, ki bo šolanje nadaljeval na oblikovni šoli v Ljubljani se je z glasbo srečal že zgodaj. Obiskoval je glasbeni pouk klavirja, Andreju pa glasba poleg športa itak pomeni največ. Ko beseda steče o njuni učiteljici slovenskega jezika Nataši Vodopivec, ne varčujeta s pohvalami na njen račun, saj ju je zmeraj spodbujala k ustavarjanju. Pri njenih individualnih urah sta se lahko posvetila tudi kovanju »svojih rim«, bila pa je tudi pobudnica njunih prvih nastopov na šolskih prireditvah.
Mlada nadobudneža poskušata v besedilih izražati svoje misli in poglede na svet, rime so dostikrat družbeno kritične, nekaj besedil pa je tudi tistih »hecnih«. Inspiriracijo dobita ob navalih čustev, ki jih vneto preneseta v glasbeno obliko. Čeprav je hip-hop vplival na njun življenjski stil, v besedilih poudarjata, da raper pač mora imeti svoj »imidž«, na prvem mestu pa mora biti glasba in sporočilo.
Pravita, da sta preko tako »direktne« glasbe, kot je hip-hop, tudi sama postala v življenju bolj direktna, iskrena. Njun idealen svet je pravičen, svet brez vojn, nasilja in zločinov. Čeprav sta po srcu raperja, ne podpirata tega, da mora biti raper gangster, kaditi, jemati droge. To je zanju le medijski magnet komercialne rap glasbe, s katero smo obstreljevani preko MTV-ja, pravo bistvo pa najdeta v glasbi sami.
Dobro sta seznanjena s sodobno hip-hop sceno, osebno sta pristaša alternativnega hip hopa. Na obali najbolj cenita Megija, Peti element in Mob Thugz, na slovenski sceni pa jima je všeč Zonz.
0%
*<£ S ci :>i Gi Se
VZGOJITE IN ŠOLAJTE SVOJEGA PSA
V
ŠPORTNO KINOLOŠKEM KLUBU BELVEDER VABLJENI VSI PSI OD 2. MESECA DALJE. OB INDIVIDUALNEM DELU BODO VAŠI KUŽKI POSTALIVODLJIVI IN POSLUŠNI
VzgoJA
5OlANJEP$0y
INFORMACIJE: VOJTEH NA GSM: (041) 707 - 591
Pozabila pa nista niti na starešino obalnega hip-hop dogajanja Viktorja Konoplyov-a, ki je imel z njima tudi radijski intervju. V letošnjem letu se lahko pohvalita, da sta igrala na Rumeni noči, pozitivno energijo sta oddajala na Manziolijevem trgu za Ribiški praznik, njuna želja pa je tudi čim prej nastopiti v Shoto Klubu.
Za konec smo ju povprašali, kaj sporočata svetu...
MC DriLL:	»Mladi naj čim več
ustvarjajo, naj se držijo stran od slabih razvad in naj poslušajo dobro glasbo!«
ThePek: »To je to...(smeh)«
magic
ŠOLSKA RIMA
Buljim v steno, si kvarim očesno mreno, uničujem klop leseno. Kaj druzga bi uniču, recimo šolo, z Drillom al pa solo. Bolje skupaj, en pištolo, drugi macolo. In gre profi, zanj je počitek na špičasti zofi, in grejo veceji, od school parcelo umeji, kr ne bi rad veliko žrtev, vsak v school bo mrtev, zravnane bodo krošnje, to niso le grožnje. Samo zaradi vpisov vsak dan naskram, samo zaradi tega je v bajti frka. Pol naslednji dan spet pridem v school, spet isti frajerji, ki govorijo samo ful. Mislijo, da so kul in tiste čice. Noben ne zazna moje klice, samo govorijo, blebetajo o srednjem veku, kvarijo mi brains, meni ThePeku. Too many informacij, school je naci, prfoski so igralci, prekleti šolski plači. Glava me boli, gori mi fucking bes, zdravnica pravi: Kriv je stres. Od kod je pa ta stres? To vas askam. Od te school, upiram se pleskam.
