ŠTEV. 4.	V	CELJU,	15.	APRILA	1926.	LETNIK	XXXIV.
Izhaja vsakega	Naznanila obč-
15.vmesecu.Sta-	Mk	JA	nih zborov se
ne naleto začla-	W	H	H	I	^	JA	zaračunajo po
nice in njih ude	JmL	■	hu	BB	Ja>	■	|	M	WWl	25 Din, drugi
24 Din, za druge	m	vA H H	■	I	H	M	inserati po do-
naročnike36Din.	MB	H	I	H	— govoru.
Uredništvo pri	A	m	m\ |H	H	m	W	H	Upravništvo pri
Zadružni Zvezi	MmmHB JL> SL	J^L	A	BL Zadružni Zvezi
— v Celju. =	= v Celju. =
LIST ZA ZADRUŽNIŠTVO IN KMETIJSTVO. LAST IN GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU.
Ing. Anion Ditrich:
Kako jo ravnati z električnimi napravami jakega toka.
(Po smernicah Zveze nemških elektrotehnikov.)
Kmetovalci! Pazite na stanje Va-šiih električnih naprav iln skrbite za njih vzdrževanje. V redu vzdrževane električne naprave so brezpogojno ognjevarne in nikdar ne odpovejo, zanemarjene naprave pa so povod motenju in nezgodam. Posebno je paziti:
1. Ohranite napravo v vseh njenih deliib čisto in v dobrem stanju.
Predvsem je prepovedano pokrivati neopažene tokovode, pomožne aparate. svetilke, motorje s kakoršniimkoli predmetom, ali jih pustiti v neposrednem stiku z njimi. Prah, seno, slamo iitd. je od časa do časa odstraniti raz električnih naprav z mehkimi metlicami ali odpihanjem. Tokovode, ki so napeljani na porcelanastih izolatorjih, izolatorje same, kakor tudi gole dole napeljave, n. pr. gole priključke, se sme snažiti le, ko se je del napeljave odklopit, čistiti je samo n ji,h zunanjo površiino. Notranjost motorja smejo čiistiti le strokovno naabražene asebe.
2. Stikala, varovala in motorji uaj bodo dostopni. Ne zapirajte dohoda s stroj«, z orodjem ali kakšnim drugim predmetom.
3. Ne dotikajte se po nepotrebnem nezavarovanih delov tokovodov, strojev, stikal, varoval im žarnic. Električne naprave niso igrača. Brezobzirno ravnanje jih pokvari, napačni prijemi so nevarni. Le prijeme, ki so za obratovanje potrebni, naj izvršujejo o tem poučene osebe.
4. Ne spravljajte v opažne omarice kakršnekoli predmete, ne obešajte na stilkala, izolatorske opore itn na tokovode obleke ali orodje, kakor biče, verige, vrvi itd.
5. Uporabljajte le predpisana varovala. Za vsa varovala naj bodo vedno v rezervi posamezni deli, predvsem pa pravilni topifni vložki. Seznam v
Vaši napravi rabljenih varoval naj Vam napravi strokovnjak. Rezervni deli varoval naj bodo spravljeni na določenem kraju, zavarovanem proti zaprašen ju in zamazan j u. Za nadomestek je pravočasno skrbeti.
Nikoli ifi v nobenem slučaju se ne sme varovalo premostiti z žico ali kovinastimi predmeti.
Tako piemostenje je velika nevarnost za napravo in je kaiznjivo. Skrpana varovala ne delujejo in ne zavarujejo proti ognju. Talce nevarne manipulacije pri električnih napravah izvršujejo mnogokrat pomožne moči, ki se neopravičeno izdajajo za strokovnjake. Rezervna varovala je naročiti pri obratovodju elektrarne, ki dobavlja tok. ali pa pri inštalaterju.
Ako varovala istega tokokroga večkrat pregore, mora tokokrog pregledati strokovnjak.
6.	Skrbite, da bodo opaži stikal, varoval, vtikal iitd. vedno v rediu in pravilno pritrjeni.
Pokvarjene ali manjkajoče dele je takoj nadomestiti.
Dajte motorje večkrat čistiti. Pred pričetkom obrata odstranite z njih slamo, seno, rezanico itd.
Celotno napravo je .vsaj dvakrat na leto pregledati, ter manjkajoče dele nadomestiti.
V.	Pred vsako uporabo preiščite če so opaži in vtikala priključenih kal ijev prenosljivih naprav še v redu. Ne pokrivajte priključenih kahljev s slamo itd. Ne liodite po kablju in ne vozite čezenj.
Pokvarjene kablje je brez odlašanja popraviti ali nadomestiti.
8. Za obratovanje cele Vaše električne naprave določitfc gotovo osebo. Elektrarna, ki Vam dobavlja tok, naj to osebo natančno poduči.
Zabičite ji, da dane obratne predpise natančno izpolnjuje; to velja predvsem za tiste asebe, ki opravljajo prenosne naprave, namenjene za priključek na tokovode z visoko napetostjo, prav posebno pa za montiranje tozadevnih zemljevodov in podobnih varnostnih odredb.
9. Nove naprave, razširjatve in popravila dajite izvršiti le po koncesi-
joniranih elektrotehnikih, ki se izkažejo s tozadevno koncesijsko listino.
Velika oddaljenost mnogih kmetij od sedeža oseb, ki izvršujejo elektrotehnično obrt, pospešuje mazaštvo. Lenoba in varčevanje na napačnem mestu so mnogokrat posledica težkih izgub na premoženju, zdravju ali celo življenju.
10.	Dajte preizkusiti Vaše naprave po strokovnjakih. Elektrarna, ki dobavlja tok, naj bi bila naraven svetovalec posestnikov priključenih naprav.
Otmar Meglič, Maribor:
Obdačenje podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov.*
Moj članek ima namen, seznaniti zadrugarje in one, ki se zanimajo za način obdačenja podjetij in zavodov, ki so zavezani javnem upolaganju računov, z dotičnirni zakonskimi določbami.
Tozadevno velja še vedno bivši avstrijski zakon o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896. leta drž. zak. št. 220 v deloma izpremenjeni obliki zakona z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13 (novela) in izpremembe, ki so so se deloma med svetovno vojno z uvedbo ta-kozvanih vojnih pribitkov in rentabi-litetnih doklad izvršile, deloma po vojni z izpremembami, ki so izišle v raznih finančnih in drugih zakonih, ki se pa omejujejo po večini le na linearne zvišanje obstoječih davčnih postavk, v bistvu pa, zlasti kar se tiče načina ugotovitve odmerne podlage, prav malo ali celo nič ne izpreminjajo osnovnih zakonskih določb.
Ker je materija preobširna, da bi se zainogla predelati v enem samem članku, se hočem omejevati po možnosti le na prakso, dasi se mi ne bode mogoče popolnoma izogniti tudi teori-
* Ta članek znanega strokovnjaka v davčnih zadevah bode nedvomno za-
nimal vse one zadruge, ki svojih pra-
vil niiso prilagodile § 262, odnosno
§ 257 fin. zak. za l. 1924./25. Op. ur.
