LETO XXXIV. — Številka 20	19. maja 1982	Cena 5.— šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Solidarnost
stran 2
Jubilej Slovenske gimnazije
stran 3
Podjunska kuhinja
stran 5
Srečanje lovcev iz treh dežel
stran 6
Nova telefonska številka!
Od 25. maja so NSKS, KKZ in Naš tednik dosegljivi pod novo telefonsko številko:
0 42 22/51 25 28!
Ludvik Ogris: »Potegnil bom konsekvence!“
Na občnem zboru ZSO minulo nedeljo na Radišah, je predsednik SRD Radiše in mandatar socialistične stranke, Ludvik Ogris, jasno poudaril, da se ne strinja z manjšinsko politiko deželnega glavarja VVagnerja. Dejal je, da je S PO pred 30 leti kazala razumevanje za slovensko narodno skupnost. Polagoma pa se je stvar obrnila v obratno smer, in odkar je VVagner zamenjal Simo, se je politika SP znatno spremenila. „Wagner,“ tako Ogris, „je začel z novo politiko. Tega pa naj se deželni glavar zaveda, da mu nismo dali mandata za protimanjšinsko gonjo. Treba je, da pride do go-
tovih konsekvenc. Če ne bo bistveno spremenil svoje politike, ga pri naslednjih volitvah ne bom več podprl.“
Dosedanji predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter je svojo predsedniško funkcijo oddal v mlajše roke. Za predsednika je občni zbor izvolil dosedanjega tajnika, dipl. inž. Feliksa VVieserja. V imenu NSKS je občni zbor pozdravil podpredsednik mag. Filip VVarasch. V svojem pozdravnem govoru se je VVarasch zahvalil poslavljajočemu se predsedniku dr. Zvvittru za plodno, dobro in odkrito sodelovanje. (Poročilo o občnem zboru objavljamo na strani 2.)
Vrsto jubilejev, prijetnih in neprijetnih obhajamo letos. Spomnili smo se 40-letnice izselitve koroških Slovencev in protinacistične-9a upora na Koroškem. V nedeljo bomo skupno spomnili 25-letnice Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijetnosti takih spominov pa nas obhaja bridkost ob zavesti, da je Zvezna gim-nazija za Slovence doslej edina u-resničena točka člena 7 Avstrijske državne pogodbe. Že vsa leta je bi-la Zvezna gimnazija za Slovence tarča raznih nekvalificiranih napadov. Najprej so morali dijaki biti 18 let, od ustanovitve leta 1957 pa do leta 1975, podnajemniki druge šo-
Dogodki — prijetni in neprijetni
I®- vseh teh 18 let so imeli izključ-n° popoldanski pouk. Gonja zadkih dni pa presega vse, kar si je se mogoče misliti.
.. Barbarstvo, ki se je zgodilo v no-c' od sobote, 15. maja, na nedeljo, 16- maja 1982, je dosedanji višek Protislovenske gonje na Koroškem. '2jave deželnega glavarja VVagnerja na proslavi 40-letnice izselitve ko-r°ških Slovencev 18. aprila letos 9otovo niso pripomogle k boljše-razumevanju za težnje in polo-2ai koroških Slovencev. Ena izmed Posledic takega zaostrenega polo-2aia je bil zločinski napad na Zvez-n° gimnazijo za Slovence v Celov-Ca- Dejstvo, da so „neznani storil-?' ‘ Premazali avstrijski grb z or-je tudi očiten napad na A v-®*rij0. Narodni svet koroških Slo-encev to zločinsko barbarstvo ^iostreje obsoja. VVagner si je iz-ral za svoje besede spomin izgo-3 koroških Slovencev iz rodne do-ovine, tisti, ki so pomazali Zvez-0 gimnazijo za Slovence, pa 15. aJ. dan podpisa Avstrijske držav-ne Pogodbe.
Zadnjo nedeljo je bil na Radišah cni zbor Zveze slovenskih orga-12a°ij na Koroškem. Dosedanji redsednik dr. Franci Zvvitter je st°pj|; naslednik je postal Feliks Vo'dSer’ dos*ej tajnik. Novemu nih Vu 2e,imo ves uspeh pri skup-n n Prizadevanjih za dosego popol-onakopravnosti za koroške Slo-Q noe. Sodelovanje med obema šk-rhdniima organizacijama koro-s 'n Slovencev, med Narodnim ,06<om koroških Slovencev in Zve-jj .. slovenskih organizacij, je ho	nuja nas vseh. Neizbris-
im b° *° sodelovanje povezano z dr 6p°ma dr. Joška Tischlerja in mč FrancUa Zvvittra, ki mu izrekata 2a vse to iskreno zahvalo. Želi-Vse mu ®e ve|lko uspeha, pred-cje m tudi kot koordinatorja v za-strij^ VSe*1 narodnih manjšin v Av-
^arodni svet koroških Slovencev
Manjšine v Avstriji na tiskovni konferenci na Dunaju:
.Resno smo ogroženi6
„Če pravi VVagner, da leži glede zaostritve narodnopolitične situacije krivda pri koroških Slovencih, potem to ne more držati. Slovenci hočemo razgovore z vlado, kancler Kreisky je bil očitno pripravljen, da bi prišlo 19. maja vsaj do majhnega konkretnega rezultata, vendar je bil zaradi tega pritisk s strani Koroške prevelik. Kreisky pogovorov ni odpovedal zaradi kolodvorske akcije K DZ. Te akcije trajajo že 2 do 3 leta, pogovarjal pa se je Kreisky s Slovenci tudi v času, ko je bilo na Koroškem vzdušje zdavnaj bolj zaostreno kot danes. Krivda leži torej izključno pri koroških zagovornikih tristrankarskega pakta, ker le-ti hočejo pod vsakem pogojem preprečiti kak napredek v manjšinskopolitičnem vprašanju." Tako dr. Grilc na tiskovni konferenci madžarske, hrvaške in slovenske manjšine v Avstriji, ki je bila zadnji petek — ob obletnici podpisa Državne pogodbe — v
mednarodnem tiskovnem centru na Dunaju. „Danes je pač", tako dr. Grilc, „dela manjšinsko politiko VVagner in njegov pakt, KHD-u pa jo je treba samo še hvaliti. Toda vlada naj se zaveda, da pogovorov ne želimo samo Slovenci, temveč da bi morali biti tudi v njenem interesu."
Dr. Franci Zvvitter pa je poudaril, da dijaki s svojo akcijo niso mogli pritiskati na vlado. „Z njo je mladina kvečjemu skušala izvajati pritisk na vodstvo slovenskih organizacij, naj se ne zadovoljujejo več s praznimi obljubami." Oba predsednika slovenskih osrednjih organizacij sta rekla, če v Avstriji ne bo mogoče priti do dialoga s pristojnimi oblastmi ter če ne bo napredka pri reševanju odprtih vprašanj, bodo Slovenci morali opozoriti mednarodno javnost na svoj položaj. Vendar upajo, da to do tega ne bo prišlo. Pridružil se je temu stališču tudi predsednik Hrvaške-
ga kulturnega društva, dr. Ivo Mul-ler, in dejal, da „nam v tem primeru ne bo preostalo kaj drugega, kot razmišljati o takem koraku".
Sicer je dr. Muller zatrdil, da člen 7 na Gradiščanskem ni v ničemer izpolnjen ter da raznarodovalni proces še ni bil tako hiter kot danes. Gradiščanski Hrvatje nimajo niti enega dvojezičnega otroškega vrtca, dvojezično osnovno šolstvo je v razsulu, finančna pomoč je kljub ustreznim zakonskim določilom minimalna, oblast podpira predvsem asimilante — tiste Hrvate, ki se hrvaštvu odrekajo.
Predsednik madžarske kulturne zveze, Janos Moor, je na vprašanje časnikarjev o sosvetih koroškim Slovencem svetoval, naj se ne vdajo pritisku in naj ne hodijo v sosvete, dokler člen 7 ni izpolnjen. „So-sveti so posvetovalni forumi, v katerih se lepo in široko razpravlja, doseže pa se prav malo ali sploh nič." Madžari, katerih je na Gradi-
Konzentrationslager!
Slovenska gimnazija v očeh koroških nemškonacionalcev: „Schweine“, „Hundeklo“, „Konzentrationslager". ..
V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci oz. norci, kot se tudi čuje, pomazali z rasističnimi in bojnimi parolami poslopje Slovenske gimnazije. Prečrtali so državni grb, prav tako nemški uradni napis „Bundesgymnasium“ in pridjali napis ..Konzentrationslager". Predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc, je dejal, da to ni samo napad na najbolj uspešno ustanovo koroških Sloven-
cev, ampak — kot je mogoče razbrati iz parol — napad na slovensko narodno skupnost v celoti. Ta nevarni izbruh sovraštva je posledica politične gonje proti koroškim Slovencem, pri kateri se je posebno skazal deželni glavar VVagner. Odgovornost za zaostritev na Koroškem nosijo za to tisti, ki jim je obstoj slovenske narodne skupnosti trn v peti. Nemškonacionalni krogi
na Koroškem so zadnje tedne dobili pomoč z najvišjih mest dežele in zveze in so bili za protislovenske prav vzpodbujeni. Upam, da bo slovenska narodna skupnost kljub tej provokaciji obdržala mirne živce, ker bi se sicer moglo vprašanje slovenske narodne skupnosti neverjetno zaostriti: Večinski koroški tisk pa vali krivdo na neke ..politično motivirane" dijake. Mar s tem meni, da so dijaki Slovenske gimnazije sami omazali šolo? Parole „Down to Earth, Hiermit erklaren wir den Slovvenen den Krieg, Rettet euch vor den Tschuschen, Schvveine, Hundeklo, Scheiss Jugo, Konzentrationslager, Slovvenen Ruhe oder ra us, Zvveisprachig ist Scheisse", zaudarjajo po besedišču neonacističnih in desnoradikalnih skupin. Tam bo treba iskati storilce, krivce pa v tistih krogih, ki jih politično, gospodarsko ali drugače podpirajo. Mazaško akcijo je „ostro obsodil" tudi koroški hajmatdinst. Seveda pa ni mogel mimo dejstva, da ne bi indirektno že našel krivca, saj se sklicuje na navzočo ekipo ljubljanske televizije, ki je bila menda prej tam kot policija.
Vsekakor pa je zanimivo, da niti deželni šolski svet niti zastopniki zveznega ministrstva za pouk in umetnost niso doslej obsodili akcije in branili gimnazijo. Lepo, lepo...
ščanskem približno 7000, so šli v sosvete, da bi vsaj na ta način dosegli priznanje svojega obstoja. Člen 7 državne pogodbe jih namreč ne omenja. Na vprašanje zastopnika NT, koliko dobijo finančne podpore od Avstrije, je Janos Moor dejal: „200.000 na leto, kar pa je vse drugo kot veliko; ta vsota nikakor ne odgovarja našim potrebam." Kot vemo, skušajo zagovorniki sosvetov nam — z denarjem — omehčati srce za ta forum, toda ko pride „dan plačila", tudi v tem primeru ne držijo svojih obljub ...
Zastopniki manjšine (koroške Slovence so še zastopali mag. Filip VVarasch, Karel Smolle in dipl. inž. Feliks VVieser) so podpisali še tiskovno izjavo, kjer je m. dr. rečeno, da so manjšine akutno ogrožene v svojem obstoju. Manjšinske zakonodaje iz leta 1976 nikakor ni mogoče priznal kot izvedbo člena 7 Avstrijske državne pogodbe.
Tiskovna konferenca je bila zelo živahna, odmev v avstrijskih medijih je bil velik in marsikateri navzoči časnikar (bilo jih je nad 20) je spoznal in zvedel stvari, o katerih doslej še ni bil obveščen. Navzoče časnikarje in zastopnika ORF je m. dr. predvsem zanimalo ravnanje VVagnerja z manjšino. Tako npr. njegova „Scharfmacher“-politika ter tozadevno pisanje KTZ, ki pozna — kot je povedal mag. VVarasch — za dr. Grilca v zadnjem času očitno samo še označbe kot „HaBprediger“, „Extremist“, „will Dr. Zvvitter an Radikalitat ubertref-fen" itd. Spoznali pa so tudi druge konkretne probleme, kot npr. vprašanje, ob katerem času so na sporedu slovenske radijske oddaje. Namreč tedaj, tako Karel Smolle, „ko pridni ljudje delajo, upokojenci uživajo popoldanski počitek, otroci pa se nahajajo na poti iz šole do-/ mov.“ Skratka: zastopniki manjšin so imeli priliko, seznaniti avstrijsko javnost o konkretnih in aktualnih problemih manjšin — in so tc možnost brezdvomno dobro izkorii stili.
Visoka predstavnika ZKO pri KKZ
Zadnji ponedeljek zvečer sta obiskala Krščansko kulturno zvezo predsednik in tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije (ZKO), Jože Osterman in Martin Za>-konšek. Na sedežu KKZ so ju predsednik Lovro Kašelj, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, podpredsednik KKZ dr. Janko Zerzer in MickaVDemš^ tajnik Nužej Tolmajer ter člana\}dboj KKZ, dipl. inž. Franc Kattnig in I Seher. Prijateljsko so se pogovarjali’o' aktualnih vprašanjih kulturnopolitičnega delovanja ter o raznih možnostih še boljšega sodelovanja med ZKO in KKZ.
naš tednik
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Janko Kulmesch
Zadnjo soboto, dan po tiskovni konferenci manjšin v Avstriji, je bila na Dunaju mogočna demonstracija. Za razorožitev, proti atomskim bombam — za mir. Udeležilo se je okoli 70.000 Avstrijcev. Te razveseljivo visoke udeležbe pravzaprav nihče ni pričakoval.
Pretežno so demonstrirali mladi ljudje iz vseh političnih taborov. Niso manjkali številni kristjani, v dunajski stolnici sv. Štefana pa je v soboto zvečer
ko morajo stranke pogostokrat investirati lepo vsoto denarja ter precejšen trud organizacijskega dela, da privabijo vsaj nekaj sto ljudi.
