PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini z-*	/1 e\ 1 •
Abb postale I gruppo	Ij6D3 OU llF
Leto XXIV. Št. 293 (7186)
PO GOVORU PREDSEDNIKA VLADE IN VOLILNIH IZJAVAH
Senatorji so izglasovali zaupnico Rumorjevi levosredinski vladi
V dolgem govoru je Rumor odgovoril na kritike in pripombe posameznih senatorjev
RIM, 18. — Senat je danes izglasoval zaupnico Rumorjevi vladi. Od 300 glasujočih senatorjev jih je za zaupnico glasovalo 181, proti zaupnici pa 119, še prej je predsednik Rumor odgovoril na pripombe vladnih in opozicijskih senatorjev, nakar So sledile glasovalne izjave.
Vlada mora sedaj dobiti še zaup nico poslancev. Zjutraj je senat Odobril tudi začasni proračun za <va meseca, t.j do konca februarja 1969.
Rumor je v svojem odgovoru na pripombe senatorjev dejal, da proti njegovemu programu niso bili postavljeni alternativni predlogi.
Dalje je dejal, da ni bilo takšne kritike, ki bi lahko načela bistvo programa. Diskusija pa je prinesla zanimiv prispevek in pripombe, ki jih bo upošteval. Zahvalil se
Ib vsem diskutantom in tudi tistim, fe so program kritiziral.
Glede programa je dejal, da so sporazumno med krščansko demokracijo, PRI in PSI izbrali tiste Probleme, katerih rešitev je potrebna za reden razvoj družbe, ali katerih rešitev se ne da več odlaga ti.
Glede dežel je Rumor dejal, da Je njih ustanovitev bistveni instrument za širšo demokratično udeležbo v življenju države, so pa tudi važne v okviru procesa obnove državne strukture. Pripomnil je, da se bodo dežele ustanavljaje na podlagi primernega in strogega finančnega programa.
Glede gospodarsko socialnih problemov je Rumor dejal, da se vlada obvezuje ustvariti nova delovna mesta in doseči visoko raven proizvodnosti in donosnosti v okviru denarne stabilnosti in na podlagi širokega mednarodnega sodelovanja. Pomembno vlogo ima politika državnih udeležb, ki se mora nadaljevati in se usmerjati k vedno novim problemom, ki jih razvoj v deželi nenehno ustvarja. Nato je dejal, da je v družbi, kakršna je italijanska, kjer je gospodarski razvoj v veliki meri pove-ran z mednarodno trgovino, in kjer mora domača industrija tek-mokati s tujo industrijo na vseh svetovnih trgih, jasno, da je privatna pobuda temeljni sestavni del gospodarstva in je tudi sama izraz načela svobode. Vlada bo v najkrajšem času predložila obema zbornicama smer, v kateri misli oblikovati svojo gospodarsko politiko.
Omenil je nato, da se je industrijska proizvodnja v Italiji v Prvih letošnjih desetih mesecih povečala za 5,6 odstotka v primerjavi z lanskimi prvimi desetimi meseci. Zato je pričakovati, da se bo leto zaključilo s povišanjem narodnega dohodka, ki bo višji ka kor poprečni odstotek, ki ga predvideva program za razvoj.
Govoril je zatem o pokojninah in je dejal, da ima vlada pred očmi vsa vprašanja, ki so se s tem v zvezi sprožila, t.j. zvišanje minimalnih pokojnin, odnos med avtonomnimi delavci in delavci v delovnem odnosu, vprašanje akumulacije pokojnin, premična lestvica. Dejal je, da glede premične lestvice proučujejo mehanizem za Periodično prilagoditev pokojnin indeksu življenjskih stroškov, kar naj bi veljalo do določene višine pokojnin.
Kar se tiče zdravstvenega sektorja, je Rumor dejal, da bo skrbela za izvedbo zakona o reformi bolnišnic ter za zdravstveno reformo, z ustanovitvijo krajevnih zdravstvenih enot s posebnimi nalogami.
Tudi glede kmetijstva določa program obveznosti, ki naj se izpolnijo v kratkem času. Naštel je nato razna vprašanja, ki so s tem povezana.
Na dolgo je govoril tudi o šoli in je dejal, da je vlada mnenja, da je v svoji programski izjavi Podala konkretno sliko svojih ob veznosti. Omenil je tudi zakon o Univerzah, ki ga je bila predložila Leonejeva vlada in ki je imel na men načeti najnujnejša vprašanja. Nova vlada pa namerava načeti to vprašanje v mnogo širšem ok viru. Omenil je tudi napovedani sestanek novega ministra za šolstvo z vsemi šolskimi skrbniki iz Italije in ministrov obisk v rimskem liceju «Mamiani».
Rumor je nato poudaril, da namerava vlada braniti svobodo in avtonomijo kulture in enako stališče bo zavzemala tudi glede tiska. Glede radiotelevizije pa namerava zadevo temeljito proučiti.
Kar se tiče zakonodaje o javnem redu, je Rumor izjavil, da se vlada v celoti zaveda potrebe primerne reforme sedanjih zadevnih zako-hov in namerava v najkrajšem času znova predložiti parlamentu spremembe, ki jih je bil že odobril senat, toda ne še poslanska zbornica.
Zanikal je, da svoboda do manifestacij ne more priti do polnega Izraza. S tem v zvezi je omenil nedavne incidente v Avoli. Pripomnil pa je, da se na podlagi takega še tako bolestnega dogodka ne sme izreči posplošena ocena o Varnostnih silah, ki so v službi državljanov Vlada poudarja, da svobodno in spontano izražanje raznih manifestacij osnovnih pravic državljanov predvideva in jamči ustava. Toda te pravice se morajo uveljavljati v okviru zakonitosti in se ne smejo spremeniti v nasilje.
Rumor je omenil tudi izjave juž-hotirolskega senatorja Bruggerja. ki je izrazil voljo po sodelovanju z osrednjo vlado in izjavil: »Vlada je v celoti prepričana o važnosti avtonomij, ki pritičejo deželam s Posebnim statutom in, čeprav z izvajanjem ustavne funkcije nadzorstva, se ne izogiba pomagati in spodbujati njih razvoj«.
Ponovil je tudi, da namerava vlada poskrbeti za parlamentarno Preiskavo v zvezi s Sifar, kakor je bil že omenil v svoji programski izjavi.
Glede zunanje politike je dejal,
da samo potrjuje, kar je že rečeno v programski izjavi. Ta politika temelji na iskanju miru m varnosti države. Temelji te politike so obveznost za mir, udeležba v atlantskem zavezništvu in politika evropske enotnosti. Vlada je pripravljena podpisati pogodbo proti širjenju jedrskega orožja v skladu z obveznostjo, prevzeto v parlamentu. Vlada se bo vedno sklicevala tudi na OZN, ker ji bo na tem, da se ta organizacija uveljavi in da postane dejansko univerzalna.
V zvezi s številnimi kritikami je dejal, da bo vlada vedno sprejemala vsak konstruktivni prispevek. Vprašanje odnosov z opozicijo je, da vlada ne bo ignorirala prispevka, ki bi ga ta lahko dala v okviru normalne parlamentarne dialektike. Toda pobuda večine mora biti jasna in ne more biti govora proti njeni avtonomiji, trdnosti in samozadostnosti.
Rumor je dejal, da so prednostna vprašanja, ki jih določa program, naslednja:	obnova države,
zaposlitev, reforma univerze in srednje šole, izboljšanje pokojnin, uveljavitev pravic državljanov In delavcev, davčna reforma, investicijski skladi.
Senator Pieraccini je bil izvoljen za predsednika socialistične skupine v senatu. Izvoljen je bil soglasno. Dosedanji predsednik Zan-nier je namreč pred dnevi odstopil.
Predsednik senata Fanfani je danes popoldne sprejel predstavnike parlamentarnega tiska, ki so mu prišli voščit za božične praznike in za novo leto.
Francosko-sovjetska pogajanja v januarju
PARIZ, 18. — Dejstvo, da so na današnji vladni seji pod predsedstvom de Ganila — zadnji v tem letu — govorili predvsem o SZ in Kitajski, kaže, da namera; a de Gaulle nadaljevati in spet lansira-ti svojo politiko »ppmirjenja« s komunističnim svetom, in to kljub takim dogodkom, kot je bila zasedba ČSSR in navzočnost, sovjetskega lad jevja v Sredozemskem morju. Znano je, da hoče de Gaulle s približanjem Washingtona po izvolitvi Nixona in s previdno politiko do nedavnih sovjetskih «odprtij» že takoj v začetku 1969 vrniti Franciji njen ugled, ki je bil bolj ali manj okrnjen po majskih in junijskih dogodkih ter po denarni in gospodarski krizi.
Zunanji minister Michel Debro je podal dolgo poročil) o francosko-sovjetskih gospodarskih pogajanjih, ki se bodo pričela 3. januarja v okviru oeriodičnih zasedanj »velike komisije«, ki je bila ustanovljena po obisku de Gaulla v Moskvi. V Moskvi sedaj že dela pripravljalna komisija, ki bo natanč no sestavila program pogovorov v Parizu. Sovjetski delegaciji, ki bo
prišla v Pariz, bo načeloval podpredsednik vlade Vladimir Kirilin, ki ga bodo spremljali trije ministri. Francosko delegacijo pa bo vodil finančni minister Fran go is Ortoli, minister za znanstveno raziskovanje Robert Galley ter državni tajnik za zunanje zadeve Andre Bettencourt.
Glasnik vlade Joe! le Theule je izjavil: «Ni izključeno, da se ne bi izmenjava gledišč v okviru «velike komisije« nanašala tudi na politična vprašanja.«
Maršal Messe umrl
RIM, 18. — Danes zjutraj Je v Rimu umrl maršal Messe. Bil je bolan kakih dvajset dni. Pogreb bo v petek.
Maršal Messe je znan. ker je sodeloval v raznih kolonialnih vojnah in v vseh drugih vojnah. Leta 1903 in 1905 se je udeležil vojne na Kitajskem, leta 1911 in 1912 italijansko - turške vojne, zatem vojne v Libiji. Leta 1916 in pozneje je bil na italijansko - avstrij-
ski fronti ob Soči, leta 1920 je sodeloval v vojni v Albaniji, februarja 1936 v abesinski vojni. Aprila 1939 je zopet sodeloval pri zasedbi Albanije, maja 1940 je prevzel poveljstvo armade Celere, novembra 1940 so ga zopet poslali v Albanijo, julija 1941 pa je prevzel poveljstvo ekspedicijskega zbora v Sovjetski zvezi. Sovjetsko zvezo je zapustil novembra 1942 in so ga januarja 1943 poslali v Tunizijo, kjer je zamenjal Rommela. 13. maja 1943, ko je italijanska armada v Severni Afriki kapitulirala, je bil Messe Imenovan za maršala Italije. Postal je ujetnik Angležev in poslali so ga v Anglijo. Po 8. septembru 1943 se je podredil zakoniti vladi in se preselil v Brindisi. Novembra 1943 je bil imenovan za načelnika glavnega štaba. Maja 1947 je bil upokojen. Bil je izvoljen enkrat za senatorja, dvakrat pa za poslanca.
BRUSELJ, 18. — Belgija Je povečala obrestno mero od 3,75 na 4,5 odst. To je sporočila državna banka, ki je navedla, da stopi odlok v veljavo jutri.
Špiljak iu Nikezic čestitala Humorju iu Nenniju
BEOGRAD, 18.	— Predsednik
zveznega izvršnega sveta Mika Špi-ljak je v imenu zveznega izvršnega sveta in v svojem imenu brzojavno čestital predsedniku ministrskega sveta Italije Marianu Rumor-ju ob imenovanju za predsednika vlade z najboljšimi željami za plodno delo «v korist prijateljskega italijanskega naroda in nadaljnjega napredka dobrososednega in prijateljskega sodelovanja« med Jugoslavijo in Italijo.
Brzojavne čestitke z željami za uspešno delo «s prepričanjem, da se bodo sodelovanje in prijateljski odnosi« med Jugoslavijo in Italijo nadalje uspešno razvijali, je poslal tudi državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič zunanjemu ministru Italije Pietru Nenniju.
________________________TRST, četrtek, 19. decembra 1968
V GItDAUŠaJ <MCDITERRANCO» V NEAPLJU
Uvodno poročilo tajnika Vecchiettija na II. vsedržavnem kongresu PSIUP
Govoril je o temi «Enotnost levite za alternativo levi sredini in za nov proletarski intemadonalizem» - Prisotne so številne delegacije iz tujine
Nixon obiskal sedež OZN
NEW YORK, 18. — Novi ameriški predsednik Nixon je obiskal danes Združene narode. Tajnik U Tant je priredil ob te) priložnosti sprejem. Nixon je izjavil, da je hotel s svojini obiskom «poudariti stalno podporo ZDA mednarodni organizaciji in namen ZDA v prihodnjih letih, da storijo vse mogoče za okrepitev te organizacije, ki se posveča stvari miru na svetu«.
Predstavnik novega ameriškega predsednika Nixona je izjavil časnikarjem, da Nixon ne predvideva sprememb v uradni ceni zlata.
Danes se je cena zlata na svetovnih trgih naglo dvignila zaradi včerajšnjih izjav tajnika za zaklad J v Nixonovi upravi Davida Kenne- .r	, ..
dyja. Ta je namreč izjavil, da ne I 1 reaseaniK more drastično trditi, da ne ho sprememb v sedanji ceni zlata.
NEAPELJ, 18. — V gledališču 1 bodisi na mednarodnem kot na «Mediterraneo» v Neaplju se je da-{ notranjem J^dročju, ^noje naloge nes začel drugi vsedržavni kongres Italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti. Prisotnih je 605
delegatov, ki so jih izvolili na 101 pokrajinskem kongresu in ki predstavljajo kakih 182 tisoč vpisanih.
Zasedanju prisostvujejo delegacije vseh italijanskih strank, razen monarhistov in misovcev. Prisotni so tudi gostje iz tujine, med njimi delegacija KP SZ, predstavniki FNO Južnega Vietnama, delegacije komunističnih strank Madžarske, DR Nemčije, Bolgarije, Romunije, Poljske in drugih, predstavnika SZDL Hrvatske Marimic Ivica in Boris Tebšič in drugi. Kongresu prisostvujejo tudi predstavniki portugalske osvobodilne fronte, grške levičarske stranke EDA in ameriške črnske organizacije «črnih panterjev«.
Za mizo predsedstva sta med burnim ploskanjem sedla tudi delavca iz Avole, ki sta bila pri nedavnih dramatičnih dogodkih ra-
lTTllllllllllllllllllllllllllMllllllimillllllllllltlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIII|l||||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllll|lllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII
POGAJANJA ZA VIETNAM V SLEPI ULICI
Čedalje bolj ostra polemika med Američani in južnimi Vietnamci
Senator McGovern zahteva umik ameriških čet iz Vietnama - Ky obtožuje Američane, da so vlažni prijateljb - Nixonov svetovalec Kissinger predlaga novo obliko pogajanj
PARIZ, 18. — Sedanja pripravljalna faza pariških pogajanj za Vietnam se čedalje bolj zapleta, medtem ko se vedno bolj oddaljuje možnost, da bi se mirovna konferenca začela v doglednem času. V tem pogledu so Izjave ameriškega obrambnega ministra Cliiforda povzročile veliko zaskrbljenost v južnoviet-
namskih krogih, istočasno pa globok spor med sajgonsklmi in vvashingtonskimi predstavniki v Parizu. Kot je znano, je Clifford pred nekaj dnevi po eni strani obtožil Sajgon, da zavlačuje začetek pogajanj, na drugi strani pa je nakazal možnost, da bi pred začetkom pravih političnih pogajanj prišlo do sporazuma med Severnim Vietnamom in ZDA za recipročen umik vojaških čet iz Južnega Vietnama.
Čeprav so v uradnih južnoviet-namskih krogih protestirali samo proti prvemu delu izjave in trdili, da sta Hanoj in FNO tista, ki ovirata pogajanja, je povsem očitno, da so sajgonski predstavniki močno razburjeni posebno zaradi morebitnega umika Američanov iz Južnega Vietnama. Prevladuje namreč mnenje, da so ZDA trdno odločene, da se odtegnejo iz vietnamske vojne, pa naj si bo rezultat pogajanj v Parizu kakršenkoli. Jasno pa je, da bi pomenil umik ameriških čet v sedanjem položa
iimiimiiimuiiMmiiiiimimimimiiiiiiiiiiMiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiimimiiiiiiiiiMiM
V ZVEZI Z DNEVOM MIKU
Papež poziva na sodelovanje da se preprečijo nove vojne
S svoji poslanici poudarja papež, da se svet ne more odpovedati svojemu snu po splošnem miru
ju gotov padec obstoječega sajgon skega režima in skoraj gotovo tudi prevzem oblasti s strani vojaških sil FNO.
K razburjenju, ki prevladuje v zadnjih dneh v južnovietnamskih krogih, pripomore tpdi vest, po kateri naj bi osvobodilne sile pripravljale široko ofenzivo, ki naj bi se začela čez dva dni, 20. decembra, ob obletnici ustanovitve FNO.
O sporu, ki obstaja med Američani in južnimi Vietnamci, priča tudi dejstvo, da so danes člani sajgonske delegacije v Parizu več ur razpravljali o tem, ali naj se sestanejo z ameriškimi predstavniki, kot so to delali vsak dan po prihodu Cao Kyja v francosko prestolnico.
General Ky je zvečer izjavil, da se mora boriti ne samo proti sovražnikom, ampak tudi proti lažnim prijateljem. Pri tem ni Ky omenil Američanov, vendar je jasno, da je mislil nanje. Dodal je tudi: «če mislijo, da me bodo z žalitvami prisilili, da bi spremenil mnenje se zelo motijo.«
K zaostritvi spora so pripomogle tudi včerajšnje izjave senatorja Georgea McGovema, ki je poleg McCarthyja najvidnejši predstavnik demokratskih pacifistov in oster nasprotnik Johnsonove politike v Vietnamu. McGovern je včeraj tr-
RIM, 18. — V zvezi z dnevom miru, ki se bo proslavljal 1. januarja prihodnjega leta, se je papež Pavel VI. obrnil v svoji poslanici na vse ljudi dobre volje in na ves katoliški svet in poudaril, da je dolžnost vsakega posameznika in skupnosti delati za mir
V prvem delu svoje poslanice se papež obrača na «vse ljudi dobre volje, na vse, ki so odgovorni za potek zgodovine danes in jutri, na vse, ki so odgovorni za politiko, javno mnenje, socialno usmerjanje, kulturo, šolo, na vso mladino, ki protestira v želji po svetovni preobnovi«, s pozivom, naj delujejo za mir.
Zatem pravi, da je mir danes tesno povezan z idealnim priznanjem in z uveljavitvijo človeških pravic. Tem osnovnim pravicam u-streza osnovna dolžnost, ki je mir. Mir je dolžnost. Je dolžnost današnje zgodovine, Kdor se zna zamisli tl nad naukom, ki nam ga pretekla zgodovina daje, lahko takoj uvidi nesmisel povratka vojn, borb, pokolov, uničenja, ki ga ustvarja psihologija orožja in nasprotujočih si sil. Kogar navdaja zdrav človeški duh, ne more drugače nego biti pristaš miru.
Zatem pravi papež, da je nujnost vojne morda lahko imela o-pravičilo samo v izrednih, a dejansko in pravno obsojanja vrednih pogojih, ki se ne bi smeli nikoli več povrniti v moderno človeško družbo. Razum in ne sile mora odločati o usodi naroddv. Sporazumevanje, pogajanja, arbitraža, ne pa nasilje, kri ali suženjstvo, morajo vladati v težaviiih odnosih med ljudmi. Pa tudi začasno premirje, nestalno ravnotežje, strah pred represalijo in maščevanjem. dobro uspela nasilna podreditev, posrečana premoč ne
morejo biti jamstvo za mir, ki naj bi bil vreden tega imena. Mir je treba hoteti. Mir je treba ljubiti, mir je treba ustvarjati. Biti mora moralen rezultat, izvirati mora iz svobodnih in velikodušnih duhov.
Med drugim pravi papež tudi, da se svet ne more odpovedati svojemu snu po splošnem miru, ki je nenadomestljiva dolžnost.
Zatem poziva svet, naj praznuje prihodnji dan miru, in dodaja tipanje, da bodo «med vsemi mladi tisti, ki bodo sprejeli ta poziv to vabilo, ki naj bi tolmačilo to, kar novega, živega, velikega razvnema njihove duhove, ker mir zahteva revizijo zlorab in se sklada s stvarjo pravičnosti«. Papež omenja tudi, da bo bistvena vsebina dneva miru zavzemanje za človeške pravice, zato da se poudari dvajseta obletnica razglasitve zadevne deklaracije.
V drugem delu poziva papež škofe in katoliške vernike, naj proslavijo dan miru.
Naročniki! Bralci!
Kdor se prvič naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list zastonj vse do konca letošnjega leta. Poleg tega prejme v dar lepo slovenska knjigo ali gramofonsko ploščo s slovenskimi nesmimi.
I'udi tisti, ki bodo poravnali naročnino za vse leto 1969. dobijo v dar lepo slovensko knjigo ali gramofonsko nlošeo s slovenskimi pesmimi.
Med liste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja. bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike!
ljcnih nad Severnim Vietnamom že šest ameriških letal.
Jutrišnja številka ameriške revije »Forcign affairs« objavlja članek Henryja Kissingerja, Nixono-vega svetovalca za narodno varnost, o pogajanjih za Vietnam. Kfeširiger’ pčedlagu, da bi pogajanja potekala na dveh tirih: Sajgon in FNO naj bi razpravljala o bodočem ustroju Južnega Vietnama, Hanoj in Washington pa naj bi se plenila o recipročnem umiku čet in o drugih problemih, kot so jamstva za nevtralnost Laosa in Kambodže. Ta pogajanja bi bila lahko tajna, po njihovem zaključku pa naj bi sklicali mednarodno konferenco, ki naj bi imela nalogo najti jamstva in zagotpviti uresničitev doseženih sporazumov.
Kiessinger meni med drugim, da ne bi smele ZDA izvajati pritiskov za ustanovitev nove sajgonske koalicijske vlade, ker bi tovrstni pritisk lahko privedel do uničenja sedanjega političnega ustroja Južnega Vietnama in do komunistične vstaje.
Svoj članek zaključuje Nixonov svetovalec z ugotovitvami o razlikah med pogajanji za Vietnam in tistimi, ki so sledila korejski vojni. Obe vojskujoči se strani — meni Kissinger — sta v Vietnamu v dokaj negotovem položaju, tako da ne bi mogla nobena od dveh tvegati, da bi se pogajanja toliko zavlekla, kot se je zgodilo v Pan-munjonu.
stranki in celotni italijanski levici. Treba je dati bojem cilje, ki naj okrepijo delavsko oblast in ki naj nakažejo pozitivno rešitev sedanje faze prehajanja od kapitalistične k socialistični družbi. V tej zvezi je poudaril nujnost po e-notnosti levičarskih strank in po novih oblikah demokracije.
Vecchietti je na zaključku dejal, da je PSIUP med prvim in drugim kongresom okrepil svojo moč in svoj ustroj, razširil svoj odnos do delavcev in mladine ter kvalitativno rasel.
Zasedanje kongresa PSIUP se bo nadaljevalo jutri zjutraj.
Zahodnoncmškcga
predsednika
bodo volili v Berlinu
kongresa poslanec Luzzatto je odprl zasedanje in pozdravil tuje goste, nato pa je prevzel besedo tajnik stranke Vec chietti, ki je imel uvodno poročilo crii o temi »Enotnost levice za alterna oLJA tivo levi sredini in za nov proletarski internacionalizem«.
V	prvem delu svojega poročila je Vecchietti proučil mednarodni položaj. Dejal je, da je imperialistična politika monopolističnih kapita-lov povzročila neozdravljiva na-sprotstva, ki pridejo do izraza na vseh področjih: na vojaškem, kjer je borba vietnamskega ljudstva pri zadejala imperializmu odločilen po raz; na ekonomskem, kjer smo priče krizi dolarja in vsega zahodnega monetarnega sistema; na socialnem, kjer so silovito izbruhnili delavski boji tudi v samih ZDA, kjer je zadobil boj črncev pravi razredni značaj.
V	takem položaju — je dejal Vecchietti — morajo zahodna delavska gibanja s svojimi boji vedno bolj vplivati na kontradikcije sistema in ga od znotraj razbiti
Omenil je tudi krizo na CeSko-
BONN, 18. — Novega zahodno-nemškega predsednika bodo izvolili 5. marca 1969 v Berlinu. To je danes sporočil predsednik Bundesta-ga Gerstenmeier. To odločitev so
odobrile vse stranke.
Zahodnonemški finančni minister in predsednik krščansko socialne stranke Strauss je v intervjuju londonskemu «Timesu» odločno zanikal govorice, da upa, da bo postal prihodnje leto kancler. Pripomnil je, da si ne morejo deHti medvedje kože. še preden zmagajo na volitvah. Dejal je še. da bi osebno rajši gojil ananas na Aljaski kakor pa biti nemški kancler.
Zatem je Strauss ponovil, da podpira sprejem Velike Britanije v zahodnoevropsko gospodarsko skupnost in je nato kritiziral britanske poslovne ljudi, češ da se niso znali dovolj okoristiti z razvrednotenjem šterlinga, da bi britanska proizvodnja postala bolj tekmovalna.
CIUDAD MEXICO, 18. — Včeraj je 34 študentov in profesorjev, ki so jih zaprli po neredih v oktobru, pričelo gladovno stavko v zaporu v Ciudad Mexicu. S tem hočejo protestirati proti dejstvu, da so še vedno v zaporu kljub obljubam, ki so jim bile dane, da bodo !z-puščenl. Vse tiste študente, ki so jih aretirali med incidenti v petek, pa so izpustili na svobodo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiimiimniiiiiiHiiiiiiiiiiiiliHiiiiiiiiiniiiiitHMiiiMliHiiiin
KOMISIJE ZA MEJNA VPRAŠANJA SR SLOVENIJE
Ni bilo napredka v osnovnih vprašanjih
Italijanska stran v mešanem odboru ni pokazala razumevanja za ustanovitev vsaj ene slovenske nižje strokovne šole v Trstu
LJUBLJANA, 18. — Na včerajš- nika v družbenem in javnem živ-
ftovaškem ip fiejaj, t(a ne misli PSIUP n1tf obsojati niti odobravati intervencije petih držav Varšavskega pakta, pač pa da smatra za potrebno temeljito razčiščenje v vseh socialističnih državah o problemih, ki zadevajo razvoj demokracije.
