l^^REDNIŠTVO glasila ..v AGISU« — IZHAJA TEDENSKO — UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR ^ T? 26. marec LETO IZDAJE 2 VSEBINE: - Spremembe v zakonodaji, katere se izvajajo v letu 198? - Povečanje števila zaposlenih mora pogojevati večja proizvodnja - Težavam oh potrjevanju zaključnih računov še ni videti konca - Produktivnost bo možno dvigniti le ob maksimalnem angažiranju vseh zaposlenih in posodabljanju strojne opreme SPREMEMBE V ZAKONODAJI, KATERE SE IZVAJAJO V LETU 198? Z zakoni, ki so bili objavljeni v Uradnem listu SFRJ št. 72/86, ki so začeli veljati sl. 1. 1987, želimo doseči realno vrednotenje sredstev in njih virov ter izkaz dohodka obremenjenega tudi z inflacijskimi odhodki. Najpomembnejši zakoni, ki zadevajo vse OZD, kakor tudi ostale uporabnike družbenih sredstev so: 1. Zakon o amortizaciji 2. Zakon o sanaciji in prenehanju OZD 5o Zakon o celotnem prihodku in dohodku Zakon o amortizaciji -ureja način amortizacije delovnih sredstev, materialnih pravic ter način razpolaganja z družbenimi sredstvi izven uporabe. Letna amortizacijska stopnja je predpisana z nomenklaturo sredstev. Osnova za obračun je nabavna vrednost osnovnega sred stva, povečana za stroške transporta, montaže ip. Znesek amortizacije se lahko uporabi za nakup, graditev ali dograditev zaradi nadomestitve sredstev, za katere je bila obračunana amortizacija, ki so fizično dotrajana ali tehnološko zastarela za uporabo. Amortizacija se lahko uporabi tudi za razširitev zmogljivosti ali razvija* nje novih dejavnosti za odplačevanje investicijskih kreditov ter za zagotavljanje lastne udeležbe. Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela ureja predsanacijski postopek ter pogoje m postopek sanacije, kot tudi pogoje in postopek stečaja in redne likvidacije OZD. Rredsanacij ski postopek zajema opravila in ukrepe, ki jih morajo storiti delavci v TOZD za odstranitev vzrokov nelikvidnosti, vzrokov za motnje, nastale v poslovanju in vzrokov, zaradi katerih je nastala izguba po periodičnem obračunu. Sanacijski postopek zajema ukrepe, ki jih morajo storiti delavci v TOZD za odstranitev vzrokov za izgubo po zaključnem računu, za nadomestitev sredstev najmanj v višini nekrite zgube in za zagotovitev pogojev za trajno uspešno poslovanje <, Če se ne izvede zahtevanih ukrepov in TOZD ne more poravnati svojih obveznosti, se uvede postopek za začetek stečaja« S tem zakonom so zelo zaostreni ukrepi v primeru nelikvidnosti. Zakon o celotnem prihodku in dohodku ureja ugotavljanje in razporejanje celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka„ Ta zakon ureja tudi revalorizacijo vrednosti družbenih sredstev zaradi vsklaje-vanja s tržnimi cenami in ohranitve realne vrednosti ter sredstev. Pri ugotavljanju celotnega prihodka, razen pri prihodku iz naslova obresti in tečajnih razlik, ni bistvenih sprememb, Prihodek iz obresti se deli na del revalorizacijskih obresti (za prvi kvartal znašajo 60 %, za drugi pa 80 %) in del za nadomestilo za dana sredstva v koriščenje, Vse tečajne razlike, tako pozitivne kot negativne, se smatrajo kot inflatorne, izkazujejo se med revalorizacijskimi prihodki oz, odhodki. Porabljena sredstva se obremenjujejo za revalorizacijo zalog in revalorizacijo amortizacije med letom. Med porabljena sredstva ne vštevamo več obresti in tečajnih razlik. Pomembna novost v tem zakonu je začasna revalorizacija sredstev ob vsakem periodičnem obračunu. Končni obračun se opravi ob zaključnem računu. Ustvarjeni dohodek se tako kot doslej deli na del, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih pogojih, del za obveznosti, ki niso odvisne od velikosti ustvarjenega dohodka, del za obveznosti, ki so odvisne od ustvarjenega dohodka in na čisti dohodek. Čisti dohodek je del dohodka TOZD, ki je razporejen za bruto OD delavcev, za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela, za.rezerve , za skupno porabo delavcev. Čisti dohodek se uporablja tudi za kritje izgub drugih TOZD. Med letom se opravi ob periodičnih obračunih' le začasna delitev, ob zaključnem računu pa dokončna. Periodični obračun za prvi kvartal bo izdelan v skladu z novimi pred piši. Natančnih navodil še ni, pričaujemo jih v prvi polovici meseca aprila, šele tedaj bomo lahko ocenjevali kaj nam nova zakonodaja prinaša v pozitivnem smislu. Razen teh zakonov je bilo doslej objavljenih tudi več restriktivnih zakonov. Nas najbolj prizadeva zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za OD in skupno porabo delavcev za leto 198? nad rastjo produktivnosti dela. Računovodski sektor POVEČANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH MORA POGOJEVATI VEČJA PROIZVODNJA Plani TOZD, ki so ta čas v zaključni fam in so bili predmet razprave na petkovem posvetu ( 20. 3. 1987 ) poslovodnih organov bodo spričo obilice neznank morali doživljati kvartalne dopolnitve (procent inflacije, spremembe zakonov ip$. V glavnem pa so akti pomembni zato, ker nam določajo enotna izhodišča. Povprečna rast OD DSSS in Komerciale mora biti na povprečju uporabnikov njihovih storitev, kar pomeni, da bomo tudi v bodoče odvisni od plasmaja proizvodov. Z ozirom na planirano rast proizvodnje 5 ki je 6.% je ocenjeno, da "bo potrebna rast zaposlovanja v okviru 1 %„ Vse ostale potrebe po doda~ tni delovni sili pa bomo morali pokrivati z prerazporejanjem znotraj delovne organizacije, Jasno pa je, da mora vsako povečanje števila zaposlenih pogojevati večjo proizvodnjo oziroma zagotavljati popolno varnost obstoječe proizvodnje. Ker nas na nekaterih programih veže sezonska proizvodnja, kaže seveda tudi na izredno previdnost pri zaposlovanju za določen čas. Računalnik večjih zmogljivosti v DO AGIS, več kot nujnost Ta čas smo dosegli zgornjo mejo zmogljivosti našega računalnika in to ob ugotovitvi, da smo pri prenosu programov na računalnik šele na pol poti. Ne zdaj, še manj pa v prihodnjosti si ne moremo več zamišljati informacijskega sistema, ki ne bi bil računalniško podprt. Odločitev je bila spričo ogromnih drugih investicijskphčpotreb razmeroma težka in Ikrati pomembna. Dejstvo je namreč, da bo računalniško spremljana proizvodnja v zelo kratkem času več kot samo potreba tudi zaradi obvladovanja problematike vse zahtevnejše proizvodnje. Planira se nabava računalnika DELTA 4860, ki je za nas primeren iz več vidikov. Dokončni sklep o nabavi sprejema DS DO. V TOZD SERVIS še vedno smatrajo, da so upravičeni do poračuna Direktor DO je poslovodne organe seznanil z dopisom, ki so ga nanj naslovile DPO in samoupravni organi TOZD SERVIS v katerem se ne strinjajo z odločitvijo o zadržanju sklepa zbora delavcev na osnovi katerega bi si po zaključnem računu izplačali 50 % poračuna. Zaposleni v tej TOZD menijo, da imajo vse pogoje za izplačilo poračuna kar naj na njihovo zahtevo dokaže interna revizija zaključnega računa ter da preveč odvajajo za DSSS in spremljajoče TOZD, da v EPU DO AGIS niso enakopravno obravnavani in da se vse pogosteje postavlja vprašanje upravičenosti obstoja TOZD Servis motornih vozil v sestav-i DO AGIS. Direktor DO je po uradni dolžnosti, ker direktor TOZD Servis ni zadržal sklepa zbora delavcev o tem v zakonitem roku obvestil Skupščino občine Ptuj. M. TEŽAVAH OB POTRJEVANJU ZAKLJUČNIH RAČUNOV ŠE NI VIDETI KONCA Udeležba na sestanku DPO DO, ki je bil v petek 20. 