JOSIP VANDOT:
Kocljeva osveta.
Planinska pripovedka.
Jelici Jesenkovi — v spominček. PRVI DEL. 1.
¦- > ""jj^^^ -t- udno, prav prečudno je bilo tistega dne Jankovemu
^'mfifišb^^^}'     Koclju v mladem srcu. Drobni zvonček visoko tam
'^ME?Cj$&d^    Sori   v  vaškem   zvoniku   je pel   tako   grenko   in
0M3iLg=pL^    žalostno,  da  se je topilo  Jankovemu Koclju  srce
^*^ieLbf^^~r~L    m mu Je bilo tako čudno v srcu, da se je skoro na
S^-^^^Sj^«.-:    glas  zajokal.   No,   Jankovega   Koclja pa  je  bilo
"—^^**^ ' ¦     *  vendarle sram, da bi se jokal. Zato pa je stisnil
ustna in je šinil dvakrat z roko preko lica. Zasopel je na vso moč
in je stopal potem mirno za črno krsto, ki so jo nesli štirje možje
pred njim. V tisti krsti je ležala njegova stara mati mrtva, in štirje
možje 90 jo nesli zdaj na pakopališče, da jo zagrebejo tam v črno
zemljo. Pomladno solnce se je smejalo z modrega zagorskega neba;
sem doli iz zelenih gozdov so se oglašali veseli ptiči, nad brstečim
poljem kraj pokopališča pa je prepevalo sto drobnih škrjančkov. Njih
glasno petje je preglašalo drobne glasove malega mrtvaškega zvončka,
ki je bingljal in jokal tam gori v visokem zvoniku.
Jankov Kocelj je gledal ves žalosten v tla in se je ozrl samo enkrat okrog sebe. In je videl za sabo le štiri stare ženice, ki so spremljale njegovo staro mater do črnega groba. Tedaj pa je spoznal svoje veliko uboštvo na tem svetu. Hudo mu je bilo, da ne more preskrbeti svoji ubogi stari materi lepšega pogreba. O, kako naj ga preskrbi, ko ni v njegovi siromašni bajti niti koščka čmega kruha Več? A kaj bi šele
0  cekinih govoril in pa o tolarjih, ki jih ni nikoli nikjer v njegovi bajti! — Še župnika ne bo mogel plačati, ki pokopuje njegovo staro mater; o, plačati ne bo mogel niti drobnega zvončka, ki joče zdaj tam
• v visokem zvoniku in spremlja njegovo staro mater na zadnji, bridki poti... Pa bi še mislil in govoril o lepem pogrebu? Oj, še Boga naj hvali, da je našel na vasi štiri usmiljene  pogrebce,  da nesejo zdaj
2  .•    .  ¦'; ¦¦    ¦ :'   ^ ¦..¦¦;.   .    '*¦ -    ^    ¦   .
1         .                                                                                                                                  \
XXVII—1___________________________________________________ZVONČEK
njegovo staro mater v grob, ki je bil že včeraj izkopan. Resnično — Kocelj naj Boga hvali, da se vTŠi pogreb tako, kakor se ravnokar vrši. Čemu bi se domišljal in sanjal o bogatem in lepem pogrebu, ko pa ni cekina nikjer in tudi siromašnega tolarja ni nikjer?
Jankov Kocelj je vzdihnil, in v srcu mu je bilo čudno, tako čudno kakor še nikoli. Še vedno je stiskal ustna in je gledal v tla in je samo globoko sopel. In štirje možje so se kar ustavili pred njim, in Jankov Kocelj se je tudi ustavil. Možje so položili krsto na tla. Zupnik je izmolil kratko molitvico; zvonček v visokem zvoniku je zabingljal in zaklenkal zadnjikrat. Črna krsta se je naglo dvignila, a je že v nasled« njem trenutku izginila v črni jami. Lopate so zazvenele, zabobnelo je nekaj votlega — in še preden se je Kocelj prav zavedel, že ni bilo črne krste nikjer več in že ni bilo živega človeka več na pokopas lišču. Sam je stal Jankov Kocelj med mrtvimi grobovi in je strmel ves začuden na svežo, črno prst, ki je zdaj pod njo počivala njegova siromašna stara mati1.