V zvezi z notranjim položajem Italije je Vecchietti zanikal, da bi predstavljala Rumorjeva vlada novo dejstvo v politični in gospodarski situaciji države. Nova vlada je samo povzela politiko — je dejal Vecchietti — ki so jo že porazile volitve 19. maja, še bolj pa boji, ki se sedaj razvijajo in katerih protagonisti so delavske, študentske in kmetovalske množice. Tudi sama spontana gibanja, ki se porajajo v državi, so po Vec-chlettijevem mnenju dokaz, da se čedalje širše množice upirajo, da bi se vključile v sistem.
Tajnik PSIUP je pozitivno ocenil tovrstna gibanja, od katerih mo-irajo stranke italijanske levice povze-'ti novega in naprednega duha. Vendar morajo tudi spontana gibanja skati povezave z organiziranimi lilami levice, da bi njihova akcija le ostala sterilna, pač pa pomedla pozitivni element splošnega hoja za alternativo levi sredini.
I Vecchietti je poudaril, da postavlja novi položaj, ki se izraža
nji seji je komisija izvršnega sveta Slovenije za mejna vprašanja pozitivno ocenila dejstvo, da je mešani jugoslovansko - italijanski odbor za vprašanje narodnih manjšin na svojem nedavnem zasedanju v Rimu razpravljal o vseli bistvenih vprašanjih, ki zadevajo slovensko manjšino na Tržaškem,-in poskušal najti ustrezne rešitve.
Pri obravnavanju teh vprašanj je italijanska stran pokazala največ razumevanja za reševanje nekaterih problemov s področja šolstva ter kulturno - prosvetne dejavnosti. Določen napredek je ugotovljen pri reševanju statusa slovenskega učnega osebja, olajšana bo organizacija izletov v Slovenijo, zagotovljena pa je tudi organizacija seminarjev za slovenske učitelje v Trstu v prihodnjem letu. Napredek pomenijo tudi nekoliko povečane podpore italijanskih oblasti slovenskim kulturno prosvetnim organizacijam na Tržaškem ter obljuba, da se bodo poenostavile formalnosti gle de gostovanj osrednjih slovenskih kulturnih ustanov, kot so Slovensko gledališče in Glasbena matica. Italijanska stran pa tudi tokrat ni pokazala razumevanja za ustanovitev vsaj ene nižje slovenske strokovne šole v Trstu.
Ob uspešnih dogovorih o navedenih vprašanjih pa ni mogoče prezreti dejstva, da večdnevne diskusije med obema delegacijama niso rešile osnovnih pravic slovenske manjšine kot enakopravnega dejav-
dil, da bi morale ZDA nemudoma i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiimiiiiiiiiHimmHtiiiiniHimiiiiiiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHHHiuiiiiii(H»iiHiiiiiiiiiiiiiHii
ljenju tržaške pokrajine. Do napredka ni prišlo v nekaterih osnovnih vprašanjih, ki zadevajo uporabo slovenskega jezika v uradih in na sodiščih, dosledno uvajanje dvojezičnih napisov ter odpravo predvojnih diskriminatorskih zakonskih predpisov itd Ker so te pravice slovenske manjšine -/igolovljene s posebnim statutom londonskega memoranduma, je komisija sklonila, da se bo zavzela za to, da bodo la vprašanja stalno prisotna tako na zasedanjih mešanega odbora kot tudi ob ostalih srečanjih in razgovorih med jugoslovanskimi in italijanskimi predstavniki Prav tako je komisija razpravljala o predlogu skupščine občine Nova Gorica, da bi se pri Nebleni v Brdih odprl mejni prehod za prehajanje državljanov obeh držav s potnimi listi, o čemer so se pozitivno izrazili tudi predstavniki bližnjih sosednih italijanskih občin. Komisija je podprla predlog, da se pri Neblem omogoči prehajanje meje s potnimi listi, eventualno prekvalifikacijo v mednarodni mejni prehod pa je potrebno še proučiti.
začeti umikati svoje čete iz Vietnama, «ker je jasno, da skušajo general Ky in tako imenovani zavezniki zavlačevati pariška pogajanja«. Medtem ko Ky v Parizu polemizira o obliki mize, okrogle ali štirioglate — je dodal — ameriški državljani umirajo, da bi podpirali njegov korumpirani režim. Siti smo že tega malega diktatorja — je zaključil McGovern — ki razsipava ameriški denar v Parizu in ameriško kri v Vietnamu.
Južno vietnamski ministrski predsednik Tran Van Huong je danes izjavil, da bodo «komunisti» kmalu sprožili vojaško ofenzivo z namenom, da utrdijo svoj položaj v zvezi s pariškimi pogajanji. Izrazil je mnenje, da iščejo propagandistično zmago, da pa zaupa v njihov poraz. Huong je tudi dejal, da bi morali Američani ostati še nekaj časa v Južnem Vietnamu tudi po rešitvi spora. Zdi se — je trdil Huong — da se Američanom zelo mudi, da bi rešili spor in se umaknili iz Vietnama. Vendar je treba pri opravkih z vietnamskimi komunisti imeti veliko potrpežljivost. Mi smo Vietnamci — je nadaljeval ministrski predsednik — poznamo vietnamske komuniste in smo potrpežljivi. Američani so se dali izigravati v Panmun.jonu — je še dejal Huong — ko so komunisti izrabili mirovna pogajanja za Korejo. Lažni mir, ki so ga dosegli, ne gre v čast Američanom.
Huong je omenil tudi Laos, kjer je sporazum povzročil po njegovem mnenju samo še večje nesreče za laoško ljudstvo. Upam samo to — je zaključil Huong — da so Američani razumeli lekcijo, da je treba imeti, ko gre za komuniste, veliko potrpi,jen.je.
Južnovietnamsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da bo kljub temu, da je FNO proglasil za božič tridnevno premirje, veljalo premirje samo štiriindvajset ur, kot je že sporočila vlada v Sajgon u.
Severnovietnamska tiskovna agencija pa je javila, da so včeraj nad pokrajino Thai Binh sestrelili ameriško izvidniško letalo brez pilota. Od začetka meseca je bilo sestre
V ZVEZNEM SVETU ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ
Zaključena živahna razprava o spremembi jugoslovanske ustave
Uradno poročilo o obisku delegacije zahodnonemških sindikatov v Beogradu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — V zveznem sve-, tu zvezne skupščine se je pričela in končala danes razprava o predlogih za ustavne spremembe in o predlogih in stališčih ostalih skupščin in svetov o predloženih ustavnih spremembah. Na začetku seje je Vida Tomšič v imenu sveta narodov, ki je predlog za ustavne spremembe sprejel, podala kratko informacijo. Glede volilnega sistema je svet narodov sprejel sklep, da komisija za ustavna vprašanja nadaljuje proučevanje tega sistema in da skupščini kasneje predloži konkretne predloge.
V razpravi, ki Je sledila, niso bili poslanci enotni glede ustavnih sprememb. Medtem ko je bila večina za predložene ustavne spremembe, so posamezniki izrazili svoje pomisleke. Slišala so se mnenja, da predložene ustavne spremembe niso zadostno utemeljene, in pripombe, da se ustavni predpisi vse prepogosto menjajo, ter zahteve, naj se nič ne menja, ker da sedanja ustava daje dovolj možnosti za uresničenje pravic narodov in narodnosti. Nekateri poslanci so bili mnenja, da se v bodoče skupščini prepusti odločitev o tem. ali in kakšne ustavne spremembe so potrebne. Zoran Polič je nasprotno izjavil, da bi odložitev predloženih sprememb ustave pomenilo izgubiti bitko za reformo, kajti po njegovem mnenju so ustavne spremembe nujno potrebne ter ustrezajo sedanji stopnji razvoja jugoslovanske družbe. Vsako odlaganje sprememb ustave bi po nje-
i govem mnenju bilo škodljivo za na-I daljnji razvoj.
I Zadnji govornik v razpravi je bil predsednik komisije za ustavne
in razgovorih delegacije Zveze sindikatov Zvezne republike Nemčije z zastopniki Zveze sindikatov Jugoslavije. Zastopniki zveze sindika-
spremembe, predsednik zvezne I tov Zahodne Nemčije so med tri-
skupščine Milentije Popovič, ki se je posebno dotaknil vprašanja strukture skupščine, volilnega sistema in načina glasovanja in ugotovil, da bi tudi najmanjše spremembe volilnega sistema imele daljnosežne posledice. Zato komisija za ustavna vprašanja predlaga, naj se razprava o volilnem sistemu odloži In da zaenkrat glede volilrega sistema ostane pri dosedanjem. S predloženimi spremembami strukture skupščine se uvaja dvodomni sistem. V tem okviru svet narodov, v katerem so enakopravno zastopani vsi narodi in narodnosti z ostalimi sveti, odloča o vseh predloženih zakonih. S predloženimi spremembami se struktura zvezne skupščine samo usklaja s strukturo ostalih družbe-no-političnih organizacij, ki so se že prej konstruirale na podlagi enakopravne udeležbe republik oziroma narodov.
Po govoru Milenti.ja Popoviča je zvezni svet z glasovanjem o vsaki posamezni spremembi sprejel vse amandmaje, ki jih je predložila komisija za ustavna vprašanja, in katere je že pred tem sprejel svet narodov. Med sprejetimi amandmaji ja tudi sprememba imenovanja avtonomne pokrajine Kosova in Metohije. ki se bo v bodoče imenovala Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo.
V Beogradu je bilo danes objavljeno skupno sporočilo o obisku
dnevnim bivanjem v Beogradu nadaljevali z zastopniki sveta Zveze sindikatov Jugoslavije razgovore o sodelovanju obeh organizacij in o vprašanjih skupnega interesa za nadaljnji razvoj sodelovanja. Med drugim so ugotovili, da bi bilo za zavarovanje pravic in v interesu jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v Zahodni Nemčiji, koristno, da bi se le-ti včlanili v zvezo sindikatov Zahodne Nemčije. Doličili so program dvostranskega sodelovanja v prihodnjem letu in izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Pri tem je bila ugotovljena enakost oziroma podobnost pogledov obeh organizacij glede nujnosti razvoja širokega sodelovanja med sindikalnimi gibanji, ne glede na njihovo ideološko opredelitev In na mednarodne poglede, v vseh vprašanjih skupnega interesa ob polnem spoštovanju načela samostojnosti, neodvisnosti in enakopravnosti in brezpogojne solidarnosti.
B. B.
MOSKVA, 18 — Bolgarska delegacija, ki jo vodi tajnik KP Bolgarije Todor Živkov in ki je prišla včeraj v Moskvo na prijateljski obisk, je danes odpotovala v domovino. Delegacija se je včeraj pogovarjala z glavnimi sovjetskimi voditelji o nadaljnji krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama.
Forbes Burnbam je zmajal v Gvajani
GEORGETOWN, 18. — Nacionalni ljudski kongres (PNC), stranka dosedanjega ministrskega predsednika Forbesa Burnhama, je zmagal pri nedeljskih volitvah v Gvajani in bo na vladi v deželi za naslednji dve leti. To so bile prve volitve. odkar je država neodvisna. Rezultati sicer še niso dokončni — manjkajo glasovi sedmih okrožij — vendar je zmaga Bumhamove stran, ke nad direktnim nasprotnikom Cheddijem Jaganom sedaj že več kot gotova. Jagan sam, ki vodi progresistično ljudsko stranko, je že priznal poraz, ko je obtožil PNC volilnih goljufij ter Je zatrdil, da se je že vnaprej vedelo, kako se bodo volitve končale. Rekel pa je, da ne bo zahteval novega štetja glasov.
Albanski sindikati proti svetovni sindikalni zvezi
TIRANA, 18. — V svojem poročilu izjavlja izvršni odbor albanskih sindikatov, da se ne bo udeležil 18. zasedanja generalnega sveta svetovne sindikalne zveze, ki zaseda v Berlinu od 16. decembra, zato ker zveza ni hotela razpravljati «o oboroženem napadu SZ in njenih satelitov proti CSSR« Centralni komite albanskih sindikatov je zahteval razpravo o resolucij, v kateri se zahteva takojšen umik sovjetskih čet iz CSSR. Glavni tajnik svetovne sindikalne zveze ni hotel vpisati tega vprašanja na dnevni red 18. zasedanja in tudi ni dal o tem albanskim sindikatom kakih pojasnil. «Ta sklep, zaključuje poročilo, potrjuje, da j* sindikalna federacija postala inštrument sovjetskih revizionističnih voditeljev in da je njeno delovanje popolnoma podvrženo diktatu Sovjetske zveze.«
BONN, 18. — Ministrski svet je danes odložil dokončno odločitev, ali naj zahteva od vrhovnega sodišča v Karlsruhe, da prepove neonacistično stranko.
*
19. decembra 1961
V STRASSBURGU SI JE IZBRAL SVOBODO
Grško poslaništvo v Stockholmu ugrabilo PanteiisaMarketakisa?
Moral bi pričati, da v grških zaporih ne mučijo pripornikov, izjavil pa je, da so tudi njega trpinčili
" 7' V, ' "■* "J
Dopisniku agencije UPI je izjavil, da so ga v Strassbourgu ugrabili in je to dejanje naprtil grškemu osvobodilnemu gibanju (PAK), ki deluje pod vodstvom bivšega poslanca stranke sredine Andreasa Papandreua. S pomočjo uradnega prevajalca poslaništva je Grk tudi izjavil, «da je srečen, ker je ušel boljševikom grškega odporniškega gibanja na Skandinavskem in da se lahko vrne v domovino*.
V Stockholmu je grško osvobodilno gibanje objavilo izjavo v kateri je rečeno, da je Maketakis, ki je prostovoljno stopil v stik s predstavniki gibanja, klonil iz bojazni maščevanja proti njegovi družini, ki je «v krempljih neusmiljene a-tenske vojaške tolpe*.
Iz Londona poročajo, da so morali zakasniti odhod letala proti Parizu, v katerem je bil tudi Mar-ketakis, ker je nekdo opozoril policijo, da je v njem bomba. Kljub natančni preiskavi policija ni našla ničesar.
SREČNI PREBIVALCI
Vsi oproščeni plačevanja družinskega davka
SIRACUSA, 18. — Občinski svet Melillija, majhnega mesteca z 10.000 prebivalci 22 km od Siracuse, je danes soglasno sklenil oprostiti vse občane družinskega davka in davka na gradbeni material.
To se je zgodilo, ker ima občina, ki obsega tudi del industrijskega področja Priola, v okviru 600-milijonskega proračuna skoraj 40 milijonov lir aktive.
Jasno je, da bo sklep pravomo-čen le, ko bo (in seveda če ga bo) potrdila pokrajinska nadzorna komisija.
vi družini Bob Booker in George Foster, sta spravila v promet novo ploščo: tokrat na račun Jacque-11 ne in njenega novega moža Aristotela Onassisa. Plošča nosi, sklicujoč se na znani Virgilijev verz, naslov «Boj se Grkov tudi ko prinašajo darove*.
VEDNO VEČJE POŽELENJE
Onassis bi rad kupil termalni center Evian
PARIZ, 18. — Aristoteles Onassis, sedanji mož Kennedyjeve vdove Jacquellne, bi rad kupil celotno področje Eviana, to se pravi zemljišča, izvire termalne vode, hotele in sploh vse naprave. Prvi pogoj, ki ga je stavil Onassis, je, da uredijo v bližini mednarodno letališče. Znanj center bi moral biti na razpolago predvsem mednarodnim strankam in še posebno ameriškim.
Evianski župan Oombet je priznal, da se Onassis zanima za termalni center, vendar da do sedaj še nihče ni stopil z njim v stik. če bi se to zgodilo, je dodal župan, bodo šli na razgovor.
NEW YORK, 18. — Znana avtorja satirične plošče o Kennedyje-
STOCKHOLM, 18. — Grški politični begunec Pantelis Marketakis, ki je med vožnjo z vlakom od Osla do Stockholma izginil brez sledu, je na sedežu grškega poslaništva v švedskem glavnem mestu. To je javilo švedsko zunanje ministrstvo, ki pa se ni hotelo spuščati v podrobnosti.
Marketakis je prispel prejšnji mesec na Norveško iz Strassbour-ga- Tja ga je namreč poslala grška vojaška junta, da bi pred evropsko komisijo za človeške pravice ugodno pričal o stanju v grških zaporih. Marketakis pa je pričal, da so tudi njega mučili v zaporu in je nato zaprosil norveško poslaništvo za politično zavetišče.
V nedeljo pa je grški begunec •dšel z vlakom iz Osla in je bil namenjen v Stockholm, kamor pa ni prispel. Norveška in švedska policija sta uvedli preiskavo in neki šofer taksija v Stockholmu je povedal, da je sinoči odpeljal neko osebo, ki je bila podobna Marketa-kisu. do grškega poslaništva, kot je bilo napisano na listku, ki mu ga je potnik izročil.
Glasnik švedskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je vest o Marketakisovi prisotnosti na sedežu poslaništva javil ponoči grški odpravnik poslov. Grško poslaništvo je tudi javilo, da Marketakis ni nikoli zaprosil Norveške političnega zatočišča in da je bil v Oslu ujetnik dvajsetih anarhistov. V izjavi je rečeno, da je Marketakis pripravljen preklicati pred komisijo za človeške pravice prvotno izjavo, da so ga v grških zaporih trpinčili.
«Qn» pravi izjava, «je prišel prostovoljno v poslaništvo, kjer je zaprosil za zatočišče, zaščito in vrnitev v domovino. Prostovoljno je ponudil, da se vrne v Strassbourg, kjer bi izjavil, da niso resnične vesti o trpinčenju političnih pripornikov v grških zaporih.*
Grško poslaništvo je potrdilo u-radno verzijo iz Aten, češ, da so grški ekstremistični elementi v Strassbourgu ugrabili Marketakisa in ga prisilili, da je pred komisijo za človeške pravice izjavil, da so tudi njega mučili. Res pa je, da so prejšnji mesec Marketakisa in njegovega rojaka Costantina Mele-tisa pripeljali v Strassbourg kot ujetnika. Tedaj se je obema posrečilo zbežati paznikom in sta stopila v stik z norveškim poslaništvom.
Današnji verziji grškega poslaništva v švedskih uradnih krogih ne verjamejo. Iz virov zunanjega ministrstva se je zvedelo, da švedske oblasti dvomijo, da bi se Marketakis prostovoljno javil grškemu poslaništvu. Zelo verjetno bo zunanje ministrstvo zahtevalo od grškega poslaništva dovoljenje za zasebni pogovor z Marketaldsem.
Pred tem ne bodo izdali dovoljenja za odhod iz države. Na vseh obmejnih blokih in tudi na letališčih so pristojni organi že dobili navodila, da preprečijo odhod Marketakisa iz Švedske brez vladnega dovoljenja.
Predstavnik grškega odporniškega gibanja v Stockholmu Emanuel Po-nedridis je izjavil, da je Marketakis vedel, da je dobila njegova žena toliko denarja, da bi lahko prišla z otroki v Oslo. Če ne bi bilo nobenih ovir bi morala priti žena že danes na Norveško. Prav zaradi tega Marketakis ni imel nobenega razloga, da bi se vrnil v Grčijo.
Marketakis je danes odpotoval z letalom v London. Pred odhodom je predstavnik švedskih oblasti zanikal trditve grškega poslaništva o domnevnem nahujskanju Marketakisa in je pripomnil, da slednji lahko zapusti švedsko ozemlje ka dar hoče. Ker pa je Marketakis zaprosil za politično zatočišče, se hočejo predstavniki švedske policije sestati z njim, da ugotovijo, če se resnično in prostovoljno hoče vrniti domov Pred odhodom s Švedske je Marketakis izjavil novinarjem, seveda v prisotnosti gr- Sredi glavnega trga Heminga na Danskem so postavili ogromnega
koli nT čutiT Tako svobodnega kot t,edka MrfZa‘ Sam° “ njeEOvn brado so P°rabili dvanajst ovčjih kož. sedaj* in da bo v Strassbourgu po v nolran.i°st ogromne lutke so vgradili magnetofon, ki bo otrokom vedal vso resnico.	«pripovedoval» božične pravljice
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMMIimillllllMIIIIIIIIIlIllIllIlllllIliilliiri lil MIIIIIIMIimHlllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiidlllllll Hlinili
«OSVOBODITELJ» MUSSOLINIJA ZOPET V ITALIJI MllOŽiČlIO SlillTIlje
ob spremljavi bobnov
LONDON, 18. — Policija je danes vdrla v koncertno dvorano «Albert Hall», kjer se je neko dekle med koncertom glasbe «pop» sleklo do golega. Ko se je neki policaj približeval plavolasi Evi, so se tudi druge gledalke in vsaj en gledalec, verjetno iz solidarnosti z dekletom, začeli slačiti. Prihod policije so prisotni sprejeli z žvižganjem, golo dekle pa se je tedaj pokrilo s plaščem.
Koncert se je začel v mirnem ozračju. Sele ko je skupina Indijcev nastopila s svojimi ritmičnimi plesi ob spremljavi bobnov, so se jim gledalci pridružili, peli z njimi in se začeli slačiti. Z nastopom elektičmh kitar je ropot dosegel viSek, dokler ni nekdo izključil električni tok Skoraj istočasno je nastopila policija, ki je vzpostavila red. Po incidentu se je koncert nadaljeval z bolj umirjenimi indijskimi motivi.
BO KMALU NAPOČIL CAS ?
v
Človek se postopno približuje Luni
Teh 12 od 30 deklet se poteguje za naslov «Miss Francije*. Jasno je, da je fotograf zbral pred aparatom le tiste, ki imajo največ možnosti, da pridejo do naslova
........................................................................•■■■■>■............................................................
PONOČI IZ NEKEGA HOTELA V ATLANTI
Neznanci ugrabili hčerko ameriškega milijarderja
Ugrabitelji so se izdajali za policijske agente
Čez nekaj dni, bomo z upom in strahom spremljali tri astronavte, ki si bodo prvikrat drznili poleteti v resnično večje daljave bližnjega vesoljstva, do naše, poprečno 380 tisoč km oddaljene Lune in okoli nje. Doslej so vesoljci obletavali Zemljo «samo» nekaj sto do tisoč kilometrov oddaljeni od njenega površja, tokrat pa se bodo odtrgali od njene privlačne sile in stopili v območje tujega, četudi majhnega vesoljskega telesa.
Zdaj sicer še ne bodo stopili na Luno, a približevanje na le nekaj deset kilometrov je pač predzadnji korak. Ljudje z vsega sveta bodo spremljali astronavte na daljnem, nevarnosti polnem poletij posebno ob času, ko bodo leteli v območja Lune, pa potem, ko se bodo vračali in bodo morali predreti v spiralnem poletu našo, za hitra telesa nevarno gosto atmosfero.
Kolikor je znsno, bodo posvetili mnogo pozornosti Luninemu površju, ki so ga rakete «Orbiter» in druge na več krajih temeljito pre-fotografirale od blizu in celo na sami površini. Slike pa so tudi od blizu pokazale, da je Lunino površje, ki se ju zdelo mestoma celo v največjih daljnogledih kar ravno in gladko, v resnici pokrito z o-strorobnim skalovjem, drobirjem in neštetimi prav majhnimi kraterji, ki jih niso opazili niti na najboljših, z Zemlje posnetih slikah.
Tako se zdaj zdi, da bo še najbolje, če bodo prvi vesoljci pristali na razmeroma zelo ravnem «Ma-re Tranquillitatis» (na «Mirnem iiiiliiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiimiiniTniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiii
Otto Skorzeny zasilno pristal z letalom v Piši
Spremljal je ameriške televizijske snemalce, ki so hoteli pripravili film o «podvigu» esesovskega polkovnika
RIM, 18. - Bivši polkovnik SS Otto Skorzeny, ki je septembra 1943. leta osvobodil s Čampa Ime-ratore Mussolinija, Je danes prispel na letališče Fiumicino. Skor-zen1y, ly živi v Madridu, kjer vodi trgovsko službo, je bil sinoči prisiljen pristati z zasebnim letalom v Piši.
Bivši polkovnik je spremljal štiri ameriške televizijske snemalce, ki bi morali snemati film o osvoboditvi Mussolinija. Skupina bi morala pristati na letališču Peren-tole pri Firencah, toda delno zaradi slabega vremena, delno pa zaradi okvare na letalu, je zaprosila za navodila kontrolni stolp vojaškega letališča Dva lovca sta se takoj dvignila ln nakazala zasebnemu letalu pot do letališča pri Piši.
Ker so Skorzenyju prepovedali,
bivanje v Italiji, Je moral ostati v notranjosti letališke stavbe. Sele danes zjutraj je nadaljeval pot z letalom redne proge do Rima, odkoder je moral odpotovati v Španijo. Televizijski snemalci bodo o-stali v Piši dokler ne bodo popravili okvare.
V zvezi s tem dogodkom je znani zgodovinar Duilio Susmei pojasnil. kako je prišlo do osvoboditve Mussolinija, ki je bil konfi-niran v hotelu na Čampo Impera-tore (Gran Sasso). Načrt je s privoljenjem generala Študenta in s sodelovanjem nemških padalcev izvedel Skorzeny, k! je Mussolinija odpeljal v Nemčijo. Osvoboditev pa ne bi bila mogoča, če ne bi prepovedali Mussolinijevim paznikom streljanje. Po mnenju Susmela no-
i ATLANTA (Georgija), 18. — Veliko število agentov «Federal Bu-reau of Investigation« in krajevnih policijskih sil išče po vseh južnih predelih konfederacije mlado hčerko ameriškega milijarderja Barbaro Mackle, ki so jo prejšnjo noč ugrabili kar v nočni srajci iz nekega hotel v Atlanti, Ameriški finančnik, ki je Nixonov prijatelj, je prišel po hčerko v Atlanto, da bi jo z 51-letno materjo odpeljal na počitnice. Nepričakovano pa sta mati in hči zaslišala trkanje na vrata in na vprašanje, kdo je, je moški glas odgovoril, da so člani policije. Komaj so se vrata odprla je v sobo stopil mladenič, ki se Je predstavil kot detektiv ln je nato naperil lovsko puško proti obema. Mater so hoteli izločiti s pomočjo kloroforma in ker se ni, kot so pričakovali onesvestila, ji je drugi mladenič zvezal roke in noge ter ji je na usta pritisnil lepilni papir. Medtem ko se je ta fant, ki po mnenju matere ugrabljenke, ni imel dosti več kot 12 let, bavi z njo, je drugi že odpeljal Barbaro. To se je dogajalo okoli 4. ure zjutraj.