Demonstracije so se udeležili tudi koroški Slovenci. Študentje, dijaška mladina, npr. člani K DZ, demonstriral je tudi podpredsednik NSKS, mag. Filip VVarasch. S slovenskimi in dvojezičnimi transparenti so se izrekli za mir in prijateljstvo med narodi, v okviru kulturnega spo-
Solidarnost?
8000 ljudi — skupno s kardinalom Konigom — molilo za mir.
Mladina je s to množično udeležbo dokazala javnosti, predvsem pa zastopnikom večinskih strank ter oblasti, da ni pripravljena sprejeti raznih fraz, da se ne strinja s politiki, ki se stalno sklicujejo na neko realnost, ker je nočejo ali ne znajo spremeniti na boljše. Stranke ter njih vodilni funkcionarji so se pred demonstracijo mladini oz. pripadnikom mirovnega gibanja milo posmehovali. Mislili so, da je to stvar komunistov in nekaterih drugih sanjačev. Ko pa so morali spoznati, da le ni tako, da je doživela Avstrija največjo demonstracijo po vojni, ne vedo prav, kako dobiti mirovno gibanje pod kontrolo. Kako vpreči te mlade ljudi, ki so odkrito prepričani, da se je treba pravočasno zavzemati za svet brez orožja ter atomskih bomb, v svoje namene. Ugotoviti so morali, da je prišlo do te množične demonstracije brez večjih organizacijskih priprav, medtem
reda pa je nastopila slovenska študentka Marinka Lugarič s slovensko pesmijo. Imeli smo občutek, da so udeleženci te demonstracije, ali vsaj pretežna večina, za odkrito prijateljstvo med narodi ter da so solidarni z nami.
S tem v zvezi pa se moramo vprašati: smo solidarni tudi mi z njimi? Kako močno je v naši narodni skupnosti zasidrano razumevanje za želje in cilje tistih pripadnikov večinskega naroda, ki so že izkazali razumevanje za naše težave in nas podprli v boju za naše pravice? Vsekakor je odnos velikega dela koroških Slovencev do nemškogovorečih prijateljev površen, nedosleden.
Leta 1976 in prej smo bili veseli, ko so nas podprli. Tudi zdaj bi jih krvavo potrebovali. Jutri morda še bolj. Želimo si in pričakujemo njihovo solidarnost. Toda očitno pozabljamo, da računajo tudi z našo solidarnostjo — ko se gre za razorožitev, proti atomski vojni, za mir.
Ob 40-letnici pregnanstva koroških Slovencev in protinacistične-ga upora je priredilo SRD „Gorjan-ci“ v nedeljo, 16. maja 1982, v kot-mirški ljudski šoli spominsko proslavo in razstavo; v razstavi sta bila prikazana tudi trpljenje družin iz kotmirške občine in njih prispevek v boju proti nacizmu. Pomen in namen razstave je na kratko orisal Jože VVakounig, ki je tudi pozdravil v imenu prireditelja med gosti predsednika koroškega deželnega zbora, kotmirškega občana Josefa Guttenbrunnerja, župana Josefa Strugerja, občinskega tajnika Josefa Halleggerja in župnika Maksa Michorja. Slavnostni govornik je
bil predsednik Josef Guttenbrun-ner, ki se je spomnil tragičnih dogodkov pred 40 leti in pozval in opomnil vse, naj pravočasno spoznajo nevarnosti in se trudijo z vsemi močmi za ohranitev in utrditev demokracije in miru. Spominu izseljencev se je tudi poklonil župan Josef Struger; med drugim je omenil v svojem govoru, kako mu je v tistih aprilskih dneh pravila mati, da so izgnali sosedovo Gla-žarjevo družino. Tu je treba omeniti, da je rajna Kostivnikova mati kot prva pomagala Glažarjevi družini, ko se je le-ta vrnila po osvoboditvi na zanemarjeni dom. Kratek oris zgodovinskega razvoja
protinacističnega upora na Koroškem je podal dr. Marjan Sturm.
Slovesnost so olepšali s pesmimi in recitacijami mešani zbor SRD „Gorjanci“ (Stanko VVrulich), ki je zapel za zaključek pesem judovskih pregnancev iz Verdijeve opere Nabucco, Nataša in Simona Iskra, Magdalena VVieser, trio Gorjanci (Joško Pack, Osvald Be-gusch, Maksi Sima) in pevci Mici in Toni Pirmann, Annemarie Be-gusch in Tatjana Struger ter Edith Tscherteu in Magda Pack.
V soboto, 15. maja, zvečer, je opravil župnik Maks Michor mašo v zahvalo za srečno vrnitev iz pregnanstva in v spomin vsem žrtvam druge svetovne vojne.
Občni zbor ZSO
Na občnem zboru Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki je bil minulo nedeljo na Radišah, je dosedanji predsednik, dr. Franci Zvvitter dal svojo dolgoletno funkcijo v mlajše roke. V svojem govoru je dr. Zvvitter najostreje obsodil nočni dogodek v Celovcu, kjer so „neznani storilci" premazali pročelje in okna Slovenske gimnazije s protislovenskimi parolami. Občni zbor je sprejel resolucijo, v kateri udeleženci z ogorčenjem obsojajo to gnusno dejanje in terjajo od oblasti naj ukrepajo ter v smislu člena 7 prepovejo vse manjšini sovražne organizacije. V svojem predsedniškem poročilu je dr. Zvvitter orisal in nakazal delovanje ZS0 v pretekli dobi. Dr. Franzi Zvvitter je predsedoval Zvezi slovenskih organizacij 27 let. „Vedno sem delal in ukrepal po najboljši volji in vesti."
V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev je občni zbor pozdravil podpredsednik mag. Filip VVarasch. Poslavljajočemu se predsedniku se je v imenu svoje organizacije zahvalil za odkrito in plodno sodelovanje.
Dosedanji tajnik in novi predsednik ZSO, dipl. inž. Feliks VVieser je podal poročilo o delovanju organizacije. Sledila je živahna in stvarna diskusija o dosedanjem delovanju organizacije ter o smernicah za bodočnost.
Občni zbor je nato izvolil novi odbor: predsednik dipl. inž. Feliks VVieser, 1-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tako hujska „socialistična“ KTZ proti Zvezni gimnaziji za Slovence, koroškim Slovencem in dobrim odnosom z Jugoslavijo. Pa še VJagner na isti strani KTZ bara, kdo hujska in zaostruje. Izjave KTZ in KHD so si pač zelo
podobne...
Ostane nam le samopomoč . .
Odmevi na akcijo Koroške dijaške zveze in na VVagnerjevo politiko
„Enotna lista Žitara vas podpira akcijo Koroške dijaške zveze. Mladina je s tem dokazala, da se ne strinja s pro-timanjšinsko politiko koroških oblasti."
Peter Štern
„Na Koroškem vlada neko protislovje. Oblasti poudarjajo, da Celovec ni slovensko mesto in zato pripadniki slovenske narodne skupnosti nimajo pravice, da bi se v glavnem mestu Koroške posluževali na uradih slovenskega jezika. Na kolodvoru je slovenska zahteva vozovnice ,ekstremizem1. Na celovškem finančnem uradu pa stoji pisano z velikimi črkami, da se lahko poslužujemo tudi slovenskega jezika."
Dr. Janko Tischler
Med organizacijami, ki so izrekle podporo slovenskim dijakom v Celovcu, je tudi Zveza socialističnih študentov Avstrije. Najprej izraža VSStČ svoj protest zaradi grobega ravnanja policije z dijaki na celovški postaji, nato pa pravi, da je povsem nerazumljivo, kako je mogel kancler Kreisky zaradi te akcije odpovedati predvidene pogovore z zastopniki slovenskih organizacij, ko pa ima slovenska narodna skupnost na Koroškem vendar vso pravico, da s takimi demonstracijami opozori na svoj položaj.
Za ta položaj — pravi VSStČ — je značilno, da 27 let po sklenitvi državne pogodbe njen 7. člen, ki jamči slovenski narodni skupnosti osnovne pravice, še vedno ni izpolnjen. In za ta položaj je značilno, da namškonacionalno šovinistične sile lahko nemoteno razvijajo svojo protislovensko agitacijo. Na-
dalje VSStČ ugotavlja, da so koroške stranke, tudi koroška SPČ, že davno popustile nemškonacionalno-šovi-nistični hegemoniji na Koroškem in zato iz te strani v doglednem času ni pričakovati bistvenega prispevka k reševanju manjšinskega vprašanja.
„V tej situaciji bi bila naloga zvezne vlade," pravi VSStČ, „da bi povzela korake za demokratično rešitev manjšinske problematike. Namesto tega pa odpove nujno potrebne razgovore, samo da ne bi razburjala nemških nacionalistov na Koroškem. Zato je naloga vseh avstrijskih demokratov, da nastopijo proti tem nemškonacionalnim silam in se solidarizirajo z akcijami slovenskih mladincev."
Zveza socialističnih študentov Avstrije
S posebno izjavo se je tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju solidariziral s slovenskimi dijaki, ki so minulo soboto na celovškem kolodvoru opozorili na neenakopravnost koroških Slovencev in njihovega jezika v javnem življenju.
Številni lokalni vlaki vozijo na dvojezično območje južne Koroške, pravi KSŠ v svoji izjavi. V demokratični državi bi moralo biti samoumevno, da se pripadniki slovenske narodne skupnosti v vsakdanjih zadevah, kot je kupovanje vozovnic, lahko poslužijo svoje materinščine. Dogodki v Celovcu pa dokazujejo, da o enakopravnosti slovenskega jezika v javnosti, kakor jo predvideva člen 7 avstrijske državne pogodbe, žal ne more biti govora.
Posebno začudenje pa izražajo slovenski študentje na Dunaju spričo
dejstva, da1 se je kancler Kreisky zaradi tega dogodka odločil za prekinitev dialoga med slovenskimi osrednjimi organizacijami in zvezno vlado. ..Postavlja se vprašanje, kako daleč si zvezna vlada sploh resno prizadeva za dialog z narodnimi skupnostmi," je rečeno v izjavi KSŠ. ..Nevarno je, če je konkretno nastopanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti za enakopravnost svoje materinščine v javnosti vzrok za odložitev razgovorov. Osnove za pogovore, ki bi temeljila na političnem ali narodnem samozatajevanju koroških Slovencev, si Klub slovenskih študentov na Dunaju ne more predstavljati."
Klub slovenskih študentov na Dunaju
Nemški časopis KTZ je objavil v soboto, dne 8. 5. 1982, pod rubriko „komentar" misli komentatorja Maria Messnerja, ki piše o kolodvorski akciji fraze, ki se z dejstvi in resnico sploh ne skladajo. Za konec svojega komentarja pa je zapisal, da bo vesel, če bodo te njegove vrstice privedle do tega, da bo današnja sobota (8. 5. 1982) drugačna od prejšnjih. In zares prav je imel. Sobota je bila zares drugačna od prejšnjih.
Koroška dijaška zveza, ki se za vsa leta trudi, da bi doprinesla svoj delež — tega mora po svojitrmočeh doprinesti vsak koroški Slovenec — k uresničitvi člena 7, je pozvala v soboto slovensko mladino na celovški kolodvor, da naj zahtevajo svoje pravice, svoje vozovnice v materinskem jeziku. To nikakor ni prva akcija, kajti KDZ zasleduje cilj, da bi dobili Slovenci vozovnice v svojem materinem jeziku, že tri leta.
Koroška javnost je bila informirana, da je ta akcija potekla v miru in da policiji ni bilo treba ukrepati. Toda temu le ni bilo tako, kajti policija se je izkazala v pravem pomenu besede kot „DEIN FREUND UND HELFER" z najhujšo brutalnostjo, kar pomeni, da je brcala, dušila in nas koroške Slovence nasilno vlekla od okenc, skratka: nastopala je do skrajnosti brutalno, kar se da. Njeno zadržanje je bilo protizakonito, a v očeh vseh sodišč upravičeno, kajti Slovenci nimamo kaj iskati na Koroškem, če uporabljamo svoj materinski jezik, še manj pa na kolodvoru, kar nas spominja na nasilno izselitev pred 40. leti.
Vsekakor policija je nastopala skrajno brutalno in dokaz temu je, ko je začelo iz fotoaparata bliskati, so se njih obrazi pogreznili proti tlom. Aparat sam pa so hoteli zapleniti, kajti posnetki so dokazi za njih brutalnost.
Vincenc Gotthardt in Franc Rogi
Klub slovenskih študentov v Gradcu podpira sobotno akcijo slovenskih dijakov na celovški postaji, kjer so upravičeno zahtevali vozovnice v slovenščini. Podpira jo predvsem zato, ker so prav dijaki osebno prizadeti, saj na lastni koži občutijo, kaj pomeni, če se človek v koroški javnosti poslužuje slovenščine. Spominjamo se dogodka, ko je žan-darmarija prisilila slovenskega fanta, da je izstopil še pred domačo postajo, ker se je pač drznil zahtevati vozovnico v svoji materinščini.
Kot državljani pa smo začudeni nad reakcijo zveznega kanclerja, ki je po-
tem, vsaj tako so poročala javna obči' la, ko je na televiziji spremljal poročilo o akciji dijakov Slovenske gimnazije-odpovedal že dogovorjeni sestanek z zastopniki slovenske narodne skupnosti. S tem se je postavil na linijo tistih-ki so pripravljeni sprejeti samo tako imenovane „ prid ne" Slovence, vse počim se aktivno zavzemajo za svoje pt0' vice, porine kot ekstremiste v kot in z njimi prekine dialog. S tem je kršil pr0-vila pravne države, v kateri pravice p°' sameznikov in skupnosti niso odvisn6 od tega, ali je njihovo zadržanje politih nim oblastnikom všeč ali ne. Ali ie zvezni kancler kdaj pomislil, kam bi vodila posplošitev njegovega postopanj0 v demokratični državi?
