Delavci, delovni ljudje in občani.
■■■K •
narodi in narodnosti SFR Jugoslavije
»nosni smo, da smo v razvoju nase revolucije in socialistične >nosti dosegli nov velik in skupni uspeh: sprejeli smo novo vo Socialistične federativne republike Jugoslavije ter nove usta-jcialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin.
itave so delo delavskega razreda eh združenih delovnih ljudi in inov, narodov in narodnosti; za-rtjajo odločujoč položaj delavca slovnega človeka v naši samo-rai socialistični družbi in kre- Delegatsko razmerje omogoča, da zavest o odgovornosti, ki jo se dejansko povezujejo življenjski naš delovni človek in občan interesi vseh delovnih ljudi in občanov, vseh samoupravnih naprednih
Bližnje volitve naj bodo vse-ljudska samoupravna politična akci. ja za uresničitev ustave - edinstvene listine dela in samoupravljanja.
ema neposredno sam in organi na samoupravni podlagi za re-ije vseh vprašanj družbeno-omskega in političnega položa-;r razvoja. To je nova zgodo-:a zmaga organiziranih sociali-ih sil pod vodstvom Zveze ko-istov Jugoslavije in tovariša Ti-
trli smo nove poti družbenega edka, širjjenja in vzpona sociali-ega samoupravljanja, večje tne blaginije, krepitve bratstva in nosti, enaikopravnosti, vzajemne zanosti im solidarnosti vseh na-lelovnih ljudi, narodov in na-osti.
ižajo se volitve članov delegacij ljnih samoupravnih skupnosti lega tov v nove skupščine. To so ovinski k;oraki v graditvi politi-a sistemai, v katerem delavci in elovni ljuidje v temeljnih organi-ih združeinega dela, krajevnih in ih samoiupravnih skupnostih, Jdno združeni in povezani, po ti delegacijah in delegatih ureja-•litično oiblast in resničujejo vse Jene zadeeve.
sil, in da se njihovo delovanje usmerja k zgodovinskim ciljem naše revolucije.
Vključujmo se v nenehen ustvarjalen proces samoupravnega sporazumevanja, dogovarjanja in odločanja!
Uveljavimo na bližnjih volitvah svoje neodtujljive ustavne pravice, dolžnosti in odgovornosti!
Množično in organizirano sodelujmo pri demokratičnem predlaganju in volitvah delegacije in delegatov, pri uveljavljanju novega delegatskega sistema!
Volimo v delegacije tiste, ki bodo kot delavci-samoupravljalci in člani temeljnih samoupravnih skupnosti v prid vseh delovnih ljudi in v stalnem dogovarjanju z njimi usklajevali potrebe in koristi svojega okolja in celotne družbene skupnosti!
Izvolimo in delegirajmo iz svojih vrst ljudi, ki z delom in celotnim obnašanjem dokazujejo, da so neomajni borci za socializem, za bratstvo, enotnost in enakopravnost
—TX-nr-------- v krosu je bil Celjan Peter Svet z
nago v teteku na 10000 m. Ob prvaku na cilj je bil burno pozdravljen 1 več tistsoc navijačev. Obkrožen z mladimi, ki so bili ravno tako :seli kot s sam je tekel častni krog po atletski stezi
■nmiMHHmgI naših narodov in narodnosti!
Povežimo volivno dejavnost z bojem za uspešnejše reševanje družbenih in gospodarskih problemov na temeljih nove ustave! Dosledno ure-sničujmo samoupravne sporazume, -družbene dogovore in ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, socialno varstvo, za rast življenjske ravni!
Krepimo odgovornost vseh zA organizirano uveljavljanje samoupravnega družbeno-gospodarskega in političnega položaja delovnega
človeka!
Bojujmo se za to, da bodo proizvajalci odločali o vseh družbenih zadevah in o celotnem družbenem razvoju!
Združujmo svoje delo in sredstva v prid delavskemu in vsem delovnim ljudem, v prid enakopravnosti narodov in narodnosti! Povečujmo delovno storilnost, materialno podlago in moč samoupravljanja!
Zagotavljajmo nadaljni svobodni razvoj vseh narodov in narodnosti
Komentar UnUm
kot izraz doslednega uveljavljanja bratstva in enotnosti in enakopravnosti!
Krepimo obrambo sposobnosti in varnosti naše države! Varujmo neodvisnost in ugled svobodne neuvrščene Socialistične federativne republike Jugoslavije, bojevnice za mir, napredek in socializem!
Združujmo se in povežimo svojo dejavnost v Socialistični zvezi delovnega ljudstva o najširši organizaciji samoupravljanja delovnih ljudi in
Družbena akcija, ki jo je vodila Zveza komunistov Slovenije bo doživela svojo potrditev na bližnjem kongresu slovenskih komunistov. Dogovoriti se bo treba, kako naprej. Po poti samoupravnega socializma. Priprave na X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije so v polnem teku. Do sedaj je sodelovalo v razpravi o osnutku resolucije VII. kongresa ZKS tudi do 80 odstotkov komunistov vseh organizacij in aktivov. Neposredno v razpravi, s predlogi in dopolnitvami, pa je sodelovalo med 30 in 50 odstotki vseh prisotnih. V občinah in večjih mestih so poleg splošnih razprav pripravili tudi celo vrsto specializiranih oziroma tematskih razprav o posameznih poglavjih predloga resolucije. Teh razprav je bilo več kot 200.
O vsaki izmed teh stvari bi bilo potrebno napisati komentar. Kazalo bi posneti tisto, kar so o dogodkih dejali ljudje. Najmerodajnejša sodba
je vedno njihova. Po premisleku sem se odločil, da napišem nekaj malega o delegatstvu. Zato, ker je neposredno vezano na volitve, ker je njegovo uresničevanje tudi v akcijskem programu Zveze komunistov in vseh ostalih organiziranih socialističnih sil.
Uvajanje delegacij v naš družbenopolitični sistem, delegatski način oblikovanja skupščin družbenopolitičnih skupnosti, delegatska razmerja in delegatski odnosi v procesu odločanja - to so značilnosti, ki jih lahko štejemo med najpomembnejše novosti, ki jih prinaša nova ustava. V ustavi je zapisano načelo, da delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve. Teh nalog delovni ljudje seveda nc bodo opravljali kot posamezniki, marveč organizirani v organizacije združenega dela, v delovne skupnosti, v krajevne skupnosti, v druge samoupravne skupnosti in organizacije pa tudi v razredne družbenopolitične organizacije. S temi ustavnimi določbami
občanov, enotni fronti socialističnih sil na čelu z Zvezo komunistov.
ČLANI DELEGACIJ IN DELEGATI!
Bodite dosledni razlagalci in ures-ničevalci volje, prizadevanj in interesov samoupravno združenih ljudi in občanov, njihovih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, v duhu pridobitev in ciljev naše revolucije, socializma in socialističnega samoupravljanja!
se uresničuje ideja o čimbolj neposrednem vplivu delavskega razreda in vseh delovnih ljudi na vsa dogajanja v družbi. Samoupravljanje zajema po novem vsa področja družbenega življenja od temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti do skupščinskega sistema v občini, republiki in federaciji. S tem so dobili delovni ljudje v temeljnih samoupravnih skupnostih resnične in oprijemljive možnosti odločanja ne samo o vprašanjih svoje organizacije, svoje krajevne skupnosti itd., ampak tudi o vseh širših družbenih vprašanjih. Za delegatski sistem lahko upravičeno zapišemo, da omogoča izvrševanje oblasti delavskega razreda.
Seveda vse ne bo krenilo samo od sebe. Ustava pač sama po sebi ne o osnutku resolucije VII. kongresa ZKS tudi do 80 odstotkov komunistov vseh v vsakokratnih družbenih razmerah in v vseh družbenih razmerah dolgotrajen politični boj. To bo boj milijonov samoupravljavcev za njeno uresničevanje, poudarja v uvodu priročnika, ki govori o funkcioniranju delegatskega sistema, Silva Jereb, članica izvršnega odbora Republiške konference SZDL Slovenije.
„Kolikor močnejše, sposobnejše in aktivnejše ter bolj povezane bodo, ob vodilni vlogi ZK, vse zavestne sile družbe, zlasti vse družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati toliko bolj bo ta boj uspešen in učinkovit."
Se na neko misel je potrebno opozoriti! Ob našem ustvarjalnem in odgovornem delu mora delegatski sistem odločilno prispevati k temu, da se bo samoupravni socialistični sistem potrdil tudi po tem, da je sposoben zagotoviti optimalen razvoj proizvajalnih sredstev in produktivnosti dela in kar najhitreje izboljševati splošne življenske, izobraževalne, kulturne, socialne, zdravstvene in druge razmere delovnih ljudi.
Se vedno pa so živi tudi ugovori, da je delegatski sistem zapleten, da bomo zanj porabili preveč denarja itd. Vsaka demokracija je „draga". Večje demokratičnosti celotnega družbenega življenja pa si želimo vsi. Seveda so ugovori vredni razmisleka in jih bo treba upoštevati predvsem pri praktičnem delu, vendar ne na račun osnovne ideje o delegatskih razmerjih, ne na račun odtujevanja oblasti in odločanja od delovnih ljudi. Marsikdaj pa se za takimi ugovori skrivajo prav takšne želje. . . .
Razmere, v katerih živimo, in čas, ki je pred nami, terjajo od naprednih sil kot od vsakega posameznika odločnost, bojevitost, pripravljenost za spopad s težavami, zavzetost za združevanje ljudi tudi različnih misli ob enotnih skupnih družbenih ciljih. Te pa poznamo. Skratka, več volje, če hočemo biti učinkoviti pri doseganju smotrov, ki smo si jih zastavili. To je tudi pogoj, da se naša revolucija, vsa polnokrvna, sočna in prekipevajoča energije ne osuši, marveč dobiva nenehoma nove spodbude.
MILAN MEDEN
(RMMMHHHIIMRMHHMMMHnHMnM^
) LETI0S ZAČENJAMO Z GRADNJO ZADNJIH OBJEKTOV IZ PROGRAMA NEGOSPODARSKIH INVESTICIJ
LAHKO SMO PONOSNI
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE RAZGLAŠA
VOLILNI RAZGLAS
DokaJimo ponovno v proksi, da smo za bratstvo in enotnost, dokažimo, da smo odločeni skupaj graditi našo domovino, sedanjost in prihodnost jugoslovanske samoupravne socialistične skupnosti!
Spremenimo volitve v novo veliko zmago socializma in socialističnega samoupravljanja!
ZVEZKA KONFERENCA SZDL REPUBLIŠKA K0KFEREKCA SZDL
V petih letih bomo zgradili več objektov, kot smo jih predvideli v programu negospodarskih investicij, sprejetem ob uvedbi krajevnega samoprispevka v Šaleški dolini.
Občani Šaleške doline so pred štirimi leti pokazali veliko zavest. Na referendumu so se odločili za najvišji krajevni samoprispevek, in to s poglavitnim namenom, da pospešijo gradnjo in obnovo šolskih poslopij, kulturnih objektov, rekonstrukcijo in modernizacijo cest ter rešitev še nekaterih drugih vprašanj. To odločenost občanov so podprli tudi samoupravni organi delovnih organizacij, ki so se prav tako odločili za svoj delež za sklad za negospodarske investicije.
Do konca leta 1973 je bilo v skladu za negospodarske investicije zbrano, skupaj s krediti, nad 58,5 milijonov dinarjev (kreditov je za 8.684.000 dinarjev), občani pa so od tega zbrali s krajevnim samoprispevkom 20,500.000 dinarjev. Zbrano je bilo več denarja, kot so načrtovali za to razdobje, in sicer s krajevnim samoprispevkom za 11 % več, organizacije združenega dela pa so vplačale 24% več sredstev.
Prav tako uspešno pa je potekalo uresničevanje programa. V Velenju sta bila zgrajena III. osnovna šola in vrtec, nova osnovna šola v Ravnah, urejeni otroški igrišči v Velenju in Šoštanju, zgrajene dodatne učilnice in telovadnici pri osnovnih šolah Biba Roeck v Šoštanju ter Bratov Letonja v Šmartnem ob Paki. Velenje je dobilo sodobno Knjižnico, nekaj denarja je šlo za adaptacijo doma v Šmartnem ob Paki, Velenje je dobilo avtobusno postajo, v bazenu v Šoštanju pa je bilo urejeno ogrevanje. Središče Šaleške doline je nadalje dobita kopalni
bazen in garderobe za športnike in gasilni dom, nekaj denarja pa so namenili tudi za ureditev vlečnic v Velenju in Zavodnjah ter za urejanje zaklonišč. V Velenju sta bila zgrajena še ena vzgojnp varstvena ustanova ter poslopje tehniških šol, iz sklada za negospodarske investicije pa so namenili 176.000 din tudi za stanovanja za učitelje.