Zdaj se mu je zgenila v srcu pekoča bolest, da ga je zabolelo na vso moč. — »Stara mati!« je zaklical na ves glais. »Ali me slišite, stara mati? Sam bom zdaj v bajti in ne bom imel nikogar, ki bi se pobrigal zame... Stara mati, kdo mi bo zdaj kuhal borno kosilce, ko pa jaz prav nič ne znam kuhati? Stara mati, umrl bom v siromašni bajti od lakote in tudi mene bodo prinesli semkaj, tudi mene, ker bom umrl že jutri... Ali me slišite, stara mati?«
No, stara mati ni tnogla odgovoriti Koclju, ker j-e ležala mrtva v grobu. Kocelj pa je bil prepričan, da se odpre zdaj-le zemlja in da stopi iz nje njegova stara mati, ker jo kliče Kocelj tako milo in
ZVONČEK_______.__________f/P______________________XXVII—1
lepo. Zato je sedel na sosedni gr^ in je potrpežljivo klical in čakal. A čakal je zaman.. Nič se ni z^enilo po širnem pokopališču. Smrtna tihota je ležala vsejj^vsod. Le na bližnjem polju so prepevali veseli škrjančki. Dvigali so se s poanladne zemlje in so dToboleli vedno lepše in glasneje med iskrečimi žarki, ki so se sipali z modrega neba...
Kocelj je naposled uvidel, da je vse njegovo klicanje in čakanje zaman. Zafo se je dvignil in je stopil še enkrat k svežemu grobu. — »Oj, "sta^jji mati!« je govoril in je bil ves žalosten in pobit. »Zdaj vidim, da ste resnično mrtvil Pa sem že mislil, da va6 prikličem, da se dvignete iz strašnega groaa. Pa me ne slišite, nočete me slišati, stara mati! Zato pa vem, da \om jutri umrl, ker nimam živega člo« veka, da bi mi skuhal borno kosilce... Hudo tni bo zdaj, stara mati, joj, tako hudo!«
Koclju je silil iz težkega srca glasen jok. A siloma ga je zadržal in se je naglo okrenil. Zbežal je s pokopališča in je tekel vso pot, tekel naravnost do siromašne, lesene bajte, ki je stala tam na koncu vasi. Ves zasopel je stopil v nizko čumnato, kjer je bilo vse razme= tano in v neredu. Kocelj je sedel na leseno klop kraj ozkega okenca. Z roko si je podprl glavo in je gledal okrog sebe po ča^mnati. — »Kaj bo zdaj, kaj bo zdaj?« je premišljal sam pTi sebL »Kdo bo pospravil čumnato, ko je vse tako razmetano po njej? Star^^fctere ne bo več, in tudi drugega človeka ne bo k meni, da bi1 mi Pj^^B ¦ • • Hm, najbolje bo, da se kar sam Jotim dela. Pa borno vid^^^Jsem za kako rabo na tem svetu. Mogoče pa sem le in nisem t^^Vedast in neumen, kakor govore ljudje po vasi... Poizkusi, Kocd||^^^sasa!<^|k
In Kocelj ni kar nič odlašal. Slekel si je jopi^in jej^^H roka-v^B svoje prtene srajce. Klobuček je vrgel dala# v kot in sc^^^Rl nev^k^B nega dela. Delal je naporno, da mu je tekel znojjfaŠ^^^m Delo^m ? je šlo počasi izpod rok. No, vendar pa je tako fl|^^^^P^> da jeioil Kooelj prepričan, da bo do večera gotov in bo«w^rompospravljena tako, kakor jo je pospravila vsak d^Vsaaia ^roc^A&ti. Bil je Aiko zatopljen v svoje delo, da niti zapazikrii čloVeka, k^^Fstopil kar nena^ doma v čumnato. Ustavil se je čl^Prek tam a»edi; Koclja je gledal Jft je naposled zakašljal tako glasi^ da se je^rc^ek kar prestrašil i°^r je naglo okrenil. In Kocelj se J^udil taikojako, da nrti izpregovomi ni mogel. Strmel je na moža, m je stal še vedno tam sredi čumnate in je še vedno pokašljeval. Mož je bil velik i<n suh. Sključeno se je držal; križaste noge je imel in križaste oči. Brki so mu bili rdeči in rdeče so bile tudi kocine, ki so mu gosto pokrivale ves grdi obraz. Mož je zamahnil z dolgo roko. Z noge na nogo je stopil in je izpregovoril z debelim, votlim glasom: »Kocelj si ti, Jankov Kocelj, ha? No, ali mine boš odgovoril, če te prav prijazno vprašam?«
Kocelj se.je zavzel na^^*inoč in je zateglo odgovoril: »Kocelj sem, resnično sem Janko^J^^HU — hopsasa... Pa kdo ste vi, stric,
7 0 ±9