5» 1987 je bila več kot skromna. Preskromna tudi zato, ker je bila na dnevnem redu problematika v zvezi z interventnimi zakoni, to pa bi nas vsekakor moralo zanimati. Mogoče pa je bilo krivo slabo vreme? Doslej bi lahko rekli, da-smo se ob izplačilih OD vedno nekako izvlekli. Skratka zato, ker je i-bila doslej povsem drugačna situacija kot danes. Prej smo pri izplačilih OD dajali izjave, da so OD v skladu s SaS ti pa dalje usklajeni z družbenimi dogovori in zakoni. V zadnjem kvartalu prejšnjega leta smo si pred prvim izplačilom OD morali pridobiti mnenje koordinacijske komisije naše panoge. Uspešnost poslovanja se ugotavlja po TOZD in DSSS, vendar smo ob izplačilih OD izkazovali le uspešnost poslovanja DO, ker bi drugače pomenilo različne situacije po TOZD, kar pa zdaj po uvedbi inter-* ventnega zakona vsekakor bo. Nastala situacija, ki je vse prej kot prijetna se z zahtevo zbora| delavcev TOZD Servis samo še zapleta. Po razpravi, ki je sledila so DPO DO prejele sledeče* da ne pod- " pira zahtev delavcev TOZD Servis motornih vozil po izplačilu pora' čuna zato, ker to ni v skladu s kupaj dogovorjeno enotno politiko ^ v DO, d# M, PRODIKTIVNOST BO MOŽNO DVIGNITI LE OB MAKSIMALNIM ANGAŽIRANJU VSEH ZAPOSLENIH IN POSODABLJANJU STROJNE OPREME (s posveta poslovodnih organov 26, 3, 1987) Da bi lahko pravočsno sprejemali ustrezne ukrepe in za realizaciji zastavljenih ciljev je Tehnični sektor pripravil plane strojnih W\ pacitet za prvo polletje Ugotovitev ni preveč vspodbudna saj v vseh proizvodnih TOZD manjši naslednje število strojnih kapacitet: TOZD TAP okrog 36000 ur, VH lika oprema okrog 6000 ur, Precizna mehanika okrog 2500 ur, KoviET ska obdelava okrog 4400 ur in Vzmetarna okrog 7000 ur. Poslovodni organi so se dogovorili, da morajo TOZD-i skupaj s Te-, hničnim sektorjem takoj začrtati vse aktivnosti za zapolnitev mari kajočih kapacitet. Manjkajoče strojne kapacitete poiskati v koop e' raciji in pa raziskati možnost izposoje določenih strojev in opre' me. Za pokrivanje tistega dela kapacitet? ki nastajajo zaradi mani ka delovne sile pa kaže rešiti z notranjim prerazporejanjem delaV61 s podaljšanjem delovnika ter uvedbo delovnih sobot. Letne dopuste pa si bomo morali planirati tako, da le ti ne bodo povzročili dodatnih težav. Po zveznem odloku moramo cene našim izdelkom znižati za 14,7 %, ^L pa zato ker zakon dovoljuje doslej le 23 %, mi pa smo jih v drugi r: polovici januarja povišali za okrog 35 Vsako znižanje cen pome'' ni za nas kot proizvajalce določen izpad dohodka, ki pa bo seveda 4 odvisen od znižanja cen vhodnih materialov, ^ L m! 6 Vse bolj spoznavamo, da je prišel čas, ko bomo morali spoznati, nas lahko vseh težav reši le delo, Delo, ki daje novo vrednost. ^ v V v v -L.x^ VA.xy_i.vy o -Ly vy-i_ vy 9 -**•-*- va-v^ ^ vy v XV v -i. vy ^ v pa pomeni dokončno ukinitev prostega teka (jalovega dela) in to, 0 ' bomo morali opraviti temeljito selekcijo proizvodnega programa ta' ko, da ne bomo več delali tega, kar nam ne daje pričalcovanega dohodka, čeprav vedno in povsod tudi to ne bo mogoče. $£ M. MALICA V PRIHODNJEM TEDNU Safalada, gorčica, čaj, kruh Dušena govedina, krompir, solata, krut Ričed s slanino, kruh Ocvrt kotlet, solata, kruh Dušeno zeljo, pečenica, kruh 30.3.1987 PONEDELJEK 31.3-1987 TOREK 1.4.1987 SREDA 2.4.1987 ČETRTEK 3-4.1987 PETEK