Doslej so bile rekonstruirane in modernizirane tudi naslednje ceste oziroma cestni odseki: Ravne, pokopališče Podkraj, Plešivec — Graška gora, Paka — Paški Kozjak, Metleče - Bele vode, Lokovica, Šalek - Bevče, Šoštanj — Zavodnje, Družmirje
—	Gaberke, Podkraj in Skorno
-	Penk.
Letos pa začenjamo z gradnjo zadnjih objektov iz obsežnega programa negospodarskih investicij, to je Posebne šole v Velenju, telovadnice pri osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh v Šoštanju ter upravne zgradbe za sodišče v Velenju. Sklad za negospodarske investicije bo prispeval nekaj denarja tudi za sofinanciranje gradnje Doma kulture v Šoštanju.
Kljub nenehnim dražitvam del bodo vsi objekti, zapisani v programu del, tudi zgrajeni do takrat, ko bodo občani izpolnili petletno obveznost. Dosegli pa bomo še več, kot smo računali. V Velenju je že zgrajeno poslopje tehniških šol, letos pa začenjamo še z gradnjo 4. osnovne šole. Na dosežene uspehe pri uresničevanju programa negospodarskih investicij smo zato resnično lahko vsi skupaj ponosni!
na
. marec 1974 Leto
. marec 1974 Leto X. št. 12 (221) Cena 1,5 din
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
SLIKA LETA — Najvišje priznanje za fotografijo posneto v lanskem letu je dodelil švedski FRIS-FOTO klub Arne Jonsonu za pretresljivo sliko suše v Senegalu. Jonsonova slika vsebuje vse kvalitete fotografije in prikazuje pravo podobo stanja ter ima kompozicijsko visoke umetniške kvalitete. Lansko poletje je obšla ves svet in je mogoče bolj kot vse napisane besede sporočila človeštvu tragedijo afriških ljudi.
PREDSEDNIK TITO SPREJEL VELJKA VLAHOVIČA -Predsednik republike Josip Broz Tito in tovarišica Jovanka Broz sta sprejela člana predsedstva SKJ Veljka Vlahoviča, ki se je te dni vrnil iz Meljina pri Herceg Novim, kjer je bil po uspešnem zdravljenju na oddihu in okrevanju. Predsednik Tito in tovarišica Broz sta se zadržala s tovarišem Vlahovi-čem v daljšem prisrčnem pogovoru.
JUGOSLOVANSKE MEJE Z ITALIJO SO NEDOTAKLJIVE
Odločen glas 11.000 občanov
Prejšnjo sredo, 20. marca so bile na šolah in v organizacijah združenega dela v Šaleški dolini protestna zborovanja, na katerih so delovni ljudje in mladina kar najodločneje obsodili noto italijanske vlade, ki pomeni grob poskus kršitve veljavnih sporazumov o meji med Jugoslavijo in Italijo.
Protestna zborovanja so bila na osnovnih šolah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, na rudarskem šolskem centru in gimnaziji v Velenju, v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, na rudniku lignita, v Galip Šoštanj, Gorenje-lesna Šoštanj, izdelovalnici gumiranega papirja, gradbenem industrijskem podjetju Vegrad in na občinski upravi. Na zborovanjih je 11.000 občanov Šaleške doline ostro obsodilo stališče italijanske vlade v zvezi z noto njenega zunanjega ministrstva, ki omenja posamezne dele naše socialistične domovine kot italijansko ozemlje.
Dejanje pomeni najbolj grobo kršitev načela mednarodnega prava in miroljubnega sožitja med dvema sosedoma, zlasti pa tudi določb londonskega sporazuma. Mladina in delovni ljudje iz občine Velenje so na zborovanjih ter v protestnih brzojavkah znova poudarili, da si Socialistična federativna republika Jugoslavija vseskozi prizadeva urejati in vzdrževati dobre sosedske odnose, in sicer na temelju nevmešavanja v notranje zadeve sosedov ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja držav z različnimi družbenimi ureditvami. Od naših organov pa so zahtevali zaščito suverenosti in nedotakljivosti ozemlja SFR Jugoslavije.
širorr. naše domovine se te dni vrstijo množična protestna zborovanja, na katerih delavci, študentje, mladina in drugi prebivalci najoločneje obsojajo iredentistične težnje italijanskih političnih krogov po delu jugoslovanskega ozemlja. Vsepovsod je slišati geslo „Tujega nočemo, svojega ne damo!" in odločno pripravljenost braniti ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije ter pridobitve naše socialistične revolucije.
V VELENJU
Sprejeli občinsko ustavo
Odborniki velenjske občinske skupščine so na zadnji seji, ki je bila v sredo 27. marca sprejeli občinski statut. Tega so v občini imeli v javni razpravi že dalj časa. Občinski statut bodo natiskali v več tisoč izvodih in ga dostavili vsem občanom. Na seji so opozorili, da morajo čimprej izdelati v 25 krajevnih skupnostih svoje statute.
• Svečan podpis društvenega dogovora 5. aprila
Iniciativni odbor za oblikovanje kmetijske-zemljiške skupnosti Velenje je na zadnji seji ugotovil, da so vsi podpisniki družbenega dogovora za oblikovanje kmetijske-zemljiške skupnosti Velenje že sprejeli odločitev, da podpišejo in pristopijo k oblikovanju te skupnosti.
Svečan podpis družbenega dogovora o oblikovanju kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje bo prihodnji petek (5. aprila) ob 11.30 v sejni dvorani skupščine občine Velenje.
ZADNjE DNI PO SVETU...
• »Tujega nočemo, svojega ne damo!«
„Tujega nočemo, svojega ne damo!" je geslo, ki v teh dneh izraža resnične in najgloblje občutke slehernega izmed nas. Najnovejše težnje naših zahodnih sosedov so tudi to pot vzdramile v naših srcih natanko tisto, kar so dramile podobne krizne situacije vselej v zgodovini naše socialistične domovine.
Najnovejša kriza v jugo-slovansko-italijanskih odnosih se je začela 21. februarja letos, ko so našemu veleposlaniku v Rimu Miši Pavče-viču izročili ustno noto italijanskega zunanjega ministrstva, v katerem je italijanska vlada protestirala zaradi postavitev napisnih tabel „SFRJ - SR Slovenija" na jugoslovanskem ozemlju. V noti je bilo rečeno, da protestira Italija zato, ker se to bojda dogaja na ozemlju, do katerega si Rim menda še vedno lasti pravico suverenosti.	j
Kajpak je ta nota izzvala v
Beogradu veliko začudenje, hkrati z njim pa tudi zahtevo po razjasnitvi. Jugoslovanska vlada je terjala ustrezna pojasnila, nakar ji je bilo v čudnih okoliščinah pojasnjeno, da nota z dne 21. februarja letos pravzaprav ne obstoja, ker da se je vse zgodilo nekako po pomoti in brez odobritve pristojnih organov.
Jugoslovanska vlada je kljub temu zahtevala, naj ji to italijansko zunanje ministrstvo potrdi v pismeni obliki.
To se je zgodilo 11. marca, ko je Italija posredovala v zvezi s tem svojo noto -toda v njej je obnovila vse svoje trditve z dne 21. februarja letos! To je kajpak izzvalo najodločnejši jugoslovanski protest. Protesti, ki smo jim priča vse odtlej, se še vedno niso polegli, vsi pa manifestirajo v uvodu tega sestavka zapisano misel, da namreč svojega ne damo in še več: da smo se za svoje pripravljeni tudi bojevati.
V zvezi s tem je treba spomniti na ozadje najnovejše krize jugoslovansko-italijan-
skih odnosov, ki mimogrede rečeno, nikakor ni prva. Že leta 1970 je namreč v podobni situaciji predsednik republike Tito odpovedal obisk v Italiji.
Jugoslavija in Italija sta podpisali mirovno pogodbo leta 1947. v Parizu. V njej je bilo razdeljeno Svobodno tržaško ozemlje na nekdanjo cono B, ki jo je dobila v upravo Jugoslavija, in nekdanjo cono A, ki sojo dobili v upravo anglo-ameriški zavezniki.
Kasneje, leta 1954, sta obe strani podpisali londonski memorandum o soglasnosti, ki je določal, da preide ozemlje nekdanje cone B z majhnim delom ozemlja nekdanje cone A v jugoslovansko upravo, ostanek ozemlja nekdanje cone A pa v italijansko. Na osnovi tega so določili tudi nove razmejitvene črte, ki jih je na skupnem zasedanju v Portorožu potrdila tudi mešana jugoslovansko-italijan-ska komisija, o čemer je bil podpisan tudi protokol.
Jugoslavija je ratificirala mirovno pogodbo in london-
ski sporazum o soglasnosti, Italija pa tega ni storila, marveč ga je zgolj „vzela na znanje." Jugoslovanska vlada je vseskozi vztrajala, da je treba dokončno urediti obmejna vprašanja z dvostransko pogodbo, vendar pa so se vse italijanske vlade tega otepale.
Tisto, kar je povsem nesporno, je naslednje: sedanja italijansko-jugoslovanska meja je dokončna! Spremembe niso več mogoče, razen morda za majhne in| ozemeljsko nepomembne korekture na terenu.
Dokazov, da je to tako, je objlo, vendar pa se v tem trenutku ne bi kazalo opredeljevati zgolj za pravne (čeprav jih je dovolj), marveč predvsem za politične argumente. Dejstvo je namreč, da je bila jugoslovansko-itali-janska meja ena najbolj odprtih v Evropi in da je pripomogla k zglednim sosedskim odnosom med državama, ki imata sicer različno družbeno ureditev, ki pa sta kljub temu vzorno sodelovali.
Treba je tudi reči, da vna ša najnovejša akcija italijanske vlade na to področje ne samo nemir in politiko pritiskov ter groženj, marveč s tem tudi resno načenja varnost in mir v Evropi.
NUKLEARKA - Priprave za graditev naše prve jedrske elektrarne „nuklearke" v Krškem, so sedaj prišle do pomembne prelomnice. Po oblaščeni predstavniki slovenskega in hrvatskega elektrogospodarstva so v Krškem podpisali pogodbo o združevanju sredstev zaradi skupne izgradnje in skupne eksploatacije JE Krško - in s tem trenutkom je „nukle-arka" v Krškem formalno že zaživela, postala je tako imenovano podjetje v ustanavljanju. Očitno torej je, da bomo prve kilovatne ure električne energije iz naše „nuklearke" zagotov dobili v januarju 1979. leta - kot je v načrtu.
PROTESTI - Po vsej Jugoslaviji se vrstijo številni protesti, v katerih naši ljudje izražajo svoje nezadovoljstvo in ogorčenje zaradi italijanskih provokacij, kajti naši sosedje si še vedno lastijo pravico do dela našega ozemlja. Po vsej Jugoslaviji so protestna zborovanja, občani pošiljajo protestna pisma na naše najvišje državne organe in vsakokrat izražajo svojo pripravljenost braniti našo samostojnost in nedotakljivost.
AVTOMOBIL - V novomeški Industriji motornih
vozil so začeli s proizvodnjo avtomobilov renault-12, kar je posledica že znanega dogovora o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju s francosko tovarno Renault.
V novomeški tovarni pa so začeli tudi s povečano proizvodnjo vozil renault-4 (katrca), ki jih v Novem mestu izdelujejo že dlje časa. Letos bo IMV dala na trg skupno 25 000 avtomobilov, od tega 12 000 renault-4, 10500 renault-12 in 2500 dostavnih avtomobilov.
LETALIŠČE - Svet za komunalno gospodarstvo občine Maribor je sprejel varianto, po kateri bi že v prvi fazi v Mariboru zgradili 2200 metrov dolgo vzletno--pristajalno stezo, na kateri bi lahko vzletala in pristajala tudi letala DC-9. V predlogu, o katerem pa bo seveda razpravljala še občinska skupščina v bližnji prihodnosti, je med drugim predvideno, da bi bilo novo letališče v Mariboru TOZD letališča Ljubljana-Brnik.