\
Ji. Imamo dvoje vrst podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, in sicer takih, ki so zavezana pridobnini po II. poglavju in taka, ki sč te pridobni-ne oproščena.
Podjetja, ki so pridobnini po II. poglavju podvržena so:
I. Vsa pridobitna podjetja, zlasti
a) vsa podjetja delniških družb in komanditnih družb na delnice, kamor spadajo tudi družbe z omejeno zavezo v zmislu zakona z dne 6. marca 1906, drž. zak. št. 58, ako znaša napravna glavnica (to je n. pr. deleži družabnikov itd.) več kakor 250.000 I)in.
Ako znaša napravna glavnica manj kakor to vsoto, so taka podjetja podvržena pridobnini po I. poglavju zakona iz leta 1896., torej pridobnini. ki se predpisuje zasebnim podjetnikom.
b) Javni kreditni zavodi.
c) Podjetja po zakonu z dne 9. aprila 1873 d. z. št. 70 registriranih in drugih neregistriranih pridobitnih in gospodarskih zadrug (n. pr. produktivne zadruge, posojilna in kreditna društva, konsumna, surovinarska im ma-gacinska društva, stavbene, stanovanjske ki rudarske zadruge itd.), to pa le tedaj, ako te zadruge no omejujejo svojega poslovnega obrata Te na svoje člane.
II. Občekoristna podjetja in združenja samopomoči in sicer zlasti:
a) poprej omenjene zadruge, ki se omejujejo le na poslovanje s svojimi člani;
b) hranilnice vobče;
c) občinske in okrajne posojiliico.
Oproščena te priidobnine so podjetja, ki pridejo prii nas v Sloveniji v poštev in sicer:
a) Društva in zadružne združbe, ki nimajo namena pridobivati dobiček ter slone na principu vzajemnosti, ter fond-i, ki jih ustanove javne korporacije ali podjetja za svoje nastavljence, kii imajo nalogo zasigurati bolnine, nezgodne odškodnine, invalidne, starostne pokojnine, vdovnine in sirotnine in pogrebne stroške ali pa statutarično podeljevati podpore za javne ali) zasebne uradnike, nastavljence, služitelje, delavce, pomočnike*, vajence in služinčad in sicer tudi tedaj, ako sprejemajo tudi od nečlanov prispevke ali darila,
b) Poštna hranilnica.
c) Kreditna in posojilna društva (hranilne in posojilne blagajne), kojih pravila odgovarjajo zahtevam § 1 zakona z dne 1. julija 1889. leta, drž. zak. št. 91, namreč ako jv jamstvo zadrug neomejeno, ako so razteza obseg društva na manjši srez (na eno ali več v
pravilih navedenih občin), opravilni delež ne presega 12.50 Din in se opravilni deleži ne obrestujejo višje kakor, hranilne vloge, ako se dodeljujejo presežki rezervnemu skladu (društveni glavnici), do katerega člani nimajo pravice, se omejuje dajanje posojil le na lastne člane, je izključeno dajanje menic tor presega posojilna obrestna mrea (režijski prispevek in slično) obrestno mero hranilnih vlog kvečjemu za 1?^'%, ter zveze kreditnih in posojilnih društev, ki imajo namen denarnega izenačenja svojih članic, ako so ustanovljene kot registrovane pridobitne in gospodarske zadruge ter po pravilih omejujejo svojo poslovanje na izvršitev te zadače in na svoje članice, ne obrestujejo opravilnih deležev višje nego s 6% in dodeljujejo presežke rezervnim skladom, na katerih člani nimajo deleža.
č) Zadruge in druga udruženja poljedelcev v svrho skupnega nakupa semen, gnojil, strojev in orodja ali drugih poljedelskih produktivnih potrebščin za pospeševanje živinoreje (živinorejske, bikorejske, pašniške zadruge in zadruge za zavarovanje živine in slično;, ako je pri tem po pravilih izključena razdelitev čistih dobičkov in se tudi v istini ne vrši', nadalje slična udruženja za skupno pridelovanje in izkoriščanje lastnih poljedelskih proizvodov deležnikov, vendar z istimi omejitvami glede oprostitve poljedelcev obče priidobnine po I. poglavju.
Pridobivanje in razpečavanje divjačine iz tujih lovišč, rib iz prostih ali v zakup vzetih ter javnih vod, dalje dohodek iiz v zakup vzetih zemljišč ali kmetij, dohodki iz umetnega ali trgovskega vrtnarstva torej niiso oproščeni te pridobnine.
Tudi zveze takih zadrug in udru-ženj so pod istimi pogoji kakor zveze prej omenjenih kreditnih in posojilnih društev pridobnine oproščene,
Poprej omenjene pridobitne in gospodarske zadruge, ki temeljijo na principu samopomoči in omejujejo svoje poslovanje po pravilih in v istini na lastne člane, dalje tudi že omenjeno občinske posojilnice, ki so principijel-no tudi pridobnini podvržene, uživajo posebne ugodnosti, o katerih bodem pozneje govoril.
Ako pa čisti ugotovljeni dobiček ne presega 300 Din, so pa te zadruge ozir. obč. posojilnice popolnoma oproščene davčne dolžnosti.
Toliko na splošno glodle davčne dolžnosti in njene oprostitve.
Podlago za odmero pridobnine tvori praviloma cisti dobiček davku podvrženega podjetja, ki se je dosegel v letu, prod davčnim letom im sicer ne
glede na to, ali se je ta dobiček dosegel z lastnim obratovanjem ali potom za-kupodaje.
Cisti dobiček tvorijo bilančni presežki, brez razlike, ali se ti razdelijo kot obresti, dividende, tantijeme, ali pod katerimikoli drugim imenom, ali na drug način, ali se vložijo v rezervne sklade ali porabijo na drug način.
Ako izvršuje davčni zavezanec več davku podvrženih podjetij, tvori od-merno podlago vsota čistih dobičkov teh podjetij po odbitku eventualnih izgub pri posameznih teh podjetjih.
Ker je pa pridobnima po II. poglavju donosnostni davek, se prišteje-jo bilančnim čistim dobičkom oni zneski, ki v teh čistih dobičkih niso zapo-padeni in se iz obratnih uspehov poslovnega leta porabijo za namene, ki sem jih poprej navedel (obresti, dividende, tantijeme itd.) ali pa za sledeče namene:
a) Za povečanje glavnice, ki je vložena v podjetje.
b) Za amortizacijo glavnic, ki so jo vložili deležniki v podjetje, ter za odplačilo takih dolgov, kojih plačilo iz tekočih donosov bi po principih pravil/ne premoženjske bilance znašalo izračunani premoženjski saldo, ali ki se nanaša na take predjeme ali prispevke, ki se niso sprejeli v odmerno podlago, kakor državne subvencije, ali1 subvencije, ki so jih druge javne korporacije naklonile pridobitnim in gospodarskim zadrugam.
c) Za obnestovanje v podjetju naloženih glavnic (kakor deklic, prioritet, poslovnih vlog, zadružnih deležev, vlog komandiitistov in sl.) ter za flbre-slovanjc posojil, ki so se najela v obliki prioritetnih obligacij ali drugih delnih zadolžnic ali proti hipotekaraiemu zavarovanju, ako tvorijo ti dolgovi del napravile glavnice, izvzemši one zneski*, ki so se iizdali za obrestovan je po pravilih kritih in istilnito izdanih zastavnih listin ali komunalnih obligacij.