Če že od višje politične ravne ni 0i' česar pričakovati, nam ostanejo le razne oblike samopomoči. Poslužujmo s6 torej naših z ustavo zagotovljenih pr6’ vic in uporabljajmo na dvojezične01 ozemlju brez strahu in sramu slove0) ščino pri vseh javnih institucijah, tu01 na postajah avstrijske zvezne železnic6 OBB! Klub slov. študentov v Grade0
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) |n izdajatelj: društvo „Narodni svet kor° ških Slovencev". — Uredništvo: Viktri0 ger Ring 26, 9020 Celovec. — Tisk: horjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Cel° vec. — NAŠ TEDNIK izhaja vsak čet0 tek. Naroča se na naslov:	„N0
tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celo vec. Telefon uredništva, oglasnega °° delka in uprave: * 42 22/72 5 65. N05 zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZ^1 Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel--22 30 23.
,il
naš tednik]
<XT
Od 25-letnici Slovenske gimnazije:
l^^„Dijaki so doma
Naš tednik: Letos praznuje Slovenska gimnazija svojo 25. obletnico obstoja. Čeprav je vprašanje Ijudskošol-skega pouka, kar se tiče pouka slovenščine, še povsem neurejeno, se je Slovenska gimnazija zelo okrepila in se tudi v javnosti uveljavila. Kako je z učenci, ki prihajajo iz ljudskih šol, kjer n'so imeli dovolj možnosti, da bi se naučili slovenščine?
Dr. Vospernik: To drži. Dobivamo tudi otroke iz ljudskih šol, kjer niso bili Popravljeni k slovenskemu pouku, bodisi, da niso imeli možnosti za prijavo, bodisi, da iz kakih drugih vzrokov starši svojih otrok niso prijavljali. Za prihodnje šolsko leto pa je opazno, da bo nad deset prijav iz Celovca. To je prvič. D°slej imamo okoli 25 otrok iz celovškega območja na celi šoli. Sedaj pa bo za 1. razred nad 10 prijav. To je vsekakor razveseljiva številka, ki kaže, da Se tudi sociološka struktura našega Prebivalstva nekoliko spreminja.
Doslej je zapustilo gimnazijo 661 absolventov. Vsega skupaj je bilo na šoli bodisi za eno leto ali dalj do mature nad 2000 dijakov. Številke so stalno naraščale z nekaterimi izjemami, ko je število rahlo padlo. Mislim pa, da smo s sedanjim številom 520 dijakov v tem šolskem letu dosegli nekak plafond, nkrog katerega se bo gibalo tudi števi-0 Prihodnjih generacij Slovenske gimnazije.
Naš tednik: Kako je s profesorskim kolegijem? V 1. letu Slovenske gimna-*'ie, je poučevalo 101 učenca 8 profesorjev.
Dr. Vospernik: Trenutno je na šoli 37 Profesorjev. Od tega je 19 absolventov naše gimnazije, ki so od prvega letnika naprej, prva matura je bila 1963, Slo-Vensko gimnazijo zapuščali in se vanjo sPet vrnili.
Naš tednik: Kako je z zaposlitvijo absolventov Slovenske gimnazije?
Dr. Vospernik: Meni ni znan noben Primer, da bi kakšen absolvent naše 9'mnazije v kateremkoli poklicu bil
brez
zaposlitve. Zgodi se tu in tam, da
0 ne najde zaposlitve prav na tistem P°dročju, ki ga je študiral. To so izje-ampak zaposleni so čisto vsi, zla-' to velja še za glavno-, ljudsko- in P°sebnošolske učitelje, ki imajo vsi za-Posbtev; tudi za prihodnja leta sem in-0rmiran, da bi lahko dežela še zaposlili9 dvojezičnih učiteljev. Tozadevno — 6Pfav je že okrog 150 naših absolven-0v’ ki so v raznih učiteljskih poklicih aPosleni — „trg še ni nasičen".
Naš tednik: Važno vprašanje je tudi I ’ kako deluje Slovenska gimnazija na Venšolskem področju?
Dr- Vospernik: Slovenska gimnazija je od vsega začetka zavedala polnega kulturnega poslanstva, če lah-je ,ak° rečem, in skušala vzgajati svo-dijake tudi v smislu, da so doma v s| en kulturah, v avstrijsko-nemški in Qvenski kulturi. Temu ustrezno ima-s 0 tudi stike na obe strani. V prvi vrsti Veda v koroškoslovenski kulturni v °s,or. ampak tudi v vseslovenski in v ^ ©avstrijski kulturni prostor. To razvi-§ j 0 Predvsem iz dejstva, da imamo njevi|rie kontakte. K nam prihajajo raz-°biski. Tudi mi sami gojimo redno te
ko
Vgntakte tako na koroškem, na vseslo-
Pravk
^6nskem in vseavstrijskem področju.
n .'.v teh dneh pride na šolo več gim-^e|Z|j iz drugih avstrijskih zveznih de-iz ' ^red nekaj dnevi je bila tu skupina de ■ dunajskega okraja, prihodnji te-g Pride na obisk in diskusijo z nami st,ra*red gimnazije v Traunu. Stalne Zj. 6 'mamo seveda z ravensko gimna-ja°’ tudi športne stike. Skratka, tu sku-te^0 res dati našim dijakom občutek 'kulturnosti, kakor bi to imenoval. Vs aš tednik: Posebno zanimiva je na ,.° leto akademija Slovenske gim-tor 'J6' Nastopajo pevski zbori, recita-pj1’ telovadci ipd. Kakšen bo letošnji 9ram?
op/' Vospernik: Nastopil bo precej je lr®n zbor. Treba je prišteti tudi na-Sg^bsolvente, ki bodo nastopili s po-ših nirn zborom, in številne skupine na-ebsolventov, ki še obstajajo in ki
v dveh kulturah"
bodo na akademiji izpričali to tradicionalno povezanost naših absolventov s Slovensko gimnazijo. Prav tako bodo nastopili v okviru naših kulturnih gim-
nazijskih dni ob 25-letnici obstoja dva dneva poprej na šoli. Tako bodo gotovo izpričali tudi svojo povezanost s tem, da bodo obiskali naše prireditve.
Naš tednik: Ob 25-letnici Slovenske gimnazije bo izšel zbornik. Kaj bo ta zbornik vseboval?
Dr. Vospernik: Ta jubilejni zbornik bo prinesel najprej vrsto čestitk avstrijskih in koroških osebnosti šolskega, političnega, kulturnega, manjšinsko-političnega življenja, nato pa bo skušal razčleniti vso dobo do sedanjega delovanja Slovenske gimnazije pod raznimi aspekti. To so recimo starši, učenci, to je gibanje v profesorskem zboru, to je sprememba sociološke strukture našega dijaštva, to so gimnazijske revije, to je siceršnji dijaški tisk, to je literarna dejavnost naših dijakov, to so poklici naših dijakov, absolventov. Skratka, tu smo skušali predstaviti kar se da popolno sliko Slovenske gimnazije v teku 25 let od leta 1957 naprej, ko je bila ustanovljena ta ustanova.
Naš tednik: Kakšne cilje imate Vi kot ravnatelj s Slovensko gimnazijo?
Dr. Vospernik: Prav gotovo bomo gradili na temeljih naprej, ki jih je položil šoli ustanovni ravnatelj dr. Joško Ti-schler, ki jih je izgrajeval. Njega je nasledil dr. Pavle Zablatnik, ki je začeto delo uspešno nadaljeval. Zavedamo pa se, da se čas spreminja in da bo treba ponekod novih prijemov. Vemo na primer, da prav gospodarska usmerjenost v gimnaziji za žive jezike, kakršna smo, ni tako upoštevana, kakor bi morala biti. Uspelo nam je, da smo v zadnjih letih lahko uvedli kot prostovoljni predmet strojepisje. Koroškim Slovencem je uspelo, da so dobili abiturientski tečaj na celovški trgovski akademiji. Zdi se, da bomo morali v pospešeni meri v učnih programih upoštevati ta gospodarski in tehnični svet. To se brez nadaljnjega da uskladiti s celotnim učnim konceptom, kakršen je predviden za gimnazijo za žive jezike. Seveda se
bomo naprej trudili kulturno vraščati v oba svetova, ki nas obdajata; dajati bomo morali našim absolventom tudi v bodočnosti samozavesti; na eni strani narodno, na drugi strani avstrijsko zavest. To je naročilo, ki ga je dr. Ti-schler dobil kot vodilo pri ustanovitvi Slovenske gimnazije od sekcijskega šefa dr. Vogelsanga.
Mislim, da bo tudi naš zbornik doprinesel svoje, da bo prezentiral Slovensko gimnazijo širši javnosti. V dneh pred akademijo imamo povabljen tudi tisk in upamo, da se bo tisk našemu vabilu odzval in dobil globlji vpogled v delo naše šole. Izdajamo pa tudi posebno ploščo in kaseto, ki bo v teh dneh interesentom na voljo in ki prikazuje 25 let glasbene dejavnosti naše šole. Brez dvoma pa je ta glasbena dejavnost eden izmed stebrov dela na Slovenski gimnaziji. Priznavajo ga tudi sodeželani nemške narodnosti.
Naš tednik: Med koroškimi Slovenci je tudi mnogo takih družin, ki bi svoje otroke radi vpisali na Zvezno gimnazijo za Slovence, toda tega gmotno ne zmorejo. Ali takim staršem Slovenska gimnazija lahko pomaga?
Dr. Vospernik: To je vsekakor zanimivo vprašanje. Sociološka struktura naših otrok je zares bila vsaj v prvih dvajsetih letih pretežno kmečko-delavska. Zdaj se to nekoliko spreminja v prid slojem, ki so tudi finančno nekoliko trdnješi, kot obrtniki, samostojni poklici. To je samoposebi dokaz, da se tudi struktura Slovencev kot taka rahlo spreminja, zavedamo pa se, da naši starši kljub temu težko plačujejo vzdr-ževalnino v domovih. Saj dobra polovica naših dijakov stanuje in mora stanovati v domovih. Država za dobo obveznega šolanja ne predvideva štipendij. Zaradi tega skuša Združenje staršev na Slovenski gimnaziji pomagati in daje štipendije tistim otrokom nižje stopnje, katerih starši bi to vzdrževalni-no težko plačevali. Vsepovsod, kjer je potreba, skuša Združenje staršev pomagati. Na višji stopnji dobivajo starši šolsko in domovsko podporo. Tam taka pomoč ni več potrebna v taki meri. Zavedamo se, da je to za starše velika žrtev, ampak moram izreči vse občudovanje staršem, ki kljub takim žrtvam pošiljajo svoje otroke na Slovensko gimnazijo, kar je samoposebi znak, da želijo dati svojim otrokom trdnejšo izobrazno osnovo, kot so jo mogli imeti spričo neprilik, v katerih so živeli.
Naš tednik: Prav lepa hvala za pogovor. Ob jubileju naše Slovenske gimnazije želimo vse najboljše.
Pred petindvajsetimi leti so bili razpisani prvi sprejemni izpiti za Slovensko gimnazijo kar za prve tri razrede.
S strahom smo prvi dan izpitov dne 8. 7. 1957 čakali na odziv. Kar širili so se nam obrazi, ko so starši prihajali v avlo nemške gimnazije v LerchenfeldstraBe, kjer smo bili ta-korekoč podnajemniki. Ljudje še niso imeli avtomobilov, prihajali so z vlaki in avtobusi v Celovec. Spominjam se, kako smo stali skupaj z dr. Francijem in dr. Mirtom Zwit-trom in želeli dr. Jošku Tischlerju, ki je kar kipel od same dejavnosti, obilo uspeha.
skoroda edina naša opora, kajti učiteljev smo imeli tedaj le še malo. Če bi tedaj domov ne bilo in naši ljudje ne bi bili tako požrtvovalni, bi gimnazija ne mogla obstajati, saj državnih podpor še ni bilo pa tudi ne brezplačne vožnje v šolo.
Smučarske tečaje smo razen prvega, ki se je zaradi pomanjkanja snega vršil šele začetek aprila 1959 na Katschbergu, tedaj organizirali v Selah, kjer je stavil Janko Otip prostorno Kališnikovo kmetijo s kurjavo vred zastonj na razpolago. Rajni Tomo Zupanc, pd. Krumpl iz Žrelca, pa je dal dobro rejenega prašiča in kupili smo še iz sredstev Združenja
dejavnost je Združenje staršev z ve-seljem podprlo, saj služi razumevanju naših problemov pri nemškem sosedu. Starši smo mnenja, da ne smemo biti le molčeči opazovalci, marveč čuječi soustvarjalci in sooblikovalci razvoja naše mladine in gimnazije. To je nam, odkar za leto 1974 obstaja odbor šolske skupnosti, tudi možno in je po zakonu izrecno zaželeno. Ravno kot člani tega odbora so zastopniki staršev imeli možnost ob prilikah visokih obiskov (npr. državnega predsednika dr. Kirchschlagerja in pozneje še posebno dr. Kreiskega 27. 5. 1978 ali predsednika Zemljari-
Starši smo zvesti naši gimnaziji
Trajalo je dolgo in otroci so bili že lačni, ko so prinesli po naročilu dr. Mirta Zvvittra obložene žemlje in nekaj pijač. Kaj takega je tedaj bilo še „vževčno“. Dobro so bili opravljeni izpiti in vsi smo se oddahnili, da so bili trije razredi zares „ rojeni".
Prvi profesorji z dr. Joškom Ti-schlerjem so bili vzor požrtvovalnosti. Prve čase niti niso imeli sekretarke in je prostovoljno pomagala hči dr. J. Tischlerja. Nastala je potreba, da organiziramo društvo staršev, in tako smo to sklenili 17. 12. 1957.
Za najrevnejše šolarje je Združenje staršev posredovalo podpore od dobrotnikov in pomagalo je domovom nabirati po podeželju hrano, ki so jo potem kmetje z vozovi vozili v Mohorjev dom, in sicer vse, od zelja, krompirja pa do mesa in zabele. Največ so pri tem pomagali naši duhovniki zunaj po farah, saj so bili
staršev malenkosti, kot sladkor, sol, začimbe in podobno. Krompirja in zelja pa nekaj moke je pripravila sestra Gabrijela-Lienhard, bivša prednica šolskih sester v Št. Rupertu, s prosnjačenjem pri raznih kmetijah. Vse skupaj pa je z avtom zvozil v Sele Janko Olip sam. Kuhala je s še eno pomočnico sestra Gabrijela sama, seveda brezplačno. Prof. Milan Kupper kot eden tistih prvih pionirjev se še dobro spominja, kako preprosto in vendar toplo domače je bilo tedaj na smučarskih tečajih. No, pa prišli so pozneje „ boljši" časi in smučarski tečaji se od tedaj naprej lahko vršijo v bolj „reprezentančnih" krajih. Pa tudi domovi so postali bolj sodobni in imajo zdaj tudi večjo kapaciteto.