VROČINA - Prvi spomladanski dan se je po vsej državi začel z veliko vročino. Kaj takšnega pri nas tudi najstarejši občani ne pomnijo. Tako so na ljubljanskem hidrometeorološkem zavodu ugotovili, da je bila v vsej Sloveniji vročina, kakršne v tem letnem času ni bilo najmanj že 100 let. Živo srebro se je na prvi spomladanski dan dvignilo tudi do 28 stopinj Celzija.
STATISTIKA - Najnovejši rezultatj ankete o dohodkih,
DIMNIK - Osem domačih in tujih podjetij se je prijavilo za gradnjo novega dimnika pri termoelektrarni Trbovlje II. Posebna strokovna komisija bo zdaj ocenila posamezne ponudbe in potem predlagala najugodnejšo. Z novim, višjim dimnikom naj bi zmanjšali škodljivi vpliv žveplovega dioksida na rastlinstvo v Zasavju ter tako ublažili onesnaženje ozračja. Strokovnjaki predlagajo gradnjo dimnika, visokega od 320 do 400 metrov, stroški gradnje pa bi veljali od 28 in celo do 68 milijonov dinarjev.
izdatkih in porabi jugoslovanskih gospodinjstev, so zelo zanimivi. Iz teh je moč razbrati, da ima vsako drugo jugoslovansko gospodinjstvo televizor in hladilnik, vsako šesto osebni avtomobil, 35 odstotkov vseh gospodinjstev ima pralni stroj, 60 odstotkov električni ali plinski štedilnik, stroje za pomivanje posode imajo v 0,6 odstotka gospodinjstev, 1,3 odstotka gospodinjstev pa ima počitniško hišico, poleg stanovanja seveda, v katerem živi. Zanimivi so tudi podatki, ki so bili zbrani na vasi. Tako ima hladilnik in televizor vsako 18. gospodinjstvo na vasi, električni štedilnik šele vsaka peta vaška družina, pralni stroj ima le 5 odstotkov vaških družin, osebni avtomobil pa komaj 2,3 odstotka.
PODRAŽITVE - Čeravno so tržni inšpektorji vse bolj delavni, pa zbrani podatki kažejo, da je še vedno veliko kršitev predpisov na našem tržišču. Tako so tržni inšpektorji ugotovili, da se vse pogosteje blago podraži, ne da bi se uradno tudi zares podražilo. Gre namreč za to, da je naprodaj slabše blago po starih cenah. Kršitve so tudi pri izkoriščanju predpisov o maržah in rabatu, ter pri prodaji na kredit. Inšpektorji so ugotovili, da je vsaka druga organizacija od 6445, kolikor so jih pregledali v februarju, kršila predpise o cenah, kakovosti izdelkov in podobnem. S tem so si organizacije ustvarile za več kot 8,5 milijona dinarjev nezakonitega dobička.

CESTA - Na križišču v Ankaranu se je slovesno začel del novega izvennivojskega cestnega priključka za novo obalno cesto Škofije - Koper - Sečovlje, ki bo omogočil križanje sorazmerno zelo obremenjenih cestnih smeri Škofije - Koper ter Ljubljana - Koper - Ankaran. Tako se je končno .začelo uresničevati upanje, da v poletni sezoni vožnja med Dekani in Piranom ne bo trajala več kot dve uri, tako kot se je to dogajalo v preteklosti. Začela pa so se tudi zemeljska dela vzdoiž bodoče 4-pasovnice do Kopra. Izvennivojsko križišče v Ankaranu bo zgrajeno do 15. novembra letos, celotna investicija pa bo znašala 30.560.000 dinarjev.
...IN DOMOVINI
NAŠ Č
MLADI BIK ,.POLOŽI" KARASIJA - Jugoslovanski zentant in eden vodilnih nogometašev CRVENE Stanislav Karasi se je poskusil v novem športu. V času v Madridu, kjer je ZVEZDA igrala povratno tekmo madridskemu ATLETIKU so bili igralci gostje tadorja Paloma Linaresa. Na farmi za vzrejo bikov se Karasi spoprijel s tem mladim bikom in se zaradi „terena" hitro znašel na tleh.
3 VOLILNE NOVICE # VOLILNE NOVICE • VOLILNE NOVICE » VOLILNE NOVICE S VOLILNE NOVICE » VOLILNE NOVICE • VOLILNE NOVICE •
Skupščina občine Velenje je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1974 na podlagi 1. odstavka 15. člena Zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) sprejela naslednji
SKLEP
i.
Za izvedbo volitev članov delegacij za področje obrti, se
imenuje volilna komisija v sestavi:
• 1. STROHSACK Beno, Velenje, Efenkova 16 - predsednik I POLANC Alojz, Šošanj, Kajuhova - namestnik predsednika
' 2. TAVČAR Miran, SO Velenje - član
BRGLEZ Viktor, SO Velenje - namestnik t 3. POLAK Štefka, Gorenje 21/a, Šmartno ob Paki - član | ^KUKOVEC Ferdo, SO Velenje - namestnik.
II.
Komisija je dolžna, da:
-	opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravljanjem volitev članov delegacije,
i - ugotavlja, ali je kandidatna lista za volitve članov delegacije sestavljena v skladu z zakonom, ; - imenuje volilne odbore na voliščih za volitve članov delegacije, opravlja inštruktažo teh odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo,
-	ugotavlja izid glasovanja na volišču iz prejšnjega odstavka in ga razglaša ter daje poročila o izidu volitev in glasovanja,
|— opravlja druge naloge, kijih določa zakon.
ffl.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Številka: 013-1/1974-1 Velenje, dne 1/3-1974
PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje NESTL ŽGANK,s. r.
Kaj in kako bomo volili v nedeljo 31. marca
V nedeljo 31. marca 1974 bomo volili: 1..delegate v družbeno-politični zbor občinske skupščine
2,	člane delegacije kmetov za zbor združenega dela občinske skupščine in
3.	člane delegacij krajevnih skupnosti Glasovnica za volitve pod 1. je oranžne barve, pod 2. je zelene barve in pod 3 je bele barve.
1.	Volilno pravico za volitve v družbenopolitični zbor imajo vsi občani in delovni ljudje v občini, ki imajo splošno volilno pravico, ki so dopolnili 18. leto starosti. Lista kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor, ki jo je sprejela kandidacijska konferenca SZDL, je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delovnih ljudi in občanov občine, ki imajo volilno pravico in če je na listi izvoljenih najmanj 2/3 vseh kandidatov. Posamezen kandidat je izvoljen, če dobi večino glasov delovnih ljudi in občanov, ki so glasovali.
2.	Volilno pravico za volitve članov delegacij kmetov imajo vsi aktivni kmečki proizvajalci, ki jim je delo osnovna dejavnost in so stari nad 15 let. Delegacijo oblikujejo kmeti-kooperanti in vsi ostali kmetje. Skupaj s kmeti oblikujejo delegacije delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in delovna sredstva.
3.	Volilno pravico za volitve članov delegacij krajevnih skupnosti imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so dopolnili 18 let starosti in ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti.
Tako bomo v nedeljo vsi občani, ki imamo volilno pravico, volili najmanj dvakrat, kmetje pa bodo volili trikrat. V četrtek, dne 28/3-1974 pa smo volili člane delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Te člane smo delovni ljudje volili izmed sebe neposredno in s tajnim glasovanjem. Volilno pravico so imeli vsi delovni ljudje, ki delajo v teh organizacijah in skupnostih.
Prav tako so v Četrtek volili obrtniki skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
,SESTAVA SKUPŠČINE OBClNE VELENJE
Občinsko skupščino sestavljajo:
1.	zbor združenega dela, ki šteje 49 delegatov
2.	zbor krajevnih skupnosti, ki šteje 29 delegatov
3.	družbenopolitični zbor, ki šteje 29 delegatov.
V zbor združenega dela bodo delegacije, ki smo jih izvolili v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delegirali delegate takole:
-	s področja gospodarstva (TOZD, banka, zavarovalnica, urbanistični zavod, gostinske, trgovske in turistične organizacije, gradbena podjetja, komunalna podjetja, ŽTP in PTT)
32 delegatov
-	s področja vzgoje in izobraževanje, kulture in telesne kulture (vzgojno varstveni zavodi in šole, tudi srednje šole, knjižnica, Delavska univerza, Dom kulture)
7 delegatov
-	s področja zdravstva, zdravstvenega varstva in socialnega varstva (zdravstveni domovi, bolnice, lekarne, zaposlovanje delavcev,-zdravstveno varstvo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje)
5 delegatov
-	s področja obrtniške dejavnosti (obrtniki in delavci pri obrtnikih)
1	delegata
-	s področja kmetijske proizvodnje (kmetje kooperanti in ostali kmetje ter delavci pri kmetih)
2	delegata
-	s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, aktivnih vojaških in civilnih oseb v oboroženih silah SFRJ (občinska uprava, sodišče, SDK, milica, občinske konference ZK, SZDL, ZS, ZMS, ZZB NOV, DPM, RK)
2 delegata
V	zbor krajevnih skupnosti bodo delegacije, ki jih bomo izvolili v nedeljo (vsaka krajevna skupnost izvoli eno delegacijo) delegirale delegate takole:
-	vse krajevne skupnosti, razen krajevne skupnosti Velenje - Center levi brgg in Velenje Center - desni breg ter krajevne- skupnosti Šoštanj, delegirajo
1	delegata
-	krajevni skupnosti Šoštanj in Velenje - Center - levi breg vsaka po
2	delegata
-	krajevna skupnost Velenje Center - desni breg
3	delegate
V	družbenopolitični zbor bomo volili delegate neposredno na podlagi kandidatne liste. Članstvo delegatov družbeno-političnega zbora občinske skupščine traja 4 leta.
Volitve, ki so bile dne 28. 3. 1974 in splošne volitve vseh članov delegacij v krajevnih skupnostih in kmetijski dejavnosti ter glasovanje o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora, ki bodo v nedeljo dne 31.3. 1974 je z odlokom razpisal predsednik Skupščine SRS tov. Sergej Kraigher.
\	TAJNIK
OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE MARJAN MARINŠEK DIPL. PRAV.
LJUDJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠENTILJ • LJUDJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠENTILJ * LJUDJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠENTILJ
NAPREDEK JE TU
Ze se peljemo slabe tri kilometre lepi asfaltni cesti iz starega dela ienja v smeri proti Polzeli, se nam eve strani odpre čudovit pogled
na manjšo dolinico, ki je obdana z nizkim gričevjem. Ce človek ni pozoren na smerokaz za cesto proti Polzeli, se bo gotovo spustil še
kakšen kilometer po lepem asfaltnem cestišču prav do središča Šentilja, kjer je tudi konec veselja, saj so vsi odcepi naprej slabo makadamsko
GLASOVNICA
za izvolitev delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Velenje Izmed predlaganih kandidatov izvolimo 11 delegatov. Glasujemo tako, da obkrožimo zaporedno številko pred kandidatom, za jcaterega glasujemo.
KANDIDATI:
1.	ARLlC Ivan, Škale
2.	FLISER Franjo, Velenje
3.	KOREN Ivan, Bevče
4.	KOLAR Ivan, Veliki vrh
5.	KRALJ Mirko, Laze
6.	KUMER Jože, Paška vas
7.	LESNJAK Drago, Veliki vrh
8.	MAROLT Martin-, Plešivec
9.	NAGLOST ing. Majda, Velenje
10.	RAKUN Ivan, Rečica /Paki
11.	ROCNIK Jože ml., Zavodnje
12.	ROTNIK Franc, Družmirje
13.	SEVCNIKAR Miha, Topolšica
14.	ZAGOŽEN Ivan, Velenje
ZELENE BARVE bodo glasovnice za izvolitev delegatov v zbor združenega dela -članov za področje kmetijstva. Glasovalci obkrožijo na lističu zaporedno številko pred kandidatom, za katerega glasujejo.
GLASOVNICA
za izvolitev delegatov v .zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Velenje z območja krajevne skupnosti Šentilj. Izmed predlaganih kandidatov izvolimo 7 delegatov. Glasujemo tako, da obkrožimo zaporedno številko pred kandidatom, za katerega glasujemo.
KANDIDATI:
1.BOŽlC	Ivan
2.	GLINŠEK Ivan
3.	GROŠL Jakob
4.	KRAJNC Jože
5.KUNST	Ivan
6.	OCEPEK Ivan
7.	PACNIK Fanika
8.	PUSTINEK Ivo
9.	RAJH Rudolf
10.	SREDENŠEK Franc
11.ŠUK	Stane
BELE BARVE bo glasovnica za izvolitev delegatov v zbor krajevnih skupnosti. Glasujete tako, da obkrožite številko pred kandidatom, za katerega glasujete.
cestišče.