Pridobitne in gospodarske zadruge ter posojilnice, ki uživajo kakor poprej omenjeno, gotove ugodnosti, uživajo pa izjemo, to je, njim se priznajo kot odbitek plačane obresti najetih glavnic, ki so se hipotekarno zavarovale, vendar ne proti delnim zadolžnicam najele.
č) Za darila ali druga volila, razen če jih zahteva poslovni obrat, ali če jih dado pogodovane pridobitne in gospodarske zadruge in posojilnice osebam in napravam, ki niso člani teh zadrug. Ne smejo se pa kot odbitek upoštevati darila zadrugarjem ali njihovimi rodbinskim članom.
Komumeraciije, ki sc* dajejo naši avljonceni podjetja za njihovo sode-
lovanje, prispevki za obolele uslužbence in njih rodbinske člane pa veljajo za iizdatke, ki jih zahteva obrat.
d) Za plačila davkov ki doklad, ki se odmerjajo po II. poglavju, torej za plačilo prddobnine po II. poglavju im doklad.
e) Za kritje bilančnih prinosov. izgub iz prešnjih let, razen pri že omenjenih pogodovanih podjetjih, pri katerih se iizgube prejšnjega leta odbije.
V	odmerno podi'ago se ne vštejejo, odnosno, ako se to ni že itak pri ugotovitvi bilančnega dobička zgodilo, so iz tega* dobička izločijo sledeče postavke:
1. Prenoši dobička iz prejšnjih let.
2. Donos zemljiških posestev v višini katastrskega donosa.
3. Hišni donosi v višini odmerne podlage za hišno najmarino.
4. Pri poslopjih na deželi, ki niso v na jem dana, oni donos, ki .bi1 se dosegel, ako bi se dotično poslopje, ki je podvrženo hišni razredarini, dalo v najem.
5. Prejeti garancijski zneski ali državni predierni, dalje subvencije, ki jih dajejo država, dežela ali. druge javne korporacije pridobitnim in gospo-darskim zadrugam.
(5. Vse dolžne obresti, ki. jih je plačalo podjetje, razen obresti, ki se morajo odmerni podlagi prišteti, to so zneski za obrestovan je (glej zgoraj pod c).
Iz odmerne podlage se torej izločijo zlasti plačane lombardne in es-komptne obresti, obresti hran ilnih vlog, depozitov, navadna s pismom potrjena posojila, nadalje obresti, ki so se izdale za po pravilih krite in istimito izdane zastavno listino ali komunalne obligacije.
7.	Odpisi na inventarju itn na obratnem mater i j ali i, izgube na substanci, kurzne in druge izgube ter oni zneski, ki so se iz iistih razlogov vložil ii v posebne fonde (n. pr. za odpise, amortizacije, zgube itd.), to pa le tedaj, ako so ti fondi namenjeni za kritje primanjkljajev in iizgub teh vrst in so take izgube že nastale, ali se kot predvidni rezultat opravilnih razmer pričakujejo.
Primernost takih odpisov ali rezervacij mora davčno oblastvo, ako bi imelo proti njih višini pomisleke, ugotoviti po izvedencih.
11 ranilniicam in pogodovanim pridobitnim in gospodarskimi zadrugam tor posojilnicam, ki preodkazujejo knjižne kurzne dobičke, ki so pa niso realizirali, špecijalnim rezervam za kurzne izgube, sc izločitev lakih pre-odkazil iz odmerne podlage ne more zabraniti,
Uporabljanje odpisanih zneskov za nove nabave inventarja ali obratnega inventarja se ne smatra za povečanje v podjetju naloženega kapitala.
8. Prispevki za pokojninske sklade uslužbencev.
9. Tantijeme, ki se plačujejo uslužbencem lastnega podjetja po pogodbi.
10. Pri; hranilnicah in že omenjenih pogodovanih zadrugah in posojilnicah ramuneracije, ki jih dobivajo člani načelstva in nadzorstva ali uslužbenci podjetja iz čistega dobička.
11. Ako se pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah donos ali del donosa razdeli na zadružnike po opravljenem delu ali po množini dobavljenih snovi' itd., se mora sicer razdeljeni znesek v odmerno podlago sprejeti, zadruge so pa upravičene znesek, ki odgovarja tržmi oeni teh storitev, kot izdatek odračunati.
Ta - določba ima zlasti pred očmi razpečevaine in produktivne zadruge, ki prodajajo od zadružnikov izdelane ali dobljene proizvode nečlanom.
Pri takih zadrugah se često dogaja, da se slednji uspeh zadružnega obrata porazdeli zadružnikom v razmerju dobavljenih surovin atli izvršenega dela.
V takem primeru je za zadružnike v gotovi meri irelevantno, ali je prevzemna cena ozitroma odškodnina za delo visoka ali nizka, ker imajo pričakovati v prvem slučaju nizko, v zadnjem pa višjo udeležbo na slednjem uspehu.
V konsekvenci tega dejstva se torej dogaja, da se zaenkrat sploh ne določa nikaka cena za dobavljene snovi ali izvršeno delo, temveč se prepusti določitev cene poznejšemu čažu, medtem ko se do takrat izvršijo le delna plačila ali neplačila, ki se tudi vstavijo v račun, odnosno v računski zaključek.
Zakon določa torej, da so zadruge v takih primerih upravičene namesto teh delnih plačil vpisati v obratni račun pravo tržno ceno in na ta način skrčiti morebiti previsoko izkazan bilančni dobiček na znesek, ki odgovarja dejanskim razmeram.
Seveda se smejo zaračuniti le tržne cene (vrednosti) in so davčna obla-stva upravičena, da v slučajih, kjer se je cena surovinam ali plačilo za opravljeno delo vstavilo previsoko in se jo na ta način bilančni dobiček nepravilno zmanjšal, odnosno odmema podlaga neupravičeno skrčila, povzročiti primerne poprave nastavkov cen.
12. Pri pogodovanih pridobitnih in gospodarskih zadrugah tvorijo odbitno postavko tudi ustanovitvena stroški prvega leta obstanka.
Poprej navedeni fondi in rezerve
za amortizacije, odpise in zgube se le tedaj ohdačijo, ako se porabijo za druge, kakor označene namene, n, pr. ako se ob razdružitvi družbe ali društva razdelijo osnovno glavnico presegajoči presežki.
izmera davka.