'     XXVII—1____________________________________       ¦     ._________ZVONČEK
ki ste tako čudni in neznani. Povejte mi, da bom vedel z vami pošteno govoriti!«
Mož je stopil korak bliže h Koclju. Križem ga je pogledal in je prav jezno rekel: »Glejte ga nepridiprava! Kako zadirčno hoče govo» riti z mano! Pa še ne misli ne, da sem jaz njegov stric in varuh, da . sem jaz Janez Frcavec iz Podkuž ... Semkaj stopi, nepridiprav! In pokažem ti, kako se pozdravlja strica in varuha! Semkaj stopi, ti recem še enkrat!«      f                                                             ¦¦   -      ¦¦  -      ¦''¦-.-'¦
Bliskale so se možu krive oči, rdečiTjrki so se mu tresli v hudobni .jezici. No, Kocelj ni hotel stopiti bliže, ampak se je odmaknil tri korake nazaj. Mož pa je trikrat opletel s svojimi krivimi nogami in že je bil pri Koclju. Naravnost za rdeča ušesa ga je pograbil in ga je potresel tako jako, da je Kocelj zavrisnil od bolečine. — »Ha, tako pozdravljaš svojega strica?« je vreščal in je bil od jeze ves rdeč po licu. »Ti vrabec pretkani, ti seme prismuknjeno! Pokažem ti, da boš potnnil, kdaj si prvič videl svojega strica — Janeza Frcavca iz Pod« kuž... Na tla poklekni in me takoj pJosi odpuščanja!«
5
ZVONCEK                                                                                            XXVII—1
»O, nikaTte!« je vpil Kocelj. »Oj, ljubi striček, pustite me! Saj
.    vas nisem poznal... Saj bom takoj pokleknil pred vas in vas prosil,
da mi ne zamerite ... Glejte, tako vas prosim, tako-le — hopsasa ...«
In Kocelj je res pokleknil pred srditim stricem in je dvignil pro* seče roke. Mož ga je brcnil s krivo nogo in je odšvedral potem do klopi, kamor je naglo sedel. Migal je z rdečimi brki in je govoril z jeznim glasom: »Tako je, ti Jankov Kocelj, tako-le j-e... Na občino so me klicali prej-le in so mi rekli, da te moram. vzeti na svoj dom, ker ti je umrla stara mati, a sem jaz tvoj varuh. Pa te ne rabim doma. Kako . naj rabim nepridiprava, ki ne spoštuje niti svojega strica in varuha? — Povej mi, ti hudobec, kaj znaš na svetu in česa si se naučil?«
Kocelj se je stisnil k leseni steni, ušesa si je drgnil in v srcu mu je vstajala silna jezica in se je zbudila velika nj^egova trma. Izpod čela je pogledal svojega strica in je odvrnil: »Česa sem se naučil na svetu, me vprašate? Čemu bi vam skrival in ne povedal? Piščalke sem se naučil delati, lepe vrbove in jesenove piščalke, dokler sem imel pipec. A zdaj nimam pipca, keT mi ga je odnesel pritlikavec Brincelj. Zato pa ne morem nič več delati piščalk... Tako vam povem, stric, da boste vedeli — hopsasa ...«
No, stric se je hudobno nasmejal in je rekel: »Bedast si in brez pameti, Kocelj! Saj sem čul na vasi in tudi na občini so mi rekli, da si bedast. Pa zato ti ne zamerim, da govoriš tako bedasto, kakor da si teliček, a ne pobič v svojih letih... Povej, ali znaš pasti krave? Pet jih imam v hlevu in potrebujem pastirja. Ha, ali znaš pasti krave?«
Kocelj je zmigal z glavo in je trmoglavo odvrn.il: »Ne znam pasti krav... In kako naj bi jih tudi mogel pasti, ker pa sem bolj zabit in bedast kakor krave? Sami ste rekli tako, stric, sami! In vam moram vendarle verjeti Ali ni res?«
Mož se je naglo dvignil in je z velikim srdom pogledal na Koclja. »Glej ga, glej!« je dejal. »Pa še mubast hoče biti neptidiprav! O, le čakaj! Izženem ti že vse muhe iz glave. Dobre pesti imam, lep bič in dolgo brezovko doma. Pa bomo videli, Če prideš pri meni do tiste pameti, ki te še ni srečala do sedaj. A pri meni te sreča — hehe, že prvl dan te sreča... A zdaj ti povem, da še danes prodam tvojo raztrgano bajto. Pa najsi tudi za samih pet desetic. Jutri pridem pote in te odvedem s sabo že navsezgodaj. Kar hitro zdaj-le poveži culico, ako ti je ostala v skrinji še umazana cunja. Kar hitro, ti Tečem, pobič!«