Mackle jeva se je kmalu rešila vrvi in je obvestila policijo, ki je s FBI takoj začela preiskavo. Medtem je prišel v Atlanto tudi Barbarin oče, ki se je z ženo preselil v hotel blizu letališča, kjer je imel svoje zasebno letalo.
Oče Barbare, 56-letni Robert Mackle, je podpredsednik finančnega «cesarstva» Deltona Corporation, ki nadzoruje številne banke, električne družbe, hotele, restavracije, stanovanja in celo rejo dirkalnih konj. Prav zaradi tega menijo, da bodo ugrabitelji zahtevali odkupnino, ki jo Macklejevi nameravajo tudi plačati.
Medtem ko traja lov za ugrabitelji krasne temnolase Barbare, ki študira v Emory University blizu Atlante, je agente FBI pretresla vest o smrti njihovega 38-letnega tovariša Thomasa Elroda, katerega so našli mrtvega ob vznožju palače pravosodnega ministrstva v Washingtonu. Preiskovalci pravijo, da gre za samomor, ki je prvi v zgodovini FBI. Po prvih podatkih si je Elrod sprožil v sobi sedmega nadstropja palače strel v glavo in je nato padel 30 m v globino, kjer je obležal. Poleg njega so našli samokres na boben
le sedaj, ker sta zaročenca zahtevala od zakoncev Daljan še nekaj denarja.
RIM, 18. — Danes je v starosti 85 let umrl «maresciallo d'Italia» Giovanni Messe, ki je med vojno poveljeval italijanskim četam na ruski fronti in kasneje v Tuniziji. Bil je tudi načelnik generalnega štaba oboroženih sil pod Badoglio-vo vlado.
Ko je opustil vojaško kariero so ga na listi krščanske demokracije izvolili za senatorja,
NEAPELJ, 18. — Policija in kare,binjerji so v okviru preiskave za odkritje roparjev, ki so pred mesecem dni napadli bančni fur-gon, pri čemer so ubili šoferja in ranili dva uslužbenca, prejšnjo noč aretirali deset oseb. Pri akciji je sodelovalo precej funkcionarjev letečega oddelka kvesture in Criml-nalpola Sud ter Ipkih sto agentov policije in karabinjerjev.' Med aretiranimi sta tudi dve ženski. Baje so bili vsi ti le postransko zapleteni v rop. Med aretacijami so zaplenili dva samokresa in precejšnje število ponarejenih dokumentov.
Diamanti, zlato in dolarji v vrednosti 150 milijonov lir
Fotografija «Orbiterja 2» pa so pokazale, da ima	«Mirno morje*
res precej mest, ki	bi jih astronavti lahko uporabili	za razmeroma
varen pristanek, četudi je njegova površina silovito preluknjana. Na slikah, ki jih imajo na razpolago in ki so zajele okoli pet kvadratnih kilometrov	veliko področje
z «dna» tega morja se vidi na ti* _	|	soče resnično prav	majhnih krater*
Medtem ko je Scotland Yard raziskoval tatvino v pisarnah 1	jev- m.ed katerimi	ta ali oni ni'
družbe BEfl, so neznanci izpraznili blagajno družbe Pan American ™ tudi kfav^feLh,Ter^tnoVm^
kriti z drobirjem. Za prvi prista-
Senzacionalna tatvina na londonskem letališču
morju*), ki mu bodo astronavti v vesoljski ladji «Apollo 8» zato posvetili največ pozornosti. «Mirno morje* je na severozahodnem delu proti nam obrnjenega površja Lune in meri približno šestino premera našega satelita.
Ime «morje» nas ne sme zapeljati. Imena Luninih morij, ki jih je devet, izvirajo še iz časov, ko so zvezdoznanci s slabotnimi daljnogledi prvič opazovali ravne in gorate predele, a še niso vedeli, da na Luni ni vode. Pa tudi astrologija. Torej vedeževalstvo iz vesoljskih teles, je tedaj še zelo prevladovala in tako najdemo na prvem krajcu večinoma prijazna imena! Nektarjevo, Rodovitno-Jasno in Mirno morje. Na zadnjem krajcu pa imajo večja «morja» mračna imena: Deževno - Oblačno - Megleno morje in Viharm ocean. Med večje ravnine so vložene manjše: Jezero sanj, Močvirje spanja, Morje mraza, Morje hlapov, Vroči zaliv, Morje medu, Morje navzkrižij, konfliktov.
«Mirno morje* nima ostrih mej in prehaja na široko v Morje rodovitnosti, Jasno morje in v malo Medeno morje. To zadnje pa je samo ostanek nekega velikanskega kraterja, ki mu je lava od severa navzdol nekoč predrla obrobno gorovje in zalila dno. Podrobno opazovanje odkriva tam in drugod po zdaj mirnem Luninem površju področje, kjer so se zvrstili veliki dogodki v nastajanju in spreminjanju slikovitih Luninih kraterjev, svojevrstnih visokih gorovij (najvišji vrh Mt Leibnitz meri okoli 10.000 m) in ravnin.
LONDON, 18. — V Londonu so neznanci izvedli skoraj pred nosom policije senzacionalno tatvino, ki jim je prinesla za 156 milijonov lir plena. Na londonskem letališču je bilo ponoči precej policijskih agentov in inšpektorjev. Nekdo jih je sicer opozoril, da je v načrtu tatvina v pisarnah angleške letalske družbe BEA. Inšpektorji Scot-land Yarda so res preprečili tatvino in aretirali tri osebe, vendar so šele kasneje zvedeli, da so neznanci nedaleč od njih istočasno vlomili v' železno blagajno ameriške letalske družbe Pan American in odnesli precejšnjo količino diamantov. zlata v prahu in dolarjev. Diamante bi morali poslati na Japonsko, zlato v prahu je bilo namenjeno neki državi na vzhodu,
VEDNO VEČ ATENTATOV IN EKSPLOZIJ
Osvobodilna ironta Ouebeca v ofenzivi
OTTAWA, 18. — V Montrealu so. veliki napis «FLQ bo zmagal*. To atentati postali ob koncu tedna že pomeni, da ni potrebna preiskava vsakdanja stvar. Dovolj je, če po- za ugotovitev, s katere strani pri-mislimo, da so od petka do nedelje j hajajo atentati. Napis pove vse, zabeležili kar sedem dogodkov, ki saj je znano, da je osvobodilna jih povezujejo s teroristično dejav- j fronta Quebeca (ali vsaj njeni naj-
doiarje, ki so jih pripeljali iz Kua-le Lumpurja (Malazdja), pa so nameravali poslati v New York.
V policijskih krogih se sprašujejo, če so morda najavili tatvino v pisarnah Bea zato, da bi odvrnili pozornost Scotland Yarda od oklepne dvorane Pan Američana. Preiskovalni organi si ne morejo razlagati dejstva, kako se je spretnim tatovom posrečilo izogniti se dve- ’ ma agentoma, ki sta stalno na straži.
Ockrcnt in Valcry še za dve leti
PARIZ, 18. — Enajst držav, med katerimi je tudi Italija, bo v izvršnem odboru Organizacije za gospodarsko kooperacijo in razvoj v letu 1969. Za predsednika in podpredsednika tega odbora sta bila zopet izvoljena veleposlanika Ro-ger Ockrent (Belgija) in Frangois Valery (Francija). Prihodnjemu zasedanju odbora, ki bo 13. in 14. februarja, bo predsedoval minister za gospodarstvo Zahodne Nemčije Karl Schiller. Države članice izvršnega odbora te organizacije so: Italija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Kanada, Danska, ZDA, Francija, Japonska, Velika Britanija in Turčija.
MAŠERU, 18. — Dvajset pripadnikov in pet pripadnic plemena Basotho )e prplo pred sodišče v Maseruju, kjer so se morali zagovarjati obtožbe, da so živega odrli
in nato razrezali na kose nekega sita odgovornost za ta čuden u- | Afričana Vse to se je dogajalo v kaz poveljnik policije Carmlne Se- j okviru spravnega obreda v neki niše in general Calvi di Bergolo. j pivovarni.
DA BI SI KUPILA MOTOR
Zaročenca prodala 4-mesečnega otroka
GLENDALE (Kalifornija), 18. -j-Devetindvajsetletnega Doreja Antho-nyja Demadone, člana motociklističnega kluba v Glendaiu (Kalifornija), in njegovega 18-letnega dekleta Sarah Jane Stewart so obtožili, da sta prodala za 700 dolarjev (približno 437.000 lir) svojega štirimesečnega otroka samo zato, da bi si kupila motorno kolo.
Demadona in Stevvartova sta prodala otroka Williamu Daljenu in njegovi ženi že 30. oktobra, vendar je policija zvedela za to zadevo še-
nostjo, ker so imeli glavno besedo dinamit, tempirane bombe in molotovke. Med tednom pa je bilo atentatov kar enajst.
Skoraj nemogoče je navesti število atentatov, ki so jih zabeležili v Montrealu od začetka leta. Brez dvoma je bilo teh dogodkov več desetin, pa čeprav do sedaj nobena oseba, kar si težko razlagamo, ni bila ranjena. Na vsak način so atentatorji v zadnjem mesecu in pol pospešili «ritem dela*. Od mar ca do polovice novembra so žabe ležili samo 17 eksplozij in nekaj poskusnih atentatov, medtem ko je bilo v zadnjem obdobju kar sedem terorističnih dejanj, in sicer v petek zjutraj dve eksploziji pred stanovanjem predsednika družbe «Mur-ray Hill* in pred stanovanjem voditelja družbe «Domtar», v soboto so neznanci vrgli molotovko rta palačo, kjer biva sodnik Yves Leduc, ki je pred nedavnim obsodil člane FLQ (osvobodilna fronta Quebeca), tri bombe so eksplodirale na podeželju, in sicer dve v garaži družbe «Chambley» in v bližini stanovanja predsednika iste družbe M. Charlesa Edouarda Senecala. Najbolj dramatičen pa je bil «lažni alarm*, zaradi katerega je morala policija brez oklevanja izprazniti veliko stavbo v središču mesta, kjer naj bi bila po anonimnem telefonskem razgovoru velika tempirana bomba. Kar 5.000 ljudi je moralo v najkrajšem času zapustiti palačo, policija pa je po enourni mrzlični preiskavi položila orožje, ker v stavbi ni bilo nobenega peklenskega stroja. Možno je, da si je nekdo hotel privoščiti policijo, ne iafclju-čujejo pa možnosti, da je to nov način organizacije atentatov.
Ugotovili so, da so žrtve atentatov prav tiste družbe, v katerih se morajo uslužbenci dolgo boriti za svoje pravice. Večkrat pride do atentatov prav med Stavkami, zaradi česar menijo, da je to v okviru nezakonite sindikalne dejavnosti. V resnici pa namen atentatov ostane popolnoma jasen, če pomislimo, da so na avtobusu podjetja «Cham-
bolj vneti pristaši) ponosna na protestno dejavnost in zelo rada pušča «podpis* kjerkoli in kadarkoli se ji nudi prilika.
NA PONTABEUSKI POSTAJI
Mrtvi konji in govedo zaradi iztirjenja železniških vagonov
VIDEM, 18. — štirje vagoni polni konj in goveje živine so se na pontabeljski železniški postaji odklopili od kompozicije in iztirili ter zgrmeli po strmini. Samo en vagon je obvisel na previsu, drugi pa so so ustavili ob zidu, ki je preprečil, da ne bi tovor zgrmel do majhnega dvorišča, kjer je neko skladišče. Pri tem se je ubilo 10 konj in 19 goved.
ACQUI TERME, 17. — Metalme-hanični delavci, ki že približno mesec dni stavkajo v borbi za izboljšanje svojih dohodkov in katerim so se pridružili tudi številni štu dentje z univerz, so se včeraj zvečer zbrali pred gledališčem «Ari-ston» v Acqui Terme ter uprizorili protestno demonstracijo. V gledališču je bilo na sporedu revijsko delo Carla Dapporta in Marisa Del Frate «Hellzaphappening». Ni pa prišlo do kakih incidentov in predstava se je vseeno redno pričela.
nek, za prve korake po tujem svetu v vesoljstvu, za prvi stik človeške roke s tujim, tako daleč od Zemlje krožečim telesom pa bo le prostora.
Dirigent Georg Solti naslednik Muncha v Pariza
PARIZ, 18. — Madžar Georg Solti naj bi postal — tako se govori v dobro obveščenih krogih — novi stalni dirigent pariškega simfoničnega orkestra namesto pred kratkim umrlega Charlesa Muncha. Sedaj vodi Solti orkester gledališča «Covent Garden» v Londonu ter simfonični orkester v Chicagu Prvo obveznost pa bo pustil in bo lahko vodil glavna orkestra Pariza in Chicaga. V Londonu naj bi mu sle dil Anglež Colin Davis.
V «Espressu» pesnitev Jurija Daniela
RIM, 18. — V «Espressu», ki bo izšel jutri, bo objavljena pesnitev «Dnevnik neke zime», ki jo je napisal Juri Daniel v zaporu. Objava bo ekskluzivna za ves svet.
CATANIA, 18. — Američan La-ivrence Firlinghetti, Italijan Lino Curci in Spanec Gabriel Cclaya so si osvojili osmo nagrado za poezijo «Etna - Taormina» (3 milijone lir).
* * *
MILAN, 18. — uPlaza Suite» Američana Neila Simona bodo igrali prvič v Evropi v milanskem gledališču. «Nuovo» proti koncu leta-Delo pripravlja «Skuvina mladih'-)-Režiser bo Emilio Bruzzo, glavna igralca pa Elsa Albini in Romolo Valli. Neli Simon je avtor znane komedije «čuden par».
VVASHINGTON, 18. - Agenti FBI so aretirali eno od petih oseb, ki so obtožene, da so 21. decembra 1964. leta izvedli v katoliški cerkvi v New Yerseyu rop, ki jim je prinesel nad 500.000 dolarjev (približno 312 milijonov lir) plena.
Načelnik FBI J. Edgar Hoover, ki je prejšnjo noč javil aretacijo, je pojasnil, da so roparji vdrli ob belem dnevu v cerkev sv. Antona v Patersonu iri uklenili štiri duhovnike in cerkovnika. Roparji so počakali na dva bančna uslužbenca, ki sta zbirala po cerkvah denar. Hoover je izjavil, da je en član tolpe v zaporu v Atlanti, eden je mrtev, za dvema pa so izgubili vsako sled.
bley*, kjer so našli bombo, dobili preiskavo.
SANREMO, 18. — Neznani tatovi so prejšnjo noč ukradli iz pisarn sodišča v Sanremu pol milijona lir vredno zlatnino in 250.000 lir v gotovini, ki so jo zaplenili raznim obtožencem, so hranili v veliki kovinski omari, v katero so zlikovl, ki so vdrlj v stavbo skozi okno, vlomili. Policija je uvedla
Eden od elegantnih modelov Wande Rovede. črna obleka je brez rokavov, plašč z majhnim ovratnikom in s kvadratastimi gumbi, pa J« svetlejše barve. (Ente Italiano detla Moda - Turin)
IZ MLADINSKE PROBLEMATIKE
0 nezaupanju nekaterih mladih ki niso iz študentskih vrst
Razlogi, ki navajajo tudi pripadnike premožnejših slojev, da kažejo nerazpoloženje do obstoječih družbenih razmer
V splošnem odporu, ki ga mladina danes kaže do obstoječih družbenih in političnih odnosov in razmer, je značilno med drugim tudi to, da ta odpor aktivno ne izražajo samo mladi ljudje, ki so spričo omenjenega stanja najbolj prizadeti, temveč tudi oni, ki jim v trenutnih pogojih v nobenem pogledu nič ne manjka. V vseh manifestacijah ^zadovoljnih mladih ljudi, je med udeleženci opaziti tudi številne mlade pripadnike tako imenovanih boljših meščanskih družin, pri čemer običajno ne gre — kot menijo nekateri — samo za modo oziroma, ker Imajo preveč časa na razpolago in ne vedo, kam z njim. Mlad študent iz dobro stoječe družine, ki je pred kratkim diplomiral, je s tem v zvezi na primer dejal, da je morala njegova družina porabiti nad dva in pol milijona lir za njegovo uspešno udeležbo na nekem natečaju. Ni šlo za kaj takega, kar bi bilo protizakonito, vendar knjige, privatne učne ure
in pa življenje v tujem mestu stanejo, to je treba drago plačati. Kar se mene osebno tiče, je dejal, se ne morem pritoževati, toda, kako pa drugi?
Koliko je družin, ki bi lahko za take namene porabili tako visoko vsoto? Ali je pravično, da se lahko samo bogati uspešno udeležujejo tega ali onega natečaja?
Albert L. je knjigovodja in dela v podjetju svojega očeta. Pravi — diploma mi ni prav nič koristila, oče bi me bil tako in tako zaposlil. Je pa zelo visoko število mojih šolskih tovarišev, ki so danes zaposleni kot trgovski potniki ali uradniki v ustanovah, kjer knjigovodij sploh ne rabijo. Neki moj prijatelj je npr. vratar v nekem hotelu. Dobro zasluži, toda doma pripoveduje, da dela kot knjigovodja, ker bi mu sicer očitali, zakaj so morali porabiti toliko sredstev za dosega diplome.
Sredi silovitega tehničnega razvoja in splošne potrošniške mrzlice prihaja tudi na področju dela
...............................
PRIPRAVE ZA UMESTITEV NIXONA
Celo računalnik nadzira sezname vabljenih ljudi
Stroški za svečanost bodo znašali nad eno milijardo
WASHINGTON, 18	- Bodoči
predsednik ZDA Richard Nixon se močno trudi, da bi pridobil na popularnosti, ki pred volitvami zares ni bila kdove kako velika. Sicer je res, da je na volitvah zmagal, toda z razmeroma majhno večino (43,4 odst. glasov), in proti tekmecu, ki mu zaradi zgrešene Johnsonove politike nikakor ni moglo uspeti, da bi Nixona potolkel. Ni-xon se je takoj po izidu novembrskih volitev tega zavedel in se sedaj trudi, da bi s svojimi potezami kar se da povoljno vplival na javnost. In priznati je treba, da mu je v tem vsaj deloma uspelo. Tako zatrjujejo tudi v ustanovi Gallup, kjer pravijo, da se je 51 odst. vprašanih ameriških državljanov izrazilo, da bo Nixon »dober* predsednik, 34 odst. vprašanih ljudi meni, da bo »zadovoljiv* predsednik, 6 odst. vprašanih A-meričanov, uvršča Nixona že med »velike* predsednike, le 6 odst. vprašancev je dalo negativno oceno. V tej anketi so se trije odstotki vprašancev «izgubili med potjo*.
Prepustimo odgovornost ustanovi Gallup, kajti star pregovor pravi, da človeka sodimo po delu. Tudi Johnson je veliko obetal in prav na račun svojega programa, na račun svojih obljub potolkel Gold-\vaterja. Nato pa je vodil bolj Gold-tvaterjevo kot svojo politiko Nixonu je v javnem mnenju prinesla kako točko izbira sodelavcev v bodoči ameriški vladi, ker da je ta izbira odlična, ker da je zbral okoli sebe ljudi, ki se na upravo spoznajo, kar da so tudi že dokazali, skratka nekakšen »trust možganov*, razen kake nepomembne izjeme V zvezi s tem «trustom možganov* je morda vredno omeniti eno ime: gre za Davida Kennedyja, ki sicer nima zveze z družino Kenne d.vjev, in katerega ne bomo ocenjevali glede njegove sposobnosti, Pač pa bomo navedli v zvezi z njim zanimiv podatek David Ken-nedy je sedaj predsednik »Continental Illinois National Bank and Trust Company* in dobiva nad 230 tisoč dolarjev plače na leto V svojstvu ministra Nixonove vlade Pa bo dobival od 20. januarja pri hodnjega leta dalje le 35 000 do larjev, kar pomeni, da se bo od Povedal malo manj kot 200.000 dolarjem ali 120 milijonov lir na leto. Ob tem podatku bi se dalo marsikaj sklepati, kajti človek ki se odreče takšnim dohodkom, se jim ne odreče kar tako, hkrati pa se v določenih ameriških krogih že sedaj razpravlja, da bi bilo treba ministrske plače v ZDA dvigniti od sedanjih 35 na 65 tisoč dolarjev letno. O tem pa bo odločal parlaJ
ment.
Ko že govorimo e popularnosti bodočega predsednika ZDA, se bomo ustavili pri pripravah za tako imenovano «umestitev» Richarda Nixona v Belo hišo.
Zdi se, da hočejo republikanci, ki so ostali izven Bele hiše vse od časov predsednika Eisenhovverja, Ponoven vstop v Belo hišo primerno proslaviti. V velikem osrednjem salonu Pension Building v Georgetovvnu. torej v velikem sa Ionu velikega hotela v najbolj aristokratskem delu ameriške prestolnice, cela vojska izvedencev pripravlja program za 20. januar prihodnjega leta. ko bo Richard Ni »on po starem protokolu zaprisegel na stopnišču Bele hiše. Poleg več desetin izvedencev se s tem ukvarja se 3.000 prostovoljcev. In kot bi co ne bilo dovolj, so pokli-cali «na pomoč* tudi poseben računski stroj, da bi ta preprečil morebitno napako, ki bi jo mogli napraviti možgani te «vojske». Glavno vprašanje pri tem je, da se na svečanost povabijo vsi tisti, ki se morajo povabiti, da bi po-
zneje ne bilo zamere. Morda se bo komu zdelo to pretirano, kdor pa ima opravka s takšnimi zadevami, da stvar ni tako enostavna, poieg tega gre v tem primeru za državo z obilnimi 200 milijoni prebivalcev in z ljudmi z miselnostjo, jo je treba upoštevati.
V	konkretnem primeru je tu 8 km dolg seznam imen, med katerimi so velika imena «bosov» z najrazličnejših področij dejavnosti, pa tudi imena preprostejših ljudi, ki pa v svojih ožjih okoljih nekaj pomenijo. Že sedaj je treba paziti na to, da se novi predsednik ne zameri niti tistim, ki so na visokih položajih, niti tistim krajevnim vplivnim ljudem, ki bi znali že v času Nixonove administracije in tudi pri prihodnjih valitvah repu-blikancerh Wiagajatt»
V	konkretnem primeru se »proučujejo* in «tehtajo» imena stoti-sočev ljudi. Seveda predvsem, rek-
bi celo skoraj v celoti gre za republikance, v poštev pa pridejo tudi demokrati Toda ne mislimo, da bodo na svečanost »umestitve* Richarda Nixona povabili stotisoče ljudi. Ne, v poštev pride le nekaj desettisoč ljudi. Toda tudi v tem je težava, kajti omenjena vojska, ki pripravlja svečanosti za 20. januar, mora pravilno »odtehtati* tiste ameriške bolj ali manj vplivne državljane, k» bodo dobili vabilo za prireditve, in na tiste, ki jim bodo poslal' le pismo, v kate rem jim bodo sporočili, da so se jih v zvezi z »umestitvijo* spomnili, kar predstavlj vendarle neko čast. Vrhu tega se mora že omenjena vojsaa oiganizatorjev u kvarjati tudi s tem, kako resnične povabljence razvrstit,, kajti v dneh tega slavja, ki bo trajalo od 18. do 20. januarja, bo več prireditev na «različnih ravneh*, pri katerih bo zavzela prvo mesto seveda svečanost v sami Ben hiši, kamor bodo mogli povabi -i le omejeno število «izbrancev».
Pripravljalni odbo. mora poskrbeti tudi za to. da uredi ustrezne koncertne, plesni ir druge v glavnem zabavne prireditve v raznih predelih Washingtoua, na katerih bodo nastopili zeV znani pevci in popevkarji ter najbolj popularni orkestri in ansambli. Samo na dan »umestitve* bo v raznih dvoranah igralo kakih 30 najbolj znanih ansamblov Logično je, da je treba zvezi s tem najti ustrezno število dvoran, ustrezno število hotelskih sob, celo ustrezno število avtomobilov s šoferj,, avtobusov in drugih prevoznih sredstev.
Po izjavah ljudi iz vodstva republikanske stranke, bo to stalo dva milijona dolarjev ali milijardo 200 milijonov lir. Toda to zatrjujejo v vodstvu stranke, ki se trudi, da bi prikazalo čim nižje stroške, ker smo v dobi varčevanja. Drugi pa menijo, da bodo stroški mnogo višji, kar je tudi razumljivo, če upoštevamo ameriške cene in zelo obsežen program. V krogih republikanske stranke pa vendarle vztrajajo na tem, da vse te velike svečanosti stranko ne bodo stale nič, ker da bodo stroške krili sami povabljenci. Kako? Nekakšne vstopnine za razne prireditve bodo kar precej velike. Na nekaterih skromnejšin prireditvah bodo povabljenci plačali za najnižja mesto na kaki galeriji komaj pet dolarjev, torej 3.000 lir, na drugih sprejemih in za boljša mesta pa bodo morali odšteti tudi po 100 dolarjev in tudi več. Ker bo povabljenih veliko ljudi, računajo nekaj desettisočev, je možno, da bodo kriti vsaj tisti stroški, kot jih navajajo v vodstvu republikanske stranke. Pa tudi če to ne bo res, bosta stranka in novi predsednik rade volje dodala primanjkljaj, saj dobita s tem dnem Belo hišo v svoje roke.
tin.
in nasploh ustvarjanja do stalnih sprememb, do novih problemov, spričo katerih se državni aparat, razne vlade in birokratične inštitucije ne morejo znajti, kot se tudi kažejo, s šolo vred, za docela nesposobne in pomanjkljive. Trenutno rešitve ni- videti, res pa je, da je absurdno misliti, da bi privatna podjetja prilagodila ritem in kvaliteto svoje proizvodnje delovnim sposobnostim novih diplomirancev, kot je absurdno tudi to, da bi delodajalcem zaupali oziroma poverili poklicno oblikovanje njihovih nameščencev. Pri stanju, kakršno se nam kaže danes, je izguba dvojna: prvič, ker država in družina vlagata določene vsote za ustvarjanje delovnih moča, ki se potem pokažejo za neuporabne, in drugič, ker morajo podjetja vložiti nova sredstva za njim potrebno ponovno kvalificiranje teh izredno nestrokovno pripravljenih »strokovnjakov*.