Zadnja leta se je gimnazija začela čedalje bolj povezovati z našimi društvi zunaj na terenu ter tudi z nemškimi sodeželani, posebno sovrstniki drugih gimnazij. Ravno to
ča ter deželnega glavarja VJagnerja 22. 6. 1981) zastopati interese šole z vidika staršev. Nekaj je prav gotovo ravno masivna intervencija zastopnikov staršev dne 22. 6. 1981 sopomagala, da je bil uresničen jeseni 1981 prvi slovenski abiturientski tečaj na Trgovski akademiji v Celovcu.
Še preden so maturanti sami začeli prirejati gimnazijski oziroma maturantski ples, je Združenje staršev zato, „da bi s tem še bolj gojili družabnost in povezanost dijakov in staršev s profesorji in prijatelji šole", že 8. 2. 1969 priredilo „Ples Zvezne gimnazije za Slovence".
Naj posebej omenim, da je Združenje staršev vedno z vso močjo pomagalo organizirati prijave dijakov za gimnazijo. Zadnja leta sem vse velike počitnice hodil sam po deželi in obiskoval starše, ki so imeli otroke sposobne za našo gimnazijo. Hvaležno naj tu ugotovim,
da sem bil vedno prijazno sprejet. Posebna zahvala pa velja našim duhovnikom in učiteljem, ki sem jih pač najbolj nadlegoval in ki so mi tudi res pomagali.
Če se bomo trudili skupno naprej, nam ne bo treba imeti strahu, da bi ne imeli naraščaja, pa če nudi velikovška gimnazija še take ugodnosti in nam dela konkurenco. Prosimo pa mi starši, da nam pomagajo tudi študenti sami in profesorji; saj je to „naša“ šola. Seveda so se tudi tu in tam pojavile težave. Mladina je včasih res le preveč poredna. Zato smo imeli za važno nalogo zastopnikov staršev tudi to, da pač pogladimo z dobro besedo pri profesorjih, z resno pa pri dijakih. Tako je ob priliki nekvalificiranih izpadov osmošolcev leta 1971 na primer ekon. svetnik Mirko Kumer-Črčej med drugim dejal:
.. nekateri študentje ... zahtevajo, da bi Slovenska gimnazija učila vse kaj drugega, hočejo ožigosati šolo, da je samo orodje kapitalistične družbe ... Kot predsednik moram vzeti profesorje v varstvo ... so zapriseženi, da bodo tako učili, kot zakon zahteva ... Imeli bi razumevanje za mladostne norčavosti dijakov. Saj ga v tako imenovanih telečjih letih vsakdo kaj polomi... Materialna škoda se da z denarjem popraviti, ne moremo pa popraviti oskrunjene časti naših profesorjev in ,Slovenske gimnazije'... Dijake torej prosim, da se objestnosti v bodoče vzdržijo, saj blato, ki ga mečejo na šolo in svoje profesorje, pade le nanje nazaj... Zato: ,Pamet je boljša kot žamet' in ,Najhujša pijanost je tista, če je kdo kruha pi-jan‘“. Tako nepozabni naš Mirko Kumer-Črčej. Vse kar je povedal tedaj, velja še danes in tega se starši zavedamo.
(Dipl. trg. Janko Urank v almanahu Slov. gimnazije, ki je te dni izšel)
naš tedniki
Pred kratkim se je začela v Hiši umetnikov v Celovcu razstava slik in grafik svetovnoznanega slovenskega fotografa in slikarja, Petra Kocjančiča. Umetnik, danes star 87 let, še čil in zdrav dela v svojem ateljeju. S slikanjem se je začel ukvarjati že pred vojno in od tedaj šteje med najboljše fotografe sveta. V teku let in svojega delovanja je bil odlikovan z vsemi odlikovanji, ki jih more predati svet fotografije.
V Celovcu razstavlja Peter Kocjančič črno-bele in pa barvne fotografije.
KONCERT
Prireditelj: MPZ „Podjuna-Pliberk“ Kraj: dvorana pri Schvvarzlnu v Pliberku
Čas: sobota, 22. 5. 1982, ob 20. uri Sodelujejo: Otroški zbor s Suhe — Pepej Krop, Dekliški zbor iz Nonče vasi — Nežka Kert, Koroški oktet Ravne — Tone Ivartnik, MPZ „Podjuna-Pliberk“ — Tone Ivartnik
RAZSTAVA SLIK IN OBJEKTOV JOŽETA BOSCHITZA
Čas: od 10. do 29. maja 1982, v Avstrijskem kulturnem institutu v Zagrebu
MLADINSKO POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO Leningrad — Moskva — Kiev Od 4. 7. do 11. 7. 1982 Starost: do 32 let
Prijave: Prof. A. Malle, tel. 24 73 35 Cena: 5650,—
Vabilo
Vabimo vse absolvente Slovenske gimnazije na pevsko vajo v petek, 21. 5. 1982, ob 17. uri, v avlo Slovenske gimnazije, Janežičev trg 1. Ta zbor absolventov bo nastopil v 1. delu akademije (v Ločah 22. 5., ob 20. uri, v celovški Delavski zbornici 23. 5., ob 14.30 uri) z dvema pesmima pod vodstvom Aleša Schusterja. Pridite zanesljivo v čim večjem številu.
KONCERT
Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
Kraj: Farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu
Čas: nedelja, 6. 6. 1982, ob 20. uri Nastopata:	Moški pevski zbor
,,VRES“ iz Prevalj in MPZ „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu
Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah vabita na
SREČANJE KOROŠKIH VIŽARJEV
v nedeljo, 13. junija 1982, ob 14. uri pod Mažejevo lipo (poleg cerkve) v Selah. (Ob slabem vremenu bo prireditev v farni dvorani).
Nastopajo domači ljudski godci in pevci z Žile iz Roža in Podjune. Povezuje: dr. Janko Zerzer
SIMPOZIJ „130 LET MOHORJEVE V CELOVCU"
Prireditelj: Mohorjeva družba Kraj: Mohorjev dijaški dom, 10. Oktober-StraBe 25, v Celovcu Čas: petek, 11. 6. 1982, s pričetkom ob 9.30 uri
Katoliška mladina v Celovcu
vabi na
MLADINSKI DAN
ki bo v nedeljo, 6. 6. 1982, na Zilski Bistrici
Spored:
9.00 Zbiranje pri ljudski šoli v Zahomcu
9.30 Skupen začetek z molitvijo in igro
10.00 Razdelitev v interesne skupine 12.15 Kosilo 13.45 Maša
Nato družabni popoldan, Na sporedu bo nastop skupine iz Ukev, Jadagani, skeči, skupne pesmi, smešnice, skupni plesi.
Krščanska kulturna zveza in Katoliška otroška mladina v Celovcu prirejata
DVODNEVNI SEMINAR ZA OTROŠKE VRTNARICE IN VODJE OTROŠKIH ZBOROV
od sobote, 12. junija,s pričetkom ob 9. uri, do nedelje, 13. junija, do 12. ure v Domu v Tinjah Seminar bo vodil znani skladatelj, pesnik in vzgojitelj prof. Janez Bitenc iz Ljubljane.
Cena: 200.— šil.
Prijave sprejema Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, Celovec, tel.: 0 42 22 / 72 5 65 - 23 ali 24, in Katoliška otroška mladina, Vitringer Ring 26, Celovec, tel.: 0 42 22 / 72 4 83 od 25. maja naprej 51 11 66
Kazaze
V petek, 30. aprila, smo položili k zadnjemu počtiku ob farni cerkvi Pižov-nikovo mater Rozino Lipnik. Pred letom dni je njo zadela kap, tako da je bila privezana na postelj. Vzorno je njej stregla vnukinja Frida, kar je zelo pohvale vredno. Rajna mati je bila zelo mirna, že tudi zato, ker je slabo čula. Rada je obiskovala farno cerkev dokler je mogla in prebirala slovenske liste, posebno se je veselila daru Mohorjevih knjig, katere je zmeraj vse naročila.
Ker je bil domači župnik v bolnici, je cerkvene obrede opravil šmihelski kaplan gospod Schuster. Cerkveni zbor je pel njej v čast na domu in pri bogoslužju. Naj v Bogu počiva.
Dobrla vas
„Mamica moja zlata, kako sem jaz bogata" so v soboto, 8. maja 1982, zvečer, v Društvenem domu v Dobrli vasi, zatrjevali naši mlajši in najmlajši svojim mamicam. Bilo jih je kar 25, ki so nas pod vodstvom gimnazijke Ljudmile Šturm v enournem programu zabavali. Peli so nam v zboru in posamezno, zaigrali na inštrumente, recitirali in pokazali še kraljeviča, ki s pomočjo devetih palčkov in devetih vil išče svojo zgubljeno mamico.
Obilno dela so dale priprave za ta odlični nastop. Največ zaslug pri tem gre vsej družini Šturm. Posebno pa smo hvaležni Ljudmili, kateri je uspelo iz tega mladostnega živ-žava napraviti kar prisrčkan zbor. Hvala ti, Ljudmila. Želimo Ti še vnaprej mnogo uspeha.
Kjer je bilo mnogo otrok, je bilo tudi mnogo mamic in drugih prijateljev naše mladine, ki so nastope spremljali z obilnim odobravanjem. Mamicam je spregovoril dr. Luka Sienčnik. Pozval je naše slovenske matere, da naj bi, enako kot ptiček svoje mladiče uči le svojo pesem, s svojimi otročiči govorili le v svojem slovenskem maternem jeziku.
Št. Jakob
„Mladost pred sodiščem" SPD „Zar-je“ iz Železne Kaple je bila v Št. Jakobu, v nedeljo zvečer, najbrž prav taka kot doslej — razen majhnih sprememb, ki se običajno spreminjajo s počutjem igralcev, ter sodelovanja gledalcev. Zato se tudi nihče ne spotika ob majhnih spodrsljajih, katere večkrat celo samo igralci sami opazijo.
Več poročil o uprizoritvi nizozemske drame sem že bral v obeh tednikih, tako, da niti ne vem več, kaj je bilo že vse napisano in kaj se je spregledalo. Prav tako za nekatere moje trditve ne vem, če imajo v drami res tako osnovo, kot jo jaz vidim. Vem pa, da je igra ljudem všeč, in bila nam je tudi v nedeljo, v šentjakobski farni dvorani.
Raznim interpretacijam, ki so sledile premieri sem se vendar zelo čudil. Problematično se mi namreč zdi primerjava povojnega časa in sedanjost, ali se ljudje res v vseh časih vedejo enako? Ali so res starši krivi „zablodam“ mladine? Zakaj bi torej morali starši na zatožno klop; ali ne bi bilo najbolje, če bi sodnik sam sebe, ter ves sistem, v katerem deluje, obsodil? Čeprav se mi zdi cela zgodba morilke zelo fiktvina in neprepričljiva, je vendar škoda, da se v uprizoritvi ni dosti izcimil namig igre
na začetke terorizma, ki ga tak sistem, v katerem se igra dogaja in v katerem tudi mi danes živimo (!?), naravnost izsili. Mislim, da igra nikakor noče trditi, da mladina nima idealov ter „višjih“ vrednot, temveč le nasprotno. Ona ima tako preproste, a vendar v tem družbenem sistemu tako zahtevne človeške potrebe in zahteve (odkritost, pravičnost, ljubezen ... in v igri ji niti umor tistih, ki ji hočejo to zabraniti, ni preveč. Za doseg teh ciljev — seveda je že v igri sami način vprašljiv.
Sedaj sem še sam zablodel v tisto „preinterpretacijo“ igre, o kateri se mi zdi, da to ni namestno, kajti v igri sami se problemi malo preveč prepletajo, ter se preveč zamegljujejo. Poleg tega se mi zdi dramsko besedilo kot tako dramaturško slabo (dobro bi bilo, če bi npr. vsaj vmesni prizor, ki se ne dogaja na sodišču, črtali, ker ničesar ne prispeva k-vsebini oz. dramatičnosti igre).
Da se trud in muka dobrih bralnih vaj splača, so Kapelčani pokazali in dokazali. Želeti bi bilo, da bi se čim več gledaliških skupin trudilo za tako dobro slovenščino, kot je v nedeljo prišla iz ust igralcev „Zarje“, katerih mentor je Poldej Zunder. Sigurno bodo še nekajkrat igrali ..Mladost pred sodiščem". Zato se vsem tistim, ki še niso bili na tozadevni ..obravnavi", priporočam, da se je udeležijo.
Loče
Za obletnico zmage nad fašizmom, dne 9. maja, smo se člani SPD udeležili tudi spominskega obiska KZ Mauthausen, ki ga je priredila Zveza koroških partizanov. Dokaj mrzlo, neprijetno jutro je skorajda simbolično oblikovalo pot v nekdanji kraj nepopisnih grozot. Tekom vožnje se je vreme vidno zboljšalo in prav kmalu je toplo sonce spremljalo našo pot skozi Solnogra-ško. Nekako opoldne smo prispeli na cilj, kjer je stalo že na stotine avtobusov in osebnih avtomobilov iz številnih evropskih držav; med njimi tudi nekaj desetin vozil diplomatskih zastopnikov raznih držav in političnih predstavnikov. Na velikem nekdanjem apelnem prostoru je bila spominska slavnost. Govorniška tribuna je bila obdana z za-stavonosilci iz vseh držav, čigar ljudi so na tem kraju strahot trpeli in umirali. V svojih nagovorih so preživeli jetniki taborišča in politični predstavniki spominjali na grozote nacističnega nasilja — njih skupni ognjeviti poziv vsem narodom sveta: boriti se proti vsakemu nasilju, zatiranju, zapostavljanju kakršnegakoli naroda in tudi posameznika. Prav na tem mestu, ko so se še pred nekaj desetletij na zverinski način teptale osnovne človeške pravice, je šel pretresljivi klic v svet: mir, bratstvo, spoštovanje človeka — da se nikdar več ne ponovi svetovna tragedija, ki je zahtevala miljone nedolžnih žrtev.