Šentilj - farno ime po svetniku St. Iliju - sestavljajo zaselki, Arna-če, Laze, Silova in Ložnica, ki so umaknjeni v bregove okrog doline. Malo valovit in gozdnat svet skriva opazovalcu panoramo, dokler se ne povzpne vrh bližnjih gričev, odkoder je razgled po lepi, mestu umaknjeni pokrajini. Zemlja je tod okrog skrbno obdelana, slabi travniki so le tam, kjer voda težko odteka, ker še ni-bila izvršena melioracija. Kraj je zanimiv čez vse leto, posebno pa še
hotel
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
Obvešča in priporoča
Priporočamo vam, da obiščete restavracijo JEZERO, kjer vam nudimo vsak dan sveže postrvi.
Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici vas bo zabaval kvartet »COMBO 4«.
Restavracija JEZERO vas vabi!
GLASOVNICA
za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine Velenje
KANDIDATI:
BERLOŽNIK Ljudmila BLEKAC Ivo DROFENIK Franc HASlC Osman JELEN Teodor JELEN Vili KOPUŠAR Rafael KRAJNClC Branko KREBL Jože KREVZEL Stane KUMER Ivan LAMPRET Marija LIPlCNIK Alojz LESNICAR Marija LOJEN Milan MARIN Ivan MIKLAVŽINA Vinko NA VODNIK Stanko OCEPEK Vinko PECOVNIK Jelena RAVLJEN Stane SEMECNIK Pankrac SKARLOVNIK Bernard ŠVAJGER Rudi URBANC Marija VOHAR Terezija ŽGANK Nestl ŽOLNIR Vida ŽORŽ Marija
Glasujemo tako, da obkrožimo eno od spodnjih besed.
GLASUJEM PROTI
GLASUJEM ZA
Ce za posameznega kandidata ne glasujete, ga lahko črtate.
ROZA BARVE bo glasovnica za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine Velenje. Volilci bodo glasovalni listič izpolnili tako, da bodo obkrožili ZA ali PROTI. Lahko bodo posameznega kandidata tudi črtali.
takrat, ko se poletje prevesi v jesen, ko dozoreva raznovrstno sadje, vinska trta in so gozdovi polni Vabljivih plodov kostanja in gob.
Prebivalci tega kraja so kmetova' dobra polovica pa delavci, ki se vozijo v službo v Velenje. 1971 leta so jih našteli 800, število pa je verjetno v rahlem porastu, ker je kraj ravno prav umaknjen industrijskemu centru, tako da zadržuje in celo privablja ljudi. Takšen je torej Šentilj na prvi pogled. Prijeten, domač in rekreacijsko zanimiv kraj. Kaj pa ljudje? Razgovor z njimi lahko marsikaj pove. Vprašal sem torej nekatere o njihovem delu, problemih in načrtih. Zanimivo je bilo slišati njihova mnenja.
žena, da si praktično odvisen le od trgovin v oddaljenem mestu. Kruh imamo le vsak drugi dan, ker trgovina nima prostora, nima spodobnega hladilnika, nima mesnin, sadja in zelenjave, skoraj ni niti osnovnih živil, ne posode - komaj da še lahko rečemo, trgovina! V premajhnih pro-štorih se tudi trgovci ne počutijo dobro, ker morajo poslušati očitke razočaranih kupcev.
STANE TAJNŠEK, KMETOVALEC, predsednik krajevne skupnosti: V nekaj besedah je težko prikazati dejansko stanje, možnosti in interese občanov v našem kraju. Z voljo in delom smo že dokazali, da smo pripravljeni sodelovati v vsaki akciji, ki pogojuje napredek in izboljšuje življenjske pogoje.
V udarniški akciji 1969. leta „mesto - vasi" smo ppmagali graditi sodobno cesto, ki pripelje prav v vas, z lokalnim samoprispevkom so skozi Laze potegnili asfalt, ki ga mogoče brez prizadevnih tukajšnjih ljudi še kmalu ne bi bilo. Do 80. leta je potrebno asfaltirati še cestne priključke Arnače - meja Podkraj ter Arnače - meja Ložnica. Takšen je bil sklep ob akciji za občinski samoprispevek. Prav gotovo bomo prebivalci tega kraja med prvimi v bodočih akcijah, če bomo imeli podporo v občinskem merilu in bo prišlo do realizacije vseh načrtov. Drugo pa so razni problemi, ki nas še čakajo.
JOŽE GRACER, trgovec, predsednik SZDL: Sobesedniki so orisali značilnosti kraja. Želel bi še dodati, da Šentilj ni tako neznan, posebno starejšim občanom, saj je bil ena izmed prvih partizanskih točk -leta 1943. Tu se je organizirala odporniška dejavnost in prav prebivalci teh zaselkov imajo zasluge za to. Torej je vredno prisluhniti problenlom, ki so bili nakazani. Po načrtu občine Velenje do leta -80, -se kaže pomemben razvoj in napredek v našem kraju. Toda, ali nas čas ne bo uhitel in bodo "načrti ostali naše neizpolnjene nade? Za novo urbanizacijsko in komunalno ureditev bo potreben močnejši vir vode, saj se že zdaj čuti pogosto pomanjkanje ob sušnih dneh.
MARIJA CEPELNIK, gospo-
dinja: V kraju, kjer živi 800 ljudi je treba nujno rešiti vgč stvari, ki motijo utrip življenja. Mala trgovinica velenjske „ERE" je tako skopo zalo-
STANE ŠUK, učitelj, vodja podružnice osnbvne šole Gustava Šiliha: „Nimam dodati prav veliko, ker vsega ne moremo rešiti kampanjsko. Z malo strpnosti m S še . večjim delovnim" elanom 'Komo uspeli napredovati. To je gotovo! Zdi pa se mi pomembno, če bi svoj delež v skupnih prizadevanjih za boljši jutrišnji dan, prispevali mladi Šentljani. Premalo so povezani, slabo organizirani, njihova prisotnost in aktivnost ne prideta do izraza. Prosvetno društvo v tem kraju dela bolj občasno, sezonsko, kar je tudi pričakovati v bodoče.
Za napredek kulturne rasti bi bilo nujno potrebno načrtovati organizirano predšolsko vzgojo. Nuji.o in hitro!"
JOŽE MIKLAVC - PEPI
Aš ČA\S
novih bralcev
Četudi nismo sposobni izvajati programa saniranja knjižničarstva v naši občini, se že nekaj let uspešno približujemo sprejetim nalogam: doseči slovensko povprečje pri knjižni zalogi in pri izposoji knjig. Odkar imamo v Velenju moderno knjižnico, smo sposobni storiti več. Knjižna zaloga se nam v zadnjih treh letih zvišuje letno od 2,600 do 2900 knjig. Ravno pri nakupih knjig in pri naročilu revij in časnikov smo v velikem' zaostajanju za sprejetim programom.
V letu 1973 je bilo v Velenju in v Šoštanju kar 912 novih bralcev. Kolektiv se zaveda, da bomo zmogli pri razširitvi mreže bralcev storiti več. Predvsem v Šoštanju bomo morali doseči boljše uspehe pri obisku. V obeh oddelkih je bilo lani 3.824 obiskov več kot leto poprej. Ze-Ib razveseljivo je, da seje število obiskov odraslih povečalo za 2.243 ali kar za 38 %. Na dom je bilo izposojenih 56.598 knjig in za branje v čitalnici 5.049 knjižnih enot.
Razmišljamo o iskanju možnosti, da bi zmogli kupovati še več knjig. Pri tem nam že nekaj .let pomaga Občinski sindikalni svet. Manj pomoči smo deležni pri delovnih organizacijah. Zaprosili smo za sodelavce-sveto-valce, ki bi nam pomagali izbirati katero in kakšno strokovno literaturo bi kupovali in da bi nam pri tem finančno pomagali. Pri dogovarjanju je bilo navdušenje, pri realizaciji dogovorov pa nič.
Da bi knjižnico čim bolj odprli in jo približali občanom, že .nekaj let organiziramo najrazličnejše prireditve. Lani je bilo 8 umetniških razstav. Gotovo si je te razstave ogledalo preko 25.000 ljudi. Pogosto šole organizirajo skupinske oglede razstav. Najpogosteje se teh koristnih vzgojnih in učnih oblik poslužujejo na Gimnaziji, Osnovni šoli Gustava Šiliha in Rudarskega šolskega centra.
Tudi „petkovi kulturni večeri" dobivajo svojo obliko in stalne obiskovalce. Kar 21 petkovih kulturnih večerov je bilo. To je zelo koristno dopolnilo kulturnemu življenju v Velenju. Pravljične ure so bile tedensko dvakrat. Obiskalo jih je 889 otrok Ob koncu še podatek: Mnogi izposojevalci zadržujejo knjige in smo morali poslati 1.813 opominov. Tudi to je rekord.
S. Ž.
Zavolovšek v Beogradu
Aprila bo v Beogradu razstava sodobnega slovenskega slikarstva, kiparstva in grafike. Slovenski slikarji bodo razstavili 200 del. Umetniški svet društva slovenskih likovnih umetnikov je izbral tudi dve deli velenjskega akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška.
Na fotografiji: PODLESN1KOVA MAMA - olje, delo L: Zavolovška.
TABORILI SMO
Na šoli imamo taborniško organizacijo. Pri tabornikih sem že tri leta. Lani sem se prijavil, da bom šel taborit. Taborjenje z vožnjo je stalo stopetdeset dinarjev. Ko smo se odpravili, smo še morali iti po Ljubence in Mozirčane. Nato so se nam pridružili še taborniki iz Žalca.
Ob prihodu v Vinico,.smo se začudili lepo urejenemu kraju. Ko smo prišli v tabor, smo se lahko odšli kopat. Kolpa je bila zelo topla. Po kopanju pa smo odšli po slamarice h kmetu na hrvaško stran. Nato smo si še morali nanositi krajce, da smo naredili pograde. Prvo noč še nismo imeli lepo urejenih šotorov. Drugi dan pa smo se razdelili po vodih. Bil sem v tretjem vodu.
Kopali smo se lahko v vodi, ki je bila nizka. Meni in prijatelju ni bilo všeč, ker so bile po dnu školjke m sva imela vse krvave noge, ker sva butala ob dno. Prosila sva tova-, rišico, če lahko greva v globljo vodo. Tovari-šica je nama dovolila. Ko sva se odpravila, je prišlo še več drugih za nama. Po globoki vodi je bilo bolje in lepše plavati.
Tako so dnevi tekli naprej. Prišel je deseti dan in morali smo vse pospraviti. Pripeljal je avtobus in odpeljali smo se proti Žužemberku. Tam je bila slovesnost. Pozno popoldan smo prispeli v Gornji grad. Dreta se nam je zdela majhen potoček, ker smo se navadili velike in široke Kolpe. Vsi smo bili zadovoljni s tako prijetnim taborjenjem.
Ivan Majko 5. a. r. Šmartno ob Paki
Izlet, ki mi bo ostal še dolgo v spominu
Izlet, ki mi bo ostal še dolgo v spominu je bil zbor pionirjev na Osankarici.
Zgodaj zjutraj smo se izpred posojilnice v Gornjem gradu odpeljali v Mozirje. V Mozirju nas je čakal avtobus, ki je peljal na Osankarico pionirje, udeležence tega zbora iz vse mozirske občine, da bi tam obudili spomin na padle borce pohorskega bataljona.
Na Osankarici so se zbrali pionirji iz vse Slovenije in bratskih republik. Najprej so pri Treh žebljih učenci z recitacijami uprizorili boj pohorskega bataljona. Po dolgotrajni hoji smo le prispeli do tabornih ognjev, kjer smo se skupno pogostili z dobrim srbskim pasuljem. Po jedi smo se posedeli okrog tabornih ognjev. Ko so grmade že precej pogorele, je bil pri vsakem tabornem ognju kratek kulturni program. Nato so še pionirji iz Kragujevca pokazali nekaj srbskih narodnih plesov. Kmalu je prijetno počutje minilo, ker smo se morali posloviti od Osankarice.
Na poti proti domu smo v avtobusu veselo prepevali. Domov sem prišla šele v mraku. Bila sem utrujena, a vesela, da sem se lahko udeležila tega", izleta. Ta izlet mi bo ostal še dolgo v spominu.