Šolska rima se dviguje kot plima.
A, je, ni je brez dima.
Šolska rima hladi kot klima.
Hladi kot najhuja zima. (2x)
pripis uredništva: Žal objavljamo le četrtino kompletnega teksta, saj bi za objavo kompletnega besedila potrebovali celo časopisno stran. Avtorjema se za ta poseg opravičujemo. Saj razumeta, kajne?
žlica lt«m
^^PRUATiL
LJICA
MO
ANUŠKA
JAZ SEM JO SPOZNAL PRI SKLADU SILVA. ŽE PRVIČ SEM VIDEL, DA JE PRIJAZNA,
MLADA IN NASMEJANA. Z NJO HODIM NA FJEROGO NA SKUPINO.
NA FJEROGI, KO NAS JE DOSTI NA SKUPINI, SE MORAMO POGOVARJATI Z NJO EDEN PO EDEN, KER ČE NE, NAS NE RAZUME NIČ.
KO ONA SPEČE PALAČINKE ZA VSE, JIH JAZ NAMAŽEM S ČOKOLADO. Z ANUŠKO HODIMO TUDI NA IZLETE, LETOVANJA IN KONCERTE.
ONA ZNA DOBRO VOZITI KOMBI. ANUŠKA RADA PLEŠE IN POSLUŠA ČUKE. NAJRAJŠI PIJE VODO IN JE ČOKOLADO. NAJLEPŠA JE V KAVBOJKAH IN KO JE NAŠMINKANA.
ONA MENI NIČ NE REČE ZA MOJE KILE, JAZ PA NJEJ NE REČEM NIČ ZA NJENE CIGARETE. JAZ JO IMAM RAD.
ALEŠ
(Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper.
KRIMINALNE
PALETE V PROMETU
Neznani storilec je ponoči izpred trgovine ukradel večje število lesenih palet. Očitno se obeta še ena novogradnja.
JE BIL PES ZASTRUPLJEN?
Občan je policistom naznanil, da mu je neznanec zastrupil psa Sicer ni opazil zunanjih znakov zastrupitve, policisti pa tudi ne, zato bo psa odpeljal na veterino, da ugotovijo vzrok smrti.
IZGUBLJENO - NAJDENO
Pozabljivi ali pa srečni občan je sporočil, da je v parku našel zapuščeno svoje kolo, ki so mu ga ukradli pred nekaj dnevi. Ni kaj, čudeži obstajajo.
ZNAL JE S KARTICAMI
Neznanec je ponoči vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo in tam ukradel nekaj denarja in bančne kartice. Z ukradenimi bančnimi karticami je opravljal dvige na bankomatih, kar sicer ni preprosto dejanje a mu je očitno uspevalo.
NIMA DOKUMENTOV
Enim jih ukradejo, drugi jih zgubijo, tretjim pa se zgodi še kaj bolj čudnega. Tako je ženska naznanila, da ji je mož pred nekaj meseci sežgal vse osebne dokumente. Menda so lepo goreli.
HECALI SO SE
Dobro vinjen občan je naznanil, da so mu neznanci v gostinskem lokalu ukradli uro. Dečki so stvar preverili in ugotovili, da ni šlo za krajo, ampak za nagajanje. Uro je seveda dobil nazaj.
V	LJUBLJANI KRADEJO
Izolanka je naznanila, da ji je neznanec v gostinskem lokalu v Ljubljani iz torbice ukradel denarnico. V denarnici je imela denar in vse osebne dokumente. Žal je Ljubljana malo daleč.
GOLI TURISTI
Turist je sporočil, da mu je neznani storilec ponoči iz odklenjene sobe ukradel dve majici in ene hlače. Očitno ga bo zdaj zeblo.