Ogled posameznih oddelkov smrti v besedah ni mogoče opisati. Pa bodisi to navadna baraka, jetniška ali plinska celica, prostora krematorija, hladilnica za mrliče, prostor za seciranje, za obešanje, za streljanje v tilnik — človeku enostavno odpove razum. Tako prefinjenega ali tudi še tako brutalnega načina masovnega, načrtnega uničevanja ljudi se doslej še ni posluževal noben narod, niti ne najbolj barbarska plemena tega sveta, kot pa nadljudje krvavega nacifašizma in njihovi pomagači. j
Prehodili smo tistih zloglasnih 186 stopnic kamnoloma, kjer je bilo ubitih na tisoče jetnikov, bodisi od zverinskih stražarjev, bodisi od padajočega kamenja. Danes so stopnice urejene, primerne za hojo, a vseeno je marsikdo le s težavo pripihal do vrha. Takrat pa se je pomikala tisočera kolona, do kosti izstradanih, še živečih človeških trupel po neenakomerno nametanih kamnih, z 50 kg težkimi kamnitimi bloki na hrbtu iz kamnoloma. Ne, ni mogoče opisati zločinov, ki so se porajali v glavah ljudi, ki so se imeli za najplemenitejšo raso z najvišjo kulturo na svetu. Opazoval sem obraze obiskovalcev — povedali so mi vse, povedali to, kar sem sam občutil v sebi in ponovno sem prisegel: „Nikoli več Mauthausen, ne Dachau, ne Ravensbruck in vsa ostala taborišča smrti — nikoli več!" Skrbimo vsi za to. Spominski slavnosti so prisostvovali tudi vajenci žel. kombinata VOEST. Mladi fantje, cvetočih obrazov, v svojih delavnih oblekah z rumenimi čeladami na glavi — opazoval sem jih — vestno so sledili pripovedovanju preživelega jetnika tega taborišča —. marsikateremu je kanila solza iz oči...
Zapuščal sem nekdanji kraj smrti, kjer je izgubilo življenje nad 120.000 ljudi z upanjem v boljšo prihodnost.
Darovi za tiskovni sklad:
Franc Adam Haderlap, Lepena — Dunaj 100.—, R & Co — Dunaj 500.—, Miroslav Šnabl, Dunaj 200.—, Pod-jerberk 40.—, preč. g. Lovro Petričič, Šentilj 20.—, Uršula Koncilja, Rove 20.—, Cilka Kernjak, Trebinje 20.—, Brigita Schdffmann, Šentilj 30.—, Er-win Errat, Deščice 20.—, Matevž Kaki, Jezerce 20.—, Marija Schaller, Loga vas 20.—, Hanzi Čeber, Škofiče 20.—, Ana Umek, Škofiče 20.—, Valentin Pi-ček, Škofiče 20.—, Elizabeta Standt-mann, Holbiče 20.—, Josef Perdacher, Holbiče 40.—, Mirko Sabotnik, Roda 40.—, Tomaž Sabotnik, Plečerka 50.—.
Loče
V soboto, dne 8. maja, je imelo SPD „Jepa-Baško jezero" svojo, že tradicionalno materinsko proslavo pri Pušniku.
Žal ni bila tako dobro obiskana, kot prejšnja leta. Vzrok temu ni bilo samo slabo vreme, marveč tudi istočasne druge prireditve in še drugo. Z deklamacijama sta Tanja Singer in Peter VVrolich pozdravila naše mamice in nato so učenci glasbene šole podarili pisan šopek glasbenih točk mamicam za njih praznik. Nastopali so harmonikarji: Tanja in Mirjam Koren, Simon Triesnik, Anita Kravvanja in Gabi Ressman, ki kažejo že lepe uspehe svojega znanja. Želimo jim še mnogo veselja pri igranju in lepega napredka. Na orglah pa je zaigral Aleksander Černut, ki se uči kar sam, ker nima tukaj možnosti kakega pouka. Prijetno je bilo slišati tudi naš dekliški trio (Erika VVrolich, Hermi Singer in Danica Urschitz). Z ubranimi glasovi je zapel nekaj pesmi — bilo ga je užitek poslušati. Predstavila se nam je pa tudi pevska družina VVrolich. Ob spremljavi matere Erike so zapeli otroci: Peter, Mirjma in Kristi; pesem: Mamica je kakor zarja — vneto je otrokom pomagala dvoletna Širica Ti-schler.
Maldoporočencema Katki Kerbitz, roj. David iz Rinkol in Lojzu Kerbitz iz Vogrč vse najboljše na skupni življenjski poti!
Katki Komar, roj. Durch-schlag iz Šmihela in Hanziju Komarju iz Humč vso srečo za bodočnost.
Marta in Valentin Dovjak, pd. Malejeva iz Srednjega Kota, sta slavila 30 let poroke. Želimo jima še mnogo sreče.
Antonija in Jakob Kosmač iz Belšaka pri Pliberku sta praznovala 35 let skupnega življenja. Želimo jima mnogo sreče! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Kristini in Hanziju Inzko iz Celovca želimo k srebrni poroki vse najboljše! Čestita tudi uredništvo Našega tednika.
Andrej Jernej, Tonov oče na Proboju je praznoval svoj 84. rojstni dan. Še na mnoga leta!
Kristini in Francu Starc, pd. Starčevima iz Proboja k 35-letnici poroke in skupnega življenja.
Johanu Kastrunu, pd. Ribičevemu očetu iz Bele vse najboljše za 83. rojstni dan. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Darčnikovim staršem iz Zagorje želimo vse najboljše k praznovanju srebrne poroke!
Jozej Hašej, pd. Cundrov iz Kokij je postal kmetijski mojster. SPD „Srce“, EL Dobrla vas in uredništvo Našega tednika prisrčno čestitajo.
Občni zbor ZSO
(Nadaljevanje s 2. strani) podpredsednik ravnatelj Franci Kukoviča, 2. podpredsednik Ludvik Ogris, tajnik Janez Wutte-Luc, blagajnik dipl-inž. Franc Einspieler.
Nadzorni odbor: Lipej Kolenik, Milan Kupper, Stanko Vauti, Hanzi Ogris, Milena Groblacher, Vida Obid, Jožko Partl.
Upravni odbor: Avguštin Brumnik, Teodor Domej, Vincenc Gotthard, Marija Jurič, Franc Koncilja, Ančka Kokot, Peter Kuhar, Janko Malle, Kristijan Ogris, Drago Portsch, Roman Schellan-der, Tonči Schlapper, Franci Serajnik, Valentin Sima, Miha Travnik, Vinko VVieser, Marjan Sturm, Frida Kumer, Jože Nachbar, Avguštin Malle, Maja Haderlap, Roman Verdel, Feliks VVieser st., Franci Kropivnik.
VABILO
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v nedeljo, dne 23. maja 1982, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu jubilejno
ŠOLSKO AKADEMIJO
ob 25-letnici Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.
Na sporedu so pevske in instrumentalne točke, telovadni nastopi, plesi in recitacije.
Akademijo bodo sooblikovali gimnazijski absolventi.
Pred in med prireditvijo bomo prodajali novo ploščo, kaseto in jubilejni zbornik.
V soboto, 22. 5. 1982, ob 10. uri srečanje bivših učencev Slovenske gimnazije. Prosimo, pridite vsi, tudi za prigrizek je poskrbljeno.
Za Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence
ravn. dr. Reginald Vospernik I. f-
Slovensko prosvetno društvo JEPA-BAŠKO JEZERO
vabi na
AKADEMIJO
Zvezne gimnazije za Slovence
v soboto, 22. maja 1982, ob 20.30 v kulturnem domu v Ločah
Srečanje za zborovodje in pevce:
Naša pesem — Maribor 1982
V Mariboru je bilo v dneh od 23. do 25. aprila tekmovanje odraslih zborov Slovenije in slovenskega zamejstva, prireditev, ki jo pod imenom Naša pesem vsako drugo leto organizi-fa Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Maribora, in novoustanovljena Slovenska Pevska zveza. Letošnje tekmovanje je bilo že sedmo in je postalo zares tisto, zaradi česar so ga mariborski navdušenci vzpodbudili: tehtanje poustvarjalne ravni naših zborov, vpo-Qled v njihovo programsko politiko, pa tudi vzpodbuda našim skladateljem za nove skladbe in še tisto, zaradi česar čedalje več ljudi sodeluje Pd pevskih zborih — priložnost za vesela srečanja.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 30 zborov, med njimi en sam iz zamejstva, to je bil ženski zbor iz Nabrežine, Koroška pa tokrat ni poslala svojega zastopnika.
trideset zborov pomeni najboljše, kar premore ta hip naše zborovsko petje, manjkali so mor-ba trije, štirje, ki bi še sodili v ta Vrh, pa jih zaradi objektivnih težav v Maribor ni bilo. Petčlanska ocenjevalna komisija (Janez Bole in
Jože Furst iz Ljubljane, Matevž Fabijan iz Kranja, Pavle Merku iz Trsta in Boris Černogubov iz Novega Sada) je ocenila 12 moških, 5 ženskih in 13 mešanih zborov in podelila tri pohvale, 12 bronastih, 11 srebrnih in 4 zlata odličja. Zbori, ki so dosegli nad 70% možnih točk, so namreč odlikovani z bronom, za srebrno je potrebnih 80%, zlato pa dobijo zbori, ki presežejo 90% točk. Tokrat so po njem posegli APZ F. Prešeren iz Kranja (zborovodja Tomaž Fanagel), mešani zbor Obala Koper (Mirko Slosar), mešani zbor Consorcium musicum iz Ljubljane (dr. Mirko Cuderman) in še ženska sekcija tega zbora, ki jo prav tako vodi dr. Cuderman in je z zbirom 95,1 % dosegla najvišjo oceno tekmovanja. Med srebrnimi pa so bili zbori iz Maribora, Ajdovščine, Vomberka, Ljubljane, Idrije, Celja, Nabrežine in tudi novoustanovljeni zbor lesarjev Slovenije. Vsak zbor je moral zapeti obvezno pesem, potem pa še tri skladbe. Obvezna pesem za ženske zbore je bila Gallusova PUERI HEBRAEO-RUM, za moške Ravni kova KAM Sl ŠLA MLADOST Tl MOJA, za mešane pa Vrabčeva RDEČ ZATON, z besedilom Antona Kuchlinga. Tekmovanje je postreglo z marsikaterim izvrstnim dosežkom in s pravimi umetniškimi trenutki, seveda pa je znova pokazalo, da je le dobra zborovodska šola pogoj za dvig pevske ravni. Opozorilo je na

	
„Jeppe s hriba — pri Šoštarji v Globasnici“
Zadnjo nedeljo se je začel „Globaški kulturni teden", ki ga prosvetni društvi v Globasnici in Stebnu prirejata že desetic- Otvorili so to prireditev z igro Jeppe s hriba" pri Šo-s tar ju; domači igralci so navdušili številne gledalce, včeraj Pa je dr. F. Glaser predaval o zgodnjekrščanskih cerkvah pri Sv. Hemi. Na to predavanje je vabila tudi občina s poseb-nim letakom. V četrtek je Globašane seznanil dr. Ludvik Karničar s koroškimi narečji, v soboto pa bo — poleg otro-skega popoldneva v novi ljudski šoli — od 18. ure naprej večer domačih jedil pri Steklu. Objavljamo recepte stare Podjunske kuhinje, da se boste lahko tudi doma spomnili domačih jedil. Bog žegnaj! (Več o prireditvi v naslednji štev. NT:)
Podjunska kisla juha
Zrejarnpe očisti in prekuhaj, hladne ha ,1 na rezance debelo. Svinjske noge
kuhat
Urobno razsekaj in vse skupaj deni
in prideni soli, majorana, šime-
terLZelaria> lovorov list in popra. Ko za-ZsrJ1' pre*9anie> prideni čebule. Ko ta sk rTler|i, dodaš kisa po okusu. Vse Pai še malo pokuhaj.
Ajdovi zavitki — povitjaki
ke^3 deski napravi testo iz malo mo-’ lai°a, malo kvasu in toliko mleka,
da lahko napraviš gladko testo. Pusti nekaj časa počivati. Za nadev mešaj v kozici na štedilniku nekaj ajdove moke tako dolgo, da se ne kadi več. Ohlajeni moki primešaj sol in toliko kisle smetane, da lahko namažeš po testu. Namesto kisle smetane lahko vzameš tudi drugo maščobo in malo mleka.
Vzhajano testo tanko razvaljaj in namaži z nadevom. V sredini prereži in zavij. Robove dobro stisni. Nareži na 10 do 15 cm dolge kose in pusti zopet malo vzhajati. Kuhaj 7 minut v slanem kropu. Kuhane razreži in zabeli z ocvirki. Za prilogo lahko daš kislo zelje, krompirjevo omako ali različne solate, lahko pa tudi mleko.
GOST v NAŠEM TE
Peter Podgornik, član 8. jugoslovanske odprave v Himalajo ...
Doživetja so prečudovita
V pogovoru o Primorski prej ali slej pade beseda o kraških pojavih in tistih, ki jih raziskujejo, o jamarjih, speleologih. Le malokdo pa ve in morda verjame, da je Primorska dala vrsto znanih in priznanih alpinistov. Danes štejeta med najbolj znane primorske planince, ki sta tudi v svetovnem merilu pojem, dvojčka Pavel in Peter Podgornik iz Vrtovine. Kmet in klepar stojita trdno v poklicnem življenju. V prostem času pa gre vsaka ibržna minuta za ljubljeni alpinizem.
Naš tednik: Letos januarja sta z bratom Pavlom organizirala prvo Primorsko alpinistično odpravo v Ande. Prvenstveno je preplezala izjemno težak južni steber Aconca-gue, ki popelje na južni vrh te gore.