Zakon določa, da znaša davek za javnemu polaganju računov zavezana podjetja, v kolikor ni izjem, 10% davku zavezanega čistega donosa, to je od odmerne podlage, ki se je ugotovila na način, kakor sem to že omenil.
Davek vendar ne sme nikdar znašati manj nego 1% celokupne, v podjetju naložene nap ravne glavnice.
Ta minimalni davek pa ne plačujejo:
1. Vzajemne zavarovalnice.
2. Hranilnice.
3. Pridobitne im gospodarske zadruge, ki slone na principu samopomoči, omejujejo svoje poslovanje po pravilih in tudi v istimi na svoje lastne člane, potem občinske in okrajne posojilnice, ako ugotovljeni čisti dobiček ne presega 150.— Din.
Za napravno glavnico se smatra pri delniških im kormanditnih dehiiških družbah vplačana delniška glavnica, še postoječi prioritetni dolg, pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah, ako ne spadajo med podjetja, ki uživajo posebne, poprej navedene ugodnosti, pa vsota vplačanih opravilnih deležev članov.
Delniške družbe, ki izplačujejo za bilančno leto, ki je merodajno za davčno leto, več nego 10% dividend od vplačane delniške glavnice, plačajo razen 10% osnovnega davka od zneska, ki se ima razdeliti iin je potreben za 11 do 15% dividende, 2%, in za dividende, ki jih je razdeliti preko 15% — 4%.
Izjeme so pa sledeče:
Hranilu ice pl aču j e jo:
Od davčne podlage do Din 5000.— 3%; preko Din 5000.— do Dim 50.000 5%; preko Din 50.000.— do Din 100.000 —
7 K>% ;
preko Din 100.000.— pa 10%.
Pogodovane pridobitne in gospo-(larske zadruge in posojilnice, v kolikor niso sploh oproščene pridobnine plačujejo:
od davčne podlage do Din 700.— 2 nad Din 700.— do Din 1.250 3%; nad Din 1.250.— do Din 10.000 3^%; nad Dim 10.000.— do Din 25.000.—
4 'A
im nad Din 25.000— 5%.
Za take pridobitne iin gospodarske zadruge, glede katerih ni pogojev za ugodnostno obravnavanje, velja tako
dofgo, dokler se giblje njih poslovanj« v zakonitih in štatutaričnih mejah sledeči način obdaoenja:
Od davčne podlage do Dian 700,— 4%; preko Din 700.— do Din 1.250.— 6%; preko Din 1.250.— do Din 2.500.— 6% , preko Din 2.500.— do Din 5.000.% 8%; preko Din 5.000,— 10%.
Davek se pa odmeri na ta način, da od zneska davku podvrženega čistega dobička, to je odmerne podlage višje stopnje po odbitku davka ne sme ostati nikdar manj, nego od najvišjega čistega donosa najbližje nižje vsote po odbitku nanj odpadajočega davka.
Ako znaša odmerna podlaga za tako zadrugo n. pr. Din 2.500.—, znaša 6% davek Din 150.— ter ostan* p« odbitku davka Din 2.350.—.
Ako znaša odmerna podlaga Din 2.550, znaša 8% davek Din 204.— ter ostane po odbitku davka Din 2.346, torej za Din 4.— manj, kakor pri podjetju, ki je imelo le Din. 2.500.— čistega dobička.
Da torej tako podjetje ni na slabšem napram podjetju z nižjo od mer n o podlago, se mu predpiše namesto Din 204.— davka i'e Din 200.—.
Omeniti je še, da javnemu polaganju računov podvržena podjetja, ki imajo izven sedeža podjetja še posebna obratovališča, plačujejo pridobnino na sedežu in za vsa obratovališča in sicer na sledeči način:
Od skupne vsote takemu podjetju predpisanega davka se predpiše 20% na sedežu podjetja, ostalih 80% se pa predpiše v občinah, kjer se nahajajo posamezna obratovališča dotičnega podjetja.
Teli 80% se razdeli na obratovališča po razmerju prispevanja posameznih obratovališč k celokupnemu donosu podjetja. Pri tem se ne razlikuje ali so posamezna obratovališča drugo od drugega neodvisna ali stoje medsebojno kot glavno obratovališče in podružnica ali pomožni zavod.
Ako se prispevanje posameznih obratovališč k skupnemu donosu podjetja ne da ugotoviti, se smatra, da prispevajo k skupnemu donosu po razmerju plač in mezd, vštevši tantijeme, ki se v dotičnem obratovališču izplačajo.
Družbe z omejeno zavezo-
Kakor sem že početkom omenil so družlio z omejeno zavezo, kojih nar pravna glavnica znaša več nego Din 250.000.—, podvržene primcipijel-no tudi prrdobnini po II. poglavju ter so v tem primeru tudi zavezane javnemu polaganju računov.
Na splošno velja za temu davku podvržene družbe z omejeno zavezo
isto, kakor za obdačenje delniških družb, vendar uživajo take družbe celo vrsto ugodnosti, kakršnih delniške družbe niso deležne.
Take ugodnosti so n. pr., da se smejo izločiti iz odmerne podlage darila osebam in napravam, ki ne pripadajo dotični družbi. Ne smejo se pa odbijati naklonitve družabnikom ali njihovim rodbinskem članom, ter take naklonitve, ki jih dobivajo družabniki za lastno delo v obratu, kamor pa seveda ne spadajo povračila dejanskih izdatkov teh družabnikov, n. pr. za v interesu družbe izvršena potovanja itd.
Pril družbah z omejeno zavezo se odbijajo tudi obresti hipoteciranih posojil, v kolikor se ne gre za prioritetne obligacije ali drugo delne zadolžnice.
Ne sinejo se pa odbijati obresti od glavnic, ki so jih v katerikoli obliki posodili posamezni družabniki, kolikor tvorijo dele napravile glavnice.
Tudi se izločijo iz odmerne podlage zgube iz poslovne dobo pred bilančnim letom.
Za družbe z omejeno zavezo veljajo sledeči davčni postavki:
Od čistega davka podvrženega dobička (odmerne podlage) do Din 25.000 4%; nad Din 25.000 do Dim 50.000 5%; nad Din 50.000 do Din, 75.000 6%; nad Din 75.000 do Din 100.000 7%; nad, Dim 100.000 do Din 125.000 8%; nad Din 125.000 do Din 150.000 9%; nad Din 150.000 10%.
Toliko o načinu obdačenja in o višini davčnih lestvic.
Uvedba vojnih pribitkov.
Do vojne so se predpisovali državni1 davki v navedenih odstotnih izmerah, razen tega so pa plačevala prizadeta podjetja še deželne, okrajne in občinske doklade, ki so znašale povprečno 100—200% državnega davka kot osnove za, odmero teh doklad.