Potem so tu še razni obrtniki, trgovski pomočniki, mali trgovci itd. Ti mladi ljudje predstavljajo sloj zase, so povečini nezadovoljni in jih ni lahko razumeti. V splošnem je zanje značilno, da ne nesprotujejo obstoječemu »sistemu*. Pripadniki tega sloja, ki so zelo redko politično angažirani oziroma pripadniki kake stranke, smatrajo — v nasprotju s študenti — trenutne družbene razmere, ki jih označujejo ljudje u-speha, za nekakšen praznik, ki se ga pač oni ne morejo udeležiti, ker so bili iz njega pto krivici, zaradi nenaklonjene sreče ali iz kakega drugega razloga izločeni, vendar se temu nočejo odpovedati, marveč se skušajo še naprej vanj vključiti, doživljajoč znova in znova nova razočaranja. Tega njihovega nezadovoljstva ni moč izenačevati s kakim kvalunkvistič-nim razpoloženjem že spričo tega, ker smatrajo trenutni družbeni sistem za nekaj, kar lahko omogoči srečo, vtem ko je spričo tega njihova izločitev iz kroga srečnih zanje še bolj boleča. Edino to je, kar jih navaja na proteste, ki so najpogosteje akritični in iracionalni, vendar jih je kljub temu treba jemati v poštev.
Navedimo še nekaj mnenj mladih delavcev raznih proizvodnih panog. Claudio C. (delavec v karoserijski delavnici): «Ne vem, zakaj, toda zdi se mi, da v Italiji ni prave pravice. Oni v vladi so na primer vedno pripravljeni samo višati davke (posredne), da bi, recimo pomagali poplavljen-cem, nazadnje pa končajo tako, da samo mislijo, kako bi zase_ dosegli čim višje pokojnine. Nič drugega ne delajo. Jaz bi že šel na ulico, toda samo, če bi šli tudi vsi drugi, sicer ni vredno tvegati.*
Alfredo L. (čevljar): »S trinajstim letom sem moral prekiniti šolanje, vtem ko so drugi še naprej obiskovali šole in tudi univerzo, zabavajoč se, ne da bi delali. Ne bi smeli študirati samo oni, ki imajo denar, temveč tisti, ki to bolj zaslužijo.*
Gianfranco S. (državni uradnik): »Na žalost mi le dana samo možnost, da izrazim svoje nezadovoljstvo. Star sem petindvajset let in imam precej razlogov, da se pritožujem. Delo, ki ga opravljam, sem na primer izbral, ker pač boljšega nisem našel. Vendar zaupam najmlajšim, menim, da jim bo uspelo spremeniti nekatere stvari. Če pa bi jim ne uspelo, bi bil pripravljen iti tudi v revolucijo.*
Poleg takšnih glasov (splošen protest proti določenemu političnemu razredu; označevanje študija za zabavo: mnenje, da bodo le «najmlajši» uspeli kaj izboljšati), pa je slišati tudi drugačne. Mnogi mladi celo izjavljajo, da so povsem zadovoljni, kako potekajo stvari. Če ljudje ne stoje dobro, pomeni, da pač nočejo dobro stati, pravijo. Ti gotovo sodijo v ono skupino sinčkov iz dobrih meščanskih družin, ki v nasprotju z mnogimi iz iste socialne plati, kateri se pošteno skušajo približati stvarnosti sodobne problematike, nič hočejo ne videti ne slišati, marveč se le predajajo lenobnemu uživanju tega, kar so jim sposobni in brezobzirni očetje pripravili. Gre, seveda, za mlade starce, katerih vloga je, da v družbi kot paraziti vegetirajo.
Pretežni del mladine gleda naprej, ne prenaša marsikaj in mnogo tega želi spremeniti. Samo socialni položaj in ekonomska potreba ne zadostujeta več, da bi človek občutil potrebo po nujnih in neogibnih spremembah. Potrebno je marsikaj in vedno več vedeti in razumeti in obenem imeti tudi vse bolj izbrušen smisel za etične in moralne vrednosti v družbenih odnosih in dogajanju. In temu bodo morali delovni ljudje in zlasti mladi ljudje posvečati
Lepa Margaret Lee in njen »zaročenec* Kim Brown. Filmska umetnica je sicer že poročena, vendar že dalj časa ne živi s svojim možem Ginom Malerbo.
ZANIMIVOSTI IZ NARAVE
O redki trdoživosti nekaterih dreves
Kje rasejo sekvoje v Jugoslaviji - Murva,ki jo je zasadH še sv. Sava
Za to, da je drevo močnejše od železa in kamna, je precej dokazov tudi v Jugoslaviji. V centru Opatije, na vogalu Ulice Vladimi-ra Nazorja in sprehajališča maršala Tita, raste deblo gliciniie, ki je v rašči obvila železen drog in ga prelomila na dva dela kot vžigalico. V petrovaraddnski trdnjavi pa naletimo na deblo, iz katerega štrli železniška tračnica, ki jo je deblo zajelo, nakar je prirasla nanj. Potujoč po Hercegovini, turist utegne zaiti tudi v Ljubomir pri Trebdmju, tu blizu se nahajajo ostanki velike bogomilske nekropole. Posamezni nagrobni spomeniki, izdelani iz velikanskih kamnitih blokov, vsepovsod leže prevrnjeni, predvignje-ni, polomljeni. To je delo dreves, ki tu rastejo, oziroma njihovih korenin, katerih življenjska sila ne pozna pregraj, marveč uniči vse, kar se ji postavlja po robu, ker hoče drevo živeti.
Pripovedujejo, kako je na enem najstarejših muslimanskih pokopališč v Sarajevu, pri Bokarovi džamiji, bilo moč ob neki priložnosti prisostvovati nenavadnemu prizoru boja med mrtvecem in drevesom.
IZ UMETNOSTNIH GALERU
VZVRATNO ŠTETJE NA OPORIŠČU KENNEDY
Priprave za polet proti Luni se že bližajo svojemu koncu
Zakaj so začeli šteti 24 ur prej - Trije kozmonavti se dobro počutijo, vendar še vedno vadijo - Mreža opazovališč po vsem planetu
CAPE KENNEDY, 18. — Vzvratno štetje za izstrelitev vesoljske kabine »Apollo 8» — izstrelitev, ki je določena za prihodnjo soboto, 21. t.m. ob 7. uri 51 minut po tukajšnjem času, kar bo ob 14,51 po srednjeevropskem času — se doslej nadaljuje s tolikšno točnostjo in brez motenj, da so si mogli tehniki in drugi strokovnjaki privoščiti šest ur počitka. Vzvratno štetje bo trajalo 103 ure. Seveda so v tem času predvideni tudi razni odmori, razni oddihi, ko se bodo mogli specialisti oddahniti, kot so to storili tudi doslej in da bi mogli v primeru potrebe popraviti kako motnjo, na katero bi med tem naleteli.
Predčasen začetek vzvratnega štetja, ki so ga začeli 24 ur pred določenim časom, je pravzaprav zelo enostavna rešitev sicer zelo kočljivega vprašanja, ki je mnogokrat doslej povzročalo ameriškim strokovnjakom težave. Po navadi so namreč teoretično izračunali čas vzvratnega štetja, ne upoštevaje morebitne zastanke zaradi kakih nepredvidenih motenj in zato so pogosto morali posamezne poskuse odložiti za dan dva. ali tudi za več časa.
Hkrati ko se vršijo priprave za ta doslej najzahtevnejši ameriški
vesoljski poskus, se v času, ko poročamo o tem, nadaljuje vzvratno štetje za izstrelitev umetnega satelita, ki bo služil telekomunikacijam. Gre v tem primeru za sicer zahtevno delo, ki pa se po svoji pomembnosti ne more niti primerjati s poskusom »Apollo 8». Uspešna današnja izstrelitev tega umetnega satelita za telekomunikacije, ki je stal 3 milijarde in pol lir, bo omogočila 1200 hkratnih telefonskih razgovorov in štiri hkratne televizijske prenose. V programu pa so še izstrelitve treh nadaljnjih umetnih satelitov vrste «Intelstat». «Intelstat 3», torej današnji umetni satelit, bo krožil nad ekvatorjem, nadaljnji trije pa bodo postavljeni eden nad Pacifikom, drugi nad Atlantskim o-ceanom, tretji pa nad Indijskim oceanom, tako da bodo vsi štirje umetni sateliti, kolikor bodo strokovnjaki imeli srečo, da jih bodo vse postavili na ustrezna mesta, predstavljali nekakšno «svetovno» mrežo, tako da bodo na eni strani telefonski, na drugi pa televizijski prenosi obsegali ves naš planet. Prvi umetni satelit za telekomunikacije so Američani izstrelili pred desetimi leti. Bil je to satelit, ki so ga poslali s tedaj najmočnejšo ameriško raketo »Atlas* in s pomočjo katerega je tedanji ameriški predsednik general Eisenhower posredoval svetu svojo božično poslanico.
Sedanja izstrelitev satelita je v okviru programa COMSAT, to se pravi mednarodnega konzorcija za telekomunikacije preko satelitov, ki vključuje 63 držav.
Vrnimo se spet na oporišče Ken-nedy, k pripravam za sobotni a-meriški poskus:
Ameriški kozmonavti Frank Bortnan, James Lowell in Wil-liam Anders, ki bodo sestavljali posadko ladje «Apollo 8», bodo ves današnji dan preživeli v tako imenovanem simulatorju ali posnemovalcu, v katerem so povsem enake razmere, kakršne bodo v vesoljski ladji, ko bo na poti po vesolju. Trije ameriški kozmonavti so že večkrat «preživeli» svoj bližnji polet. Izvedenci, ki ves ta poskus pripravljajo, pa so mnenja, da izkušenj ni nikoli dovolj in da je treba zato kozmonavte temeljito pripraviti. Še posebej se morajo Borman, Lowell in Anders pripraviti za primer, ko bi kaj šlo narobe, ko bi ne bilo vse tako, kot predvideva «vozni red*. V takšnih primerih bi bil zaman kak priročnik, ki ga bodo vsekakor imeli na ladji, ki pa bi bil v določenem trenutku povsem odveč, ko prav gotovo bi ne bilo časa brskati po njem, saj so včasih celo desetinke sekunde življenjsko važne.
Na televizijskih zaslonih, ki so nameščeni na mestih tako imenovanih oblojev prave vesoljske ladje, morejo kozmonavti med sedanjimi poskusi celo gledati Luno, oziroma njena posamezna področja, tako da bi se kar se da vživeli v okolje, v katerem se bodo med poletom znašli.
Neki glasnik NASA. ki priprav-
vedno večjo skrb in pozornost.	Luni	lja tako imenovano osvojitev Lu-
.....................................................................................
bo prešlo. Zanimiv pogovor s sosedom.
ne, je zatrdil, da se «operacije nadaljujejo do sekunde točno*. Isti glasnik je dodal, da se kozmonavti «zelo dobro počutijo*. E-lektrične kontrolne naprave so bile izpopolnjene in dostop do izstrelitvenega stolpa imajo le poverjeni tehniki, katerim je bila dana naloga, da v tanke rakete načrpajo gorivo.
Borman, ki bo vodil ladjo «A-pollo 8», je rekel, da je sedanja ladja praktično enaka njeni sestri, ladji «Apollo 7», ki je pred dvema mesecema enajst dni krožila okoli Zemlje v Walterjem Schirro, Donnom, Eiseleyem in Walterjem Cunninghamom na krovu. Borman je še rekel, da je «Apollo 8» «lepa vesoljska ladja in ni nikakršne pripombe, kar se tiče njene notranjost: in naprav, ki so v njej*. Walter Schirra pa je v Washingtonu izjavil, da zaupa v uspeh poskusa, ki bo pripeljal vesoljsko ladjo s tremi kozmonavti do Lune, okoli nje in nato spet na Zemljo.
Kakor je znano, bodo trije kozmonavti odšli na pot 21. t.m. in se bodo vrnili na Zemljo v jutranjih urah 27. t.m Schirra je vodil vesoljsko ladjo «Apollo 7» oko li Zemlje pred dvema mesecema in je zaradi uspehov bil tudi odlikovan. V zvezi z bližnjim poskusom je Schirra še rekel: «Zdi se mi, da bomo s tem dokazali, da je naš sistem vesoljskega prevoza nared. Gre v tem primeru le za to, da bodo tokrat šli nekoliko višje in bolj daleč.*
Seveda se v zvezi z bližnjim poskusom vršijo priprave tudi drugod po svetu. Uspeh tega poskusa je namreč odvisen tudi od cele mreže tako imenovanih «črnih zabojev*, to je elektronskih računalnikov, ki pošiljajo, v konkretnem primeru bodo pošiljali kon-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Na grob nekega turškega age je pred kakjmi štiridesetimi leti padlo hrastove seme. Iz semena je zraslo drevo, lepo hrastovo deblo, ki pa je jx>polnoma uničilo nagrobni spomenik, prelomdvši ga na nekaj kosov, še več, deblo je od zemlje pridvignilo del spomenika, ki je prirastel nanie in zdaj z njim vred dviga od tal. Ta simbolična borba med življenjem in smrtjo, se je na omenjenem pokopališču končala z zmago drevesa, torej življenja.
V Ohridu, če te pot privede kdaj v to zanimivo mesto, te bo morda kdo opozoril na dva osamljena groba izven mestnih zidov, poleg katerih sta zrasli dve veliki debli. Desno je žensko, levo pa moško, oba nekako simbolično prikazujeta, da sta duši obeh pokojnikov še živi. V enem od grobov je pokopan Sinan Čelebi -paša. ki je svoj čas bil gospodar Ohrida. V drugem se nahaja Ta-šula, hči Dželadin - bega. To je zelo redek primer turškega jx»ko-pališča, kjer sta skupaj pokopana moški in ženska. Oba groba in drevesi so pod zaščito zakona. Stari Ohridčani verujejo, da bosta duši živeli tako dolgo, dokler bosta rasli drevesi na njunih grobovih. Zato ju smatrajo za sveti drevesi.
Podobno »sveto* drevo lahko srečamo tudi na dvorišču patriarhije v Peči. Je to prastara murva, ki jo je, kot pravi izročilo, zasadil še sv. Sava, sin Stevana Nemanje, kar oometvi, da je drevo staro nad 7u0 let. Najpoprej je torej to najstarejša murva v Jugoslaviji.
Murva se še kar dobro drži, kljub bremenu let, pravi pravoslavna redovnica Paraskeva. Domala vsako leto tudi dobro obrodi, tako da so njene veje polne črnih, do tri centimetre dolgih sadežev.
Na redek primer nekakšnega, rekli bi, naravnega čudeža naletimo v koritu reke Savinje, pri vasi Rogovilec. Tu se je v reko zvalila ogromna stena, na katui rase devet jelk. Toda, vtem ko vse ostale v bližini rasejo ravno oziroma navpično, pa so omenjene docela nagnjene.
Opeka pri Varaždinu je med botaniki znana kot edinstven parz. V njem raste nad dvesto eksotičnih dreves iz vseh krajev sveta. Med njimi padajo v oči nekatere sekvoje, ki sodijo med največja drevesa na svetu.
Ena od cipres na dvorišču frančiškanskega samostana na otoku Hvaru je prav posebne oblike. Vtem ko druge, kot običajno, rasejo visoko kvišku ravne, je ta zelo nizka, pa tudi njene veje so nekam nenavadne, ker so bolj ploske m na nekaterih mestih ZTHSlC.
Na otoku Mljetu, ob obali Velikega jezera, rase več smokvinih dreves tako, da so jim spodnje veje pogosto v vodi. Teh vej se oprijemajo morske školjke in tako se je moč na teh drevesih obenem najesti smokev in školjk.
Znani so tudi oljčni nasadi, mimo katerih se voziš, če z avtom potuješ od Bara v Črnogorskem Primorju do Ulcinja. Tu so pravi gozdovi starih oljk, ki v človeku zbujajo najrazličnejše občutke. Zlasti ob misli, kaj bi nam ta drevesa lahko vse povedala, če bi znala govoriti. Prav ob poti, tako da jo je lahko opaziti, je tudi oljka, ki zanjo trde, da je stara vsaj nekaj tisoč let. Kdo bi vedel, kaj se je vse okrog nje dogajalo. Gotovo so z nje trgali sadeže še starogrški hopliti, ilirski vojščaki, rimljanski zavojevalci, srbski junaki in turški vojaki pa kdo ve, kateri še.
Zanimiva so res ta stara drevesa in nasploh pojavi, do katerih prihaja v zvezi z njimi. Ne samo z botaničnega ali izjemnega stališča, marveč tudi v zvezi s številnimi asociacijami, ki jih zbujajo v ljudeh spričo svoje pogosto nenavadno dolge življenjske dobe, s katero se pač človeštvo ne more meriti.
Giorgio Milia v Rossoni
Odkar j« Giorgio Milia pričel javno nastopati z lastnimi razstavami, je že od vsega početka uveljavil resno stalnost svojega slikarskega načina. Z njim se širokemu občinstvu ne laska s prijetnostjo barv niti z ono upodobljenih pokrajin in ljudi. Opazno pa je takoj, da oboje doživlja z iskreno neposrednostjo daleč od vsake razumske izumetničenosti, kar daje njegovim podobam odličnost trajnejših vrednot, čeprav je v zadnjih letih svojo prvotno skopo in mračno barvno lestvico še bolj poenostavil in zredčil, pa so kljub temu njegova najnovejša olja, ki jih sedaj prikazuje v Rossonijevi galeriji, prepolna neke tajinstvene svetlobe, sijoče nad zamolklo rjavo skladnostjo kraških in obmorskih pokrajin ter tihožitij cvetlic. Je pa to izključno hladna svetloba minevajočega dneva, ki udira škod ozke jase neba. kot motni blesk med rezili sivojeklenih nožev. Milijeva umetnost v splošnem ni vesela. Je trpka, kakor so to stare propadajoče kraške hiše, pa še one furlanskih spolovinarjev in je trdo življenje mornarjev v teh slikah u-podobljenih malih ladij in čolnov, počivajočih na sipinah portičev. Barva je torej pri Mili ji nosilka čustev, otožna v tihožitjih in grozljiva v zapuščenosti stavb, dvorišč in pokrajin.
A ravno taka doslednost v vsebinskem in barvnem podajanju o-mogoča slikarju globlje prodiranje v samo bistvo nekaterih nevsakdanjih izrezov pokrajin in življenja ljudi, mimo zlagane romantičnosti revščine in razpadanja starih zidov, katerih mrzlo resničnost upodablja v svojih platnih.
Si je pa tako 'II-letni umetnik v kratki dobi svojega ustvarjanja že izoblikoval osebneje občuteno slikanje. da ga ni moč več zamenjati v delih s katerimkoli slikarjem zrelejših let in izkušenj, kar mu je prineslo že več nagrad in odkupov na raznih razstavah in ex tempore slikarskih tekmovanjih.
Pino Caldarulo
V prostorih C1SNAL je imel svojo prvo razstavo Pino Cadarulo. Je to sedaj še malokaterim znan ljubitelj slikarstva, ki pa že več let slika sebi iti prijateljem v uteho in veselje, ker ga pač barve kot take dnevno mikajo v njegovem poklicu stanovanjskega dekoraterja. Čeprav razstava ustvarja prej videz ustvarjalnosti več slikarjev, zasledimo tudi že osebne j-šo ustaljenost tako v barvi kot v risbi v manjši skupini podob, kot so to »Konjiček*. «Miss Coreja» in »Grški polkovnikih, kjer pod pošastno žvepleno rumenim nebom lete nad ostanki templjev Akropole bombniki, ki sličiio z'oglasnim nemškim štukam, ki so rušile nezaščitena mesta. Torej igra nasprot-stev v simboliziran ju izvora evropske kulture in nje brezobzirnega rušenja,
Izvira pa opazna neenotnost slikanja le iz dejstva, da so slike nastale v časovnem razdobju precej let druga za drugo in je potemtakem to že nekak antološki prikaz. Po vzorni zasnovi barve in risbe bi olje kmetije na Gorjanskem lahko Caldaruiu prineslo sloves dobrega pokrajinarja po vzorih iz polpretekle dobe. V sliki Adama in Eve po grehu pa je barvitost že tako kontrastna in oblike že tako ekspresionistično izmaličene, da bi stika lahko pripadla kakemu nova-torju te struje.
Barvno bolj prefinjena pa je podoba razdevajočega se dek'eta. do-čim je, nasprotno, zadnje olje iz tega leta tNabrežinski kamnolom» skoro enobarvno delo v odtenkih sivo, zeleno modrih površin in belin. če slikarju priznamo dovoljno stopnjo umetniške občutljivosti, prstem bi Pino Caldarulo z vztrajnejšim in nepretrganim slikanjem ret dosegel višjo kakovostno raven.
MILKO BAMBIČ
Raketa velikanka «Satum V.», ki bo ponesla tri kozmonavte proti Luni
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne bo lahko se posvetiti delu, ki so se ga vsi otepali. Pretirana občutljivost je ženska lastnost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Napravite dva tri uspešne korake, potem se spet ustavite. Prešerno slavje neke obletnice.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sa: mozadovoljstvo vas utegne privesti v propast. Priča boste izjemnega ljubezenskega primera.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Neuspelo potovanje in srečnejši povratek Prijateljsko se bosta razšla z drago osebo.
LEV (od 23.7 do 22.8.) Zagotovite si najprej sredstva, potem pri-
HOROSKOP
stopite k izpolnjevanju svojega načrta. Vesel dogodek v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V trgovini za vas ni mesta, preveč ste bohemski in inteligentni obenem. Okrepite svoje zdravje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zakaj bi se ukvarjali z malenkostmi, ko toliko velikih vprašanj čaka na rešitev. Nepozabno srečanje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pokažite se celega moža, čeprav je trenutno vse proti vam, tudi to
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Nesporazum zaradi pomanjkljivega znanja nekega tujega jezika. Hladnokrvno boste uničili svojega tekmeca.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Danes nastopite tako, kot da ste gotovi svoje zmage. Hladnejši odnosi med vami in ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Naporen delovni dan, ki bo pa kronan s sijajnim uspehom Uredili boste svoje odnose s sorodniki.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Odobrena vam bo finančna podpora, ki ste zanjo zaprosili. Vesel večer v veseli družbi.
TRST A
7.15, 8.15, 13 15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.00 Finžgar: «Mirna pota* - 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah 17.00 Orkester 17.20 Raz-kuštrane pesmi - 18 15 Umetnost in prireditve - 18.30 Na sporedu Dallapiccola - 18 43 i.ombardo in njegov ansambel 19. '0 Pisani balončki 19.40 Melodije 20.00 Šport - 20.35 Manzari: »Saiud*, drama - 22.05 Komorne skladbe.
TRST
12.05 Furlanska glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box -13.55 Simf. koncert - 14.50 Kitarist Tonazzi
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba 8.00 Prenos RL 10.15 Ansambel Kumer - 10.45 Plošče -11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci - 12.00, 12.50 in 14.10 Glasba po željah - 15.30 Lahka glasba - 16.30 Radijski oder - 17.40 Narodne pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Trobentač Sellin -
22.10	Plesna glasba 22.35 Nočni motivi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15 00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.35 in 11.08 Ura glasbe 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Preizkušajo se diletanti - 14.45 in
15.10	Nove pesmi - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Neapeljske -
17.10	Program za mladino - 19.13
ČETRTEK, 19. 0ECEMBRA 1968
Roman 20.15 Operetni program - 21.00 Pianist Eschembach - 22.00 Sindikalna tribuna.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Rossini - 10.17 Nove pesmi 11.40 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box - 15.00 Plošče - 15.15 Basist N. Ghiaurou -16.00 Aktualnosti - 17.13 Popoldanski spored - 17.35 Poljudna znanost 19.00 Pevec med množico -20.11 Novi glasovi - 21.10 Glasbena fantazija - 22 40 Angleške plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Mendelssohn in Brahms -
12.55	Antologija interpretov - 14.30 Griegova komorna glasba - 15.50 Bartok in Prokofjev - 16.25 Beethovnova Sonata op 47 - 17.20 Francoščina - 17.45 Malipierov Šesti koncert - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Kulturne aktualnosti - 20.35 Beethoven: »Fide-lius*.
FILODIFUZIJA
8.00	Klavirske skladbe - 8.30 Marenzio, madrigali - 10.10 Rieti, Sonata - 12.30 Operni koncert: sopranistka M. Freni - 14.35 Faure in Roussel.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas 7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Operna matineja -
8.55	Radijska šola: Po stopinjah Desetega brata - 9.25 Stereofonska oddaja - 10.15 Pri vas doma • 12.10 Konjovič: is opera »Koita-
na» - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 »Mladina poje* - 14.25 Operetne melodije -
14.45	»Mehurčki* - 15.40 Pianistka Dubravka Tomšič 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert -
18.00	Aktualnosti - 18.15 Iz naših studiov - 18.45 Kulturni globus -
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel Bele vrane - 20.00 Domače pesmi - 21.00 Literarni večer: Junaki Saula Bellova - 21.40 Glasbeni nokturno - 22.15 Češkoslovaška komorna glasba - 23.05 V. Nezval: Pesmi - 23.15 Zabavni zvoki.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30 in 15.00 Šola - 12.30 O našem zdravju - 13.00 Vlak bodočnosti - 13.30 Dnevnik - 17.00 Spo red za najmlajše - 17.30 Dnevnik
-	17.45 Program za mladino -
18.45	Kmetijska oddaja - 19.15 Po Toskani - 19.45 šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Na sporedu Fernandel 22.00 Sindikalna tribuna - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00 Nemščina - 21.00 Dnevnik
-	21.15 S filmsko glasbo po svetu
-	22.30 Zoom.