POGUMEN VARNOSTNIK
Varnostnik je v Simonovem zalivu zadržal štiri mladeniče, ki so tam razbijali stekla. Kaj so jim stekla naredila se ne ve, ve pa se, kaj bo naredil sodnik.
OČE JE ZMAGAL
V	stanovanju sta se sprla in na koncu stepla oče in sin. NA končuje oče sina nekajkrat udaril. Če to pomeni zmago se cp np ve
SLABA FOTOKOPIJA
Natakarica je sporočila, da ji hoče mlada gostja plačati s ponarejenim denarjem Polocisti so brez strokovne ekspertize ugotovili, daje mladenka fotokopirala bankovec za 1.000.00 tolarjev.
TAT POSEBNE VRSTE
Občanka je naznanila, da je neznani storilec v zadnjih štirih dnevih vlomil v njeno stanovanjsko hišo. Ukradel je lesene skulpture, kristalno vazo in vrtno kosilnico.
ALKO LESTVICA
Tokrat od tretjega k prvemu mestu: 0,22 mg/l, 0.36 mg/l, 0.58 mg/l, in enkrat odklon strotovnega pregleda na mamila.
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
-	V centru Izole, prodam 3 sobno stanovanje (65m2) v 3. nad. meščanske hiše. Klima, KTV, telefon,
priključek za mestni plin, delno opremljeno, pogled na marino... Cena 26.000.000,00 SIT oz. po dogovoru. Telefon: 040 264-195, Robi.
-Oddamo študentske sobe in apartmaje v Izoli (tel. 041 - 392175) in v Kopru (tel. 041 - 734622)
-	Oddam štirisobno stanovanje v Jagodju in sicer 4 študentom. Tel. 031 439-738.
-Oddamo enosobno stanovanje s 3 ležišči v Jagodju Priročna lokacija, centralno ogrevanje,
parkirno mesto in vrt. Primemo za študente. Stanovanje je na razpolago do meseca junija 2005.
Cena: 250 Eurov + stroški. Tel: 041 345 912
-	V centru Izole oddam študentom v najem 2 sobi Tel: 041 653 093
-	Oddajamo manjše stanovanje enosobno v Izoli-Jagodje. Zaželjeni nekadilci, tel: 05 614 72 24
Motorna vozila
-Prodam CITROEN AX 1.1 cena po dogovoru, tel 041 821 442 po 15.30
Prodam Seat Cordobo GLX. Prvi lastnik, letnik 1995, 93.500 km, redno izpolnjevana servisna
knjižica, tehnični do septembra 2006. tel. 041/687191
-	Prodam Alfo 156-1800, letnik 1998 z vso opremo, tel 041 321 627
-	Novo, nerabljeno GORSKO KOLO - prodani. Tel: 041 908 046
-	Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, solex S 3800, vožen 2 sezoni tel 031 201908
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708
-	Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovom. Info 031 285 278
Delo
-	Inštruiram ITALIJANŠČINO in ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo. Mob 031 639 099 (info. med 10.00 in 20.00 uro ) Maruška
-	Iščem frizerko z večletnimi izkušnjami za delo v frizerskem salonu v Izoli tel: 041 807 279
-	Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru) pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105
-	Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico.Tel.:040 888-515
-	Gostilna Istra v središču Izole išče natakarica Tel.:041 345605
-	Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
Razno
-	Prodam starejšo hladilno skrinjo, Dela normalno. 10.000 SIT tel. 041/687191
-	Oddamo sedežno garnituro / kavč raztegljiv v posteljo in fotelj/, prevoz je vaša skrb tel. 05 641 45 76
-	Iščemo rabljen Pianino, ki ga ne potrebujete več. Shotoklub, telefon 040 211 434
-	Podarimo mlado mucko staro dva meseca,navajeno hišne čistoče, zelo igrivo in prikupno. Mucka potrebuje topel dom in dobre ljudi, ki bodo za njo primemo skrbeli. Mucko bomo tudi sterilizirali. Informacije dobite na: 040/896-538
MMgliilž. je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15
glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marce-mail:
sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik
elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100-0029046354/Tisk: BIROGRAFIKABORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._
ZAHTEVNA OBNOVA V ALIETOVI
Alietova ulica je eno samo gradbišče. Izvajalec, podjetje Geoit, ki zadnje čase, ob vse glasnejšem negodovanju drugih domačih gradbincev, dobi na razpisih večino gradbenih in obnovitvenih del za Občino Izola, se je lotil zahtevne prenove, skoraj novogradnje dveh starih hiš. Ena od obeh je pod budnim spomeniškim varstvom, po prenovi, ki bo gotovo trajala vsaj do poletja, pa naj bi tam dobili najmanj šest novih stanovanj.