ŠTEFKA UGOVŠEK Gornji grad 7. razred, osnovna šola
Vrabček obupuje
Pisal sem domačo nalogo. Ko sem jo dokončal, sem pogledal skozi okno. Nudil se mi je zanimiv prizor. Začel sem ga opazovati.
Pod drevjem je hodil neznan deček z zračno puško. Nisem vedel kaj hoče in kaj išče. Gledal je po drevju in nekaj iskal, Naenkrat pa je prislonil puško k rami in sprožil. Med vejami je začivkal mlad vrabček. Beček mu je obstrelil peruti. S težavo je skakljal z veje na vejo in klical starše. Toda nikogar ni bilo. Ljudje so hodili mimo in nihče se ni zmenil za dečka, ki je tako neusmiljeno streljal proti vrabčku. On pa je ob tem užival. Takrat pa sem šel ven in mu rekel, zakaj tako neusmiljeno muči živali in uničuje naravo. On mi je pa rekel, da naj bom tiho, ce ne, bo še meni spustil en strel. Odšel sem v stanovanje in vse premislil. Zdelo se mi je takole: deček, ki je streljal vrabce, je imel namesto srca kamen. Uničil je tudi naravo, saj vrabci pojedo mnogo žuželk, ki prenašajo razne bolezni. Uničujejo tudi druge škodljivce. Zdelo se mi je tudi da •deček ni imel občutka za naravo, saj, če ne bi bilo vrabcev, bi na svetu prevladovale mnoge bolezni, ki jih pa sedaj ni. Če pa ne bi bilo vrabcev, bi bila narava izumrla. Mislim, >da je treba zaščititi vrabce, da jih ne bi tako neusmiljeno pobijali in uničevali.
MILAN KOPUŠAR
7.a razred O. Š. Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Pot v izgnanstvo
Opisal bom, kako so mojo mamico in njene starše odgnali Nemci v internacijo.
„Bilo je 2. februarja 1942. leta, ko je že ob 7. uri zjutraj potrkal na vrata oborožen nemški vojak. V nemškem jeziku je ukazal, naj se oblečejo. S seboj lahko vzamejo le najnujnejše. Vsi so začeli jokati. Moja mamica je bila takrat stara le nekaj več kot sem jaz, eden bratec malo starejši od nje, drugi pa je bil star komaj 21 mesecev. Zelo težko so zapustili svoj dom, saj niso vedeli, če se bodo še kdaj vrnili. S seboj so nosili le nekaj oblek in obutve. Tako so Nemci več družin potisnili skupaj v avtobus in jih odpeljali v zbiralno taborišče v kraj blizu Brežic.
To je bila večja baraka in tu so prespali tri noči na slami. Ko se je tako nabralo že toliko družin, so jih spravili na vlak — transport, ki je odpeljal v Nemčijo. Vozili so se v zaklenjenih vagonih in ob' straži nemških vojakov. Čez dva dni so prispeli v taborišče Baden. To je ob švicarski meji.
Tam so bili težki, dnevi. Mamica se najbolj spominja tega, kako zelo je bila lačna.
Očka ni bil preseljen. Bili so pa v stalnem strahu pred ustaši.
Ko mi starši o vsem tem večkrat pripovedujejo, si želim samo to, da bi nikoli ne bilo vojne.
ZORAN ROGIČ Osnovna šola, Anton Aškerc, Velenje
PTIČJA ŽENITEV
Lastovička z juga je prišla, rada bi našla si moža. Škorec bi ji mož rad bil, V prej bo še kozarec vina spil.
Godec bo kos,
ki čepi v grmu bos,
kuharica bo sinica,
saj povsod je znana njena potica.
Priči bosta lišček in pa slavček, svat pa tudi pokrovavček.
Naša ženin in nevesta, že po beli cesti gresta; zdaj si bosta rekla: „da" in izmenjala dva prstana.
Še zdaj ta ohcet traja, smeh in ples tam razsaja; tudi jaz tam sem bil, le košček sira sem dobil.
6. b. rared
Boris Vratanar Šmartno ob Paki
Kako se moja stara mama spominja NOB
Staro mamo sem prosila, da mi je povedala dogodek iz težkih vojnih časov.
Takole je bilo: Prvikrat sem slišala za partizane avgusta 1941, ko so napadli policijsko postajo v Toplicah pri Zagorju.
Prvega partizana sem videla leta 1942. Bila sta dva in to Johan Ocepek in Slavko Taufer. Na njivi smo okopavale zelje. Z nami je bila tudi Minka Praznik iz Toplic, ki staji partizana zabičala, da ne sme povedati nikomur, da ju je srečala. Zvečer je prišlo na Vrh še več partizanov, da bi zvedeli, kaj je novega v dolini in se najedli. Ko sem prišla z Vrha domov v Kisovec sem povedala možu, da sem videla partizane. Vedela sem, da to skrivnost ne bo nikomur izdal. Pozneje sem na Vrhu še večkrat srečala in videla naše partizane.
Leta 1944 je odšel v partizane na Dolenjsko tudi moj mož. Tvoja mamica tisto noč ni spala. Čeprav je bila stara komaj štiri leta in pol me ni nikoli vprašala, kam je šel ata. Ko smo šle nekaj tednov pozneje na Vrh, je tudi mamica videla kakšni so partizani, kakšen je njen ata.
Enkrat so bili na Vrhu švabi in so mamico spraševali, kje je ata. Čeprav so ji dajali sladkorčke, ni nikomur povedala, da je njen ata pri partizanih.
S tvojo mamico sva zdravi in srečni dočakali zmago partizanov. Veliko veselja pa je bilo takrat, ko sva zvedeli, daje preživel vojne grozote tudi naš ata., In ko smo bili spet skupaj vsi trije - ata, tvoja mamica in jaz, je bila zopet hiša topline in sreče.
Zame je bila to pravljica, vendar sem vedela, da je v vseh besedah bila težko pripravljena pot.
NATAŠA L1POVŠEK 3. b. razred osnovna šola Anton Aškerc, Velenje
Moja mama
Moja mama je dobra in delavna. Njene izčrpane roke kažejo, da se je veliko trudila, predno je dosegla svoj cilj. Svetlo modre oči so včasih zalite s solzami. Marsikdaj pa v njih prebiva sreča. Laqe, ki ji segajo do sredine vratu, so svetlo rjave barve in mehki kot svila. Obraz ima že rahlo naguban zaradi nas otrok, ki ji povzročamo toliko skibi. Ustnice ima temno rdeče in včasih drgetajo v joku, včasih pa v nežen smehljaj. Otroke ima zelo rada. Čeprav jo velikokrat razžalimo, je vseeno srečna z nami. Ne razumem te njene požrtvovalnosti, vztrajnosti, ki jo kaže nam otrokom. Iri kadar ji kaj podarimo za njen praznik je neizmerno srečna.
Mama je srednjevelike postave. Noge ji zateko od veliko hoje. Mnogo je prehodila peš in ni se utrudila. Če bito storila jaz, bi omagala sredi pota. Vsako prošnjo nam ugodi. Spoštujem jo. Rada jo imam. Ne bi jo hotela nikdar razžahti. Želim, da bi še dolgo, dolgo let ostala med nami. Vsi jo imamo radi. In upam, da je tudi ona zadovoljna z nami; čeprav jo na vse načine žalimo, nam je še vedno oprostila. Ona sploh ne zna pokazati jeze. Vsakogar razume in če more, mu pomaga.
CVETKA ZAJC 7. a razred Šmartno ob Paki
NJEN PROSTI ČAS
Pri nas imamo kmetijo. Oče je zaposlen, mati pa skrbi za nas otroke in kmetijo. Ima zelo malo prostega časa. Največ si oddahne ob nedeljah in po . večerih. V prostem,času bere časopis. To je njena velika zabava. Včasih pa si oddahne tako, da oddi-de na sprehod s svojimi prijateljicami. Tudi z avtomobilom se večkrat peljemo na izlet. Vedno je ona prva, ki da pobudo zanj. Ker oče ve, daje njej to v razvedrilo, ji željo vedno izpolni. Tudi otroci se trudimo, da bi ji veliko pomagali in da bi imela več prostega časa. Mati gre včasih tudi na veselico in proslavo. Vedno je vesela, če na njej nastopa tudi kateri izmed otrok. Toda veselje se kmalu poleže, kajti doma jo čaka veliko dela. To je njen prosti čas in vedno ga zna izkoristiti. Otroci pa se bomo še bolj potrudili in še več ji bomo pomagali, da bo imela več prostega časa in zabave.
MILAN KOPUŠAR 7. a razred Šmartno ob Paki
1
A
• IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
SPET OPRAVLJAMO POMEMBNO DOLŽNOST
VOLITVE
Potem, ko so v četrtek delovni ljudje volili člane delegacij za zbor združenega dela, bodo v nedeljo občani volili svoje predstavnike v zbor krajevnih skupnosti, delegate v družbeno politični zbor in kmetje člane delegacije za zbor združenega dela.
Zaposleni v delovnih organizacijah v Mislinjski dolini so ta četrtek že opravili pomembno dolžnost — izvolili so člane delegacij v zbor združenega dela. Na volišča bomo šli spet v nedeljo. Volili bomo člane delegacij krajevnih skupnosti "Slovenj Gradec, Podgorje, Šmartno, Mislinja in Pameče v zbor krajevnih skupnosti. Vsi občani bodo odločali tudi o sestavi občinskega družbenopolitičnega zbora. Kmetje pa bodo zraven tega volili tudi člane delegacije za zbor združenega dela.
V zadnji številki smo objavili imena možnih kandidatov za slovenjgraški občinski vrh. Ker so bili v zadnjih dneh določeni-tudi kandidati za namestnike predsednikov posameznih zborov občinske skupščine, znan pa je tudi dokončni predlog za sestavo občinskega izvršnega sveta, objavljamo imena možnih kandidatov za občinski vrh in za člane občinskega izvršnega sveta. Kandidati za /lov „občinski vrh" so:
• za> predsednika občinske skupščine dipl. inž. Ivan . Uršič,
za podpredsednika občinske skupščine Peter Bernard, za predsednika zbora združenega dela dipl. inž. Maks Jordan,
za namestnika predsednika zbora združenega dela Marija Bošnik,-
za predsednika zbora krajevnih skupnosti Franček Vaupot,
za namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti Rihard Kozjak,
za predsednika družbeno političnega zbora dipl. iur. Ota Štraserja, in
za namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora Danico Potočnik.
Kandidati za občinski izvršni svet pa so: za predsednika dipl. inž. Peter Planinšec, za člane pa Franc Beliš, Ivan Flajs, Janez Kožuh, Mla-den Mrmolja in Zdenko Vaupot ter dipl. inž. Janez Gornjec, Mirko Grešovnik, dipl. inž. Jože Konečnik, „ Ludvik Maznik, dr. Berta Plešivčnik, Ivan Razdevšek in Oto Sekavčnik.
» KAKO V OBČINI SLOVENJ GRADEC URESNIČUJEMO PROGRAM NEGOSPODARSKIH INVESTICIJ__
V gradnji več kot polovico objektov
Ena najpomembnejših družbeno političnih in solidarnostnih akcij v Mislinjski dolini v zadnjem razdobju, posebej pa še v razdobju med volitvami, je bila prav gotovo 25. junija 1972, ko se je večina občanov odločila za samoprispevek za sofinanciranje programa gradnje šolskih, telesnovzgojnih, vzgojno varstvenih, zdravstvenih in komunalnih objektov.
Tudi v Slovenj Gradcu so se občani vse bolj zavedali, da brez njihove pomoči, prav tako pa tudi brez združenih sredstev delovnih organizacij ter pomoči Izobraževalne skupnosti SR Slovenije, ne bi zmogli uresničiti obširnega programa prepo-trebnih negospodarskih investicij. Naloge, ki izhajajo iz tega programa, so sicer dokaj zahtevne, vendar pa je bilo ob glasovanju poudarjeno, da bo mogoče prav vse s sodelovanjem in prizadevanjem občanov tudi izvršiti.
Kmalu bosta pretekli dve leti, odkar so se občani Mislinjske doline odločili za krajevni samoprispevek. Zato smo obiskali predsednika upravnega odbora Sklada za negospodarske investicije pri Skupščini občine Slovenj Gradec, Ivana RAZDEV-ŠKA, in ga zaprosili za po-menek o tem, koliko denarja so doslej prispevali občani za gradnjo načrtovanih objektov, za kaj je bil denar porabljen in o tem, kakšen je načrt del sklada za negospodarske investicije za leto 1974.