JUG. TELEVIZIJA
17.00, 20.00, 22.15 Poročila 9.35 in 14.45 TV v šoli 10.30 in 15.35 Nemščina 11.00 Angleščina 16.10 Splošna izobrazba - 17.15 Ringa-raja: Pavel Golia - 18.00 Po Sloveniji • 18.20 V narodnem ritmu 18.45 Po sledeh napredka 19.05 Dekleta in fantje - 19.45 Cikcak -20.35 Saga o Forsytih - 21.25 Kulturne diagonale.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12.4. najnižja 5.9, ob 19. uri 9.5 stop., zračni tlak 989 stanoviten, veter 3 km jugovzhodnik, vlaga 96%, 63,8 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temp. morja 11,5 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 19. decembra
URBAN
Sonce vzide ob 7,42 ln zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 7.43 in zatone ob 15.37
Jutri, PETEK, 20. decembra
SVETOZAR
VČERAJ V PROSTORIH DEŽELNEGA ODBORA
Sestanek vodilnih deželnih predstavnikov hrvaškimi strokovnjaki za urbanistiko
s
V pogovorih sta sodelovala med drugimi član izvršnega sveta Hrvaške dr. Karpan in deželni podpredsednik Moro
Včeraj popoldne je bil v prostorih deželnega odbora sestanek z delegacijo socialistične republike Hrvaške, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik Moro, odbornik za urbanistiko De Carli ter skupina strokovnjakov iz naše dežele, ki se ukvarjajo z urbanistiko. Namen tega sestanka je bil izmenjava misli o tem predmetu. V hrvaški delegaciji so bili član izvršnega sveta Hrvaške dr. Karpan, ravnatelj državnega inštituta za urbanistiko, gradbeništvo in občinske zadeve dr. Petrinovič, ravnatelj inštituta za urbanistiko v Zagrebu, inž. Premužič, in strokovnjak tega inštituta inz. Gašparovič. Dobrodošlico gostom je že prej izrekel podpredsednik Moro, ki je delegacijo pozdravil tudi v imenu deželne u-prav®.
Med sestankom Je Moro omenil nekatera deželna turistična vprašanja, o katerih bodo razpravljali na deželni konferenci o turizmu, ki bo spomladi leta 1969. Zatem je spregovoril odbornik za urbanistiko De Carli, ki je dejal, da je zadovoljen, da lahko izmenja misli in informacije o kriterijih in metodah ter izbirah, povezanih z urbanistično politiko. Rekel je, da je morala naša dežela takoj ob njenem nastanku načeti razna vprašanja, predvsem pa njen obrobni zemljepisni položaj v odnosu do države. Dežela je skušala tudi ovrednotiti svoje mednarodno poslanstvo ter je napela vse sile, da poudari svojo vlogo mostu nasproti srednji in vzhodni Evropi. Iz tega izvirajo tudi načrti za gradnjo avtoceste. Pri tem je omenil avtocesto Trst — Benetke, Videm — Trbiž, cesto pod Monte Croce Car-nico in avtocesto Villesse — Gorica. Te ceste se povezujejo s tržaškim pristaniščem, z letališčem v Ronkah, z letališčem pri Gorici, z mejnimi prehodi in storitvenimi podjetji v videmski pokrajini in na kraški planoti. Odbornik je omenil deželno politiko v industriji in turizmu ter rekel, da je razvoj dežele odvisen tudi od sklepov, sprejetih izven nje, ter da je zato zelo koristna tudi izmenjava mnenj in informacij s sosednimi deželami in državami.
Po poročilu odbornika De Carlija je sledila obširna razprava, v katero so posegli vsi udeleženci sestanka.
Visoka plima na Keki in v Istri
kih mestnih predelih in zaradi nje so morali tudi zapreti tržnico. Morska voda je zalila tudi obrežje, trge in ulice v Kopru, v Izoli in Piranu, kjer je bil pod codo tudi Trg Tartini. Poškodovala je tudi mnogo avtomobilov. Ladja «Edra», ki pluje
na progi Trst — Pulj, ni mogla pristati v piranskem pristanišču. Če se ne bo vreme spremenilo, se pričakuje za danes še višja plima. Sploh je po vsej Isti in na Kvar-neru slabo vreme, v reškem zaledju pa sneži.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredijo v soboto, 21. decembra domu osrednjo
ob 21. uri v Kulturnem
Cankarjevo proslavo
ob 50-letnici pisateljeve smrti
Sodelujejo: Filibert Benedetič, zbor Jacobus Gallus, Aleksander Vodopivec, Mira Sardočeva, Ivan Sancin, Stane Starešinič, Silvan Križ-mančič, Nora Jankovič.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA JE UREDILA RAZSTAVO IZDAJ CANKARJEVIH DEL.
Scena: Dimitrij Cej Režija: Adrijan Rustja
Vstopnina: 300 lir, dijaki 100 Ur. Predprodaja in rezervacija vstopnic v KD v soboto, 21.12. od 9. ure do začetka proslave.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
GOSTOVANJE DRAME Z REKE Z DRŽIČEVO KOMEDIJO «SK0PUH»
Odlična igra Miodraga Lončara v naslovni vlogi
Po lanskem gostovanju reške 0-pere Hrvaškega narodnega gledališča <alvan lajn z Reke smo sinoči imeli v Kulturnem domu v gosteh tudi Dramo istega gledališča, ki se je predstavila z Držicevo komedijo «Skopuh» («Skup» v izvirniku).
Natrpanosti s prireditvami v zadnjem času je treba pripisati, da dvorana ni bila zasedena kot bi zaslužil ta simpatični gledališki kolektiv, ki je pokazal kvalitete resnega ansambla, z nekaterimi posamezniki pa tudi zavidljive umetniške kreacije.
Komedija plodovitega dubrovniškega pisca Marina Držiča (1508-1567) povzema stari Plautov motiv iz «Aulularije-», vendar ima vse značilnosti izvirnega dela, v katerem se Držič ne roga samo skoposti nasplošno, temveč prav skoposti bogatih Dubrovčanov in socialnim razmeram v svojem rodnem mestu. Zaradi tega ima njegov «Sko-puh» dobro lokalizirano obeležje kot ga imajo v ostalem skoraj vsa njegova dela. Zgodba je kaj preprosta. Stari skopuh najde posodo z zlatniki. V večnem strahu, da mu je ne bi kdo ukradel, jo skriva v domačem ognjišču, zaradi varnosti pred lopovi pa jo odnese celo v cerkev, jo skrije v grobnico in nanjo naloži kosti. Pri tem početju ga opazuje Munuo, služabnik mla-I dega Kamila, ki je zaljubljen v njegovo hčerko Andrijano, katero pa je zasnubil tudi bogati starec Zlati kum, kateremu jo je Skopuh takoj pripravljen dati, samo da mu ne bi bilo treba dati dote.. Munuo izmakne Skopuhu zaklad zgolj zato, da bi pomagal svojemu gospodar-
ju Kamilu s tem, da bi z njim izsiljeval starega Skopuha. Ko starec odkrije tatvino, ves pobesni, toda Munuu se naklep posreči in Skopuh se odpove staremu zetu in da Andrijano Kamilu
Ansambel je v režiji Marka Fo-teza zaigral zelo sproščeno in dinamično kot zahteva značaj komedije. Posamezne vloge so bile skrbno naštudirane in dognano interpretirane. vendar pa je s svojo kreacijo kot močna igralska osebnost izstopal Miodrag Lončar v naslovni vlogi. Njegov skopuh je bil res lepa umetniška stvaritev, dognana tako v govoru, kot v mimiki in maski.
Lep lik Dobre je s pridahom plemenitosti, zlasti pa z jasno dikcijo, ustvarila umetnica Branka Ver-donik, dognane pa so bile tudi druge kreacije med katerimi Zlati kum Dušana Dobrosavljeniča, Munuo Nenada Šegviča, Kamilo Ivana Ribala pa Gruba Zlate Ferlič in Variva Zlate Nikolič, da ne omenjam vseh ostalih, ki so se lepo ujeli v prijetno kolektivno igro.
Občinstvo je živahno spremljalo odrsko izvajanje, pri čemer jezik ni predstavljal posebnih težav za razumevanje, čeprav dikcija ni bila vedno povsem jasna. Ugajali so tudi kostumi in scena. Vsi nastopajoči, zlasti pa nosilec glavne vloge, ki je moral večkrat sam pred zastor, so bili deležni obilnih aplavzov, ki so poleg priznanja za igro kot tako bili tudi odraz simpatij do reškega gledališča, katerega bomo še z veseljem pozdravili na našem odru.
j. k.
Občni zbor Glasbene matice
Včeraj zvečer je v «Gregorčičevi dvoranh potekal redni občni zbor Glasbene matice.
Uvodno poročilo je imel najprej predsednik GM Dušan Hreščak, poročila pa so prebrali še ravnatelj glasbene šole dr. Gojmir Demšar, predsednik odbora orkestra GM Sluga in blagajnik Valter Brus.
Poročilom je sledila živahna diskusija o novem statutu, ki ga je orisal tajnik Silvan Mesesnel in ki je do zaključka redakcije še trajala. V razpravo je poseglo več delegatov. Prisotna sta bila tudi predsednik SKGZ Gorazd Vesel in poslanec Albin Škerk.
Izredna skupščina mladinske konzulte
Predsedstvo mladinske konzulte sporoča, da bo izredna skupščina konzulte jutri ob 19 uri v sejni dvorani občinskega sveta s sledečim dnevnim redom: «Ukrepi, ki jih je treba prevzeti v zvezi s študijskim zasedanjem, ki je bilo prejšnjo nedeljo o temi: Mladinska kon-zulta kot instrument mladinske politike.))
V petek kongres federacije KPI
IV. kongres Avtonomne tržaške federacije KPI, bo v petek, 20. decembra ob 18. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19.
Po izvolitvi predsedstva in delovnih komisij bo tajnik federacije inž. Antonino Cuffaro poročal o naslednjem: «Teze za XII. vsedržavni kongres KPI in položaj v Trstu*.
Osrednje vodstvo bo zastopal Ugo Pecchioli.
.......„„„„„„„...............umil,........................mili.mmmmmmmul...........m..illimmiil..mimimiii.minili.hiiiimii...immmmmmimmmi
I VPRAŠANJA OBČINSKIH SVETOVALCEV KPI
VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU
Pojasnilo odbornika za javna dela o vzrokih za zvišanje stanarin IACP
Odborništvo je proučevalo sklep več mesecev, preden ga je odobrilo
Na zadnji seji deželnega sveta je odbornik Masutto odgovoril na vprašanje komunističnih svetovalcev Ca-labrie in Bacicchija glede zvišanja najemnin v stanovanjih. ljudskih hiš IACP. Odbornik je dejal, da so sprejeU sklep o tem zvišanju po dolgem razmišljanju upravljalcev ustanove, ki so vprašanje podrobno proučili, nato pa poslali sklep deželni upravi. Šlo je namreč za kočljivo vprašanje, ki ima socialne posledice.
Odbornik je nato predvsem poudaril, da so ostale stanarine od leta 1959 nespremenjene, če izvzamemo 10-odstotni povišek pred petimi leti po pooblastilu ministrstva. Poleg stanarine pa plačujejo na-
Včeraj so zaznamovali ob vsej kvarnerski in zahodnoistrski obali pojav visoke plime, ki je bila izredna zlasti na Reki, kjer je dosegla 55 cm nad običajno gladino.
Voda je zalila mnogo kleti v niz-
NA SINOČNJEM SESTANKU IZVOUEN KOORDINACIJSKI ODBOR
Enotno stališče na Opčinah v obrambo slovenskega jezika
Izdelali bodo lepake s pozivom na Slovence in Italijane, dr. Kacinovi pa bodo poslali pismo z izrazi solidarnosti
V Prosvetnem domu na Opčinah Je bil sinoči javni sestanek, ki so ga organizirale razne krajevne prosvetne, športne in politične organizacije v zvezi z dogodkom v o-penski lekarni, ki je vzbudil ogorčenje in proteste Opencev, vse slovenske javnosti in demokratičnih Italijanov. Te dni Je na Opčinah bolj živahno in Slovenci, ne glede na politično pripadnost, so se strnili v obrambi svojega materinega jezika in pravic. To je prišlo do Izraza tudi na sinočnjem sestanku. Ni bil govor samo o občevanju v slovenskem jeziku v openski lekarni, ampak sploh v trgovinah, v javnih lokalih, uradih in ustanovah, o zahtevi, da javni funkcionarji ter uslužbenci občinskih in drugih javnih ustanov v krajih, kjer bivajo Slovenci, spoštujejo in obvladajo slovenščino.
Po naši kronistični dolžnosti smo prisostvovali sestanku ln smo imeli vtis, da je na Opčinah dolgo časa nekaj tlelo, žerjavica pod pepelom, kakor tli tudi v drugih krajih, prej ali slej pa bo plh razpršil pepel. Take zadeve marsikoga prebudijo iz dremavosti, in to je dobro. Toda take zadeve bi morale opozoriti pristojne organe in oblasti, da pravočasno odpravijo
krivice in nam dajo pravice, ki nam pritičejo. Kakor je na sinočnjem sestanku poudaril dr. Robert Hla-vaty, je ta dogodek vzbudil zavest Opencev in je zelo pomembno, da so se zbrali ter izražali enotna stališča vsi, brez izjeme. Občinski svetovalec Wilhelm, ki je vodil sestanek. pa Je med drugim poudaril, da je prav enotnost v obrambi naših pravic najbolj potrebna. Ne bomo podrobno navajali vsega, kar smo na sestanku slišali. Omeniti moramo, da so med drugim števil ni Openci izjavili in potrdili, da lastnika lekarne ni na Opčinah že dolgo let, da so se razmere začele spreminjati po njegovem odhodu, da so na vprašanja v slovenščini odgovarjali v lekarni v italijanšči ni, razen redkih izjem, in to potihoma, kakor bi se nečesa bali.
Na sestanku so izvolili akcijski odbor, v katerem so predstavniki krajevnih političnih, prosvetnih, partizanskih, sindikalnih in športnih organizacij. Ta odbor bo nastopil na pristojnih mestih, na občini, pokrajini, pri vladnem komisarju itd. Izdali bodo tudi letake s pozivom na Slovence ln Italijane, dr. Kacinovi pa bodo poslali pismo z izrazi solidarnosti.
jemniki zavodu določeno mesečno vsoto kot povračilo stroškov, ki jih ima za razne storitve. To plačilo znaša do 350 lir na mesec za stanovanja v zgradbah, ki imajo paznika, in 50 lir za tako imenovana minimalna stanovanja. Gre za vsote, ki jih je določil upravni svet zavoda leta 1962 in ki že takrat niso krile dejanskih izdatkov.
Pri sklepu zavoda o zvišanju stanarin so upoštevali predvsem dva važna dejavnika: stalno višanje tekočih izdatkov, ki so v zadnjih letih znatno obremenjevali bilanco ustanove, ter zlasti potrebo, da se izvede program vzdrževalnih del, da se prepreči razpadanje hiš ter da se ohranijo stanovanja v dobrih razmerah za bivanje.
Zvišanje najemnin (ali revizija, kot je dejal odbornik- se tiče 4680 stanovanj. Za večino teh stanovanj je leta 1959 začel veljati zakon o njihovem odkupu, na podlagi katerega bi lahko stanovalci postali lastniki stanovanj, pri čemer so določili ugodne cene. Upravra svet_ je ob reviziji najemnin proučil načrt, ki upošteva stanje stanovanj, kraj, kjer so, njih gradbene značilnosti itd. Poleg tega pa je upošteval tudi nasvet posebne pravno-upravne komisije, ki je prva proučila prilagoditveni načrt, naj pridrži za stanovalce, ki živijo v posebno slabih življenjskih razmerah, tudi posebno ugodne pogoje.
Ukrep o zvišanju se tiče, kot je že bilo omenjeno, dveh postavk stanarine, to je osnovne stanarine in povračila stroškov. Stanarina se zviša od 10 odstotkov (za stanovanja, zgrajena po letu 1961) do največ 40 odstotkov za stanovanja, katerih stanarina je ostala mnogo let nespremenjena. Tako se na primer stanarina za stanovanje s sedmimi prostori v Ul. Cologna zviša od 7.800 na 10.950 lir na mesec: stanarina za stanovanje s petimi prostori v Ul. Settefontane pa se zviša od 4.600 na 6.450 lir. Povračilo stroškov se zviša za stanovanja s paznikom od 350 na 670 lir na mesec, za stanovanja brez paznikov od 260 na 350 lir na mesec, za stanovanja za eno osebo od 50 na 100 lir na mesec.
Deželni odbor je tudi upošteval, da se je zavod odločil za zvišanje stanarin, da bi lahko uresničeval svoje smotre, določene po statutu, to je, da skrbi za povečanje šte; vila ljudskih stanovanj za najbdj
ugodno reši veliko število prošenj, ki so ostale zaradi pomanjkanja stanovanj nerešena. Odbor je nadalje upošteval, da je treba poskrbeti za redna in izredna vzdrževalna dela, za katera sedanji dohodki ne zadostujejo spričo zvišanja izdatkov. Na ta način se bodo stanovalske razmere stanovanj lahko izboljšale. Odbor je menil, da je ukrep sprejemljiv. Odborništvo za javna dela je ta upravni sklep dobro pretehtalo, saj ga je upravni svet IACP sprejel že 31. julija in je začel veljati šele sedaj. Kar se tiče vzdrževalnih del, je odborništvo zahtevalo od IACP, naj pripravi večletni program del. Ta program so medtem že izdali in upravni svet ga je tudi že odobril ter zaprosil za 500 milijon v lir posojila za njegovo uresničenje.
IZ TRSTA SE IZSELJUJE MLADA DELOVNA SILA
Potrebni ukrepi za ureditev prometa na Opčinah
potrebne prebivalce ter da lahko 1 aprila 1969.
Nova zapora bencinskih črpalk
Italijanska zveza zakupnikov naprav za razdeljevanje goriv je napovedala zaporo bencinskih črpalk po vsej državi od danes opoldne do šestih zjutraj v soboto, vštevši črpalke ob avtocestah. Zveza zahteva, da sc zviša zaslužek zakupnikov za tri lire pri litru bencina in plinsko olje ter za 10 odstotkov pri prodajni ceni mazilnih olj. Nadalje naj ne bi izdali za dve leti nobenega dovoljenja za odpiranje novih črpalk. Tej zapori bo sledila še tretja, morda že med prazniki.
Sporočilo trgovcem
Generalni vladni komisariat opozarja tržaške operaterje, ki so še v posesti dovoljenj za opravljanje poslov v okviru sejemske prireditve «Alpe Adria« iz leta 1964, da zapadejo vsa podaljšanja veljavnosti omenjenih dokumentov 31. decembra letos. Le v primeru, da bi kdo moral še zaključiti že sprožen posel, bo zuanjetrgovinski oddelek komisariata na prošnjo ustreznega operaterja dovolil izredno podaljšanje veljavnosti posameznih dovoljenj.
Konec decembra zapadejo tudi vsa podaljšanja veljavnosti dovoljenj za opravljanje poslov v zvezi s sejmi «Alpe Adria« iz naslednjih let, to je iz let 1965, 1966 In 1967. Veljavnost teh dovoljenj pa se avtomatično podaljša do 30.
•iiiiittiiiiiimmii<iu*«ii*ii'ii','1,ltltl>>l,,lll"l,,,>,l>,>llll**ll>l>lllll',ll>ll>a,l<>l>l*l>ll>l>ll">l>l>llllll>,l,llll(lu,MIII>lll>lllll>ll1r1l>>>ll>l(t.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,l,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,l,,,l,.iniiiMiMmiiiimiiiiiiiiiiimum
oči? Ali ni le skrajno formalistič-
Zctdnje čase vedno pogosteje beremo v dnevnem časopisju, ali slišimo po radiu, o neredih in stavkah na višjih srednjih šolah po vsej Italiji ter o vedno bolj perečih zahtevah, ki jih mladina postavlja pred javnost. Kot Solnica, ki se že deset let iz dneva v dan ukvarjam s pedagoškimi vprašanji, ne morem mimo teh dogodkov, ne da bi se vprašala: «Kje tiči vzrok vsega tega nemirnega valovanja? Nekaj gnilega je v deželi Danski!»
Večina starejše generacije šolnikov (pa tudi mlajše) gleda na vsa ta vprašanja z vzvišenim nasmeškom, češ: Mladina je v zmoti — bo že še prišla na naša zdrava stara načela!» Naprednejši pedagogi iščejo novih poti in metod, včasih v teoriji res idealnih, a v praksi ne vedno najbolj posrečenih. Sama po vzgoji pripadam tradicionalni vzgoji, a nekje na dnu živo občutim tudi novo smer, nove težnje in iščem ravnovesje med obema tokovoma. «Kaj mislite Vi o
Razmišljanje ob študentovskih nemirih
šolskem vprašanju in dijaških gibanjih?» sem nedavno vprašala abiturienta višje industrijske šole, ki se pripravlja, da vstopi v poklic in si prevzame lastno odgovornost v človeški dejavnosti in skupnosti.
«Zdi se mi, da nam šola nudi znanje, ki nam sicer razširi obzorje. a nam prav nič ne služi v praktičnem življenju. Po mojem bi morali predvsem preurediti učne načrte, ki so okorni in zastareli.» Nadaljnji razgovor z mladeničem je bil nadvse zanimiv in mi je razodel njegov zrel pogled na življenje in na sodobne razmere. Današ nja mladina ne živi več z glavo v oblakih, prihaja v stik z mladino tujih dežel in se z njo primerja:
kakšna je podlaga in pripravljenost na življenje, ki jo ima ona, in kakšno imajo drugi? Če so ne-dostatki preveliki, se čuti zapostavljeno, in to ne po lastni krivdi ali nesposobnosti, pač pa po krivdi zastarelih šolskih zakonov in odmaknjenosti šole od tega, kar naj bi bil «živi pouk». Od tod torej upor, protest, stavka.
Res, da ima tudi mladina svoj delež krivde, zlasti tista, ki izrablja in zlorablja pošteno in odkrito borbo drugih za podpiranje svoje lenobe, površnosti ali neupravičenih in pretiranih zahtev.
Zadnja leta se v Italiji uveljavlja na nižjih srednjih šolah nova šolska reforma — toda ali je res zadela v bistvo? Ali ni le pesek v
m in birokratska sprememba zunanjega ustroja, ne da bi upoštevali pravega bistva? Ali ni vzgojno bolj škodljiva kot koristna, saj prihaja anarhija vedno bolj do izraza? Kam vse to vodi? K redu, sodelovanju in napredku, ali v zmedo in nesmiselno razsipavanje energij v prazno7 Moramo priznati, da gre življenje naglo svojo pot naprej, šola pa caplja zadaj.
Na slovenskih šolah ta vprašanja še niso tako pereča, ker smo Slovenci po naravi mirnejši in vest-nejši, vendar nas kot narodnostno manjšino morajo zanimati tudi problemi naših sodržavljanov, s katerimi nas vsak dan vežejo skupni interesi in medsebojni kulturni stiki.
Zato se ozrimo naokrog in se iskreno vprašajmo:	«Kje tičijo
vzroki? V nas samih, v mladini, ali v šolskem ustroju?»
BREDA BUDAL
Gospodarsko propadanje Trsta in od tega odvisno množično izseljevanje mlade delovne sile je bilo pred kratkim predmet vprašanja, ki ga je županu postavil občinski svetovalec KPI Dario Supancich. Su-pancich je svoje vprašanje osnoval na statističnih podatkih volilnega urada. Velika večina ljudi, ki se za stalno izselijo iz našega mesta, je mladih let, delovno in strokovno kvalificirana sila. Supancich citira tudi ljudsko štetje iz' leta 1951. Pri tem štetju je naštel 30,1 odst. mladih, medtem ko je ta odstotek padel po desetih letih (1961) na 27,5. Hkrati pa se je povišal odstotek upokojencev od 14,8 na 19,8.
V	dveh letih po sprejemu načrta CIPE, ugotavlja Supancich, je v Trstu 10.000 delovnih mest manj.
Zaradi vsega tega, poudarja Supancich, je nujno, da se od vlade zahteva učinkovita gospodarska politika in da to zahtevo izrazi v imenu vseh občanov tudi župan.
V drugem pismu odborniku za javna dela občinski svetovalec Supancich opozarja na nujnost popravil pločnikov v Ul. Flavia. Svetovalec se sklicuje na zadevni odgovor že pred dobrim letom in poudarja, da so pločniki v omenjeni ulici, kljub obljubam, še vedno v slabem stanju. Svetovalec Supancich je poslal pismeno vprašanje tudi odborniku za javne storitve in ga sprašuje če b) občinsko podjetje Acegat okrepilo progo št. 21, ki povezuje naselja San Sergio s središčem mesta. Supancich poudarja, da je v kritičnih urah taka gneča, da mnogi prebivalci sploh ne morejo v avtobus.
Občinski svetovalec KPI Adolf Wilhelm je poslal pismeno vprašanje županu, katerega opozarja na vedno večji promet po Narodni u-lici na Opčinah. Zaradi tega so pešci v nevarnosti, in to prav v središču Opčin. Wilhelni sprašuje župana, če bo izdal primerne ukrepe, da se preprečij ) nesreče. V ta namen IVilhelm svetuje, naj bi v omenjeni ulici prepovedali parkiranje od hišne št. 51 do 63/1, ker je prav tam ozko grlo. Poleg tega naj bi prepovedali parkiranje v o-menjeni ulici od vogala z Bazovsko ulico do št. 91. Ob koncu svetovalec Wilhelm predlaga, naj bi postavili semafor na križišču Narodne ulice s Proseško ulico, kjer je velik promet zlasti ob praznikih in poleti.
IVilhelm je poslal pismeno vprašanje tudi odborniku Romanu in ga opozarja na neroden položaj prebivalcev v Ul. Ricreatorio, ki morajo s svojimi vozili napraviti velik krog, če hočej, v mesto, ker sta bila že pred leti zaprti poti, ki po vezujeta ta predel z državno cesto.