Vojna pa ni prizanesla podjetjem, zavezanim javnemu polaganju računov, nasprotno, ravno ona in kot njena posledica — površna zakonodaja — je pfimesla linearno zvišanje davkov, ki se je tudi po prevratu nadalje linearno In z uvedbo novih dajatev, kakor n. pr. invalidskega davka, tako zvišalo, da znoči’ sedanji1.način obdaoevanja resno ogroženje večine podjetij, zlasti v Sloveniji, to pa tembolj, ker so poleg državnih: dajatev narasli tudi avtonomni davki okrajev in občin tako, da, presegajo le-ti že itak visoke državne davke er imajo za posledico, da znašajo v mnogih slučajih davki in doklade mnogo več, nego bilančni čisti dobiček, da colo več, nego odmerna podlaga, ki je višja od bilančnih dobičkov.
Kakor sem že omenil, so se uvedli med vojno vojni pribitki im sicer z na-redbo z dne 28. avgusta 1916. leta drž. zak. št. 280 za vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov 20% vojni pribitek k rednemu davku, za delniško družbe, delniška društva, ko-manditne delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge in družbe z omejeno zavezo pa razen tega še ren-tabijitetni pribitek in sicer pri renta-biliteti:
nad 6 do 8% 30%,
nad 8 do 10% 40%,
nad 10 do 12% 50%,
nad 12 do 14% 70%,
nad 14% pa 80% rednega davka brez
vojnega pribitka.
Rentabiliitetni pribitek se izračuna po razmerju davku zavezanega čistega donosa po izločitvi, bilančnemu dobičku prištetih dolžnih obresti in pri-dobninskih zneskov, k v podjetju delujoči lastni glavnici vštevši prave, bilančno izkazane rezerve po stanju ob začetku za davčno leto merodajnega poslovnega leta.
Leta 1916. uvedeni 20% pribitek znaša izza prevrata sicer 90%, to pa ni smatrati za zvišanje, ker so so prejšnje 70% deželne doklade sprejele odnosno prištele temu pribitku.
Da način obdačevanja podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov današnjim razmeram nikakor ne odgovarja in rasno ogroža obstoj zlasti, naše mlade industrije, pa tudi denarnih zavodov, naj dokazuje sledeči: primer :
Neko podjetje je iimelo bilančnega dobička Din 400.000, temu znesku se je prištela v letu 1923. plačana pridobni-na z dokladami vred Dim 200.000 ter je znašala odmerna podlaga Din 600.000.
Od te podlage se je odmeril davek sledeče:
10% pridobnima	.	.	Din	60.000
90% državni pribitek	.	»	54.000
80% rentabiliitetni pribitek ........................  »	48.000
30% izredni pribitek od vseh zgoraj odmerjenih davkov in pribitkov .......................... »	48.(500
500% doklade od dinarjev 60,000 kot davčne osnove za odmero
doklad ......................»	300.000
20% invalidski daivek od davka1 iin pribitkov .......................... »	32.400
Dfn 543.000
torej znaša davek od bilančnega dobička Din 400.000 Din 543.000, torej za Dim 140.090 več kakor bilančni dobiček.
Seveda so se pri- ugotovitvi bilančnega dobička upoštevali odpisi na poslopjih in obratnih napravah in. je bif efektivni uspeh dotičhega podjetja višji, vendar je treba upoštevati, da so odpisi nele dovoljeni, temveč tudi potrebni. Za ta previšek davkov se morejo torej porabiti odpisi, odnosno za ta namen osnovane rezerve, torej se mora odvzeti napravim glavnica, torej osnova za vzdrževanje podjetja.
Ako se torej ta način- obdačetnja ne iizpremeni, nastane posledica, da bode dotično podjetje v doglednem času brez rezerv, ter da bode primorano vslcd lega obrat ustaviti in bode toliko in toliko delavskih moči brez kruha in s tem v zvezi množica pridobitnih slojev uničena ali pa vsaj v eksistenci ogrožena.
Omeniti je treba še, da se bilančnim dobičkom prišteje tudi zemljiški davek, hišna najmarina in razredari-na, izloči se pa donos zemljišč v višini katastrskega donosa ter hiš v višini ob-dačenega donosa hiš po odbitku 30% vzdrževalnih stroškov.
Ker pa znaša zemljarina trikrat več kakor njena podlaga, to je katastrski donos, ter je v mnogih primerih tudi- hišna najiumriina višja kakor njena podlaga, nastane krivica, da so na davkih, ki niso v nikaki zvezi s podjetjem, prišteje več, kakor znaša odmerna pod-, la.ga za te prišteto davke.
Ako se upoštevajo vsi redni itn izredni državni davki in pribitki: ter invalidski davek, znašajo državne dajatve od: podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov 33 do 40%, z avtonomnimi, to je okrajnimi in občinskimi dokladami in prispevki za trgovsko in obrtno zbornico vred pa, ako upoštevamo dejstvo, da znašajo te doklade pri nas 250 do 600% od 10% državne osnove, pa 93 do 1(10 'A% od davčne osnove, torej od bilančnega dobička po prištetju v tem referatu navedenih, po obstoječih zakonih neodbi/tnih postavk, tako da znaša, kakor sem že na enem primeru pokazal, davčna obremenitev mnogo več, kakor bilančni dobiček.
Sem mnenja, da se morajo na narodnem gospodarstvu Lntcresirani krogi. z vso vnemo zavzeti za to. da so pridobil in a po II. poglavju temeljito reformira itn da tudi naša javnost zavzame k temu vprašan ju primemo stališče.
Zahtevati bi bilo, da se, ne Fe državni davki znižajo, temveč se tudi višini avtonomnih dajatev postavijo gotovo meje, kakor se to sedaj že prakticira glede hišne najmarine, za katero dovoljuje sedaj veliki župan mnogo nižje odstotke, kakor glede drugih davkov.
Ne trdim preveč, ako ua podlagi
praktičnih izkustev izjavim, da je gospodarske težave, s katerimi- se ima naše gospodarstvo boriti, v mnogem oziru pripisati ogromnemu obdačenju naših podjetij in denarnih zavodov in da bode treba storiti vse, da se reformira ta davek tako, a bode naša mlada industrija v stanu ne le vegetirati, temveč se tudi razvijati, ter da bodo denarni zavodi zmožni z nižjo obrestno mero razvoj industrije pospeševati, nezaposlenost manjšati in na ta način doseči in pripomoči k poyoljnemu razvitku splošnih gospodarskih prilik.
Jasno je, da s tem tudi: država in občine ter okraji ne bodo prikrajšani in bodo s splošnim porastom blagostanja pridobili na dohodkih več, kakor pri sedanjem neracijonalnem sistemu.
Janko Lešničar:
Ceneno ljudsko zavarovanje.