POZABLJENI ČASI DEMILITARIZACIJE
Nekoč, v davnih časih enoumja in diktature proletariata so izolski občinski svetniki, takrat so se imenovali delegati občinske skupščine, sprejeli sklep po katerem v turistične krake slovenske obline in seveda tudi v Izolsko središče ne sodita ne vojska ne orožje. Še častne salve na pogrebih niso bile zaželjene, da turistov ne bi bilo strah. Zdaj živimo v drugih časih in turisti so očitno manj boječi kot nekoč, saj jim svoje vojaške enote, opremo in orožje razkazujemo kar na osrednjem pomolu, dva koraka od hotela Marina. Demilitarizacijo je očitno pobral hudič.
Pred kratkim so mladi kortežanski gasilci v spremstvu predsednika društva Remigija Kleve in mentorja krožka Mladi gasilec, Marina Grbca ter še treh članov gasilskega draštva Korte odšli na izlet v Ljubljano, kjer so obiskali Center za zaščito in reševanje na Igu, po kosilu pa so se odpeljali še na ogled Živalskega vrta. In čeprav živijo na podeželju, takorekoč sredi narave so bili nekateri prvič v živalskem vrtu in v živo videli živali, ki jih sicer dobro poznajo le z raznih dokumentarnih filmov na TV.
M0T0H0V KOT
ir
mpM
Preteklo soboto je v športni dvorani Bonifika potekal zaključni trumir lige malega nogometa, ki poteka pod okriljem Specialne olimpijade Slovenije. Sodelovalo je 8 ekip iz Črne na Koroškem, Črnomlja, Ljubljane, Krškega, Zagorja, Murske Sobote ter Kopra. Domači nogometaši Varstveno delovnega centra Koper so obranili lanskoletni naslov, ki so ga osvojili v Mariboru. Na zaključni turnir so se uvrstili kot drugouvrščena ekipa. V tekmi polni preobratov ter po lovljenju rezultata (0:1 ter 1:2), so uspeli v zadnji minuti izenačiti preko Kosovela ter kasneje zmagati po kazenskih strelih. Da je prireditev v popolnosti uspela sta s svojo prisotnostjo poskrbela Vasilij Žbogar ter Mladen Rudonja, kije ob koncu najuspešnejšim ekipam podelil pokale. Za VDC Koper so v sezoni 2005 nastopali: Osmančevič, Koželj, Ferfolja, Hrvatin, Čehič, Kosovel, Križmanič, Frank, Trobec, Tone ter Ukmar. Ekipo že od 1992 vodita trenerja Breč ter Dadič. (Obala.net)
TONCIINTER -NAZIONALE
Tonči Žlogar je z izvrstnimi nastopi na zadnjih treh tekmah državne reprezentance dokončno dobil zaupanje selektorja Braneta Oblaka, ki mu je sicer namenil manj napadalno vlogo od tiste, ki jo ima na Cipru, vendar je tudi tam delo opravil zelo dobro.
To bi zagotovo lahko potrdil tudi italijanski nogometni zvezdnik Totli, ki ga je Tonči na , tekmi v Palermu dobro ustavil. Eno takšnih uspešnih posredovanj je "ujel" tudi Pero Pero, sicer naš fotoreporter na tej tekmi, ki smo jo dokaj nesrečno izgubili..