V	pismu odborniku Virginiju pa svetovalec IVilhelm predlaga, naj bi ponovno poverili občinskim delegatom nalogo za zbiranje informacij glede izdajanja trgovskih licenc, davkov, plačevanja bolniških stroškov itd. Svetovalec IVilhelm pripominja, da so pred časom ta dela opravljali za občane podeželja ob činski delegati, zdaj pa so to delo poverili uradu za informacije mestnih stražnikov, kar povzroča nezadovoljstvo in težave prizadetemu prebivalstvu.
Zasedanje o deželnem tehničnem zemljevidu
Sinoči	se	je	končal v	Vidmu
sestanek,	na	katerem so	razprav-
ljali o deželnem tehničnem zemljevidu. Najprej so se strokovnjaki sestali že v torek, pri čemer je orisal pomen zasedanja prof. Antonio Marussi,	ravnatelj	inštituta
za geodezijo in geofiziko tržaške univerze,	ki	je	hkrati predsednik
posvetovalne komisije za sestavo tehničnega zemljevida. Pobudo za zasedanje je dalo odborništvo za urbanistiko. V torek je spregovoril odbornik De Carli, ki je omenil deželni zakon štev. 23 z dne 20. oktobra 1967 o ukrepih za sestavo zemljevida. Rekel je, da bo zemljevid služil zlasti velikim občinam, ustanovam za -urbanistični razvoj in drugim ustanovam za sestavo programov za izkoriščanje zemljišč, za razvoj industrije, infrastruktur in v urbanisffičhd rmmene, kar vse bo služili gospodarskemu načrtovanju.
Na včerajšnjem sestanku je prof. Marussi povzel teme, ki so jih c-bravnavali na predvčerašnjem sestanku, zatem pa je prebral poročilo prof. Montesija, ki se ni mogel udeležiti del. Prof. Martinis je zatem obravnaval vprašanja, ki so povezana z biologijo. Zatem so spregovorili še nekateri drugi strokovnjaki.
Nesreča električarja
Včeraj se je v žavljah pri čistilnici pripetila prometna nesreča, pri kateri si je Borštan Guido Kermac, 28-letni električar, prelomil pogačico v kolenu. Kermac se je peljal proti Miljam za volanom svoje iibianchine« in ni pravočasno opazil avtocisterne, ki je prav tedaj prišla iz čistilnice in zavozila na cesto. Bianchina je trčila vanjo in pri tem si je Kermac prelomil pogačico. Pri trčenju ga je namreč vrglo vnaprej. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga takoj prepeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v enem mesecu.
DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure)
AlUEsculapio, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4. Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busollm, Ul. P. Revoltella 41. Plz-zu1 - Cignola, Korzo Italija 14. Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom DANILO GORINŠEK
RDEČA KAPICA
vesela pravljica v treh dejanjih
Scenograf: Demetri Cej Kostumograf: Anja Dolenčeva Glasba: Aleksander Vodopivec Režiser: JOŽKO LUKEŠ
Danes, 19. decembra ob 16. uri
Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK Dolina
priredi danes, 19. decembra ob 20.30
svečano prireditev
na čast svojemu pevcu Josipu Sancinu, ki praznuje prav v teh dneh 50-letnico petja v domačem zboru.
VODSTVO PO RAZSTAVI
Zaradi boljšega razumevanja bo na
RAZSTAVI STOLETNEGA PROSVETNEGA DELA V SKEDNJU
v četrtek. 19. in v soboto. 21. t. m. ob 18. uri posebno strokovno vodstvo. Vabimo rojake, zlasti mlajše rodove, da obiščejo razstavo ob zgoraj navedenem času.
RAZSTAVA bo odprta do 23. decembra 1968 ob delavnikih od 17. do 20. ure v nedeljo, 22. od 10. do 13. ure
Vstop prost!
Slovensko prosvetno društvo Igo Gruden v No,brežini
priredi v nedeljo, 22. decembra ob 17. uri
PROSLAVO 25LETNICE VSTAJE PRIMORSKEGA LJUDSTVA
Priložnostni govor bo imel A. Markovič. Sledil bo koncert pevskega zbora «Vasihj Mirk« s Proseka-Kontovela, ki bo izvajal partizanske pesmi.
Vljudno vabljeni!
Kč
s
V petek, 20. t.m. ob 20.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma predaval dr. DRAGO GANTAR o temi:
PROSTI POKLIC KNJIGOVODJE.
Umovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu
Prosimo vse prijavljence za zimovanje v Zgornjih Gorjah, da čimprej poravnajo oskrbnino za zimovanje ln s tem dokončno potrdijo svojo ude ležbo.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ
Gledališča
Verdi
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za tretjo predstavo Verdijeve opere »Nabucco«, ki bo danes ob 20.30 za red B v paret-ju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih.
Dirigent Fernando Prevltall, izvajajo isti pevci kot pri prvih dveh predstavah.
Teatro Stabile
V	Avditoriju se zaključuje ciklus Jonescove komedije »Morilec brez plače« z Giuliom Boseitijem v glavni vlogi. Predstava bo še danes ob 20.30.
V	petek in soboto sta na sporedu picdstavi v nemščini, in sicer Katka: «Grad» v odrski priredbi Maxa Broda in Lessingova «Minna von Barnhelm«.
Danes ob 21. uri bo v knjižnici nemškega instituta srečanje z Antije VVeisberger, glavno igralko Lesslngo-vlh komedij.
KMEČKA ZVEZA
vabi svoje člane, kmete in pol-kmete
danes ob 19.30
v osnovni šoli v Mavhinjah na predavanje dr. Krelja o živinoreji; v osnovni šoli v Zgoniku na predavanje arh. Jagodica o regulacijskih načrtih in kmetijstvu.
Jutri ob 19.30
v osnovni šoli v Bazovici na predavanje arh. Jagodica o regulacijskih načrtih in kmetijstvu:
v društvu na Padričah na predavanje dr. Oblaka o skupnih zemljiščih in njihovi upravi; v osnovni šoli v Mačkovljah na predavanje inž. Simčiča o vinogradništvu.

Nazionaie 15.00 «Gioco perverso«. A Quinn, M. Chaine, C. Bergen, A. Karina. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Le dolcezze del peccato« Terry Torday. Technico-lor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Un lungo giorno per morire«. Technicolor, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.30 «Buio oltre 11 sole«. Y-vette Mimieux, Rod Taylor.
Excelsior 15.30 «L'infallibile ispettore Clouseau«. Frank Finlay. Technicolor.
Ritz 16.00 «1 giganti del Mediterra-neo«. B. Lancaster, G. Douglas, E! Marchal. Cinemascope.
Alabarda 16.00 «1 contrabandieri del delo«. C. Cardunale, Rod Taylor. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Gli ochhl della not-te». Audrey Hepburn, Alan Arkin. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammattco 16.30 »Vietnam — guerra e pace«. — Dokumentarec. Technicolor, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »La scogllera del des-i-deri«. E. Taylor, R. Burton. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje v sodelovanju s Cankarjevo založbo ob 50-letnici smrti slovenskega pisatelja Ivana Cankarja
NATEČAJ
ki se ga lahko udeležijo učenci in dijaki vseh slovenskih šol, ki delu.je.jo na ozemlju italijanske republike.
Zaradi enostavnejše izbire nagrajencev so pogoji natečaja delno, a ne bistveno spremenjeni, in sicer:
ILUSTRACIJA CANKARJEVE ČRTICE — osnovna in srednja šola. Ilustracije, ki morajo biti izročene do 20. decembra. bo ocenila strokovna komisija.
VIŠJE SREDNJE ŠOLE: knjižno nagrado prejmejo dijaki, ki bodo imeli v prvem tromesečju iz slovenščine poprečno oceno sedem in več.
ŠPORTNI KROŽEK KRAS IZ ZGONIKA
priredi v petek, 20. t.m. v društvenih prostorih v Zgoniku predavanje MARIA MAGAJNE o temi:
•Potovanje po Škotski in lrski»
Predavanje bo izpopolnjeno z barvnimi diapozitivi.
Začetek ob 20. uri.
Darovi in prispevki
IZLET V LJUBLJANO NA DRSALNO REVIJO
Športno društvo »Poleti z Opčin
vabi člane ln prijatelje društva na avtobusni izlet v Ljubljano, ki bo združen z ogledom ameriške drsalne revije «Holiday on ice«. Odhod ob 13. url. povratek okrog 21.30. Cena vožnje 1,500 lir, vstopnica v športno dvorano «Tivoli» pa 900 ali 1.500 lir.
Prijave sprejema iz prijaznosti trgovina Škabar, Narodna ulica 42.
Športno društvo Zarja prireja dne 22 decembra izlet v Ljubljano na o-gied svetovno znane revije HOLIDAY ON ICE. Kdor se želi udeležiti izleta naj se vpiše čimprej, ker Je število vstopnic omejeno.
SPDT priredi 26. t.m. prvi enodnevni smučarski izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
TEATRO «CRISTALLO»
(JI. Ghirlandaio 12
Danes, 19. dec. bo operet, na skupina CALDERON1 uprizorila opereto »CIN C1 LA«, 20. decembra opereto »VESELA VDOVA« in 21. decembra opereto «DEZELA ZVONČKOV«. Za vse operete Je začetek ob 21.15.
Capltol 16.00 «Lo sbarco dl Anzlo«. R. Mitschum, R. Ryan. Technicolor.
Impero 16.30 »Meglio vedova«. Virna Lisi. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «Indovina chl viene a cena«.
Garibaldi 16.00 «Nei mari delFAIa-sca». R. Ryan, Jean Sterling.
Astra 16.00 »Rio Bravo«. John Wayne.
Ideale 16.00 «1 disertorl del forte U-ta». Virginia Mayo. Technicolor.
Abbazla 16.00 «11 principe coraggio-so». Janet Leight, James Mason. Technicolor.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. decembra 1968 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 13 oseb.
UMRLI SO: 8<Metna Silvestra Gec vd. Vascotto, 01-letna Margherita Mo-scolin por. Stabile, 79-letni Giovanni Pahor, 73-letna Anastasia Uhoda vd. Stefani, 92-letna Maria Zaversnik vd Cacina, 89-letna Giuditta Brunello Zanitti, 87-letni Abele Martin, 28-letni Fabio Carlch, 63-letnl Luciano Rugo Berzanal, 76-letna Giovanna Ferfoglia vd. Fonda, 79-letna Maria Zupin vd. Scoria, 60-letni Raimondo Perentin, 67-1 etni Agatino Giro.
Namesto cvetja na grob ob sedemindvajseti obletnici usmrtitve tovarišev; Ivana Ivančiča, Vinka Bobka, Simona Kosa in Ivana Vadnjala — daruje za spomenik padlim partizanom na Opčinah 5000 lir — Stubel.
V	počastitev spomina Grozdanine mame Karle Cebohin daruje družina Tomšič 500 Ur za prosvetno društvo Ivan Cankar.
V	počastitev spomina pok. Justine Pečar daruje družina Morelj 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Grozdanine mame daruje družina Morelj 1000 lir za SZ Bor.
V	počastitev spomina mame Lojzke Cebohin, daruje Miro Stopar 1500 lir za prosvetno društvo «Ivan Cankar«.
Z ZBOROM SLOVENSKIH MADRIGALISTOV
V BOŽIČNO VZDUŠJE I
PRELEPIH BOŽIČNIH PESMI
Na polnoči grede Glej zvezdice božje Sveta noč
Prišla je lepa sveta noč Zveličar nam se je rodil Raduj, človek moj Zveličar nam je rojen
POHITITE. SICER BODO VSE PLOŠČE POŠLE I
tiiaika knjigatota
TRST, Ul. sv. Frančiška 20 (61792)

J
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
IR sr
Viale XX Settembre 16/111
19. decembra 1968
DREVI NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Glasovanje o sklepu za gradnjo naprav za popolno sežiganje smeti
V 15 Idili bo občina izplačala družbi, ki bo zgradila in upravljala naprave, kar 2.100.000.000 lir
Na drevišnji seji tržaškega občinskega sveta bodo glasovali o sklepu odbora, ki določa izročitev zasebnemu podjetju gradnje in upravljanje za 15 let naprav za uresničevanje mestnih odpadkov, odobritev zadevnih stroškov in posebnih dogovorov z družbo SASPI iz Firenc, ki je poslala občini najbolj ustrezno ponudbo.
Razprava o tem važnem vprašanju se je začela in zaključila na torkovi seji občinskega sveta in so v njo posegli predstavniki vseh strank. Med občinstvom so bili na seji tudi mnogi stanovalci s področja, na katerem bodo gradili omenjene naprave, ki so glasno pritrjevali ali pa izražali svoje nezadovoljstvo na izvajanja posameznih svetovalcev. Iz včasih pikrih pripomb, ki jih je dajalo občinstvo na ugotovitve predvsem svetovalcev večine, da je bil kraj, kjer bodo zgradili naprave (področje nad ra-
finerijo «Esso Standard*
indu-
strijskem pristanišču*) dobro izbran, je bilo razvidno, da so tamkajšnji stanovalci zaskrbljeni zaradi nevarnosti, da bo dovoz in uničevanje velikih količin smeti povzročalo smrad in da bodo v peči, v katerih bodo sežigali odpadke, uhajali strupeni plini in zastrupljali _ zrak. To zaskrbljenost sta župan in odbornik zavrnila, češ da bodo nameščene najbolj sodobne naprave.
Odbornik Vascotto je obširno obrazložil pomen gradnje teh naprav, kar bo omogočilo, da občina ne bo več vozila odpadkov v kraške doline. Dejal je, da se je občina odločila za sistem SASPI zaradi tega, ker ta predvideva uničenje oziroma upepelitev vseh odpadkov,_ razen kovinskih, in ne delno sežiganje in delno predelavo v smeti v organsko gnojilo. Popolna upepelitev vseh organskih in neorgan-skih snovi, 'ki sicer prednjačijo med sedanjimi mestnimi odpadki, je največje jamstvo, je dejal odbornik, da bo bližnja okolica zavarovana pred širjenjem smradu, ki bi ga povzročilo organsko gnojilo.
Glede dima in uhajanja plinov iz peči, je dejal odbornik bodo nameščeni posebni filtri, ki bodo pre-. prečevali Uhajanje strupenih hlapov. Celoten postopek pri uničeva-
nju smeti bo avtomatiziran, da ljudje ne bodo prišli v naposredni dotik z odpadki. Tovornjaki, ki bodo pripeljali smeti, bodo zavozili v posebne hermetične zaprte celice, kjer bodo raztovorili tovor, tako da se smrad ne bo širil niti v notranjosti podjetja.
Družba SASPI bo vložila za gradnjo naprav 836 milijonov lir. Ob-
Urnik trgovin za praznike
Iz tajništva Slovenskega gospodarskega združenja smo prejeli s prošnjo za objavo tole sporočilo:
Pristojno odborništvo pri deželni vladi je odredilo, naj trgovine med skorajšnjimi prazniki poslujejo po naslednjem urniku:
Cvetličarne bodo odprte vse nedelje od 20. do 31. decembra od 8. do 13. ure.
V	TOREK, 24. decembra —
božični predvečer: vse trgovine bodo smele podaljšati popoldanski delovni urnik do 21. ure. Trgovine z jestvinami pa bodo lahko pričele poslovati v popoldanskem času tudi eno uro pred rednim umikom.
V	SREDO, 25. decembra — božič — vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), slaščičarn in sorodnih trgovin (8—21.30).
V	ČETRTEK, 26. decembra, Štefanovo. Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7—12), cvetličarn (8—13), slaščičarn in sorodnih trgovin (8—21.30).
V	TOREK, 31. decembra: zadnji dan leta. Vse trgovine bodo lahko podaljšale popoldanski poslovni čas do 21. ure.
V	SREDO, 1. januarja —
Novega leta dan. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), slaščičarn in podobnih trgovin (8—21.30).
čina pa se bo obvezala, da bo družbi za 15 let odplačevala po 93 milijonov lir na račun vloženega kapitala, hkrati pa bo plačevala družbi 48 milijonov letno za obratovalne stroške in drugo. Skupno bo torej občina plačala za 15 let po 140 milijonov letno, kar pomeni, da bo družbi izplačala v 15 letih, 2 milijardi 100 milijonov _ lir. Seveda si bo družba v tem času prevzela vse stroške za gradnjo in vzdrževanje naprav, ter za osebje, ki bo zaposleno. Občinska uprava meni, da bo samo pri prevozu smeti, zaradi skrajšane razdalje, prihranila letno 61 milijonov lir.
Večina svetovalcev je izrazila za; dovoljstvo za sklep, saj bo sedaj končno rešeno vprašanje uničevanja smeti, ki jih že toliko let vozijo na Kras, kjer so iznakazili velika kraška področja. Toda nekateri svetovalci so poudarili tudi nevarnost, da se bo na področju industrijskega pristanišča še povečala zastrupitev zraka zaradi uhajanja strupenih dimov, kar bo škodovalo predvsem tamkajšnjemu prebivalstvu, ki bo hudo prizadeto. Na te pripombe in na zaskrbljenost prebivalcev samih, je župan zagotovil, da je imela in ima občinska uprava, ko skuša rešiti to važno vprašanje, pred seboj predvsem koristi prebivalstvu in da je zaskrbljena zlasti za njegovo zdravje. Zato se je tudi odločila za namestitev takšnih naprav, ki dajejo danes največje jamstvo v pogledu higiene, ker se bo celoten postopek o sprejemanju in sežiganju smeti vršil avtomatično in v zaprtih prostorih. Dim in para pa bosta uhajala v zrak skozi najbolj sodobne prečiščevalne naprave.
POMEMBNA OBG INSKA SEJA V SOVODNJAH
Izreden dosežek slovenske občine: ravnovesje med dohodki in izdatki
Proračun so soglasno odobrili - Zelo pomembni postavki so dohodki iz proste cone in trošarine - Odobritev nagrad in prispevkov
V razdobju od 9. do 15. decembra je občinski zdravnik ugotovil na področju tržaške občine 10 primerov škrlatinke, 1 primer ošpic (izven občine), 14 primerov noric, 2 primera epidemične priušesne slinavke, 3 primere rdečk. 1 primer garij (izven občine) ter 10 primerov kužnega vnetja jeter.
MiiimiiiiiiHiiiiiiiiiHiomiiiMMHiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiHmniiHiitttmrmiiiiiiiDmiiiHiKiiiiiMiimmiiintiimiiiriiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
RAZPRAVA PROTI NAMERNIM KRIVCEM PROMETNE NESREČE
Državni pravdnik zahteval za obtožence 51 let zapora
jj *	’*• •* -.*•! **<"'• 'r.i: i T.. 2.. -. j-Ji v. ’-*• “*	, • ***    1 » ' T; ’ ,' '< '-'.T' ;
Pugliese naj bi sedel 22, loretto 19 in Milessi 10 let - Danes se razprava nadaljuje
Obravnava proti trem mladeničem, ki so obtoženi, da so 24. novembra lani namerno povzročili hudo prometno nesrečo na vogalu ulic Palestrina in C. Battlsti, se bliža h kraju. Sinoči je javni toži-lec zahteval, naj porotno sodišče (predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar Strlppoli, obramba An-itonini, Poillucci, Padovam in Ferrero, zastopniki zasebni strank A-leffi, Kostoris, Uglessich in Bor-gna) spozna obtožence za krive namernega umora ter naj prisodi Giuseppu Puglieseju 22 let, Antoniu Lorellu 19 let in končno Fio-renzu Milessi 10 let zapora.
Javni tožilec dr. Brenči je Imel razmeroma zelo kratek obtožni govor, saj Je trajal komaj pol ure. V uvodu- je on sam pojasnil, zakaj ne bo razpravljal na dolgo ,n
kjer pride do izraza volja prizadetega, da napravi neko dejanje, ki pa žal s svojimi posledicami presega njegove naklepe. Gre za popolnoma nameren umor, kajti storilci so si lahko s svojim razumom predstavljali, da bi lahko imelo trčenje najhujše posledice.
Javni tožilec je zahteva! za obtožence le splošne olajševalne o-koiiščine in za Milesso in Lorella tudi olajševalno okoliščino, ker sta
skušala omiliti posledice zločin- hoiiAnlro otrok za let0 1968 tv, skega dejanja. Tožilec meni nam- za oožjčmco otrok za leto iw*.
reč da je dokazano, da je bil Mi-lessa pri gorečem avtu. Možno le tudi. da je bil tam Lorello. To
Občinska uprava v Sovodnjah ima uravnovešen proračun med izdatki in dohodki ter je tretja v pokrajini, ki ji je takšno ravnovesje u-spelo, Na seji občinskega sveta v torek zvečer so zanj glasovali vsi svetovalci. Sejo je otvoril župan Jože Ceščut, ki je razpravo o proračunu dal na prvo mesto na dnevnem redu. Tajnik dr. Štefan Bukovec je pojasnil posamezne proračunske postavke, ki izkazujejo 52 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Med dohodki iz davkov, ki znašajo 22 milijonov lir, sta najpomembnejša dohodka iz proste cone in trošarine, ki bosta navrgli vsak nekaj čez 7 milijonov lir; z družinskim davkom bodo prejeli 5 milijonov, z dodatnimi davki na zemljišča in zgradbe pa 1.8 milijona. Skoraj deset milijonov bo občinska uprava prejela od soudeležbe pri državnih davkih, medtem ko bo izven davčne obremenitve prejela še 5.8 milijona.
Med stroški uprave, ki znašajo
19	milijonov, so na prvem mestu stroški osebja s skoraj 16 milijoni; za vzgojo in kulturo bodo potrošili 4.3 milijona, za javno razsvetljavo 1.8 milijona, za bolniško oskrbo 2 milijona, za podporo nesposobnim za delo milijon lir. Domači nogometni ekipi bodo izplačali 150 tisoč lir, za občinske ceste 9.5 milijona, medtem ko bodo za odplačevanje posojil odrinili v prihodnjem letu 3.6 milijona lir. V diskusiji o proračunu so se oglasili številni svetovalci.
Svetovalci so nato odobrili najem posojila 7.6 milijona, da bi doprinesli svoj delež k znesku 30 milijonov lir, ki jih je država namenila za ureditev cest v občini. S tem stroškom bodo v občini a-sfaltirane domala vse občinske poti. Odobrili so pogodbo z INAM, po kateri bo občina plačevala po
20	odstotkov stroškov za bolnike z nalezljivimi boleznimi, INAM pa o-stalih 80 od sto. Organistom in mez narjem bodo izplačali 90 tisoč lir prispevka, za navijanje ure v so-vodenjskem zvoniku pa 20.000 lir letno. Dvema upraviteljema javnih telefonov v Sovodnjah in na Vrhu, kjer deluj«? komaj mesec dni, oc-do izplačevali po ,7.000 lir pesečno, nogometnemu društvu Sovodnje pa bodo za, tekoče, let? dali prispevek 150 tisoč lir. Odobrili 'so dosedanjo odškodnino za županovo delo ter potrdili račune, ki zadevajo ko-lavdacijo cestnih del za 10 milijonov lir. Ob koncu so sprejeli načrt za označenje in omejitev obljudenih središč v vseh vaseh občine;
Goriška prefektura je kot vsako I v glavnem so odobrili Podloženi leto nakazala tudi letos znesek 1,6 državni načrt, e ar za
obrazložil teze za XII. vsedržavni. varilcev iz tržiške ladjedelnice in kongres stranke s posebnim po-1 delavcev podjetja Meteor iz Ronk
udarkom na probleme v borbi za mir in mirno sožitje, ter na obsodbo blokovske politike.
Po njegovem poročilu se je razvila debata, pri kateri so razni govorniki poglobili nekatere probleme. Debato je zaključil pokrajinski sekretar Menichino. Ob zaključku so izvolili nov mestni odbor, člane razsodišča in delegate za pokrajinski kongres stranke. Odobrili s j tudi resolucijo, ki povzema glavne obravnavane probleme in sklepe.
Nalezljive bolezni
Prispevek prefekture občinam za božičnico
milijona lir občinkim podpornim ustanovam (ECA) na poriškem S tem bodo zaokrožili svoje sklade
možnost pa je treba Izključiti glede Puglieseja. ker mu je postalo slabo Na vsak način je tudi Milessa sokriv tragičnega dogodka Včerajšnja obravnava se je za-
šlroko glede kazenske in drugih 4e|a z zasliševanjem treh prič. Pr odgovornosti. Pred njim so nam- ... ■-	c,!—°i	ir
reč govorili zastopniki zasebnih strank, ki so razčlenili ves tragični dogodek v Ul. C Battisti ter sploh številne druge dogodke namernih prometnih nesreč, ki sta -jih povzročala vsaj Lorello in Pugliese,
Javni tožilec je priznal, da se je preiskava o tragičnem dogodku. kjer je izgubila življenje Lucla Bressanutti, začela v določeni meri na pobudo odv Borgne, ki je opravil zasebno preiskavo. Na podlagi izsledkov te preiskave je bilo mogoče sklepati, da je bil tragični dogodek v Ul. C. Battisti posledica naklepnega dejanja. Zato je prizadeti tožilec ukazal preiskovalnim organom letečega oddelka tržaške kvesture, da uvedejo strogo preiskavo posebno glede avtomobilov, ki sta bila večkrat zapletena v primere prometnih nesreč.
Glede obtožb materialne škode, ki so jo obtoženci povzročili, je dr.
Brenči menil, da so dokazi nesporni. Isto vej ja tudi za obtožbo goljufije, ali poskuša goljufije na škodo zavarovalnih ustanov.
Javni tožilec pa je menil, da bi bila neumestna obtožba kriminalnega združevanja, ker taka obtožba obvelja le v primeru izrazito dobro organiziranih roparskih in podobnih tolp. "	„ ,	■'
Glede osebne krivde Puglieseja, k.) je upravljal avto znamke «alfa romeo giulietta TI», ki je trčila v taksi, ki se je vnel, je javni tožilec trdil, da je ta nesporna. Posebno je poudaril izjavo Pugliese-Ja, ki je v preiskovalnem postopku izjavil, da mu je Lorello dobesedno rekel v Italijanskem tržaškem narečju: «Andemo a ciapar la giornata«. Ce so policijski organi točno napisali ta izraz, upoštevajoč dejstvo, da gre za agente in iunkclonarje, ki niso iz Trsta, pomeni, da je PUgliese zares to izpovedal.