Koclju je zastalo v prvem hipu srce v prsih. Toda naglo je pre= magal svoj strah. Skrčil je pest že ob sanji misli, da bi šel na dom tega krivogledega in grdega strica, ki bo ravnal grdo z njim in ga bo nemara pretepal od jutra do večera. Zato pa je cepetnil nevšečno z nogo in je zavpil skoro na ves glas: »Ne boste, ne boste, vam rečem — hopsasa! Ne pojdem z vami, naka — še zanalašč ne pojdem! Ta bi bila lepa, da foi se dal od vas pretepavati... Nikamor ne pojdem,
XXVII-1________________________________________________      ZVONČEK
vam rečem! Zato ne pojdem, ker ste hudobni in grdi, da se pred vami lahko pokriža celo sama teta Anjara Panjara... Le recite in napra* vite, kar hočete! Ne grem z vami... ne grem ... ne grem, vam rečem!«
»Kaj?« je zarjul krivogledi stric Frcavec. Strahotno je opletnil s križastimi nogami in je skočil naprej, da bi pograbil Koclja in ga pošteno zmikastil. A Kocelj se je bliskoma odmaknil; stric je za* grabil za prazni zrak; omahnil je in je telebnil z vso silo na trda tla.
»Hopsasa!« je zavpil Kocelj in se je zasmejal. Urno je šinil k durim, čez prag je skočil in je zdrvel preko ceste. — »Ne bo me, ne bo me, ne bo me!« je govoril in je tekel na vso sapo preko polja. Tam pa se je potuhnil za širok plot in je gledal skozi ozko špranjo1 in čakal, kdaj se pTikaže krivoTiogi stric Frcavec. Pa ni čakal dolgo časa, zakaj hipoma je stopil iz bajte sam stric Frcavec in je naglo opletal po cesti z dolgimi, suhimi nogami. Urno je šel po cesti in je kar nena« doma izginil za prvim vogalom. — Kocelj se je oddahnil, ko ni videl strica nikjer več. »Nasukal sem ga, pošteno nasukal!« je vesek) po« mislil. »Zdaj beži lepi stric; naravnost v Pcdkuže hiti in ga ne bo , nikoli več v Kocljevo bajto ...«
Toda Jankovemu Koclju je šinila v glavo težka misel, da se je deček kar za glavo pograbil. — »Kaj, če stric ne gre domov?« si je dejal v strahu. »Kaj, če dirja zdaj naravnost na občino? Pa se povrne z županom in biričem. In me pograbijo in zvežejo kot razbojnika in me siloma odvedejo odtod... Poskoči, Kocelj — hopsasa, poskoči, če ti je življenje količkaj ljubo! In beži, Kocelj, in skrij se!«
Pa se Kocelj resnično ni prav nič obotavljal. Zdrvel je preko polja nazaj do ceste. A ni se ustavil tam, ampak je stekel do bajte. Urno je zaloputnil duri, jih zaklenil in vtaknil ključ v žep. Že se je okrenil, da bi bežal dalje preko travnika in še dalje v prostrani gozd, ki se je širil in vzpenjal ob visoki gori. A tedaj je zavpil tiekdo za njim in je poklical njegovo ime. Prestrašil se je Kocelj in je mislil, da se je krivonogi' stric povrnil. Zato se je naglo obrnil in se je ustavil. A ni ga 'klical stric, klical ga je samo vaški pismonosec, ki je stal tam na cesti in mu je kazal beli list. Jankov Kocelj se je začudil in se skoro ni upal stopiti tja na cesto. Pismonosec pa mu je migal neprestano z roko. »Sem stopi, Kocelj!« mu je zavpil še enkrat. »Pismo imam zate, čedno pismo. Iz mesta je iprišlo davi, naravnost iz mesta ... Ali slišiš? Sem stopi in ne zijaj tako bedasto!«
»Oj, hopsasa!« se je čudil Kocelj na vso moč. »Pismo sem dobil, pa še celo iz samega mesta sem ga dobil... Prebita reč! Pa kdo naj mi piše \z mesta? Saj me nihče ne pozna v mestu in tudi jaz nikogar ne poznatn... Če je le res? Če &e niso nemara na pošti tnalo zma< tili? Pismo — Jankov Kocelj, pa pismo! Prebita reč in stokrat na glavo postavljena — hopsasa, ti rečetn!« ¦¦¦--------                                                                                                                                                                  ¦¦¦
J     ¦