Slišal sem tu in tam po deželi tožbe, kako težko zadene slučaj smrti v manj premožnih ljudskih slojih cele radbilne. Vpoštev ne pridejo samo neposredni pogrebni stroški — ki so seveda v današnjih razmerah zelo znatni — ampak tudi stroški za zdravnika, pomanjkanje takojšnjega drugega zaslužka iitd. Uradniške, male obrtniške in trgovske ter največji del naših kmečkih rodbin čuti zategadelj gospodarsko posledice smrtnega slučaja dolgo, dolgo časa — nogfed« na to, da je rodbini premnogokrat vzet oče in z njim glavna delovna sila. V pogovoru z g. šolskim ravnateljem Gnusom z Dola je ta gospod nasvetoval, naj bi se med za-drugarji naše Zveze ustanovilo podobno društvo kakor je »Učiteljska samopomoč«, ki- je danes že tako daleč, da izplačuje ob vsakem smrtnem slučaju s prispevki članov nad 9.000.— Din. To je zelo znatna vsota! Zdi so mi zategadelj praktično objaviti v »Zadrugi1* pravita tega društva in prositi tovariše zadrugurje, da bi povedali, ali bi billo mogoče osnovati med nami za-d-rugairji tako ceneno in izborno delujočo dobrodelno organizacijo ali ne.
*
PRAVILA
(Irnšlm »UČIJELJSKA SAMOPOMOČ v kraljevini SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV«.
/. Ime društva.
§ 1.
Društvo se imenuje »Učiteljska samopomoč v kraljevimi Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
II.	Namen društva.
§ 2.
Društvo ima namen, po smrti dru-štvonikov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo.
§ 3.
a) Po društvenikovi smrti izplača — brez oziru na slučaj smrti — društveno načelstvo po sprejemu uradnega mrtvaškega lista in društvene sprejemne listine zakonitim dedičem tolikokrat po 5 Din, kolikor šteje društvo članov, čeprav do tega časa še vsi niso vplačali doneskov.
b) Pravico do podpore imajo:
1. Društvenikova vdova, oziroma vdovec društvenice;
2. po društveniku-vdovcu, oziroma po d ruštvenici-vd ovci otroci;
3. po društvenikiih, ki nimajo otrok in niso oženjeni ali omoženi, zakoniti dediči, katere imenuje dotični društve-nik v sprejemni listini ali v posebnem pismu društvenemu načelništvu. Ako se oženil, oziroma omoži društvenik, izgubi ta izjava veljavo, če se glasi v korist kaki drugi osebi kot ženi-, oziroma možu in če po svoji poroki- ne odloči drugače. Ako ni zakonitih dedičev, ali pa če se odpovedo podpori, pripada vsa dediču določena gotovina rezervni podporni zalogi.
c) Odstop ali cesija društveniko-vim dedičem pripadajoče podpore ni mogoč ter se tudi ne more rubiti1.
III.	Sredstva, da se doženc namen.
§ 4.
a) Vsak društvenik plača po smrti enega društvenika donesek za prihodnji slučaj smrti. Za, prvi slučaj plača pri sprejemu v društvo.
b) Plačati se mora tekom enega meseca po društvenikovi smrti, ki se razglasi v učiteljskih glasilih, oziroma se naznani društvenikom na njih stroške po pošti.
c) Ako se slučaji smrti ponavljajo pogosto drug za drugim, je treba te zneske na poziv društvenega načelstva odposlati v 14 dneh, oziroma tudi v 1 tednu po objavljeni smrti.
č) Društven iki, ki ne plačajo v teli obrokih dolžnih zneskov s pristojbinami vred, se izključijo iz društva po trikratnem brezuspešnem pismenem opominu v navadnih razmerah v vsakokratnih presledkih po 14 dni, a v nujnih slučajih po en teden ter izgube vse pravice društvenikov.
§ 5.
a)	Da more društvo izpolnjevati svoje dolžnosti, četudi se hitro ponavljajo slučaji smrti, se ustanovi rezervna podporna zaloga.
h) V to plača vsak društvenik do meseca februarja vsakega leta 2 Din; v rezervno podporno zalogo pripadejo tudi) vsa doplačila društveni kov (§ 7.), darila itd.
§ 6.
a) Vpisnine se plača 10 Din, ta se porabi' v društvene izdatke.
b) Za upravne stroške plača vsak društvenik pri prvem slučaju smrti v letu 4 Din; preostanki pridejo v rezervno podporno zalogo.
c) Vsa vplačevanja se pošiljajo društvenemu načelniku.
IV.	Ustanovitev društva.
§ 7.
a) Društveniki morejo biti učitelji, njihove žene in pa učiteljice javnih in zasebnih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov itn Slovencev, ki svoj pristop naznanijo načelništvu.
b) V društvo se sprejmejo le oni, ki še niso stari niad 45 let in so ob času priglasitve zdravil. V dvomljivem slučaju more društveni odbor zahtevati od prilglašenca zdravniški certifikat. Pri-glašenci plačajo poleg doneskov, v § 6. določenih, še pristopnino, ki se ravna po starostnih letih, in sicer:
od 20—25 let ... 1 Din »	25—30	»	.	.	.	5	»
»	30—35	»	.	.	.	20	»
» 35—40 »	30	»
»	40—45	»	.	.	.	50	»
c) Izključeni in prostovoljno izstopim društveniki morejo zopet vstopiti) v društvo, če doplačajo vsa od izstopa zaostala vplačila.
č) 0 sprejemu v društvo sklepa društveni odbor; če koga ne sprejme, mu ni treba navesti vzrokov. Dotične pritožbe razsoja občni zbor.
V. Sedeš društva,
§ 8.
Sedež društva je ondi, kjer biva vsakokratni društveni načelnik.
VI.	Posebne pravice in dolžnosti društvenikov.
§ 9.
a)	Vsak društvenik ima aktivno in pasivno volilno pravico v društveno vodstvo, se sme udeleževati občnih zborov, staviti predloge in nasvete tor glasovati.
h) Društvemikii, ki so izstopili iz učiteljske službe, ostanejo še dalje toliko časa v društvu, doklor izpolnjujejo društvena pravila.
c)	Ako ne more društvenik zaradi mobilizacije izvrševati svojih dolžnosti, se ne izključi iz društva, temveč s» v slučaju njegove smrti izplača dedičem
podpora po odtegnjenih zaostalih vplačilih; če se pa vrne, mora doplačati vsa zaostala doplačila.
č) Prostovoljni izstop iiz društva se mora pismeno javiti društvenemu načelniku.
d)	Prostovoljno izstopivši in izključeni društveniki1 morajo doplačati vsa zaostala vplačila; iztirjati se morejo tudi sodnim potom.
VII.	Društveno vodstvo.
§ 10.
a) Društveno vodstvo oskrbuje odbor. Odbor sestoji iz načelnika, njegovega namestnika, tajnika, dveh odbornikov in treh namestnikov, ki nadomeščajo glavne odbornike v vsakem slučaju.
b) Vse odbornike in namestnike voli občni zbor z nad polovično večino glasov za dobo treh let. Izstopivši odborniki iin namestniki se smejo zopet voliti.
c) Občni1 zbor voli tudi tri pregledovalce računov, ki imajo nalog, pregledati; društvene knjige in račune pred občnim zborom in enkrat nenadoma med letom ter o tem poročati občnemu zboru.