V nadaljevanju svojega govora Je Javni tožilec izključil možnost namernega umora bodisi v smislu
vsoto so porazdelili med podporne ustanove raznih občin in druge dobrodelne zavode.
va le pričala Florella Vadnov, ki je zahajala v bar Ovidio skupaj s svojimi prijateljicami. V tem baru je bilo znano, da je Lorello rad povzročal namerne prometne nesreče Francesco Canofelli le bil osebno prizadet pri neki podobni «nesreči». La Greca Salvatore ie izjavil, da se je izogibal, da bi se peljal z Lorellovim avtom, ker )e bilo znano, da Je mladenič namerno povzročali nesreče. Priča Bernardo Del Coni, nj prišel na obravnavo Iz zapisnika je razvidno, da je Del Cont. natakar po po-kiicu. prihitel med prvimi na kraj nesreče. Tam je opazil le nekega plavolasega mladeniča (mogoče le šln za Milesso)
Nato so spregovoril! zastopniki zasebne stranke, ki so vsi zahtevali, naj porotniki spoznajo obtožence za krive namernega umora. Seveda so zahtevali tudi ustrezno odškodnino za svoje varovance. Ta odškodnina naj bi bila zelo visoka posebno za Maria Bressanuttija. katerega je materina smrt hudo prizadela tudi gmotno. Eden od zastopnikov zasebne stranke pa je namignil tudi na možnost, da bi porotniki upoštevali morebitno civilno odgovornost šoferja taksija. To možnost pa je javni tožilec izključil v svojem govoru. Ta poskus je treba pripisati dejstvu, da storilci dejanja ne razpolagajo z denarnimi sredstvi, da bi povrnili škodo ter bi zato obstajala edinole možnost, da se pokliče, kot civilno odgovorna, neka zavarovalna ustanova.
Na popoldanskem zasedanju sta poleg javnega tožilca govorila tudi odvetnika Ferrero in Poullucci, ki zastopata obtoženca Milessa, oziroma Pugliesija. Odv. Ferrero je zahteval za svojega varovanca o-prostitev. ker dejanje nj kaznivo, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Odv. Poillucci se je glede Pugliesija skliceval na določbe čl. 586 k. z., kj ureja določena vpra-
Iz goriške bolnišnice
Včeraj zjutraj ob 8.45 so nudili prvo pomoč v gor iški splošni bol nišnici 39 letnemu Liviju Muraru iz Romansa, Ul. Monache 20 Ko je delal v mesarskem podjetju Mor-gante v Romansu, kjei dela kot mesar, ga je neki delovni tovariš po nesreči pri brušenju noža ranil na levem podlaktu. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 7 dneh.
V tovarni «La Giulia* v Štandre-žu se je ponesrečila na delu 17-letna Adriana elemente iz Casegliana. V bolnišnici so ji nudili pomoč zaradi rane nad levim očesom Okrevala bo v 4 dneh.
Ob 16. uri pa so pripeljali v bolnišnico 47 letno Anito Pavazza iz Trsta, Ul. Marconi, ki se je malo prej ponesrečila v baru Ferigo v Gorici, kjer ji je spodrsnilo. Ugotovili so ji zlom desne roke v zapestju ter jo pridržali za 30 dni na zdravljenju.
vodnje, so ga malenkostno popravili.
Ker je bila to zadnja seja so-vodenjskega občinskega sveta, se je župan Ceščut zahvalil vsem svetovalcem za pridno obiskovanje občinskih sej in za prispevek, ki so ga dali pri sprejemanju važnih odločitev, ter jim ob zaključku voščil vesele praznike in srečno novo leto z željo, da bi ta voščila sporočili tudi svojim družinam in vsem ostalim občanom; po seji jih je povabil na zakusko.
Danes protestni pohod delavcev iz Tržiča
Za danes dopoldne ob 10. uri je
v Gorico. Po programu se bodo s transparenti in protestnimi napisi zbrali pred prefekturo na Travniki! in njihova delegacija bo zaprosila za sprejem pri prefektu. Delegacija naj bi orisala prefektu njihov položaj in ga zaprosila za posredovanje.
Interpelacija v senatu zaradi zapore v Inlesu
Senator PSIUP Albarello je predložil v senatu interpelacijo glede položaja v tekstilni tovarni Intes v Zdravščini. V njej ostro obsoja samovoljnost dvakratne zapore tega podjetja ter zahteva proti vodstvu
OB 24-LETNICI NJIHOVE SMRTI
Počastitev spomina
V'
padlih borcev v Čedadu
Med ustreljenimi je bilo tudi več slovenskih domačinov V Trčmunu je umrl najstarejši beneški Slovenec
Preteklo nedeljo dopoldne so v nih ulicah do športnega igrišča, Čedadu slovesno počastili spomin kjer je postavljena spominska plo-padlih borcev za svobodo ob 24- šča z imeni 8 padlih partizanov, letnici njihove mučeniške smrti. med katerimi so tudi imena treh Ob 10. uri so se zbrali pred žu- slovenskih borcev iz Goriških Brd.
napovedan protestni pohod elektro-! primerne sankcije.
panstvom v Čedadu učenci osnovnih in srednjih šol, meščani, bivši borci in člani krajevne sekcije AN Pl, dalje predstavniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti, z zastavami in občinskim praporom. Župana, ki je bil odsoten zaradi opravkov v Rimu, je zastopal upokojeni general Olivieri. Župan iz Vidma pa je poslal brzojavko z opravičilom, ker ni mogel priti osebno na proslavo.
Posebna delegacija je najprej odnesla šop cvetja pred ploščo na most Rugo Emiliano, kjer so zadnji dan vojne padli domači partizani, ko so hoteli preprečiti beg Nemcev iz mesta. Ista delegacija je poklonila venec čedadske občine pred spomenikom padlih v vojni in v odporniškem gibanju.
Za tem se je ob 10.15 razvila izpred županstva povorka po mest-
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiliiiiiiiliiiiiiiHiiiniiiiiiiMKiiiN
NA POKRAJINSKEM URADE ZA DELO
Pogajanja za proizvodno nagrado v podjetjih INTES in «La Giulia»
Danes dvourna stavka v tekstilnih podjetjih na Goriškem
V ponedeljek popoldne je bil na pokrajinskem uradu za delo v Gorici sestanek med predstavniki treh sindikalnih organizacij in vodstvom tovarne INTES iz Zdravščine v zvezi s sporom za določitev in izplačilo splošne nagrade.
Pogajanje se je zavleklo 5 ur. Sindikalisti so predlagali postopno povišanje proizvodne nagrade za vsakih 6 mesecev od mesečnih 3.500 in 4.000 lir za leto 1968 do 4.506 in 5.000 lir mesečno za 1969. Vodstvo INTES pa je predlagalo poviške na uro in sicer od 5.50 na uro do 9 lir v letu 1969, ker je razlika med enimi in drugimi precejšnja tako v višini zneska kot načinu obračuna, so sindikalni predstavniki tudi aa predlog urada za delo odnesli nadaljnjo razpravo o tem na naslednji sestanek, ki bo v ponedeljek, 23. t.m. ob 16. uri.
Včeraj pa je bil v uradu za delo sestanek med sindikalisti in predstavniki slaščičarskega podjetja *La
Giulia», na katerem so proučili zahteve delavcev o zvišanju proiz vodne nagrade v tem podjetju. Po dveurni razpravi so na predlog sindikatov za povišek do 90 odstotkov, predstavniki vodstva tovarne predlagali povišek 6 do 7 odst. Sindikati se niso strinjali s tem predlogom ter so predlagali nadaljevanje pogajanj danes, v četrtek, 19. t. m.
V skladu z navodili osrednjega vodstva sindikalnih organizacij so pokrajinska tajništva sindikatov CG IL, CISL in UIL odredili za danes, 19. t.m., dvourno stavko za odpravo conskih razlik v plači po tekstilnih podjetjih na Gdriškem! Stavka velja za zadnji dve uri dela v posameznih izmenah ter ?S tiče naslednjih podjetij:	Ijekptilpa to^
varna v Podgori, tekstilna tovarna v Sovodnjah, Mucchiut, INTS v Zdravščini in Torcitura v Vittorio Venoto.
Predavanje o marksizmu ob 150-lctnici Marxa
Ti partizani so bili ustreljeni decembra 1944 prav na mestu, kjer je sedaj postavljena spominska plošča z njihovimi imeni. Sprevod se je ustavil pred ploščo, kjer je zbrane pozdravil predsednik odporniškega gibanja iz Čedada prof. Bront. Glavni govor, v katerem se je spomnil žrtve padlih borcev, pa je imel Fcderico Vincenti, tajnik
videmske federacije ANPI.
* * *
V Trčmunu, majhni vasi v So-vodenjski občini v Beneški Sloveniji, ki je znana jx> tem, da se je tam rodil in umrl znani buditelj beneških Slovencev prof, Ivan Trinko, so pred dnevi pokopali najstarejšega vaščana, ki je bil obenem tudi najstarejši beneški Slovenec, Valentina Trinka. Mož je dočakal lepo starost 98 let. Dva dni pred smrtjo je bil še pri dobrih močeh ter je pomagal svojcem pri vsakodnevnih opravkih pn kmetiji in okrog hiše. Pokojni je bil bratranec prof. Ivana Trinka; med njegovimi številnimi vnuki pa je celo eden, ki služi pri telesni straži predsednika republike.
M. K.
Janja namernega ■ in nenamerne-navadnih prometnih nesreč kakor za umora. Obravnava se bo na-tudi v smislu kazenskih dejanj.1 ialjevala danes ob 9.30.
Mimo 1KI»“ PBOSEK
predvaja danes, 19. t. m. ob 19.30 Cinemascope Technicolor barvni filmi
Dva posega gasilcev
Včeraj dopoldne ob 11.45 so poklicali goriške gasilce v Borgo Ca-stello 14, kjer so se v stanovanju Rinalda Sauniga vnele saje v dimniku. Gasilci so očistili dimnik in pogasili tleče saje ter tako odstranili nadaljnjo nevarnost požara. Škoda je le majhna.
Popoldne ob 14.35 pa so morali gasilci še v Krmin, kjer se je v bližini gostilne Mugherli vgreznilo eno kolo tovornjaka podjetja Safem iz Trsta, ki je prevažal cevi za cestna dela, in material za telefonske napeljave. Dvignili so tovornjak in ga spravili zopet na trdo cestišče.
Kongres mestne sekcije KPI
Pred dnevi je bil na sedežu v Gorici VIII. kongres mestne sekcije KPI v Gorici, ki so se ga udeležili predstavniki mestnih četrti in goriških tovarn.
Poročilo je podal dosedanji sekretar sekcije Chiarion Italo, ki je
Na sedežu Rotary kluba v Gorici je inž. Lodatti predaval o marksizmu ob 150-letnici rojstva njegovega začetnika.
Govornik je v svojih izvajanjih poudaril kulturno važnost marksizma, ki so ga proučevali tudi v Italiji že v prejšnjem stoletju od Croceja do Giovannija Gentileja; ta študij so še poglobili po drugi sve-1 in povabilo ljubiteljev tovni vojni. Govoril je tudi o raz- ’ voju marksistične misli, od hegeljanske^ filozofije' d(v historičnega materializma ter o dopolnitvi in pre tP/Rp,	i	,marksistič-
nih, položajev, ,ki ,ao .bih pozneje razviti v sovjetskem komunizmu.
Proučil je in citiral tudi nekaj misli iz «Kapitala», ki je največje Mar-xovo delo.
Njegovim izvajanjem, ki so jih poslušalci sprejeli s ploskanjem, je sledila krajša debata.
Predvajanj« planinskih diapozitivov v Novi Gorici
Jutri, v petek zvečer ob 19.30 bodo v dvorani sodne palače v Novi Gorici predvajali planinske diapozitive, »tretjega natečaja Treh Be-nečij planinskih posnetkov, «ki ga je organiziralo italijansko planinsko društvo v Gorici (CAI)
Kot znano je pobuda doživela lep uspeh in 23. novembra so v Gorici razdelili nagrade zmagovalcem ter predvajali 126 najboljših posnetkov s planinskimi motivi. Vseh udeležencev pri natečaju je bilo 188 in so predložili 748 diapozitivov.
Jutrišnje predvajanje najboljših diapozitivov v Novi Gorici (na željo planinske fotografije iz Nove Gorice), bo zaključek serije takih predvajanj po Goriškem in v Furlaniji. Pri predvajanju teh diapozitivov jih bodo tudi komentirali v slovensščini. Med diapozitivi so tudi nekateri posnetki slovenskih planincev iz Gorice.
Skupina 1(1 letnikov iz Štandreža je prej; nji teden imela skupno večerjo, na kateri se je zbralo več kot deset vaščanov, rojenih v vasi 1928. leta. Popoldne so ponesli venec na pokopališče, kjer so pokopani njihovi vrstniki, zvečer so imeli skupno mašo, potem pa še večerjo, med katero so napravili tudi sliko za spomin, ki so nam jo poslali v objavo
iiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiikiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
S sodelovanjem policije ob meji so prijeli tatove avtomobilov
Pet mladoletnikov iz Zagreba so pri Rdeči hiši izročili jugoslovanski policiji - V nedeljo otvoritev dveh večjih vlečnic v Črnem vrhu
L ’AREM
Igrajo: CARROLL BAKER, GASTONE MOSCHIN, RENATO SALVATORE
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan!
Prometna nesreča dveh Podgorcev
Sinoči okrog 20. ure se je pripetila pri železniškem podvozu v Podgori prometna nesreča, pri kateri sta bila ranjena dva moža iz Pod-gore, 35-letni Jožef Hlede iz Ulice 4. novembra 29 in 22-letni Walter Hvalič iz Ul. Brigata Cuneo 5.
Hvalič je bil ustavljen na cesti, kjer je popravljal kolo, ko se je pripeljal mimo z mopedom Hlede, ki ga je zadel od strani in povzročil padec obeh. Z rešilnim vozom Zelenega križa so ju odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so Hledeta pridržali za 10 dni na zdravljenju, Hvaliču so pa dali prvo pomoč, ter bo okreval v 7 dneh.
Sodelovanje jugoslovanske in italijanske policije ob meji je že večkrat rodilo pomembne sadove. Enega največjih uspehov pa lahko zabeležimo danes. Hitra akcija je pomagala odkriti povzročiteljem hude prometne nesreče prejšnji petek ponoči v Novi Gorici, pri kateri je bil hudo poškodovan 24-letni delavec Rafael Kogoj iz Lokovca. Neznanec se je namreč z osebnim avtomobilom zaletel v delavca ter potem pobegnil.
Organi javne varnosti iz Nove -Gorice, ki so naslednji dan zasledili v stranski ulici v Solkanu parkiran »fiat 124» brez registrskih tablic, so zasumili, da je njegov voznik zbežal čez mejo v Italijo. O tem so obvestili italijansko policijo, ki je ppdvzela potrebne ukrepe. Akcija je že naslednji dan _ rodila uspeh. Policija je namreč v Piacenzi prišla na sled skupini petih mladoletnikov, ki so z avtomobilom bežali pred njo z avto ceste na neko dvorišče, kjer so zadeli v drvarnico. Po zaslišanjih so priznali, da so doma iz Zagreba ter da so ukradli dva osebna avtomo-
bila v Italiji in sicer v Gorici fiat 1500 ter v Sacilu alfa romeo. Priznali so tudi, da so ilegalno prestopili mejo ter povzročili nesrečo v Novi Gorici. Predsinočnjim je italijanska policija vrnila mladoletnike jugoslovanskim oblastem.
Dodamo naj še, da je policija ob aretaciji mladoletnikov v Sacilu našla tudi avto fiat 1500 ki je last 70-letnega goriškega trgovca Michelangela Brizzija iz Ul. Maniac-co 8. Avto so pogrešali že v noči od sobote na nedeljo, ko se je z njim vozil Brizzijev sin 28 letni Giuseppe, ki ga je začasno parkiral v Ul. Faiti, od koder so ga tatovi odpeljali.
V črnem vrhu nad Idrijo hite s pripravami na zimsko sezono, «i bo po mnenju mnogih uspešnejša od vseh dosedanjih. Podjetje Adria iz Ankarana je namreč pripravilo program obsežnih investicij v to znano turistično središče, ki bodo znašale skupaj nad dve milijardi dinarjev. Akcija je zdaj v teku.
Za novo sezono bo Črni vrh dobil dve večji vlečnici ter priročni bife za smučarje. Pripravili so tudi parkirni prostor za 250 do 300 osebnih avtomobilov. Za obe vlečnici postavljajo sedaj žice in če le ne bo vreme preveč nagajalo, ju bodo ,v nedeljo krstili.
Kaj bosta pomenili žičnici naj pove podatek, da je stara žičnica imela zmogljivost okoli 250 smučar-
Uradna otvoritev fakultete v Vidmu
Včeraj dopoldne ob 11. url je bila v grajskem salonu v Vidmu u-redna svečanost otvoritve nove fakultete za tuje jezike in literaturo, ki je povezana z univerzo v Trstu.
Svečanosti so se udeležili številni deželni In krajevni predstavniki oblasti In poslanec Armani. Goste je pozdravil videmski župan prof. Cadetto, ki je obenem poudaril pomen te nove pridobitve za nadaljnji razvoj furlanske kulture.
Za njim je govoril predsednik deželne uprave Berzanti, ki je naglasil, da je univerza v Vidmu sad prizadevanj krajevnih in deželnih organov ob razumevanju vodstva tržaške univerze in šolskega ministrstva. Za njim Je govoril rektor tržaške univerze Origone, ki je med drugim obrazložil, zakaj Je prišlo do otvoritve te visoke šole v Vidmu ter poudaril njen pomen. Kot zadnji je govoril tudi prof. Giovan-ni Rinaldi, ki je predsednik tehničnega odbora nove univerze, ter prof. Carlo Guido Mor.
Svečanosti je prisostvovalo precej občinstva, ki je napolnilo dvorano. Omenimo naj še, da se je pojavila pred vrati tudi skupina študentov, med katerimi nekateri iz Trsta, ki so protestirali, vendar ni bilo nobenih izgredov in tudi policija ni posegla ter jih Je pustila na miru.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA
PROSVETNA
SLOVENSK1 ZVEZA
priredijo v nedeljo, 22. decembra ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 13, osrednjo
CANKARJEVO
PROSLA VO
ob 50-letnici pisateljeve smrti.
Sodelujejo: Filibert Benedetič, zbor Kras, Aleksander Vodopivec, Mira Sardočeva, Ivan Sancin, Stane Starešinič, Silvan Križmaneie, Nora Jankovič.
Režija: Adrijan Rustja
Vstopnina: 300 lir, dijaki 100 lir. Predprodaja in rezervacija vstopnic od četrtka dalje na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1, telefon 24-95.
700 milijonov lir za videmsko bolnišnico
Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag je podpisal odlok za dodelitev 700 milijonov lir videmski civilni bolnišnici. Gre za polovico izdatka za prvi obrok del za zgraditev osrednjega paviljona, v katerem bodo upravni uradi, ra diološki oddelek, oddelek za takojšnjo pomoč, za poživitev in za krvno banko. Prispevek so dali na
jev na uro, medtem ko bo zna- podlagi deželnega zakona št. 36 iz šala zmogljivost novih vlečnic oko- leta 1965. Na ta način bodo lahko
li 140 smučarjev. Razen tega so podaljšali za- dobrih 150 metrov tudi glavno smučarsko progo, da bo odslej dolga dobrega pol kilometra.
Črni vrh je bil doslej navezan predvsem na tržaške smučarje. Pred kratkim pa so uredili cesto ter jo asfaltirali še do Godoviča. Zato pričakujejo poslej tudi več Ljubljančanov. Omeniti velja, da se je za novo sezono modernizirala tudi gostilna pri Metki, ki je dobila novo restavracijo s 60 sedeži. V tej gostilni so uredili tudi centralno kurjavo.
začeli dela za okrepitev videmske bolnišnice.
Melioracijska dela
Posvetovalni odbor za melioracije je proučil načrt raznih melioracijskih del v skupni vrednosti 210 milijonov lir. Izrekel je svoje mnenje o štirinajstih načrtih za razna vodna in gozdarska dela ter o treh variantah javnih del. Med drugim se tičejo ta del.i občin: Na Beli, Pontebba, Tipana, Tavorjana, Za graj, vasi Njivica itd.
(j uri ca
GORSO. 17.00, 22.00:	«Mayerling»,
O. Sharif in C. Denevue; ameriški kinemaskopski film v barvah. VERDI. 17.15, 22.00: «Due sporche carogne«, A Delon in C. Bron-son, francoski film v barvah MODERNISSIMO. 17.15, 22:« Stan-lio e Ollio teste dure«, S. Lau-rel in O. Hardy; ameriški film. VITTORIA. 17.15: «Una piccola ra-gazza calda», G. Ekman in B. Anderbermg; švedski film, mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE, 17.15, 21.30: «La mano che ucciden, R. Jonson in D. Dors; ameriški film v barvah.
Iršič
AZZURRO. 21.00: Koncert pevskega zbora «E Grion» lz Tržiča — Na sporedu so furlanske pesmi EXCELSIOR. 16.00: «Lo strangola-tore di Boston,), T Curtis in H, Fonda. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «11 segreto dello scorpione«, A. Sord in Sh. Eaton. Kinemaskope v barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 2972.
TRŽIČ
Danes ves dan ta ponoči je v Tržiču odprta lekarna «Centrale», dr. Fitz ta Enneri. Piazza Repub-blica 26, tel. 72-341.
RONKE
Danes Je odprta lekarna «AUa stazione« dr. Mattitti, Vermeglian, Via Garibaldi 3 - tel. 77744«.
NOGOMET
SREDNJEEVROPSKI POKAL
Prenizki zmagi Cagliarija in Palerma: oba izločena
Obe ekipi sta (na domačih igriščih) izpadli zaradi slabše razlike v golih
CAGLIARI — SPORTCLUB (Du naj) 2:1 (2:0)
Postavi moštev
CAGLIARI:	Albertosi; Zignoli,
Longoni; Cera, Niccolai, Tomasini; Nene, Brugnera, Hitchens, Greatti, Riva,
SPORTCLUB:	Kaipel; Linhart,
Blankenburg; Haider, Schmidrad-ner, Hoff II; Laudrup, Wallner, Buzek, Gayer, Hormayer (Onger).
SODNIK: Emsberger (Madž.)
STRELCA: Brugnera v 14’ in 16’ p.p. ter Onger v 37’ d. p.
Cagiiari je sicer na svojem domačem igrišču zmagal, vendar je kljub temu izpadel iz tega tekmovanja. V prvi tekmi na Dunaju ga Je namreč premagala avstrijska e-najsterica z 1:0 in ker na tujem doseženi goli Štejejo dvojno (v primeru, če je vsako moštvo osvojilo eno zmago in enako število golov) je končni uradni skupni izid te tekme 3:2 za Avstrijce.
Tekma sama se je odvijala v dežju Domačini so igrali že v začetku v zelo ostrem tempu in Brugnera je v dveh samih minutah kar dvakrat potresel nasprotno mrežo. Avstrijci so prešli po obeh prejetih golih v protinapad in so nevarno ogrožali Albertosija, ki je nekajkrat rešil svoja vrata z izredno drznimi posegi.
V drugem polčasu je trener Sco-pigno zamenjal Brugnero z Bonin-segno in to se je v igri Cagliarija takoj poznalo. Kakovost igre Italijanov je namreč močno padla in tako je v 37’ Onger poraz zmanjšal na eno točko razlike, kar je gostom zadostovalo za uvrstitev v višje kolo.
Avstrijci niso pokazali posebno lepega nogometa, pa tudi Cagiiari ni blestel. Najslabše pa je igral prav najboljši strelec prve italijanske lige Riva.
Pet minut pred koncem tekme •o se igralci stepli med seboj in
so letele tudi pesti. Sodnik je dva izključil: Hoffa in Boninsegno. Zadnjega po krivici, ker je udarec zaradi katerega je bil izključen sprožil Riva, a sodnik tega ni videl.
* * *
PALERMO — INTER BRATISLA
VA 1:0 (0:0)
Postavi moštev
PALERMO: Cei; Costantini, Furi-no; Lancini, Giubertoni, Landri;
Pellizzaro, Landoni, Troia, Reia,
Ferrari.
INTER BRATISLAVA: Javorek;
Hrica, Solin; Dutsch, Binovsky,
JurkoC Oblpžinsky, Levicky, Szi-kopa, Medvid, Ondrašek.
SODNIK:	Zečevič	(Jugoslavija).
STRELEC: Pellizzaro v 12’ dp.
Vsi napori Palerma, da bi se prebil v drugo kolo tekmovanja za srednjeevropski pokal so ostali brezuspešni. Zmaga je sicer ostala v rokah Sicilijancev, toda napredovali so Cehoslovaki, ki so doma premagali Italijane kar s 3:0. Izločitev Palerma je v bistvu pravič-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
na, saj so gostje pokazali res dober nogomet in so s svojo igro presenetili. Cehoslovaki se namreč kljub prednosti, ki so si jo priborili doma, niso zaprli v obrambo, ampak so napadli često celo s petimi napadalci. Vsi gostje so pokazali odlično kondicijo, dobro tehniko, uglašeno uigranost in zanesljivo igro.
Palermo, katerega je spočetka igra gostov presenetila, je polagoma prišel do sape in je v 12’ drugega polčasa dosegel edini gol tekme, ko je od prečke odbito žogo potisnil v mrežo Pellizzaro. Ta zadetek pa ni mogel preprečiti izpada Palerma.
Petris zopet nastopa
Znani bivši nogometaš Triestine Petris, ki je nastopal tudi v italijanski državni reprezentanci je pri 32-tih letih starosti zopet začel igrati. Nastopa za Pro Tolmezzo.