Peter Podgornik: Cilj naše odprave je bila nova smer v južnem stebru Aconcague, najvišje gore Argentine (6958 m — op. ured.) in kjer so zaradi bližine Pacifika vremenske ter temperaturne spremembe izredno nagle. Stena je visoka nad
3000 metrov in za ves podvig smo potrebovali 9 dni, prve tri dni pa smo mogli plezati samo ponoči. Preplezali smo steno v alpskem stilu, to se pravi da se nismo vračali v bazo.
Naš tednik: Brat Pavel in ti sta bila lani spomladi člana S. jugoslovanske himalajske odprave, ki se je namenila v južno steno Lhotseja. Kakšne uspehe je odprava v celoti dosegla in kaj si ti sam doživel?
Peter Podgornik: Odprava je v polni meri dosega cilj — preple-zanje 3300 metrov visoke južne stene Lhotseja. Stena je dotlej štela med ..probleme 2000“ v alpinizmu — kot tudi južna stena Aconcague. Na vrh Lhotseja odprava ni prišla, ker je skozi dva meseca, ko smo bili tam, snežilo in bilo tako grdo vre-
me, da ga domačini zadnja desetletja nazaj ne pomnijo. Svetovna javnost je naš podvig ocenila kot izreden alpinistični uspeh. Osebno je bilo zame sodelovanje pri odpravi v Himalajo zelo velika stvar, čeprav so mi na višini 7000 metrov na obeh rokah omrznili prsti in so mi dva členka morali amputirati. Brat Pavel je bil član jurišne naveze, ki je prišla najvišje, 8250 metrov.
Naš tednik: Kaže, da se z bratom dobro razumeta, harmonirata, kar je posebno v alpinizmu predpogoj za varno in uspešno plezanje. Izredni dosežki to samo potrjujejo. Kako dolgo se že ukvarjata s težkim alpinizmom?
Peter Podgornik: Šest let se že ukvarjava s pravim alpinizmom, prej pa sva obredla vse domače hribe. Do sedaj imava 30 prvenstvenih smeri v domačih in tujih gorah. Tako sva na primer preplezala pri nas stene 6 težavnostne stopnje, bila sva dvakrat v severni steni Breithor-na, kjer sva splezala Primorsko smer, kot prva Jugoslovana sva ponovila po Bonattijevi smeri preple-zanje severne stene Matterhorna, bila pa sva kot že povedano, tudi v Himalaji in v Andih.
Naš tednik: Alpinizem, to niso mačje solze in plezanje ni hoja na Kicl (hrib pri Zablatniškem jezeru — op. ured.). Zakaj vse muke in podajanje v nevarnost?
Peter Podgornik: Odgovor na vse to je težak! Pri vsem so doživetja, ki jih ni mogoče pozabiti. Pa najsi je bilo še tako težko, naporno in nevarno, vedno znova si želiš v hribe, ker je vse to tako čudovito.
Naš tednik: Tebi in bratu Pavlu ter vsem planinskim tovarišem želim v imenu bralcev Našega tednika mnogo uspehov in izvenrednih podvigov ter se ti zahvaljujem za pogovor.
Pripravil: Franc VVakounig
marsikatero vprašanje, marsikateri problem je nakazal tudi razgovor o zborovski glasbi v radiu, televiziji in na ploščah oziroma kasetah. Skratka, vabljivo in koristno srečanje za zborovodje in pevce, srečanje, na katerem čez dve leti Koroški pevci zares ne bi smeli izostati.
Jasna Novak
Klub slovenskih občinskih odbornikov
razpisuje
MESTO VODJE BIROJA KLUBA.
Interesenti, ki aktivno obvladajo oba deželna jezika, imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti, naj se javijo pismeno na naslov:
Klub slovenskih občinskih
odbornikov
KoschatstraBe 10
9020 Celovec/Klagenfurt
ter priložijo prošnji življenjepis.
Plača po dogovoru.
Odlikovanje
Riesenfeldu
Na nedavnem jugoslovanskem dnevu na graškem spomladanskem velesejmu je izročil jugoslovanski generalni konzul v Gradcu nekdanjemu avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljani dr. Hein-richu Riesenfeldu visoko odlikovanje. Izročil mu je red jugoslovanske zastave z zlatim vencem, s katerim ga je počastilo predsedstvo SFRJ za njegove zasluge pri razvoju dobrih meddržavnih odnosov. Riesenfeld je delal v Ljubljani od 1966. do 1976. leta. Prijatelju koroških Slovencev iskreno čestitamo!
Goveje meso, hrenova omaka in pražen krompir
Goveje meso kuhaj v vodi, prideni zelenjave, žafrana in počasi kuhaj.
Hrenova omaka. Zreži par žemelj, prideni malo masla, nalij čez žemlje tople juhe, dodaj soli, malo kisa, nazadnje nekaj hrena in vse skupaj dobro zmešaj.
Pražen krompir. Krompir skuhaj, olupi, vpraži nekaj čebule rumeno in prideni zrezan krompir ter soli po okusu.
Svinjska juha
Svinjsko meso s kislim zeljem in krompirjevo omako. Kuhaj kajeno svinjsko meso okoli 2 uri, dodaj malo zelerja.
Krompirjeva omaka. Skuhaj krompir na kocke, posoli, dodaj malo majorana in kuhaj. Zarumeni v maslu malo moke, dodaj malo čebule, eno žlico kisa, vse skupaj dodaj h krompirju in dobro zmešaj.
Sirov štrukelj pečen
(Milka Hartman)
Napravi vlečeno testo iz 1/2 I moke, 1 jajca, koščka presnega masla, vode in kavne žlice soli. Nato zdrobi poln majhen krožnik svežega odteklega sira (skute), primešaj dva rumenjaka, 1/4 I smetane, dve žlici sladkorja, za nožev vrh drobno zrezane limonine lupine in od dveh beljakov trd sneg. Razvleci testo, ga polij z raztopljenim presnim maslom in ga namaži z nadevom, potrosi s pestjo rosin in ravno toliko drobtin. Narahlo zavij, deni v podolgovato ponev, pomaži z jajcem, polij z mlekom ter počasi peci približno pol ure.
Sirov štrukelj kuhan
Za kuhan štrukelj pripravi kakor za pečenega, le sladkor in rosine opusti.
Nato pa precvri v presnem maslu, kateremu boš dolila testo, 2 žlici dobro zrezanega peteršilja. Štrukelj skuhaj v slani vodi ter kuhanega zabeli s presnim maslom in s cvrtimi drobtinami. Bog žegnaj!
Jabolčni štrukelj
Deni na desko 40 dkg moke, 50 dkg presnega masla, 10 dkg sladkorja, limonine lupine, malo soli, 1 pecilni prašek.
Vse to dobro z nožem sesekaj, prideni še 1 rumenjak, smetane, 1/16 belega vina. Hitro vse zamesi v testo, ki ga pa le malo gneti. Pokrij ga za malo časa, potem ga uporabljaj za večja močnata jedila, npr. jabolčno kašo, marmeladni štrukelj i. dr.
Prosto krhko testo
Deni na desko 40 dkg moke, 15 dkg presnega masla, 10 dkg sladkorja, malo limonove lupine, malo soli in en pe-civni prašek. Vse to dobro z nožem sesekaj in z valjarjem stri, prideni še en rumenjak, 1/8 I smetane in 1/16 I belega vina. Urno zamesi vse skupaj v testo, ki ga pa le malo gneti. Pokrij ga za malo časa, potem ga uporabljaj za večja močnata jedila npr. jabolčno kačo, marmeladin štrukelj, orehove ro-žičke in drugo.
Puding
Mešaj 15 dkg presnega masla, 20 dkg sladkorja in 5 rumenjakov, da se speni. V drugo posodo deni 20 dkg drobtin, prilij 4 žlice rdečega vina in žlico žganja, prideni za noževo konico žmeljenih klinčkov, malo cimeta. Iz 5 beljakov naredimo trd sneg in ga z drobtinami, z 10 dkg rozin in 2 kavni žlici pecivnega praška primešamo. To denemo v pudingov model in ga kuha-
mo 1 uro dolgo. Puding zrežemo na koščke in polijemo s šatojem.
Vinski šato
Zmešaj v globokem loncu 4 rumenjake in 5 žlic sladkorja, da dobro naraste. Potem prilij pičlo Vi I zavretega vina in mešaj na ognju, da se zgosti. A ko rabiš bolj gost šato, prideni k rumenjakom žlico moke ali 2 rumenjaka. Šato lahko pomnožiš, če gotovemu še trd sneg od 4 beljakov primešaš.
Kuhan hlebec
Na tanke liste narezan beli kruh ali ostanke potice, nekoliko sladkorja in rozin, polij z jajčnim mlekom, malo potlači in pusti, da se napoji. Nato zavij v prtič in trdo zaveži. Kuhaj v rahlo slanem kropu 45 do 60 minut. Ko je kuhano, odstrani prtič, zvrni v skledo in razreži na kose. Polij z vročim presnim maslom in potrosi s sladkorjem in cimetom.
Na mizo damo z jabolčno čežano ali sladko solato.
Piškotni fancelj
Vmešaj za jajce presnega masla in prideni 4 rumenjakov in po vsakem posebej 1 žlico mleka in 1 žlico moke ali pa deni po vsakem rumenjaku dve žlici mleka in dve moke. Iz beljakov naredi sneg in ga rahlo primešaj. Pločevino namaži s presnim maslom in potresi z moko. Testo namaži za Vi prsta na debelo ter speči. Potem zreži na poševne kocke ter deni v juhi na mizo.
_UJ
naš tedniki
Prvo mednarodno srečanje lovcev na Koroškem velik uspeh
Lovci treh dežel v Pliberku
V nedeljo je bilo na strelišču „Gojitvenega kroga Pliberk“ blizu stare cigovnce pri Pliberku „ 1. lovsko nagradno streljanje treh dežel“. Streljanje je izredno dobro organiziral Klub prijateljev lova.
nika Veljka Varičaka, tajnika društva slovenskozamejskih lovcev Furlanije-Julijske krajine Doberdob, Karla Furlana. Nato je predal besedo „puškam“, streljanju. Lovci so se pomerili v streljanju na slepo tarčo, streljanju s šibrovko na umetne golobe (Tontauben) in streljanju s kroglo na gamsa, lisico in srnjaka.
Nad 130 lovcev je sodelovalo. Prireditelj, Klub prijateljev lova je bil za odlično organizacijo, veliko disciplino in brezhiben potek streljanja deležen pohvale vseh.
Najboljši lovci so prišli iz VVolfs-berga (1016 točk), njim najbliže so prišli beljaški lovci (942 točk). Moštvo Lovske zveze Slovenije je za-
Od leve proti desni: Mirko Kumer, predsednik KPL, urednica revije „Lovec“ in lovski svetnik Veljko Varičak so pohavžvali o lovu.
Po lovskem pozdravu rogistov velikovškega okraja so župan mesta Pliberk, Mikusch, zastopnik koroškega lovskega mojstra dr. An-derluha, okrajni lovski mojster Albin Knafl in predsednik Kluba prijateljev lova, podžupan Mirko Kumer je lovcem iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške izrekel zares prisrčno dobrodošlico. Vsi govorniki so pozdravili prireditev, poudarili prijateljski in pa medčloveški ter prijateljski pomen streljanja. Mikusch je v dvojezičnem nagovoru omenil pomen srečanja za mirno sožitje med narodi, Knafl je poudaril v Evropi enkratno sodelovanje med koroškimi lovci in lovsko zvezo Slovenije pri gojitvi divjadi. Mirko Kumer je v svojem trijezičnem nagovoru izrazil veselje nad prihodom lovcev iz treh dežel, jim zaželel prijetno bivanje ter športno tekmovanje. Povedal je, da hočejo biti slovenski koroški lovci dejavnik združevanja in zbliževanja med lovci treh dežel, a dejavnik, ki je in bo subjekt.
Predsednik Kluba prijateljev lova je na strelišču pozdravil tudi odlične zastopnike lovskega in družbenopolitičnega življenja, kot konzu-
la SFRJ v Celovcu, Alfonza Na-beržnika, župana Mikuscha, okrajnega lovskega mojstra Knafla, deželnega strelskega referenta Gustava VVanggo, njegovega namestnika Mayera, beljaškega okrajnega lovskega mojstra Schnabla, člana predsedstva Lovske zveze Slovenije Janeza Marcolija, lovskega svet-
sedlo tretje mesto (923 točk). Moštvi Kluba prijateljev sta prišli na 9. (842 točk) in 12. mesto (740 točk), blaški lovci so postali 14. (734 točk), Do-berdobčani pa 15. (711 točk).
Po slavju zmagovalcev so lovci še dolgo posedeli v prijetni družbi. Marsikateri zajec z rogovi in očali je storil smrt, pa še druga čudežna divjačina se je „pasla“ po lovski uti.
Pripravil Franc VVakounig
Tonči Haderlap, vodja streljanja na kroglo, je preudarno vodil to streljanje.
„Lovski piskri“
•	Lovci iz Slovenije so pripeljali
seboj neumorno harmonikarico. Ker niti njej niti harmoniki ni postalo vroče, so se počasi vsi tako ogreli, da je prijetno vzdušje kar prekipevalo.	,
•	„Takega vzdušja kot pa lovci Kluba prijateljev lova pa nihče drug ne zna pripraviti," je razlagal vsem miznim sosedom lovski svetnik Varičak in mu je zato Stanko Kraut, Kjieln odgovoril, kaj naj mu za ta kompliment plača.
•	Zasavski rogisti pod vodstvom Daneta Namestnika so svojim koro-
škim kolegom prinesli note originalnega Thurn-Valsassina-lovskega marša. Na Koroškem jih do nedelje niso poznali... „Ja, koj pa je štue, kej pa srn štejk piskrov duebili, pue, štek je prav," je ob pogledu na lovske trofeje — pokale domiselno povedal ekonomski svetnik in zbornični svetnik Ignac Domej. Iz gostoljubja in človekoljubnosti je pustil, da so jih drugi odnesli domov.