§ U.
a) Društveni načelnik, ako ne t utegne — pa njegov namestnik — zastopa društvo na zunaj, izplačuje v imenu dnuštva vsa plačMa* prejema vsa vplačevanja, vodi vsa zborovanja, shranjuje društvena pisma in imetje ter podpisuje s tajnikom vsa društvena pisma im naznanila.
b) Tajnik opravlja vsa pisemska opravila in podpisuje z načelnikom vsa društvena pilsma in naznanila.
c) Odborovi sklepi so veljavni, če so navzočni z načelnikom vred trije člani odbora. Odbor sklepa z nadpolovič-no večino glasov pričujočih odbornikov; kadar jo enoliko glasov, odloči načelnik.
VIII.	Občni zbor.
§ 12.
a)	Občni zbor je vsako tretje leto navadno takrat, ko se vriši kongres Udmženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Odbor skliče občni zbor in sestavi dnevni red. Sklepčen, je, ako je zastopano 20 društvenikov. Ako ni sklepčen občni zbor, se skliče čez pol ure drugi, ki jo sklepčen pri vsakem številu navzočih društveniikov. Občni zbor sklepa z relativno večjim« glasov; kadar jo enoliko glasov, odloči načelnik. Načelnik so volil z listki, način volitve drugih odbornikov odločuje občni zbor od slučaja do sllučaja. Ako se pri dveh volitvah no doseže uadpolovične večine,
pride do ožje volitve; kadar je enoliko glasov, odloči žreb.
b) Izredni občni zbori se sklicujejo:
1. Kolikorkrat se zdi potrebno odboru ali pa pregledovalcem računov.
2. Ako ena tretjina društvenikov to zahteva in naznani; odboru predmet,
o	katerem naj se razpravlja na izrednem občnem zboru.
c) Redni predmeti, ki jih more imeti vsak občni zbor, so:
1. poročila;
2. sklepanje o onih društvenih zadevah, ki so na dnevnem redu ;
3. sklepanje o pritožbah izključenih društvenikov ali onih učiteljev in njihovih žen in učiteljic, katerim se je odrekel pristop;
4. volitev odbora in pregledovalcev računov;
5. predelanje pravili in razpust društva.
IX.	Društveni prepiri
§ 13.
Prepire o društvenih zadevah med društveniki razsodijo sodniki. Vsaka stranka, voli dva zastopnika iizmed društvenikov in ti' volijo petega načelnikom.
X. liazdruženje.
§ 14.
a) Ako se dozna, da društvo ne more dalje obstojati, .so skliče le v ta namen izredni občni zbor, pri katerem mora biti navzocna vsaj polovica dru-štvenfikov; od teh morata glasovati dve tretjini za razpust društva.
b) Ako so po dvakratnem sklicanju no udeleži izrednega občnega, zbora polovica društvenikov, se sklepa pri vsaketm številu navzočnih društvenikov z dvotretjinsko večino.
§ 15.
Ako preneha društvo prostovoljno, ali če ga razpusti prilstojna oblast, se razdeli društveno imetje mod d ru št vernike, ki so še pri društvu, po razmerju časa, v katerem so bili pri društvu.
§ 16.
Na pečatu je naslov:	Društvo
»Učiteljska samopomoč«.
Brezalkoholna uporaba grozdja in sadja.
Kako sadje in grozdje tako uporabili, da bo v popolni meri služilo ljudski prebrani, no pa zastrupljevanju potom alkohola, je problem, ki ga rešujejo strokovnjaki že leta in leta.
Kakor v drugih strokah, napreduje znanost tudi v tej panogi. V Ameriki, Nemčiji, Franciji, Švici m drugih naprednih državah je o brezalkoholni uporabi poučena vsa javnost in se z vedno večjo vnemo oprijema praktičnih, preizkušenih metod. Brez pravilne rešitve tega aktualnega problema je vsako stvarno treznost.no gibanje —
0 katerega upravičenosti posebno pri nas nihče več dvomiti ne more — v praksi zelo otežkočeno, celo onemogočeno, posebno v krajih, kjer je sadjarstvo in vinarstvo močno razvito in nudi enega izmed glavnih virov dohodkov. Ravno vsled zanemarjenja gospodarske strani treznostne akcije je gibanje zadelo ponekod na odpor sadjarjev, vinogradnikov, posebno pa gostilničarjev. In vendar ne sme in ne more biti treznostno gibanje naperjeno proti nobeni izmed teh panog; treba je le pridelke tako uporabiti, da ne bodo ogrožali ljudskega zdravja in morale, šli v izgubo, temveč v resnici služili ljudski prehrani)!
Da se nudi vsem interesentom (kdo bi se za to vprašanje ne zanimal?) prilika, poučiti se vsestransko o tem problemu, namerava prirediti osrednja zadruga »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani o priliki velesejma (od 1. do G. juli|ja t. 1.) poseben tečaj, na katerem se bodo izčrpno (teoretično iii praktično) obravnavali popolnoma objektivno vsi raznovrstni načini, konzerviranja (vkuhavauje sočivja, jagodičevja, sadja, sušenje, pridelovanje raznih sokov, brezalkoholnega mošta in vina v domačem gospodarstvu in v večjih obratih, ohranjevanje svežega grozdja itd., itd.).
Tečaj je namenjen v prvi vrsti gospodarskim strokovnjakom, okrajnim ekonomom, voditeljem (icarn) razni}) zavodov, sadjarskim, vrtnarskim in
1 reznast n im organ iizac i ja m, zadru gam in kmetijskim društvom, za napredek vnetim sadjarjem in vinogradnikom, viničarjem, vsem prijateljem naravnega življenja (vegetarijancem) ter sploh vsem, ki se za to panogo zanimajo in skušajo reševati ta gospodarski in zdravstveni problem v svojem delokrogu.
Čas za tečaj je zelo primeren: oh velesejmu, ob pričetku počitnic, pred sezono!
Da se more sestaviti proračun in vse potrebno pravočasno pripraviti, mora zadruga že v naprej vedeti, na kakšno udeležbo je računati.
Preziranje od te ali one strani ideje no bo ubilo, pač pa bo škodovalo tistim, ki nočejo iti s časom naprej! Zato je vsak bojkot od te ali one stra-
ni le v škodo »neinteresentov« samih in se bo isti prej ali slej sam maščeval!
Opozarjamo, da se radi velikih stroškov in obsežnih priprav tak vsestransko izčrpni tečaj (za voditelje) v doglednem času ne bo kmalu več vršil. Udeleženci tečaja, ki ga bo vodil gospodarski strokovnjak svetovnega slovesa, bodo po tem tečaju usposobljeni voditi v svojem okolišu in delokrogu take tečaje, kar bo mnogim pripomoglo do večjega ugleda in omogočilo vršiti važno kulturno delo med narodom!
Vsi interesenti iz cele države naj pošljejo (neobvezne) prijave čimpreje osrednji: zadrugi »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip
10.	Po tem roku bodo dobili prijavne pole in natančnejša pojasnila!
Zadružna Zveza v Celju
ima za svoje članice stalno v zalogi sledeče tiskovine:
1.	Tiskovine zn knjige.
Hranilne vloge, dvobarvne. Hranilne vloge, enobarvne. Posojila, dvobarvna.