V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI
Brazilija ni uspela premagati Jugoslavije
Končni izid tekme, ki so jo odigrali v Rio de Janeiru je bil 3:3 (1:1)
RIO DE JANEIRO, 18. — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Rio de Janeiru sta se pred 60,000 gledalci pomerili državni reprezentanci Brazilije in Jugoslavije v naslednjih postavah:
BRAZILIJA: Picasso (Alberto); Carlos Alberto, Jurandir (Esala), Dias, Everaldo, Gerson; Rivelino (Dirceu Lopes), Tostao, Luis Carlos, Pele, Edu (Vava).
JUGOSLAVIJA: čurkovič; Cvek (Paunovič), Gračanin; Pavlovič, Holcer, Dojčinovski; Spasovski, Belin, Musemič (Bukal), Ačimovič, Džajič.
SODNIK: Comenzanal (Argentina).
Po rezultatu 2:2 z Zahodno Nemčijo, je morala zdaj brazilska državna reprezentanca zopet deliti točke v mednarodni tekmi z Jugoslavijo. V tej tekmi so namreč Jugoslovani domačine prisilili k delitvi točk z golom, ki so ga dosegli v zadnjih sekundah igre. Brazilci so sicer predvajali sijajen in du-
ODBOJKA
MEDŠOLSKO MOŠKO PRVENSTVO
Slovenski licej prvi tudi po tretjem kolu
Drugo moštvo slovenske gimnazije poraženo z 2:0 v tekmi s pomorsko šolo
Kot je bilo pričakovati je uspelo prvi ekipi slovenskega lioeja obdržati 'svoje prvo mesto na lestvici. Z današnjo zmago so si slo-
Naraščajniško košarkarsko prvenstvo: Bor — Tricolore
venski fantje zagotovili vstop v finale in s tem verjetno tudi zmago v tem delu prvenstva, saj morajo odigrati le še eno tekmo proti šesterki Petrarce, ki bo na sporedu v soboto 21. decembra ob 17.30 v telovadnici v Ul. della Val-le. Za zmago pa se bodo morali naši fantje temeljito potruditi, saj je Petrarca dobro moštvo. Včeraj J« premagala šesterko IPSIA z 2:0.
O včerajšnji tekmi med slovenskim licejem A in šolsko reprezentanco zavoda Da Vincj B ne moremo mnogo povedati. Za slovenski licej je bila ta ekipa prešibka. da bi lahko v tem srečanju pokazal vse svoje odlike in znanje. Poudariti pa moramo, da so slovenski fantje tokrat igrali bolj povezano, kot pa v prejšnjih tekmah in so tudi igro zelo uspešno gradili. Nasprotnikom je uspelo zbrati v prvem setu 7, v drugem pa 9 točk.
B ekipa slovenskega liceja je včeraj nastopila proti reprezentanci pomorske šole in je tekmo izgubila z 2:0. Fantje so se zelo potrudili z igro, toda premoč nasprotnikov je bila prevelika in o-čitna. V tej skupini sta gotova finalista Volta in Da Vinci.
A SKUPINA IZIDI
Sloven. licej A - Da Vinci B 2:0
Petrarca - IPSIA 2:0
Da Vinci B — IPSIA 2:1 LESTVICA
Slovenski	licej A	3	3	0	6:1	6
Petrarca		2	2	0	4:0	4
IPSIA		4	I	3	4:6	2
Da Vinci	B	3	1	2	2:5	2
Dante		2	0	2	0:4	0
B SKUPINA IZIDI
Volta - Pomorska šola 2:0 Slov. licej B - Pomorska šola 0:2 Da Vinci A - Galilej 2:0
LESTVICA
Volta
Da Vinci A Pomorska šola Galilej
Slovenski licej B
6:0
6:1
3:4
0:2
0:6
INKA
HOKU M trn
KAC-Cortina 2:0
CELOVEC, 18. — V okviru tekmovanja za alpski hokejski pokal je v Celovcu domači KAC premagal italijansko ekipo Cortina Do-ria z 2:0.
MEDDRŽAVNI NOGOMET
Argentina-Poljska 1:0
BUENOS AIRES, 18. — V meddržavnem nogometnem srečanju v Buenos Airesu je Argentina premagala Poljsko z 1:0 (1:0).
Vsako moštvo je streljalo po eno enajstmetrovko. Argentinec Savoy je v 36’ d. p. svojo realiziral, Poljak Dejna pa je svojo zgrešil. Srečanje je motil močan veter in slaba razsvetljava.
SPDT prireja začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj, ki bo vsako nedeljo od 12. januarja v Črnem vrhu nad I-drijo. Ob priliki tečaja bo vsa ko nedeljo tudi avtobusni izlet Prijave v Trstu, Ul. Geppa 9 * * *
Smučarski odsek SPDT sporoča, da bo tudi letos priredil zimovanje s smučarskim tečajem v Kranjski gori od 26.12 1968 do 2. 1. 1969. Vpisovanje v Trstu, Ul. Geppa 9 II. Ob prijavi je treba položiti na ra čun 10 tisoč lir.
hovi-t nogomet, vendar niso mogli opraviti ničesar proti svojim izredno zagrizenim nasprotnikom, ki so sicer igrali manj slikovito, zato pa bolj koristno. Pele je s svojimi soigralci preveč popustil pred zahtevami občinstva in je premalo upošteval, da so sposobni njihovi gostje izrednega povzetka in novega vzpona tudi v najtežjih trenutkih.
Jugoslovani so dosegli prvi gol že v 7’, ko je Spasovski poslal v mrežo diagonalno podajo Džajiča. Brazilci so krenili v protinapad, toda Jugoslovani so držali vajeti svoje obrambe trdno v rokah in šele v 39’ je prišlo do izenačenja: Pavlovič je sredi svojega kazenskega prostora zrušil Peleja in sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Carlos Alberto realiziral.
V drugem polčasu je v 3’ Džajič z bliskovito akcijo preigral nasprotno obrambo in je dosegel drugi gol za svojo reprezentanco. Po številnih brezuspešnih napadih je Brazilija v 15’ zopet izenačila: vratar čurkovič je Rivelinov strel izpustil iz rok in Pele Je žogo potisnil v mrežo. Tretji gol za domačine je dosegel v 22’ veteran Vava. kj je Braziliji pomagal o-svajati naslov svetovnega prvaka še na švedskem. Vse je kazalo, da i-majo Brazilci zmago že v žepu, ko je Bukal v zadnjih sekundah srečanja izredno prisebno z glavo spremenil pot žogi, ki je prihajala od Spasovskega in tako je obveljal neodločen izid.
čeprav so Brazilci med najboljšimi nogometaši na svetu (dvakrat so bili svetovni prvaki) pa je obračun srečanj med njimi in Jugoslovani po tej tekmi vendarle izredno izenačen. Reprezentanci sta se doslej srečali šestkrat: dve zmagi je osvojila Brazilija, dve, Jugoslavija, dve srečanji pa sta bili neodločeni. Razlika v golih pa je po tej tekmi 14:13 za Jugoslavijo.
• * *
Osmina finala sejemskega pokala:
Setubal (Port.) - Fiorentina 3:0
H0B0MCT
3. AMATERSKA LIGA
Zelo uspešno kolo prvenstva za slovenske enajsterice
Edini poraz je doživela podlonjerska ekipa Uniona
KOŠARKA
Letalo ni moglo pristati v Tirani
BARI, 18. — Letalo, ki je peljalo v Tirano košarkarje ekipe O-ransoda Cantu na tekmo z albansko ekipo Partizani (veljavno za pokal evropskih prvakov) je moralo pristati v Bariju. Zaradi slabega vremena nad Albanijo je mora! namreč pilot spremeniti smer poleta in pristati v Italiji. Potovanje bodo nadaljevali jutri — če bo vreme dopuščalo.
Nedeljski zavrtljaj je bil nadvse uspešen za naše enajsterice, ki so vse (razen Uniona) prišle do obeh točk in so si s tem seveda izboljšale svoj položaj na lestvici.
Coop - Primorec
Točki za Trebence
Trebenci so se v nedeljo vrnili domov z dvema točkama v žepu, kateri so si izbojevali celo na tujem igrišču. Zmaga rdečih je bila popolnoma zaslužena, saj so zaigrali precej bolje od nasprotnika, zlasti v prvem polčasu, ko je Križmančič R. dvakrat potresel mrežo Tržačanov. V nadaljevanju srečanja, pa so Trebenci misleč, da imajo zmago že v žepu, nekoliko popustili. Domačini so to seveda izkoristili, bolje so organizirali svojo igro in skušali znižati izid. To pa jim je preprečila hladnokrvna in odločna trebenska o-bramba. Ker pa so Trebenci spoznali, da gre obrambna taktika boli v račun nasprotnikom, kot pa njim, so zopet pritisnili močneje, Coop’ se je moral umakniti v obrambo in zmaga je ostala v trebenskiii rokah.
Union - Inter SS
Neuspeh Podlonjercev
Podlonjerci so v nedeljo klonili
iiiHiimHiiiiiMiiiiimiiiimiiiiiiimiimiiiiuiimiimi
Benvenuti noče govorili za slovenski radio
TRST. 18. — Potem ko je v San-remu ohranil svoj naslov svetovnega prvaka srednje teže v dvoboju z Amerikancem Fullmerjem, se je Nino Benvenuti vrnil na svoj dom v Trst. Ob prihodu v Trst ni bil deležen nobenega posebnega sprejema.
Pred zadnjim srečanjem s Fullmerjem je Benvenutija prosila za intervju tudi tržaška slovenska radijska postaja Trst A. Reporterju Alfredu Provenzaliju pa je Benvenuti (ki Je po rodu iz Izole in je pred časom v Trstu kandidiral na volitvah na listi MSI) odločno odklonil vsako izjavo za slovenske oddaje tržaškega radia.
To stališče Benvenutija do Slovencev postavlja tega boksarja vsekakor v zelo čudno luč, zlasti, ker kaj takega od športnika res ne bi pričakovali. Danes, ko so se odnosi med obema narodnostima na našem področju tako spremenili in je prišlo zlasti v športu do tesnih in prisrčnih primerov sodelovanja med manjšinjskim in večinskim narodom je Benvenuti s svojim stališčem če ne drugo, vsaj močno... «zakasnel».
V ZAOSTAL! TEKMI C LIGE
Biellese - T riestina 1:1
Colovatti ubranil enajstmetrovko
BIELLA, 18. — V Bielli so danes odigrali zaostalo srečanje A skupine italijanske nogometne C lige. Potem, ko se je prvi polčas zaključil z vodstvom Triestine z 1:0, je bil končni izid neodločen 1:1.
Moštvi sta nastopili z naslednjima postavama:
BIELLESE:	Albertini; Cestari,
Garagiola; Mosca, Mattarucchi l„ Mattarucchi II.; Cugnolio, Inver-nlzzi, Fogar, Ndnni, Costanzo.
TRIESTINA:	Colovatti; Facca,
Kuk; Del Piccolo, Capitanlo, Var-
n-ier; Scala, Tumiati, Sigarini, Pai-na, Ridolfd.
Sodil je Ferro iz Finale Ligure.
Strelca obeh golov sta bila: v 1. polčasu v 17’ Padna za Triestino in v drugem polčasu v 31’ Cugnolio za Biellese.
V 34’ prvega polčasa je zaradi prekrška v kazenskem prostoru sodnik dosodil proti Triestini najtežjo kazen. Enajstmetrovko je streljal Invernizzi, toda vratar Triestine Colovatti je strel ubranil in tako rešil svoje moštvo pred porazom,
na domačih tleh moštvu Inter SS z izidom 2:0. Podlonjerci za spodrsljaj nimajo opravičila. Igrali so slabo in neorganizirano, tako da za nasprotnike osvojitev obeh točk ni predstavljala posebne težkoče. V vrstah Uniona nekaj ni delovalo, saj je skoraj neverjetno, da je moštvo, ki je še pred dvema tednoma igralo tako dobro, nenadoma kakovostno tako padlo. Morda so imeli boljši igralci ekipe (ali pa vse moštvo?) slab dan, kateremu se ni moč izogniti in je bil torej poraz neizbežen. Upajmo, da ta poraz ne bo kvarno deloval na moralo nogometašev, saj se Union — ki bi gotovo zaslužil višje mesto na lestvici — trenutno nahaja v zelo občutljivem delu prvenstva.
Vesna - Tecnoferramenta
Zmaga v drugem polčasu
Vesna je pred svojim občinstvom zopet prišla do obeh točk. Spremembe, ki jih je vnesel v moštvo trener so že rodile določene sadove, čeprav se ekipa v prvem delu srečanja ni posebno izkazala. Igralci se pač v novih vlogah niso takoj znašli in Tecnoferramenta je takoj izkoristila to dejstvo ter je tik pred zaključkom prvega dela igre prišla v vodstvo.
Po počitku pa je Vesna zaigrala kot prerojena. De Michele in Milič sta zagospodarila na sredini igrišča. Obramba je zavračala vse prodore Tržačanov V napadu c o Košuta, Codemo in Švab često spravili v zadrego obrambo gostov. Tržačani so tako končno morah položiti orožje pred razigranimi Križani, ki so v petindvajsetih minutah dosegli kar tri gole. S to zmago so Križani še vedno ostali za petami vodečemu Primorju.
Libertas Opčine - Zarja
Bazovci so zadovoljili
Po toliko neuspehih in spodrsljajih je Zarja končno prišla do zmage. Openski Libertas je uspel obdržati neodločen izid le v prvem polčasu, nato pa^ so Bazovci pritisnili bolj odločno ter so v osmih minutah kar dvakrat potresli mrežo Opencev. Ta dva zadetka sta spravila domačine na kolena. Zarja bi zato lahko dosegla še višjo zmago, toda belo-rdeči so se preveč posluževali le osebnih akcij, ki niso rodile zaželenih sadov. Kljub temu pa je bil nastop Zarje pozitiven. To dejstvo je razveseljivo, saj kaže, da so Bazovci končno prišli v dobro formo, ki jim bo gotovo prinesla višje mesto na lestvici.
Gretta - Primorje
Lahka zmaga Prosečanov
Gretta je v prejšnjih srečanjih zbrala iz štirih tekem kar osem točk, zato Primorju ni bilo mogoče kar tako z zanesljivostjo pripisati vloge favorita. Srečanje pa je pokazalo, da ni Gretta nobena velesila, kar je bilo razvidno že v začetnih potezah igre. Primorje je pa nasprotno že v začetku zaigralo odlično, ko pa so igralci tega društva opazili, da nasprotnik ni preveč močan, so še sami nekoliko popustili. Kljub temu je hitri Ver-ginella že v prvem polčasu z dvema zadetkoma zagotovil zmago svoji ekipi,.. kasneje pa je srečanje postalo nezaniipivo. Primorje je po tretjem golu igro zavlačevalo in odtlej so igralci in navijači praktično čakali le zaključni sodnikov žvižg.
Campaneile - Breg
Za Breg ni ovir
Tudi Brežani so zaokrožili u-spešno nedeljsko kolo z zmago. Sre-
čanje je bilo lepo in zanimivo. V prvem polčasu je bila enajsterica Campanell v stalni premoči. Domačini so pokazali res lep nogomet s hitrimi prodori. Obramba plavih se v tem delu igre m znašla, toda Favento kljub temu ni prejel nobenega gola. V drugem polčasu pa je premoč prešla v roke Brežanov, ki so kar trikrat spravili usnje v nasprotno mrežo. Kljub porazu pa lahko Campaneile ocenimo za eno najmočnejših ekip v tej skupini. Zato pa ima tudi zmaga Brega večjo ceno. Brežani so tako odpravili — kot že pred tednom dni— še enega neposrednega tekmeca za prvo mesto. Tauo sta zdaj za osvojitev prvega mesta le še dva kandidata: Breg in Fla-minio.
SKUPINA «L»
IZIDI
Coop - Primorec 0:2 Union - Inter SS 0:2 Vesna - Tecnoferramenta 3:1 Libertas Opčine - Zarja 0:2 Gretta - Primorje 0:3 LESTVICA
Primorje	9	7	2	0	18: 5	16
Vesna	8	7	0	1	18: 6	14
Inter SS	8	5	2	1	16: 8	12
Tecnoferram.	7	4	1	2	12: 9	9
Union	7	3	1	3	14:12	7
Coop	8	3	1	4	11:15	7
Gretta	8	3	1	4	12:19	7
Zarja	8	2	2	4	11:13	6
Viani	7	2	1	4	12:13	5
Primorec	8	2	I	5	8:15	5
Libertas Pros.	7	0	3	4	8:12	3
Libertas O.	7	0	1	6	7:13	1
SKUPINA «M»
IZIDI
Campaneile - Breg 0:3 S. Sergio - Roianese 4:0 Libertas Barkovlje - Flaminio 1:3 Giarizzole - Zaule 1:1 LESTVICA
Breg	8	8	0	0	24: 9	16
Flaminio	8	7	0	1	17: 3	14
Libertas Bar.	8	4	2	2	15:10	10
Campaneile	8	3	3	2	7: 8	9
Giarizzole	8	3	1	4	14:15	7
S. Sergio	8	2	2	4	10:11	6
Don Bose	7	2	2	3	7:10	6
Zaule	7	2	3	2	8:11	5
Edera B	7	l	3	3	8:15	5
Esperia	6	2	0	4	9:11	4
Virtus	6	l	2	3	5: 9	4
Roianese	7	0	2	5	6:18	2
Bruno Rupel
Vzvratno štetje
(Nadaljevanje s 3. strani)
trolnemu središču v Houstonu vsa zbrane podatke iz vesolja. V določenem trenutku, ko bo «Apollo 8», na svoji največji razdalji od Zemlje, bodo ti podatki prihajali z daljave 400.000 km. In te podatke bo treba takoj «obdelati» in posredovati osrednjemu centru v Houstonu tudi z razdalje polovice naše oble, torej tokrat z razdalje kakih 20 000 km In vse to v samih 6 sekundah.
Pri ugotavljanju položaja vesoljske ladje kot tudi za stike z njo so «mobilizira!i» po vsem svetu kar 14 opazovališč na kopnem, nadalje še štiri ladje in osem letal, ki so jih primerno opremili. Za ponovno posredovanje teh podatkov bo vsa ta ogromna mreža uporabljala vsa razpoložljiva sredstva, in sicer kopenske in podmorske kable, radijske mreže in umetne satelite. Skratka, houstonsko središče bo preko te mreže v neprestanem stiku s posadko na vesoljski ladji, razen v tistem času, ko bo ladja «Apollo 8» pri svojem desetkratnem kroženju o-koli Lune bila na drugi strani našega prirodnega satelita.
LS
Hasan Seidbejli
O
3*».
TELEFONISTKA
IIUIUIIUIUUUUIIIUIIIIUUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII
V	srečanjih z Zarangis je Zakir vse bolj pogosto doživljal namesto radosti, nekaj, kar je spominjalo na strah. Ta ženska ga je uspela tako zaplesti, da se je pogostoma čutil kot njen dolžnik. Čudno je bilo videti energičnega, samozavestnega Zakira v takšni vlogi. Ce bi si ga Zarangis poskušala podrediti naenkrat, že v prvih dneh njunega zbliževanja, bi se Zakir nemudoma uprl. Toda Zarangis je bila skušena. Vlekla je svojo črto tako preračunljivo in prefinjeno in, kot se je zdelo Zakiru, tako lepo, da je gledal njeno trajno prizadevanje, da bi ukazovala, kot na zabavno igro in spregleda! je trenutek, ko je igra prenehala biti igra in ko se je izkazalo, da se je ujel. Zarangis ga je odvračala od vsega, kar je izpolnjevalo njegovo prejšnje življenje, in postopoma je dušila zanimanje za vse, kar ni bilo povezano z njo: za delo na oddelku, za opfavila pri gradnji novega obrata, za dom. Zavedal se je tega in postopoma je v njem naraščal tih protest. Do Zarangis je postajal vse boli previden...
V	tem času se je zgodilo nekaj sprememb tudi med dekleti v centrali. Valida je vzela dopust in odšla z Ibadom na potovanje. Njena mati ji trdovratno ni dovolila oditi na pot, zato je morala najprej na matični urad, tako da je potovanje postalo poročno Lejla je dobila porodniški dopust; Džamila je odšla v Moskvo opravljat izpite v Inštitut za književnost. V izmeni so zdaj delale z Mehriban tri novinke,
tako da je osnovna delovna obremenitev legla na staro skupino telefonistk: Mehriban, Mahbubo, Simuzar in Nazilo.
Nekoč je Simuzar nagovorila Mehriban:
«Mehri, se spominjaš, da si v projektivni oddelek odnesla shemo, da bi jo izrisali? Kaj je z njo?»
«Ne vem... Zdaj je najbrž že pripravljena...«
«Pojdi vendar ponjo in jo prinesi. Izučiti moramo naše novinke po njej.«
«Prav, po službi bom naprosila eno izmed deklet, da bo stopila ponjo.«
Toda po končani izmeni je Mahbuba vstala s svojega mesta, poklicala Mehriban v oddaljeni kot na hodniku in rekla vznemirjeno:
«Mehri, privadila sem se že, da nam vse prikrivaš — svoje radosti in bridkosti... vse. Sprva se nisem hotela vtikati v tvoje zadeve, toda zdaj pa je, kakor pravijo, nož nastavljen na vratu. Mehri, iztrgali so ti ga!«
«Ne razumem, o čem govoriš!« Mehriban se je nejevoljno obrnila in hotela oditi. Toda Mahbuba jo je odločno prijela za ramena:
«Dovolj, Mehri!« toliko da ni zakričala. «Ne igraj se skrivalnice, to se lahko konča zelo slabo zate! Sama sem ju videla v obmorskem parku, na klopi pod vrbo; videla sem ju, kako sta se objemala in to ni bilo enkrat: v zadnjem času se vsak večer srečujeta tam!«
Mehriban je sprejela to sporočilo s poudarjenim začudenjem :
«Kakšna klop? Kakšna vrba? Koga si videla?«
«Zakira s tisto risarko iz proračunsko-načrtovalnega oddelka.«
((Kakšno zvezo pa ima vse to z menoj?«
((Sramota, Mehri!« je užaljeno in jezno vzkliknila Mahbuba in zardela. ((Mislila sem, da sva vendarle prijateljici! Nisi mi zaupala svojega veselja, tako mi vsaj bridkosti zaupaj! Saj sem na tej klopi pred nedavnim videla tebe z
njim. Zdaj pa mu je, vidiš, pravkar telefonirala in ga poklicala k sebi na oddelek.«
«Torej so naju vendarle videli skupaj! Mahbuba vse ve!« je švignilo skozi glavo Mehriban.
Sunkovito je vzdihnila in nemudoma je naglo zbežala po hodniku, k izhodu...
... Ko je Zakir odprl vrata proračunsko-načrtovalnega oddelka, je Zarangis odšla od risalne deske in se z razprostrtimi rokami stegovala priliznjeno, po mačje, zvijajoč se z vsem telesom. Ko je zagledala Zakira, mu je z nasmehom podala roke, toda ko je opazila, da je mrk, je začudeno vprašala:
«Kaj pa ti je?«
«Kaj pa naj bi bilo?« ji je hladno odgovoril z vprašanjem.
Napeto se je zasmejala.
«Tak si, ko da bi bil nekaj ukradel!«
«Morda pa je narobe!«
«To pomeni, da so te ukradli?«
Zakir ni odgovoril. Molče se je sprehodil po prostoru in se nenadoma trdo ustavil pred Zarangis.
«Veš kaj, Zarangis! Bolje bo zate, če boš odšla iz našega podjetja.«
Napela je ušesa, vendar se je prisilila k nasmehu.
«Kaj imaš novo ljubezen?« je rekla jezno.
Zakir je molčal, ko da bi je ne slišal. Njegov pogled je bil usmerjen mimo njenega obraza.
«Morda pa je stara, kaj?« in nenadoma se' Je zahihitala «Veš, Zakir, da ne zavidam tvoji bodoči ženi.«
«Zakaj vendar?«
«Zato, ker boš prenehal spati z njo, če ne bo poskrbela vsak dan za kakšna posebna odkritja.«
«Nihče ne terja, da bi ti skrbela za odkritja. Če pa bi ti na primer cenila svoje delo kot se spodobi in razdajala vanj svojo dušo, bi bilo bolje zate s&mo.»
«Kaj vse ne poveš! Vedno lahko dobim dobro službo
tudi brez razdajanja duše. Že tako se vsi vtikajo vame. Kar spaki in strašila naj skrbijo za to, da bi se brigali zanje!«
«To je pa modrovanje, ni kaj reči!« se je namrščil Zakir. ((Kakšna revščina!«
Zarangis je naenkrat stopila naprej in se napihnila kot mačka, ki se pripravlja, da se bo zakadila. V očeh se je vžgal nič dobrega obetajoč plamen.
«Tako sem torej odpuščena? Si že pozabil, kolikokrat si brisal kljuko pri teh vratih? Kako si lazil okoli mene? Si pozabil, kako si živel samo zame?«
Njene oči so se svetile, kodri in uhani so poplesavali nekakšen divji ples okoli plamtečega in presunljivo zardelega, zlobnega obraza.
Začela je kričati; utegnil bi jo slišati, lahko bi prišli...’ Tega se je Zakir najbolj bal.
((Ampak razumi že,» jo je poskušal pomiriti. «Razumi, vendar, Mehri...« se je iztrgalo nepričakovano iz njega. Oči Zarangis so se zlobno priprle.
«Ah, tako! Glej no, zakaj hočeš, da bi odšla iz podjetja? Da bi ona imela več prostora! Zdaj pa razumem, kaj se dogaja s teboj v zadnjem času!«
«Zara, kakšne neumnosti...«
«Nič, razumem! Kar je v srcu, to je tudi na jeziku! Zdaj mi je vse jasno!«
((Zagotavljam ti, da je ne vidim niti v sanjah!«
Planila je k njemu, se mu zarila z obema rokama v ramena in zadihano kričala;
«Pa je to resnica? Resnica? Poglej mi v oči! Prisezi pri svoji materi, da si jo samo po naključju imenoval!«
«Prisežem!»
Zadovoljno je zajela sapo in sklonila glavo na njegove prsi. V tem trenutku se je začulo narahlo trkanje na vrata in ne da bi počakala na odgovor, je v sobo naglo vstopila Mehriban. Zakir in Zarangis sta odskočila drug od drugega.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6,' II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica'24' Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečno 800 Ur -vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250 osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Publicitš Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo 'tržaškega tiska Trst