„V času od 1. avgusta 1972 do 31. decembra 1973
'L

v

■
hrbI
NOVI ŠOLSKI PROSTORI V SMARTNEM - Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu bo prvi objekt v Mislinjski dolini, zgrajen s sredstvi krajevnega samoprispevka občanov. Lani so za dela iz sklada za negospodarske investicije namenili 2,734.000 dinarjev, letos pa bodo še 900.000 dinarjev. Šolarji iz Smartnega bodo „dobili" novo šolo ob letošnjem občinskem prazniku Mislinjske doline.
so občani vplačali 3,493.000 dinarjev krajevnega samoprispevka. Ker je nekaj denarja prispeval še občinski cestni sklad je bilo v skladu za negospodarske investicije 4,081.000 dinarjev.
V	programu del je 20 objektov, kijih bodo financirali oziroma sofinancirali občani. Do konca lanskega leta smo začeli z gradnjo 5 objektov, med katerimi je bil največji - osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu, za gradnjo katerega je bilo porabljeno tudi največ denarja, in sicer kar 2,734.000 dinarjev. Lotili pa smo se tudi 4 manjših investicij, in sicer rekonstrukcije in modernizacije cest na območju krajevnih skupnosti Mislinja in Pameče, urejanja cestnega križišča v Slovenj Gradcu in modernizacije ceste Murko - Plesnik", je pripovedoval Ivan Razdevšek.
Letos bo na voljo v skladu za negospodarske investicije 4,610.000 dinarjev
V	skladu za negospodarske investicije »bo, kot je povedal predsednik Ivan Razdevšek, letos skupaj na voljo 4,610.000 dinarjev. Nekaj denarja je ostalo iz leta 1974, nekaj pa ga bo primaknil znova občinski cestni sklad.
V	gradnji bo skupaj 11 objektov, dela pa bodo potekala pravzaprav pO vsej Mislinjski dolini, in ne samo v Slovenj Gradcu oziroma Šmartnem. Za osnovno šolo Šmartno bodo prispevali še 900.000 dinarjev in tako v celoti izpolnili obveznost sklada do te investicije. Za cestno križišče v Slovenj Gradcu bodo prispevali 370.000 dinarjev, za modernizacijo cest na območju krajevne skupnosti Mislinja
• PROTESTNA ZBOROVANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN PO S0LAH
Ostra obsodba
Sredi prejšnjega tedna so bila v delovnih organizacijah in na šolah v Mislinjski dolini protestna zborovanja delovnih ljudi in mladine, na katerih so kar najbolj odločno obsodili ozemeljske apetite revanšističnih in fašističnih sil, ki ob podpori vlade znova dvigajo glave. Zahtevali so, da vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije jasno pove vsem, da ne boimo za nobeno ceno odstopili niti pedi ozemlja, kii nam je pripadlo po londoinskem sporazumu.
S (protestnih zborovanj so pa>slali pisma italijan-skemiu veleposlaništvu, Izvršnemu svetu ter repu-bliškiim vodstvom družbeno političnih organizacij-
PRED PRVIMI VOLITVAMI ČLANOV DELEGACIJ OBČINSKE SKUPŠČINE SMO SE NA IZVRŠNEM ODBORU 0K SZDL POZANIMALI ZA STRUKTURO KANDIDATOV:
41 DELEGACIJ
Delovni ljudje in občani iz Mislinjske doline bodo izvolili v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine 41 delegacij, kandidatov za delegate pa je 362. Pri tem niso upoštevani kandidati za delegate v občinski družbeno politični zbor.
Predsednik volilne komisije pri Občinski konferenci SZDL Slovenj Gradec, Lojze Slemnik, je povedal, da so na zadnji skupni seji izvršnega odbora OK SZDL in volilne komisije ugodno ocenili zadnje kandidacijske konference, ki so bile dobro pripravljene. Vse pa so bile opravljene tudi v predvidenem roku.
V Mislinjski dolini je bilo 41 kandidacijskih konferenc, delovni ljudje in občani pa bodo v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti izvolili prav tako 41 delegacij. V temeljnih organizacijah združenega dela je bilo 26 kandidacijskih konferenc, bile pa so tudi 3 konference kmetov — zadružnikov, 1 konferenca obrtnikov, 3 konference prosvetnih delavcev, 2 kon-
ferenci zdravstvenih • in socialnih delavcev, 1 konferenca zaposlenih v državnih organih ter 5 kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih.
Delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela bodo imele od 7 do 15 članov, odprte pa bodo 3 kandidatne liste. Delegacije krajevnih skupnosti bodo štele od 9 do 21 članov, vse kandidatne liste pa bodo zaprte, se pravi, da bo na volilnih listkih toliko imen kandidatov, kolikor bodo volili delegatov.	>
Lojze Slemnik je v pogovoru posebej poudaril, da je dokaj dobra struktura kandidatov za člane delegacij. Evidentiranih je bilo v občini Slovenj Gradec 845 možnih kandidatov, po kandidacijskih konferencah pa je osta-
lo 362 kandidatov za člane delegacij. Med kandidati je 27 % mladih, 39 % žena in 85 % delavcev iz neposredne proizvodnje. Posebej pomembno je, da je skorajda takšna struktura tudi kandidatov za delegate v občinski družbeno politični zbor. Ta zbor bo štel 23 delegatov, med kandidati je 6 mladih (26 %), 7 žena (30 %) in kar 17 neposrednih proizvajalcev (73 %).
# Tiskarski škrat
V zadnji številki nam jo je na strani „Iz občine Slovenj Gradec" ponagajal tiskarski škrat. V sestavku „Kandidati za slovenjgraški občinski vrh" je zamenjal fotografiji kandidatov za predsednika zbora krajevnih skupnosti, Frančka Vaupota, in za predsedn ika družbenopoli-' tičnega zbora, Ota Štraserja. Bralcem, posebej pa še prizadetima, se za to neljubo napako, ki sicer ni nastala po naši krivdi, t>proščamo.
Uredništvo
250.000 dinarjev, na območju krajevne skupnosti Pameče pa 440.000 dinarjev.
Na novo pa bodo šla sredstva v te namene: za zdravstveno postajo Mislinja 1,000.000 dinarjev, za urejanje tipskih avtobusnih čakalnic po Mislinjski dolini 250.000 dinarjev (urejene bodo najmanj 3), za rekonstrukcijo in modernizacijo ceste Bukovska vas - Sele
IVAN RAZDEVŠEK, predsednik upravnega odbora Sklada za negospodarske investicije: „Smo na sredi plačevanja krajevnega, samoprispevka in na sredi uresničevanja programa del. Od skupno 20 objektov jih bo letos v gradnji že 11. Program investicij bomo v celoti izpolnili!"
680.000 din, za urejanje cest v Tomaški vasi 125.000 din in v Turiški vasi 125.000 din, za urejanje cest na ob-
močju krajevne skupnosti Podgorje pa bodo prispevali 300.000 dinarjev. Okrog 170.000 dinarjev pa je ostalo nerazporejenih, ta denar bodo porabili za plačilo načrtov, stroškov nadzora in drugih stroškov.
Ob zaključku pomenkaje predsednik upravnega odbora Sklada za negospodarske investicije, Ivan Razdevšek, poudaril, da so v Mislinjski dolini letos sredi obdobja plačevanja krajevnega samoprispevka, prav tako pa tudi na polovico uresničevanja programa del. V programu je 20'objektov, letos pa jih bodo urejali 11. Torej je mogoče pričakovati, da bo kljub nekaterim začetnim težavam program del, sprejet ob u-vedbi referenduma, tudi v celoti izpolnjen.
• Mladi
o kongresnem gradivu
Občinska konferenca Zveze mladine Slovenj Gradec je pripravila 6 javnih tribun o gradivu za VII. kongres Zveze komunistov Slovenije in za X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije ter o predlogu za reorganizacijo Zveze mladine.
Mladi iz Mislinjske doline so se v razpravi še posebej zanimali za nadaljnji razvoj srednjega šolstva, samoupravljanje v šolah in za spremembo učnih načrtov. Govorili so o razvoju socialističnih odnosov na vasi ter o povezovanju temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Podprli pa so tudi predlog za novo organiziranost mladih v občini Slovenj Gradec.
PO KOROŠKI
•	Poprečni osebni dohodek v Železarni Ravne na Koroškem letos najmanj 2.800 dinarjev /
Poprečni osebni dohodek v Železarni Ravne na Koroškem letos najmanj 2.800 dinarjev.
Ravenski železarji sodijo med tiste delovne skupnosti pri nas, ki že nekaj let namenjajo posebno pozornost notranji stabilizaciji. Letošnji akcijski program za interno stabilizacijo vsebuje v glavnem ukrepe, da bi spričo nenormalne dražitve surovin, energije in drugih materialov vendarle dosegli načrtovani družbeni proizvod, saj se zavedajo, da ni poglavitno samo doseganje proizvodnih nalog.
Dosledno uresničevanje nalog iz akcijskega programa je lani omogočilo, da so povečali osebne dohodke za toliko^ kot so se v Sloveniji in so znašali v poprečju 2.500 dinarjev na zaposlenega. Za letos načrtujejo poprečni osebni dohodek najmanj 2.800 dinarjev, za več, kot se bodo povečali osebni dohodki, pa bo porastel družbeni proizvod na zaposlenega.	s
•	Novi prostori za ekspozituro Ljubljanske banke v Dravogradu
Prostori ekspoziture slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke so bili premajhni in nefunkcionalni. Zato so se odločili za gradnjo novih, in sicer na Trgu 4. julija. Zidava novih prostorov sodi v okvir prizadevanj slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke, da na Koroškem uredi sodobne prostore za bančne enote.
•	Madžarski umetniki
na Ravnah na Koroškem
V prostorih Likovnega salona v gradu na Ravnah na Koroškem je do 7. aprila odprta razstava del slikarjev in kiparjev iz Železne županije - Szombathelyja na madžarskem.
Slavje ob svetovnem dnevu invalidov
•	Slavje ob svetovnem dnevu invalidov
S sestanka vodstev podružnic Medobčinskega društva telesnih invalidov Ravne na Koroškem v Radljah ob Dravi, Dravogradu in Slovenj Gradec in z osrednjo slovesnostjo, ki je bila zadnjo soboto zvečer v Domu kulture na Ravnah, so na Koroškem počastili svetovni dan invalidov, ki poteka letos pod geslom „Invalid - tvoj tovariš". Invalidi — kegljači pa so se v Murski Soboti udeležili tekmovanj invalidov — športnikov iz Severovzhodne Slovenije. Korošci so nastopili v kegljanju, plavanju in šahu.
• ŽIVLJENJE TEČE DALJE
NAŠ ROMAM
Obšel je Triant in zapeljal na cesto proti Saint-Justinu, ne da bi mu bilo treba mimo postaje. Blizu mostu nad Orneaujem je neka družina lovila ribe. Mala šestletna deklica je pravkar iz vode potegnila ribo in ni vedela, kako bi jo ločila od, trnka. Nedvomno Parižani. Poleti . jih je bilo povsod dosti; bili so tudi pri bratu, maloprej je v modri sobi prepoznal njihov akcent s terase.
Cesta jč sekala polja, žito so pred štirinajstimi dnevi pospravili, pa tudi vinograde
in travnike. Zagledal je tipične rumenkastoijave krave teh pokrajin, s skoraj črnimi gobci.
Po treh kilometrih je zapeljal v Saint-Severin; bila je le kratka uličica z nekaj raztresenimi kmetijami ob strani. Potem j& na desni zagledal gozdič, ki so ga imenovali Sarelleski gozd; zadaj je skrival zaselek z istim imenom.
In tu, nekaj metrov od ne-tlakovane ceste se je lani v septembru vse začelo.
hajala iz šole, je ona prekoračila dvorišče, pa je bila že doma, sredi vasi; on je z dvema tovarišema moral po poti za Boisselle, zaselek s tremi hišami blizu Orneaujs-kega mostu.
-	Ko ste se pred štirimi leti vrnili v Saint-Justin, poročeni in družinski oče, z novo hišo; se je tedaj začelo?
-	Poročila se je z Nicolasom in je z njim vodila špecerijo. Včasih me je slučajno zaneslo v trgovino po opravkih, ponavadi pa je moja žena ...
-	Povejte mi, kako se je vse začelo.