I	'osoj iila, enobarvna.
Tekoči račun, enobarven.
Glavna knjiga deležev.
Zadružni register.
Blagajniški dnevnik, navadni. Blagajniški dnevnik, amerikanski. Blagajn, dnevnik z razdelnikotn. Vložni zapisnik.
Seznam dolžnikov in porokov. Razdelil ik prejemkov, velik: z glavami.
Razdcin :k prejemkov, mal. ttazdelnik izdatkov velik, z glavami.
Bazdelnik izdatkov, mal.
Sejni zapisnik.
2.	Rasne tiskovine.
Izvlečki hranilnih vlog.
» posojil.	'i,
naloženega denarja.
» tekočega računa.
» deležev.
Računski zaključki za kreditne zadruge.
Računski zaključki za gospodarske zadruge.
Obračun električnega toka za
Obračun električnega toka na paušal.
Račun toka za števce.
4
Račun toka za paušal.
Ustanovni zapisnik.
Dolžna pisma.
Prošnje za posojilo.
Obračun vloge.
Obračun posojila.
Opomin za obresti.
Pristopna izjava.
Denarni listek.
Izkaz invalidskega davka.
Izkaz za rentnino.
Izkaz za neposredne pristojbine. Prošnja za registracijo zadruge. Prošnja za vpis novih članov, načelstva in spremembo pravil.
3.	Bloki.
Blok prejemkov.
Blok izdatkov.
Skadenčna knjiga za menice. Obrestne tabele.
Odpoved deležev.
Indeks.
Knjižice za vloge.
Knjižice za pasojila (deleže). Knjižice za tekoči račun.
Vezave knjig po naročilu. Dobe se vezane knjige računskih zaključkov.
Kuverti, pismen in konceptnl papir, štambiljke za firmo, poštnino in pristojbine.
Minica in Nico no In Miti
vnbi na svoj
redni občni zbor
ki se bode vršil dne 25. aprila 1926 ob
2.	uri pop. v posojilniški pisarni pri gosp. Josipu Katzu v Zg. Polskavi s sledečim dnevnim redom;
1. Pozdrav načelnika.
2. čitanje revizijskega poročila iz 1.1924.
3. Odobritev računskega zaključka za leto 1925.
4. Slučajnosti.
Razširjajte »ZADRUGO«!
Vabilo na
redni občni zbor
Kmetijske zadruge v Sp. Polsfcaui
ki se vrši dne 2. maja 1926 ob 2. uri pop. v občinski hiši na Sp. Polskavi s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3. Odobritev računskega zaključka za leto 1925.
4. Volitev načelstva in nadzorstva
5. Slučajnosti.
V	slučaju, da ne bi bil občni zbor v napovedanem času sklepčen, se vrši ravno-tam in z istim dnevnim redom pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
Nn Sp. Polskavi, dne 1. aprila 1926.
Načelstvo.
Vabilo na
redni občni zbor
Posojilnice v Zagorju ob Savi
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bo vršil v pondeljek 19. aprila 1926 ob 18. uri v posojilnični pisarni v Zagorju štev. 41.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev računskega zaključka za leto 1925.
4. Volitev načelstva.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Zagorje ob Savi, dne 6. aprila 1926.
Načelstvo.
Vabilo na
občni zbor
jubilijue misijam« V $1. Hurju ob jur žel.
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se vrši dne 16. maja 1926 ob 2. uri pop. v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva
2. Pregled in potrditev računskega zaključka in bilance.
3. Sprememba zadružnih pravil.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Čitanje revizijskega poročila in razprava.
6. Razprava o poslovanju zadruge in eventuelna potrditev najemninskih pogodb.
7. Slučajnosti.
V	Št. Juriju ob j. ž, dne 1. maja 1926.
Načelstvo.
Bilanca
,,Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju", registrovane zadruge z neom. zavezo
Aktiva.	na	dan	31.	decembra	1925.	Pasiva.
			Din	P	Din	Lel			Din	P	Din	P'
1 2	Račun posojil: Stanje posojil dne 31. dec. 1925 . Račun tekoči. Stanje posojil v tekočem računu dne 31. decembra 1925 		5,570.689 2,7)4.682	30	8,285.291	30	1 2	Račun hranilnih vlog: Stanje hranilnih vlog 31. dec. 1925 Račun deležev: Stanje glavnih deležev 31. dec. 1925 Stanje opravilnih delež. 31. dec. 1925	8.700 22.864		 25	13,946.171 31.564	91 25
3 4 5 6	Račun pri raznih denarnih zavpdih naloženega denarja: Stanje dne 31. decembra 1925 . . Račun vrednostnih papirjev: Stanje dne 31. dec. 1925 	 Račun obresti: Stanje zaostalih obresti od posojil dne 31. decembra 1925 	 Ričun splošnega rezervnega zaklada: Stanje splošnega rezervnega zaklada naloženega na hranilno knjižico št. 27.787 dne 31. dec. 1925 Račun pisarniškega Inventarja: Vrednost inventarja dne 31. dec. 1925 Račun hiš: Vrednost hiše v Krempljevi ul. št. 2 zinventarjem vreddne31.dec. 1925 Vrednost hiše v Slomškovi ul. št. 15 z inventarjemvreddne31.dec.1925 Vrednost hiše v Vošnjakovi ul. št. 15 z inventarjem vred dne3i.dec. 1925			5,772.022 82.280 86.038	37 44	3 4	Račun obresti: Za leto 1926 predplačane obresti od posojil	 Račun rezervnih zakladov: Stanje splošnega rezervnega zaklada dne 31. dec. 1925 .... Stanje posebnega rezervnega zaklada za slučajne izgube dne 31. dec. 1925 	 Stanje pokojninskega zaklada za uradnike dne 31. dec. 1925 . . .	59.495 297.864 31.388	68 40 83	62.541 388.748	27 91
7				59.495 69	68 56	5	Račun Izgube In dobička: Čisti dobiček leta 1925 				232.556	12
8		35.569 12.915 1.541	06 53 53	50.026	12		\ /				
9	Račun posestva „Dobrava“: Vrednost posestva s pritiklinami dne 31. dec. 1925 	 Vrednost premičnin dne 31. dec. 1925 Vrednost neprodanih pridelkov . .	22.602 407 3.fc00	50 50	26.610			\				
10	Račun posestva „6ruikovje“. Vrednost posestva dne 31. dec. 1925 Vrednost pritiklin	 Vrednost neprodanih pridelkov . .	6.027 352 40.000	50 50	46.380			\				
11	Račun blagajne: Gotovina v blagajni 31. dec. 192			253.368	99		\				
			||l 4)661.582		46				|	14,661.582	46
	I		II								
Ptuj, dne 31. decembra 1925.	NaČfilstvO«
Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo: Janko Lešničar; za Zvezno tiskamo: Milan Čet in a. — Oba v Celju.