S Strelec zmagoslavnega Wolfs-berškega mojstra je vseh 15 umetnih golobov zaporedoma podrl-razdrl s prvim strelom. Neki prijatelj lova je ob spominu na svojo srečo pri srnjakih zabrundal: „Kako pa tu srnjad pada."
na binkoštno soboto, 29. maja 1982 ob 16.00 uri in na binkoštno nedeljo, 30. maja 1982 ob 16.00 uri
na prostem in na farovškem skednju pri podružnici Zgornja vas/Oberdorf na Kostanjah/Kostenberg. Predstava bo ob vsakem vremenu.
Režija: Igor Košir Scena: Saša Kump Kostumi: Milena Kumar Nastopajo igralci domačega društva in iz okolice.
Pri tej priložnosti bodo domači ustvarjalci - Hanzej Dragašnik,
Veronika Zeichen, Herman Mačnik -razstavljali svoja dela.
Na PASIJON, ki so ga Kostanjčani zadnjič uprizorili leta 1932, vabimo vse rojake od blizu in daleč.
SPD „BILKA“ VABI NA
razstavo fotografij
„Bilčovs v nekdanji podobi"
Hanzl Relchmann Je zbral številne stare fotografije In s tem zbudil marsikateri drag spomin.	Prisrčno vabljeni!
Razstava je odprta do 23. maja: čet., sob. in ned., od 10. do 20. ure, pon., tor., sre., pet., od 18.30 do 20.00 ure.
44.
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
„Hvala!" odgovoril je Lovre ob kratkem.
,,Zdaj pa pojdiva v to razneseno gnezdo, v Pole-sek, da pozveste in opravite, kar bi radi."
Na pragu je stal gospod Piškav in kadil tobak. Ker od velike starosti že ni dobro slišal ni videl, zagledal je prišleca šele, ko ga je sodnik ogovoril. Pogledal je kvišku, nagrbančil suhi obraz še bolj in vprašal: „Kaj želita, gospoda?"
Sodnik vpraša: „Kako je Marijanu?"
„Hvala! Bolje!" pravi oče skoro osorno.
„Ali bi ga smel videti?" vpraša Kvas.
„Ni potreba. Govoriti še ne sme, tudi ko bi lahko," odgovori starec ter se malo pokloni in meni nič tebi nič jima hrbet obrne, da bi šel v hišo.
Kvas stopi bliže in mu tiho reče: „Gospod doktor, vaš sin Martin vas lepo prosi, da bi še danes prišli k njemu v Kraljevo kočo. Bolan je in nekaj imenitnega bi vam rad povedal."
Stari je poročevalca debelo pogledal in lice mu je malo zardelo. Rekel pa ni nič, ampak šel je v hišo.
Kvas bi mu bil rad dal Martinkova pisma, pa nekoliko ni hotel tako, da bi bil sodnik videl, nekoliko pa ni bilo mogoče, ker starec ni hotel počakati.
„Čuden človek je ta Piškav. Pa trdne mora nature biti. Jaz sem že petnajst let tukaj za sodnika; pa vedno se mi enak zdi, nič se ni spremenil," govoril je gospod Mežon, kateri bi bil jako rad videl, da bi se bil kak pomenek začel med njim in njegovim ujetnikom. Pa Kvas je odgovarjal, kar se je naj kraj e dalo.
„Zdi se mi, da vam je vsa današnja reč preveč do srca segla," pravi dalje sodnik. ,,Pa to ni prav! Kaj pa bi bilo to, ko bi se bila res sprijela! Saj pravi stari, da je dobro! Če pa umrl ne bo, potlej ne bo take sile. Mlad človek ne sme precej žalosten postati. Jaz, postavim, ko sem na Dunaju študiral, bil sem tudi nekdaj v tako reč prišel. Zunaj mesta smo nekoč pili štirje rojaki. Pri drugem omizju je pa bilo vse polno rokodelskih pomagačev. Pozabil sem že,
kako je bila navzkriž zabava med nami prišla, to še vem, da je onih eden enega našega udaril. Precej smo bili pokonci in po kranjski — to se ve mal° preveč prvotni — navadi odlomili smo vsak eno sto-lovo nogo in klepali smo Dunajčane, da je bilo veselje. Policija je prišla in vsi štirje smo bili eno n°c žaprti. Sicer smo se pa tako dobro znali izgovoriti-da so bili oni otepeni še posebej kaznovani, mi Pa nič. Kaj takega je človeku na stare dni prijeten sp0' min mladih, divjih let."
Naposled je vendar tudi gospoda Mežona zgovor' ljivost minila. Stisnil se je v drugi kot kočije, rok0 del pod pazduho na križ in gledal, kako konja noge vzdigujeta in kako se oblaki zbirajo.
Za Kvasa je bil današnji dan imeniten in dolo°’ len. Ni mogel skoro sam sebi verjeti, da bi se bu danes vse to zgodilo. Našel je dva sorodna človek3-o katerih ni nikdar vedel, da sta kje na svetu. In k3 ka čudna sorodnika! Toda za dobičkom, če se m°,e dobiček imenovati, da človek spozna na smrtni P° stelji ležečega in čudnega starega pusteža, ki govor ti noče, za dobičkom je prišla koj izguba. Česar je bal, zgodilo se je danes. Ni zapustil Slemeni0 skrivno ljubeznijo do nje v srcu in z upanjem, da čez malo let vrne in bode uslišan. Ni šel, kadar bil sam hotel, moral je iti in pot nazaj mu je zagj3 jena. Celo pustil je marsikoga v dvomu, da je mor°
naš tedniki
i
PETEK, 21. maja: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, das — 9.30 Ruščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 Ljubim te —
12.15	Možje brez živcev — 12.30 Moda
—	13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Risanka — 17.30 Matt in Jenny — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	XY — 21.20 Jolly Joker — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.20
—	23.30 Poročila.
SOBOTA, 22. maja: 9.00 Poročila — 9-05 Angleščina — 9.35 Francoščina
-	10.05 Ruščina — 10.35 Mi — 11.05 Mladi umetniki — 11.40 Balet — 11.55 Nočni studio (pon.) — 13.00 Poročila ~~ 15.30 Majska noč — 17.00 Od otrok Za otroke — 17.30 Boomer — 17.55 Za 'ahko noč — 18.00 Dvakrat sedem —
18.25	Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport 7~ 20.15 Lahko se prične — 22.05 Šport — 23.40 Poročila.
NEDELJA, 23. maja: 11.00 Ura tiska " 12.00 Govoriti in pustiti govoriti —
15.00	Pustolovščina ob Mississippiju
17.05	Risanka — 17.45 Klub senior-
i®v — 18.30 Narodna glasba iz Avstrije ~~ 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Krist-, ian v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 ..Izobčeni" — 22.05 Šport — 22.20 Poročila.
PONEDELJEK, 24. maja: 9.00 Poroči-i la — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonec — 10.00 Šolska TV — 10.30 Slssi (pon.) — 12.15 Termiti — 13.00 p°ročila — 17.00 Am, dam, des —
17.30	Risanka — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dogodivščine — 19.00 Avstrija v siiki _ 19.30 čas v sliki — 20.15 Šport °b ponedeljkih — 21.05 Profesionalci
~~ 21.55 Večerni šport — 22.25 Poročila.
TOREK, 25. maja: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina ~~ 10.00 Šolska TV — 10.30 Dogodiv-čine ob Mississippiju — 12.15 Klub ^niorjev — 13.00 Poročila — 17.00 dam, des — 17.25 Oddaja z miško ~~ 17.55 Za lahko noč — 18.00 Risanka ~~ 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 9-30 čas v sliki — 20.15 Prisma — 1-00 Panorama — 21.15 Videoteka — ^■25 Poročila.
SREDA, 26. maja: 9.00 Poročila — ■95 Oddaja z miško — 9.35 Francošči-
-	10.05 Šolska TV — 10.30 Majska — 12.00 Možje brez živcev —
I. 18 Prisma - 13.00 Poročila - 17.00 ^Sanka — 17.30 Viki — 17.55 Za lah-
ko noč — 18.00 Policijska inšpekcija
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Samo midva
—	21.45 Poročila.
ČETRTEK, 27. maja: 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Samo midva — 12.00 Colorclassics —
12.10	Panorama — 13.00 Poročila —
17.00	Am, dam, des — 17.30 Slike sveta — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Nehvaležna — 21.00 Sissi —-
22.25	Šport — 23.15 Poročila.
PETEK, 21. maja: 17.30 Govoriti in pustiti govoriti — 18.00 Galerija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kamor vodi sled — 21.00 Raziskavanja — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Barikade San Antonia — 0.00 Poročila.
SOBOTA, 22. maja: 17.00 Ljubite klasiko — 17.45 Šport — 18.25 Nogomet
—	19.00 Trailer — 19.30 Poročila — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Romeo in Julija — 23.00 Vprašanja kristjana
—	23.05 Srebrna maska — 0.00 Poročila.
NEDELJA, 23. maja: 14.00 Šport, GP Monaco — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled —
20.25	Sissi — 22.00 Kavbojka — 23.10 Poročila.
PONEDELJEK, 24. maja: 18.00 Perspektive — 18.30 Dolga pot — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Onedinova linija —
21.05	Vojno stanje — 21.15 Deset pred deseto — 22.20 Žena v današnji družbi —- 0.10 Poročila.
TOREK, 25. maja: 17.45 Šolska TV —
18.00	Orientacija — 18.30 Dolga pot —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Veselje mora biti — 21.03 Dalas — 21.15 Deset pred deseto — 22.35 Club 2.
SREDA, 26. maja: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Dolga pot — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nogomet — 22.00 Deset pred deseto — 22.20 Kulturni žur-nal ob sredah — 23.00 Umetnine — 23.40 Poročila.
ČETRTEK, 27. maja: 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Dolga pot — 19.30 čas v sliki — 20.15 Glasbena parada — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
PETEK, 21. maja: 8.50 TV v šoli —
10.00	Poročila — 10.05 TV v šoli —
15.30	TV v šoli — 17.25 Poročila —
17.30	Mak ob progi — 18.00 Radenci
82	—	18.30 Obzornik —	18.45
Ekonomsko-politični sistem — 19.05 Psihofizična rekreacija — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 20.00 Včeraj... za jutri —
20.35	Ne prezrite — 20.50 Alcatraz —-22.20 Spremljajmo — sodelujmo — 22.30 Nočni kino: Jagues Brel je živ in zdrav in živi v Parizu.
SOBOTA, 22. maja: 8.00 Poročila —
8.05	Ciciban, dober dan —	8.20
Pedenjžep — 8.40 Mi smo mali muzikanti — 9.10 Mak ob progi — 9.40 Pisani svet — 10.10 Novo vznemirja —
11.10	Človekovo telo — 11.40 Naša krajevna skupnost — 12.30 Poročila —
15.30	Sonata za rdečelasko — 16.55 Poročila — 17.00 Pred Španijo 82 —
17.30	Rokomet: Slovan : Sloga Bosna, prenos — 18.50 Naš kraj — 19.05 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 20.00 Mladi za mlade — 21.30 Zrcalo tedna —
21.45	Zadeva Macomber— 23.10 Poročila.
NEDELJA, 23. maja: 9.10 Poročila —
9.15	Živ žav — 10.10 Vroči veter —
11.10	TV kažipot — 11.30 Peli so Titu
—	12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.00 Osem filmskih pričevanj
—	15.35 Poročila — 15.40 Ti dnevi, ta leta — 16.25 Nogomet za „pokal maršala Tita" — Crvena zvezda : Dinamo
—	18.35 625 — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme —-19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Nepokorjeno mesto — 21.25 Reportaža ob 40-letnici vojnega letalstva — 21.55 Kdo je bila Irma Polak — 22.30 Športni pregled — 23.00 Poročila.
PONEDELJEK, 24. maja: 8.45 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 16.55 Poročila — 17.00 Novo vznemirja — 18.00 Znanstveno-tehnični film
—	18.30 Obzornik — 18.45 Mladinska glasbena oddaja — 19.15 Risanka —
19.24	TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Operacija Teodor — 21.50 V znamenju.
TOREK, 25. maja: 10.55 Poročila —
11.00	Glasbeni kolaž — 12.00 Slavnostno zasedanje v počastitev 90-letnice rojstva tovariša Tita — 16.45 Poročila
—	16.50 Slovenske ljudske pravljice —
17.05	Guslarske pesmi o Titu — 17.30 Deček s Sotle — 18.30 Obzornik —
18.45	Mostovi-Hidak — 19.00 Knjiga —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD
—	19.50 Vreme — 19.52 Propagandna oddaja — 19.55 Dan mladosti — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Fonta-mara — 22.00 V znamenju.
SREDA, 26. maja: 9.00 TV v šoli —
10.00	Poročila — 10.05 TV v šoli —
17.25	Poročila — 17.30 Ciciban, dober dan — 17.50 Družina Smola — 18.15 Pozdravljena, Makedonija — 18.30 Obzornik — 18.45 Naša pesem skozi pesem — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Aliča v čudežni Španiji —■ 21.20 Miniature — 21.40 V znamenju.
ČETRTEK, 27. maja: 8.55 TV v šoli —
10.00	Poročila — 10.05 TV v šoli —
15.30	TV v šoli — 17.10 Poročila —
17.15	Zbis — 17.30 Mi smo mali muzikanti — 18.00 Mozaik kratkega filma
—	18.30 Obzornik — 18.45 Moj očka z
jamico v bradi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Bobu bob — 21.30 Naši baletni umetniki — 22.10 Poročila in poročilo z 9. kongresa ZK Srbije.
PETEK, 21. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Kolibri
—	18.15 Mladinski ekran — 18.45 Tele-start 81 — 19.30 TVD — 20.00 Glasbena dogajanja — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Titove rezidence — 21.55 Nočni kino: Izgubljeni dom.
SOBOTA, 22. maja: 15.30 Ponosen sem, ker sem pionir — 16.30 Človek in pol — 17.30 Rokomet: Slovan : Bosna, prenos — 18.45 Glasbena oddaja —
19.00	Narodna glasba — 19.30 TVD —
20.00	Koncert zabavne glasbe — 20.30 Poezija: Tito v pesmi — 21.05 Poročila
—	21.10 Ritem razvoja — 21.55 Športna sobota — 22.15 Dokumentarna oddaja.