Ravno tu, na tem mestu, kjer se je peljal, ob robu Sarelleskega gozdiča. Takrat v Triantu ni bilo sejma. Tržni dnevi so bili ob ponedeljkih in petkih. Tja je redno zahajal.
Nicolas ni šofiral zaradi šibkega zdravja, sodnik je to vedel. Tako je odhajala Andreja vsak četrtek s svojim spačkov v Triant naku-povat.
Velikokrat je ostala v mestu po cel dan, izkoristila priložnost in šla k frizerju.
-	Tako ste se v štirih letih vsekakor pogosto srečali z njo?
-Nekajkrat vsekakor. V Triantu vedno srečaš ljudi iz Saint-Justina.
drugod, zakaj vračala se je pozneje kot navadno; padal je že mrak.
Njemu se je tega dne zdelo, da mora spiti nekaj kozarcev pristnega vina z odjemalci. Pil je kar se da malo, toda njegov posel mu ni vedno dovoljeval, da bi lahko odklonil ponujeno pijačo.
Bil je veder, sproščen, kakor ravnokar v modri sobi, ko je stal nag pred ogledalom in si brisal kri z ustnice.
V mraku je prižgal žaromete, ravno v tistem pa je opazil sivega Andrejinega spačka ob robu ceste in potem še Andrejo samo, oblečeno v svetlo, ki mu je pomahala, naj ustavi.
Popolnoma naravno, zavrl
je.
—	Sreča te prinaša, To-ny...
Kot bi bila to obremenilna okoliščina, ga bodo kasneje vprašali:
—	Sta se že tikala?
—	Odkar sva hodila v isto šolo, seveda.
—	Nadaljujte.
Kaj le sije lahko preiskovalni sodnik zabeležil na tipkani poli pred seboj?
—	Rekla mi je:
.JEnkrat pustim vzdigoval-
ni vitel doma, ker v avtu ni prostora, pa že imam okvaro na gumi... Imaš ti vitel s seboj? "
Površnika mu ni bilo tre-
GEORGES SIMENON
• Modna kreatorko Staša
Za naše najmlajše
Kadar mislimo ali pišemo o modi, malo kdaj pomislimo na otroke. Ne pomislimo, da si tudi oni kdaj želijo kaj posebnega in da se tudi oni lahko naveličajo vedno enakih oblačil. Zato obstaja in se spreminja tudi otroška moda.
Marsikaj lahko otroku sami naredite, če pa o tem niste dovolj spretne, se potrudite, ko kupujete v trgovinah. Oblačila morajo biti kar se da praktična in udobna pa seveda topla obenem.
Na slikah si lahko ogledate nekaj primerov ljubke otroške mode, ki se najmlajšim zelo lepo podajo. To so prijetni puloverji v drobnem vzorcu, športni jopič za mladega junaka in dva zimska plaščka, ki se lahko nosita dolgo tja v pomlad. Tudi dolge hlače so primerne za otroka, pa naj bo to fantek ali deklica.
Seveda pa ne smemo z modo pretiravati,, temveč moramo otrokom pustiti tudi njihovo prisrčnost.
-	Povejte mi, kakšen je bil začetek vajine zveze . ..
Najprej brigadir triantske žandarmerije, potem poročnik, potem inšpektor oddelka za kriminalistiko iz Poitiersa, vsi so mu postavili isto vprašanje;potem sodnik Diem, suhljati psihiater, potem njegov advokat, gospod Demarie, in nazadnje predsednik porotnega sodišča.
Tedne in mesece so se v krogu vrtele iste besede, izgovarjali so jih različni glasovi na različnih mestih, medtem pa je minila pomlad, poletje in potem še jesen.
-	Resnični začetek? Poznala sva se že kot otroka, stanovala sva v isti vasi, skupaj sva hodila v šolo, skupaj sva bila pri prvem svetem obhajilu...
-	Govorim o vaših seksualnih odnosih z Andrejo De-spierre ... Ste jih imeli že prej?
-	Kdaj .. .prej?
-	Preden se je poročila z vjšim prijateljem.
-	Nicolas ni bil moj prijatelj.
-	Reciva, da vaš tovariš, ali če že hočete, sošolec. Tedaj se je pisala Formier in z materjo je živela na gradu...
Ni bil resnični grad. Svoj-čas je na tem mestu res stal grad, nasproti cerkve, ostal pa je le del gospodarskega poslopja. Od revolucije dalje, kakšnih stopetdeset let, potem se je ohranilo le ime.
-	Ste ^orej imeli. .. pred njeno poroko .. .
-	Ne, gospod sodnik.
-	Je niste niti enkrat poljubili?
-	Še na misel mi ni prišlo.
-	Zakaj?
Skoraj bi odgovoril:
-	Ker je bila prevelika.
To je bilo res. Nikdar ni
pripisoval ljubezni temu velikemu, umirjenemu dekletu, ki ga je spominjalo na kip.
Po drugi strani pa je bila ona gospodična Formier, hči doktorja Formierja, kije umrl v izgnanstvu. Je bila • razlaga zadovoljiva? Druge ni našel. Nista bila enaka na družbeni lestvici.
Ko sta s torbo na rami od-
-,Sta govorila?
—	Pozdravljal sem jo.
-	Od daleč?
—	Od daleč, od blizu, odvisno od ...
-Drugačnih stikov nista imela?
-Zgodilo se je tudi, da sem jo mimogrede povprašal, kako kaj njen mož, kako kaj ona.
—	Ne da bi se ji približali?
-	Pardon?
—	Iz zapisnika je razvidno, da ste si med poklicnimi potovanji privoščili kar lepo število žensk.
—	Nič drugače, kot se pripeti vsakomur.
—	Pogosto?
-	Vsakokrat, ko se mi je ponudila priložnost.
—	Med drugim tudi s Francoise, sobarico vašega brata?
-Enkrat. Med smehom. Vse skupaj je bila nekakšna šala.
-	Kaj hočete reči?
—	Izzivala me je, ne vem več kako in nekega dne sem jo srečal na stopnišču . ..
-Da.
Čemu le so ga imeli za cinično pošast in drugič spet za fenomena preproste nedolžnosti?
-	Ni bilo resno niti zanjo niti zame.
-	In sta imela odnose?
-	Seveda.
-	In si nikoli niste zaželeli, da bi začeli znova?
-Ne.
-	Zakaj?
—	Morda zato, ker sem takoj zatem spoznal Andrejo.
—	In vam bratova sobarica ni zamerila?
-	Zakaj?
Kako je življenje takrat, ko ga živiš, drugačno od tistega, ki ga dlakocepsko preiskujejo potem? Naposled se je pustil vznemirjati ob občutkih, ki so mu jih pripisovali, nič več ni razločil pravo od nepravega, moral se je spraševati, kje se končuje zlo in kje začenja dobro.
Tisto	septembrsko
srečanje! Po vsej verjetnosti je bil četrtek in Andreja je šla v Triant. Vsekakor se je zakasnila, pri frizerju ali kod
ba sleči, zakaj bilo je še precej toplo in ga ni nosil. Spominjal se je, da je imel na sebi srajco s kratkimi rokavi in odprtim ovratnikom, hla-_ če so bile iz modrega platna.
Kaj drugega je lahko storil, kot odstranil kolo?
-	Imaš nadomestno kolo?
Medtem ko je delal, se je popolnoma zmračilo. Andreja je stala ob njem in mu podajala orodje.
-	Zakasnil boš na večerjo.
-	Veš, v mojem poslu se to ne zgodi redko.
. - Kaj poreče žena?
-	Ve, da nisem sam kriv.
-	Si jo srečal v Parizu?
-	V Poitiersu.
-	Je iz Poitiersa?
-	Iz neke okoliške vasi. Delala je v mestu.
-	Ljubiš plavolaske?
Gisele je bila plava, imela
je nežno, prosojno kožo, ki je ob vsaki priložnosti postala rožnata.
-	Ne vem. O tem nisem nikdar, premišljal.
-	Spraševala sem se, če se rjavolask bojiš.
-	Zakaj?
-	Nekdaj si poljubljal skoraj vsa dekleta iz vasi, razen mene.
-	O tem nisem premišljeval.
Šalil se je, potem si je z robcem obrisal roke.
-	Si želiš, da bi me enkrat objel?
Z začudenjem jo je pogledal, skoraj bi že ponovil svoj:
-	Zakaj?
V temi jo je slabo razločil.
-	Hočeš? je ponovila, njen glas je komaj prepoznal.
— Hočeš? je ponovila, njen glas je komaj prepoznal.
Spominjal se je malih rdečih lučk za avtomobilom, duha po kostanju, okusa Andrejinih ust. Ko je imel svoje ustnice na njenih, ga je prijela za roko in jo položila na svoje prsi; presenečen je bil, ko je začutil, kako so okrogle, čvrste in žive.
KAKO ŽIVI MANA
Koliko let je že minilo od tragičnih dogodkov v Dallasu, od trdila, da sem prepričana smrti Johna Kennedyja? Tedaj smo veliko pisali in bralko njegovih govo nedolžnost. Veste ubijalcih, o Oswaldu, v javnost pa je tedaj stopila tudi njegova sem ga imela rada. Očif družina: žena z otrokoma in mati. Od takrat so se ti ljudje od časa do časa pojavljali na straneh časopisov, zato je zanimivo obuditi nekaj spominov iz teh dni in spregovoriti tudi o Marini, bivši OswnM««i ženi in njenem življenju.
Minulih deset let ni bilo	„Marsikaj je bilo težkega in
lahko. Marina je morala prevze- bolečega. Našla sem drugega ti nase vso težo moževega prestopka, številne procese in sum-ničenja, obtožbe in negotovost, kako živeti naprej. Pa je preživela. Od vsega začetka so ljudje poskrbeli zanjo in za njena otroka. Redno je prejemala darila tudi od neznancev iz raznih krajev dežele rDarovani denar je f
v1r*7i1a v mnniSi Vn^mptiAni ca. H
mi, da sem se poročila samo zato, da bi lahko svoje domovine. Toda t Z njim bi šla tudi na Mej minulih desetih letih sem dovolj časa o tem razi
vložila v manjši kozmetični salon in si nakupila najpotrebnejše za življenje. P.oznejč se je poročila z nekim elektrotehnikom iz Dallasa in v drugem zakonu rodila sina. Danes je stara 31 let, umirjena je in odločna, in v razgovoru veliko bolj sproščena in odkrita. Ko govori o svojem življenju, pove med drugim tudi naslednje:
Marina s svojim možem K. Porterjem.
• Neslišni pisalni stroj
V znani tovarni pisalnih strojev 01ympija v VVilheJms-hafenu v ZRN so pravkar izdelali nov neslišni pisalni stroj. Stroj je izdelan tako, da ga v primerjavi z drugimi električnimi pisalnimi stroji skoraj ni slišati. Po meritvah strokovnjakov je njegov ropot trikrat manjši od doslej znanih pisalnih strojev omenjene tovarne.
„Nisem je videla, niti nisem z 30 govorila od pogreba. Nisva dobro razumeli. Razumem . Ona z vsemi silami brani svo-sina, toda često je vse to etirano."
Marina je vprašala, če je vrba "ujka, ki jo je posadila na valdovem grobu še tam. Po-ali so ji, da je niso videli. »Torej so jo odstranili," je ila. „Žal mi je. To drevo i na njegov grob." 1a vprašanje, kako ji je pri 1, če mora mimo mesta, kjer ">ili predsednika, je odgovo-
^SUMV- f ■ f• ■	M	že moram mimo, mi je
Ho in gledam v tla. Ta spo-1 je kot mačkini kremplji, ki ajedajo v moje srce." Db slovesu je še dejala:
rčasih se sredi noči prebu-in razmišljam. Vprašujem , če je Osvvald začel z vsem , „ ..	r.	nasiljem. Ko so kasneie
moza. Tudi zanj m bilo lahko. Danes vem, da Osvvald ni b ili njegovega brata pa Marti-Moral je prenašati številne kriti- dolžen. Prepričana sem ti Luthra Kinga in druge mi je ke prijateljev, pa tudi na delov- to, daje ubil policista." o, kot bi z udarci bili po nem mestu. Oswald nam je uda- A predsednika?	fni. To je grozljivo. Vsa ta kri
ril pečat, ki ga ne bomo mogli „Ne vem. Veliko je v tej vse te smrti visijo nad menoj nikoli izbrisati. Z možem se do- ri, česar ni mogoče sesti ne bodo nikoli izginile. Nih-bro razumem. Lepo skrbi tudi združiti."	mi ne more odgovoriti na
za moja prva otroka. Minulo je- Na vprašanje, če se sest rašanje, ali je Osvvald začel z sen smo se preselili v svojo hiši- Oswaldovo mamo, je odgo im tem in ah je on kriv vsega co na deželi, v bijžini Dallasa. la:	ia."
tem, da ni zahtevala ameriškega	t ^ R^Hfc"' j ^^
ZA VSAKO GOVOR.