NEDELJA, 23. maja: 14.10 Avtomobilske dirke za VN Monaco — 15.00 Motokros za memorial Maršala Tita —
15.30	Avtomobilske dirke za VN Mona-ca — 16.45 Glasbeno popoldne —
19.00	Titove rezidence — 19.30 TVD —
20.00	Velikani jazza — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Kritična točka —
21.35	Mladost Karla Marxa.
PONEDELJEK, 24. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroci pojejo — 18.00 Ilustrirane zgodbe —- 18.15 Štipendisti Titovega sklada —• 18.45 Telešport — 19.30 TVD —
20.00	Znanost in mi — 20.55 Zagrebška panorama — 21.15 Dober večer —
22.05	Slikar Dimitrije Popovič.
TOREK, 25. maja: 16.10 TVD v madžarščini — 16.30 TVD — 16.45 Deček s Sotle — 17.45 Po sledeh štafete —
18.15	Pesmi o Titu — 18.45 Amaterji pojo Titu — 19.30 TVD — 19.55 Dan mladosti — 21.00 Tito živi v ljudeh —
21.35	Zagrebška panorama — 21.50 Dokumentarni filmi neuvrščenih dežel.
SREDA, 26. maja: 16.50 TVD — 17.15 Prometna vzgoja — 17.45 Igre brez meja — 19.30 TVD — 20.00 Nogomet: Bay-ern : Aston Villa — 21.45 Baletna oddaja - 22.30 TVD.
ČETRTEK, 27. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Deček in zaje — 18.15 Šola zelenega načrta — 18.45 Poezija — 19.30 TVD —
20.00	Kino oko — 22.00 24 ur.
Petek, 21. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zabavna glasba — Spominjamo se.
Sobota, 22. maja:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 23. maja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 24. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo.
16.00—16.15 J. Millonig: Štehvanje pri Žili (slov. šolska oddaja za šolarje od 3.-8. šolske stopnje).
Torek, 25. maja:
09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zapojmo pesmico.
Sreda, 26. maja:
14.10—	15.00 Koroški obzornik — Za oddih in premišljevanje.
Četrtek, 27. maja:
14.10-	15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri.
P°bojnik, tedaj nevreden gost poštene družine. In je bil prvi vzrok tega?
Bolj kakor kdaj si je Lovre v tem hipu želel prijaha zraven sebe imeti. Le ž njim bi bil lahko govo-. > govoril veliko. Pa je bil daleč od njega. Tako mu Je Prišla misel, kaj bo z njegovo najbližjo prihod-tl°stjo. Drugega mu ni kazalo, kot v daljni svet iti za Prijateljem, čeravno je prej bil namenjen še nekaj ja$a počakati, da bi se tiste sitne okoliščine zboljšajo katere slabejši del našega bitja tako ostro terja.
°mov mu nikakor ni bilo iti. Kako bi pred staro r!ajko in resnega očeta stopil in kaj bi rekel? Da je hudodelstva dolžen ali celo da je moral zaradi ruge razmere grad popustiti, katero bi skoro goto-0 Po svojem enostranskem razumu napak sodila? Med takimi mislimi je Lovre pozabil, da se pelje v Qc°- Voz obstane in voznik pravi: ,,Zdaj smo doma. 0 večera pojdite z menoj. Jaz vas bom svoji ženi Odstavil in ji ne bom pravil, zakaj ste prišli z me-J- Opazoval sem vas vedno in veselim se že, da as bom imel za zamero prositi. Zato bodite moj ]. f* nekaj časa, ne jetnik, da se ta reč razjasni. Spa-opste v čedni sobici, katero je moj pisar imel do aJ in, če kaj potrebujete, le povejte!"
, --Zahvaljujem se vam lepo, gospod sodnik, za vašo k br°tnost. Pa za zdaj vas prosim, odkažite mi so-jj°’ ° kateri ste govorili. Rad bi bil malo sam. Pant, da se bom malo časa mudil pri vas, morda
tako dolgo, da bo Marijan mogel govoriti, ali pa še ne. Potem, ko bom suma popolnoma očiščen, porabil bom vaše prijazno povabilo, da me boste z gospo seznanili."
„Kakor vam je bolj pogodu," pravi gospod Mežon.
Tako je prišel Lovre v ječo. Neka nevolja ga je prijela, ko je bil sam v slanici. ,,To je pravica?" mislil je sam pri sebi. „Po praznem domišljevanju in površni preiskavi poštenega človeka zapro in ne pomislijo, kaj lahko vse iz takega početja pride. Kdo bi si bil davi mislil, da bom spal v najbližji soseščini navadnih tatov?"
Večerji, katero mu je mala sodnikova služabnica s porednim smehljajem prinesla, Lovre ni veliko škodoval. Prosil jo je, naj mu od sodnika prinese papirja in pero in je začel pismo pisati svojemu prijatelju. Da bi druge neprijetne misli odpodil, popisoval mu je, kolikor je mogel humoristično, svojo ječo in vzroke, zakaj je vanjo prišel.
Škoda, da se je iz prič in dokumentov, po katerih smo to istinito povest snovali, z drugimi imenitnimi rečmi vred izgubilo tudi to Kvasovo pismo. Zakaj dobiček bi bil dvojen, ko bi se bilo ohranilo: prvič bi bil bralec videl, kakšen humorist je bil ta prečudni Lore Kvas; drugič bi bili pa mi še na konec tega kratkega poglavja kaj boljšega in kratkočasnejšega lahko pristavili, kakor je od spredaj in — morda bi še bili se ljudje dobili, ki bi bili napačno misel ime-
li, da je pismo dobro narejen falzifikat. To pak bi nas bilo povzdignilo v očeh tistih učenih glav, ki se kritikarji imenujejo. Pa kaj hočemo, kar ni, pa ni kakor je dejal tisti, ki je iz prazne kupe vino pil.
ENAINDVAJSETO POGLAVJE
Mesec se je na večer prikazal izza vzhodnih gora, od kraja velik in vedno manjši, kolikor više se je vzdigoval. Nastala je lepa, tiha noč, brez sape in brez oblakov na nebu.
Ko bi bil kdo okrog Poleska hodil, videl bi bil v črn plašč zavitega moža z veliko kučmo na glavi in debelo, precej dolgo palico v roki tiho iz veže priti in s počasnim, gostim korakom, kakor je starim ljudem navaden, kreniti po poti proti vasi.
Vsak, kdor bi bil tu znan, uganil bi bil, da je ta ponočni šetalec gospod Piškav ali, če ga s pravim imenom imenujemo, doktor Kaves.
Daši je mesec svetlo svetil, videlo se je vendar, da so starca že jele oči popuščati, zakaj tipal je vedno s palico pred seboj in še se je spotikal tu in tam ob kamenje, ki je nepotolčeno ležalo po pustem potu do Obrhka.
(Dalje prihodnjič)
v nedeljo, 23. maja 1982 ob 16. uri SAK pod 23 — Velikovec pod 23 in ob 17.45 SAK i — Velikovec I
v	v
Tinje: Veliko zanimanje za probleme kor. Slovencev
V drugi polovici aprila so tajniki raznih gibanj Katoliške akcije z vse Avstrije imeli v Tinjah 14-dnevno šolanje: akademijo apostolata. Tečaj sta vodila direktor Katoliške mladine Avstrije, Gerhard Lang ter rektor Franc Steinkellner.
Skupina se je izven svojega programa zelo zanimala za probleme Slovencev na Koroškem. Z občudovanjem je sprejemala informacije o kulturnem udejstvovanju na našem ozemlju, z razumevanjem slišala o prizadevanju Slovencev za enakopravnost ter se zanimala tudi za druga politična, socialna in go-spodraska vprašanja.
Nedeljski izlet jih je vodil v Sele. Ogledali so si staro ter novo cerkev in zvedeli za usodo mnogih selskih družin za časa izseljevanja, za usodo trinajstih dunajskih žrtev in še mnogo utrinkov iz razgibane selske zgodovine. Lep pozni popoldan so izrabili za vzpon h kapelici na Sedlcah.
Ob malici jim je nato Karel Smolle obrazložil situacijo koroških Slovencev in odgovarjal na številna vprašanja zainteresiranih sodelavcev Katoliške akcije.
Namiznoteniška sezona se je končala. SŠK Obir, ki igra v drugem razredu vzhod, se je v tej sezoni precej popravil. Igralci so dobili več rutine in tudi igralsko so se vsi poboljšali. Vsi smo na tihem upali, da mogoče le pridemo na prvo mesto in zlezemo za razred više. To se je še bolj pospešilo, ko je naš nasprotnik Št. Vid presenetljivo izgubil proti Borovljam. Tako smo mi le še zaostajali za eno točko. In tako je prišlo, da je direktna tekma proti Št. Vidu odločila, kdo bo prvak v tem razredu. Vsi smo vedeli, da je to zelo težka tekma, a na tihem je vsak upal, da jih mogoče le premagamo. Vedeli smo, da smo precej dobro pripravljeni, ker smo Borovlje relativno lahko premagali.
In prišel je dan odločitve. Tekma je bila ob 19. uri v ljudski šoli na Obirskem. Igralci smo bili že dve uri prej tam, da smo se pošteno ogreli. Zgledalo je, da smo kar dobro pripravljeni. Tudi lepo število navijačev je bilo tam, da je bilo odlično vzdušje. V prvem setu je Zdravko Smrtnik premagal Šentvidčana in stalo je 1 : 0. Tudi Justin Polanšek je zmagal, prej pa
stu zahvalil. Upam pa, da bosta še naprej to rada izvrševala. Zahvalil pa bi se tudi vsem igralcem in vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri namiznem tenisu. Igralcem pa bi še rad rekel, če letos ni šlo v razred više, bo pa naslednje leto, da pa to uspe, je treba tudi naslednjo sezono pridno trenirati in z veseljem biti pri stvari.
Cjo (sekcijski vodja)
Negativne serije Slovenskega atletskega kluba se nadaljujejo. Zdi se, da poti iz krize, ki trenutno vlada v moštvu in v klubu, ni izhoda. Minuli konec tedna so slovenski nogometaši gostovali v Grabštanju. Po prvih 45 minutah se je glasil rezultat 0:0. Čeprav so SAK-ovci imeli nekaj lepih priložnosti, le-teh niso znali izrabiti. Po prvem polčasu pa so domačini iz enajstmetrovke prvič zatresli mrežo Ahlinovih vrat. Nekoliko pozneje pa je po grobi napaki obrambe SAK-a drugič „zagrmelo“. Žoga se je odbita od prečke, nato pa nesrečno od vratarja Ahlina v gol...
Polanšek je proti koncu tekme z lepim zadetkom rezultat sicer olepšal, toda ostalo je pri rezultatu 2:1. Slovenski atletski klub se po neverjetni seriji neuspehov vedno bolj bliža enajstericam, ki so ogrožene za izpad iz skupine.
v nedeljo, 23. maja 1982 ob 15.15 Ruda 23 — Sele 23 in ob 17. uri Ruda I — Sele I
ob 13.30 na igrišču v Selah Sele šolarji — Metlova šolarji
Prvo nagrado, namreč dirkalno kolo, je podaril Naš tednik. Dobil jo je Weber Mirko iz Želuč (na sliki). Drugo nagrado (podarila jo je KKZ) pa je dobil Mešnig Rihard.
je še Stanko Haderlap zgubil in rezultat je bil 2:1. Dvojica naj bi bila odločilna. Smrtnik Zdravko in Haderlap Stanko sta se borila, a sta kljub temu podlegla v treh setih. Na žalost St. Haderlap ta dan ni bil preveč razpoložen in je vse tri igre zgubil. Smrtnik Zdravko si je še priboril točko in s tem olepšal rezultat na 3 : 7 za Št. Vid. Igralci in ljubitelji namiznega tenisa so bili zelo razočarani, a uvideli smo, da so Šentvidčani za las močnejši, saj igrajo v njih vrstah igralci, ki so nekdaj igrali v Koroški ligi.
Na splošno smo z to sezono zelo zadovoljni, saj smo jo vzeli bolj resno, več trenirali in tudi bolj kvalitetno igrali. Nekajkrat smo šli tudi trenirati na Ravne, kjer smo tudi nekaj profitirali. Trening na Ravnah je pač tudi problem, ker je pač daleč in mora tudi vedno nekdo biti, ki je na svoje stroške pripravljen voziti igralce. Zato sta se letos, kot tudi že lani, žrtvovala dr. Avgust Brumnik in profesor Mirko O raže, katerima se bi na tem me-
Prejšnjo nedeljo je SPD „Kočna", pod pokroviteljstvom Našega tednika, priredila zvezdno vožnjo s kolesi. Nad 50 udeležencev iz Št. Janža, Bilčovsa, Rožeka, Št. Jakoba, Celovca, Podgorij in Sveč se je sicer potilo, da je bilo vse mokro, kljub temu pa jim je zelo ugajalo. Najstarejšemu udeležencu, dr. Jelenu (slika zgoraj), je prav tako ugajalo kot najmlajšemu, Petru Mošicu iz Št. Janža (slika v sredini). 1. nagrado sta darovala NT in KKZ. Nadalje so dali nagrade podjetji Franc Begusch in Mirko Begusch ter trgovina Zerzer.
PREBLAUER
PREBLAUER
Naravno čista koroška zdravilna mineralna voda, poznana že od leta 1007! Preblauer je s preko 6000 mg mineralov v 1 litru najbogatejša avstrijska mineralna voda
Preblauer je popolnoma naraven, brez kakršnihkoli umetnih dodatkov!
Preblauer je zdravilen. Pomaga:
—	pri prehladnih vnetjih ledvic in mehurja
—	pri ledvičnih kamnih
—	pri okrevanju po operacijah prostate in mehurja
—	pri prehladnih vnetjih dihalnih poti
Zatorej: Glej nase in pij PREBLAUER!
Namizni tenis:
SŠK Obin dan odločitve