NAVEDEN) DAJTE USTREZEN OD-
a)	Mlada žena z otrokom Bč.
b)	Odločno se je podala sr se želi pridružiti borcem za svobodo.
c)	Nebogljeno zre v okuf »odo njo in otroka odpeljali v neznano.
a)	Na počitnicah
b)	Zabava na Dan žena v
c)	Kako bodo čez nekaj 1
položenju.
a)	Jutranja kopel pred
b)	Zdravljenje v toplicah|
c)	Kratka osvežitev in
i delo
»bi ostala mlada
Od 12 do 20 točk: pri dogodek. Morate delati ti od 21 do 29 točk: drugih, vidite v njih več 1 lostne misli so močnejše < Od 30 do 38 točk: \ simpatičen. Če vam nekdo Od 39 do 47 točk' NI zase tega ne želite. Vsak s
i pravilno ocenili posamezni 1 in ne samo z občutki, st. Ko ocei\jujete dejanja pozitivnega. Temne, ža-stičnihi.
ga, če vam je nekdo 1 te vnapreji „obsodite". ajte drugih, ker tudi sami io.
a)	Zbrale so se, da bi sku e
b)	Kratek klepet ob ska
c)	Srečanje v kozmetični
obletnico mature, kavarni - opravljanje.
FELJTON
• še dolgo potem, ko je 7. mojo 1945 nacistična Nemčija že kapitulirala, so na naših tleh še vedno diviali hudi boji, ki so se končali šele 15. maja	1
VOJNA PO KO
VOJ
V šfftb dflrfeft! je pršSo sporočilo, da so enote 29. divizije osvobodile Skofjo Loko, Tržič in Bled.
Med Škofjo Loko in Bledom je divizija zajela več skupin nemških vojakov in veliko vojaške opreme.
Nemški podoficir, starejši človek s trebuščkom, pripoveduje :
„Precej smo se pogovarjali o tem, komu bi se najraje vdali. Vsi smo bili edini, da bi bilo za nas najbolje, če bi nas ujeli Američani. Jugoslovanskim partizanom in Rusom se nismo v nobenem primeru želeli vdati. Tudi Francozom bi se neradi vdali, še manj pa Angležem."
Divizija je dobila ukaz, da se premakne na jugoslovan-sko-avstrijsko mejo, do Svete Ane.
Na poti so srečavali poražene nasprotnike: Nemce, italijanske fašiste, ki so ostali zvesti Hitlerju tudi po Mussolini-jevi smrti, četnike iz Srbije, Črne gore in Hercegovine, ■i ustaše, domobrance, belogardiste, ijotičevce, nedičevce in druge.
Vlekli so se po cesti tiho, s sklonjenimi glavami.
Mnogi borci so v koloni, ki se je vila nazaj mimo njih brez konca in kraja, prepoznali ubijalce svojih očetov, mater, sestra in žena.
Stražarji so morali včasih s silo preprečiti, da ni kdo, ki se mu je. smrt dragega preveč vtisnila v srce, sam opravil maščevanja.
Tisoče in tisoče ujetnikov je korakalo proti Ljubljani in ■ '• naprej v zbirna taborišča.
Nekateri četniki in ustaši so se preoblekli v nemške uniforme, da bi tako rešili glavo.
„Tovariši iz varnostne službe so mi povedali," je zapisal kasneje Vlado Segrt v knjigi „Vojni spomini", „da so odkrili svoje stare znance, četnike iz Hercegovine, oblečene v domobranske uniforme. Mislili so, da se bodo tako lažje izmazali. Našli so tudi nekega ustaša, ki si je obul
opanke in jokal pred stražarji. Dopovedoval jim je, da so
ga četniki na njegovem domu v Srbiji prisilili, da je šel z njimi.
Sedaj, ko je konec vojne, bi se rad vrnil domov in obdeloval svoja polja, jim je govoril."
Nekaj dni kasneje pa je Vlado Šegrt nenadoma dobil ukaz naj odpotuje v Beograd, kjer se mora zglasiti pri vrhovnem komandantu, maršalu Titu.
Vlado Šegrt ni vedel, zakaj ga kličejo v Beograd in šele ko je prišel tja, je zvedel, da so ga imenovali za ministra za kmetijstvo.
Maršal Tito ga je sprejel prijazno in predno sta se začela pogovarjati o njegovi bodoči dolžnosti, ministrstvu za kmetijstvo, sta obudila spomine na nekatere dogodke iz vojne.
O tem je Vlado Šegrt kasneje zapisal:
Vprašal me je, kako se počutijo borci iz moje nekdanje divizije. Povedal sem mu vse, kar ga je zanimalo. Rekel je, da ga je tiste dni skrbelo, če bo hercegovska brigada -tedaj je bila še brigada - uspela uresničiti'vse naloge, kijih ji je dal, ko nas je poslal same v Hercegovino po preboju v Peti ofenzivi.
Ker ni imel Vrhovni štab nobene zveze z nami, je šele p6 bitki pri Kalinoviku, kjer smo potolkli četniško brigado, zvedel, da smo živi. To so mu sporočili člani britanske vojaške misije, ki so bili tedaj pri četnikih in so protestirali zaradi te naše akcije.
Naposled sem ga vprašal:
„Zakaj pa so mene imenovali za ministra kmetijstva, ko pa se nikoli nisem ukvarjal s čem takim? "
Maršal se je nasmejal in dejal, da tudj on ni bil še nikoli predsednik vlade, pa mora sedaj opravljati ta posel." .
ZADNJI OBUPNI POSKUSI
„Vendar imamo tudi mi letalstvo," je veselo vzkliknil i borec 4. divizije, ko je pogledal v nebo in uzrl lovca s petokrako zvezdo na krilih, ki sta se bliskovito spuščala proti nemškernu bunkerju poleg proge v Zidanem mostu.
Borci že nekaj dni niso videli letal mladega jugoslovanskega Vojnega letalstva in nekateri so govorili, da so Nemci sestrelili vsa naša letala, ker smo imeli v njih 5 same mlade, neizkušene pilote.
Res so bila letala z jugoslovansko trobojnico in petokrako zvezdo razmeroma redek gost na jugoslovanskem nebu zadnjih nekaj dni in le redki so vedeli, zakaj je to tako.	;
(Decembra 1944 je jugoslovansko Vojno letalstvo, ki je ' imelo dotlej samo dve eskadrilji na otoku Visu, dobilo še šest novih enot. Ustanovili so namreč 111., 112. in 113 lovski ter 421., 422. in 423. jurišni polk. Iz teh polkov so po ukazu Vrhovnega komandanta formirali 29. decembra 1944. leta 11. lovsko in 42. jurišno divizijo jugoslovanskega Vojnega letalstva.
Januarja 1945 so novoustanovljene letalske enote že začele z borbenimi poleti. Prvo pomembnejšo akcijo so izvedli v prvi polovici januarja, ko so piloti 42. jurišne letalske divizije napadli nemške tankovske in motorizirane pehotne enote pri Šidu.
Do konca vojne so piloti 1*1. in 42. letalske divizije opravili več kot 1400 bojnih poletov in pri tem prizadejali sovražniku velike izgube.
Uničili so 920 tovornjakov in konjskih vpreg, okoli 200 vagonov in lokomotiv, več kot 50 tankov, deset ponton-skih mostov, zažgali 16 skladišč in uničili več kot dva 3 bataljona pehote.
Piloti jugoslovanskega vojnega letalstva so uporabljali i sovjetske lovce JAK in IL-2 ter britanske Spitfire.
11. in 42. divizija sta skupaj z 9. področno letalsko bazo sestavljali Prvo grupo letalskih divizij. Vsaka divizija je imela po tri letalske polke, polk pa tri eskadrilje.
Medtem ko je prva grupa letalskih divizij sodelovala z i divizijami Prve, Druge in Tretje armade, je v zadnjih dneh fi vojne pomagalo enotam Četrte armade britansko in ameriško letalstvo, ki je imelo svoje baze na otoku Visu, pri Zadru in v Italiji. Toda medtem ko so v prvi fazi zaključnih bojev za osvoboditev Jugoslavije zavezniški piloti ma- |
HUMOR
Križanka
VODORAVNO: 1. velika, najmočnejša človeška opica, 7. stara država ob reki Tigris, iz katere izvira asirska umetnost, 9. časovni termin, tudi moško ime, 10. ime TV napovedovalca Mohorka, 11. Andrej Jarc, 12. sršenar, 13. nenasitnost, 15. švicarsko zračno zdravilišče in zimskošportni center, 18. Ivan Jezernik, 20. ženin ali možev brat, 21. moško ime; mestni predel v Trstu, 23. avtomobilska oznaka za Reko, 24. knjiga naslovov, 26. emisija.
NAVPIČNO: 1. poroštvo, 2. senčna, severna stran, osojina, 3. bikovo oglašanje, 4. znak za kemično rvino iridij, 5. otok otočja Južni andwich v Južnih Antilih, 6. ime TV napovedovalke Lesjakove, 8. okrajšava za aorist, 12. danski fizik Hans Christian, odkritelj elektroma-gnetizma, 14. znak za kemično prvi-
Boeing 727 se je bližal najvišjemu gorovju na svetu -Himalaji (hima - sneg, alaya - domovanje). Vznemirjenost med potniki je upravičeno naraščala. Vreme je bilo sončno, ozračje kristalno čisto. Oblaki, ki so tu pa tam lebdeli pod nami kot velikanske bele gmote so od sonca ožaijeni učinkovali kot podobe iz sanj, kot trdne skulpture iz belega marmorja, drugič spet kot mehke krpice iz pajčevine. Pod seboj na skalovju so puščali svojo podobo zarisano v lastni senci. < .
Pobočja so bila porasla z gozdom do približno 4000 metrov visoko, od tu naprej pa je snežna odeja mogočno počivala na vrhovih Himalaje. Že smo lahko globoko pod seboj zaznali modrikast trak ledenika. Let med najvišjimi vrhovi se je začel. Gneča v letalu je naraščala, kajti vsak je hotel zabeležiti v svoj aparat željene vtise. Skakali smo z ene strani letala na drugo ali si podajali aparate in fotografirali.
S Tino, ki sva sedeli zopet v repu letala sva kmalu prišli na svoj račun. Zraven naju je sedel nek nepalski „turist" in ker je imel sedež tik ob oknu sva ga v savinjskem narečju lepo prosili naj pritisne sprožilec najinega aparata, ker je bil pač njegov razgled boljši. Razumel je, se nasmehnil in počasi' vzel aparat. Toda preden je sprožil si je premislil. Dejal je, da to ni dobro in vstal. Povabil naju je v pilotsko kabino. Sedli sva na sedež zraven glavnega pilota in po mili volji fotografirali najvišje gore sveta. Pred nami je blestel najvišji vrh Mount Everest. Pogled je bil veličasten. Kmalu so po zvočniku objavili, da bomo preleteli kitajsko mejo ter tako še enkrat zaokrožili Čomo-lungmo. Veselja ni bilo konec, kajti vsak je hotel dlje uživati v lepoti, ki jo je nudila narava v tem daljnem Severnoindijskem višavju. Kasneje smo izvedeli, da je bil tisti nepalski „turist" nek
šah in ko je videl naše neizmerno občudovanje so na njegovo željo let čez Himalajo podaljšali za 25 minut.
Z nepozabnimi vtisi smo se bližali letališču Pokhari zelo vzradoščeni, da bomo spoznali kraljevino Nepal, ki leži sredi teh snežnih planin in je ni pred 17 stoletjem prestopil noben Evropejec zato, ker je oblast želela državico izolirati vse do leta 1950. Sicer pa je dobil Nepal železnico okrog leta 1940 in šele leta 1957 avtocesto, ki ga povezuje z Indijo. Potnik je moral prej čez
nevarne pragozdove In gorske verige. Dolina Kathman-duja leži 1400 metrov nad morsko višino in ima idealno podnebje. Deset mesecev v letu so blage vremenske razmere, zima, ki traja od meseca decembra do januarja pa prinaša sveže vreme. Čeprav je gorska veriga Himalaje zasnežena ni v dolini Nepala nikoli tako mrzlo, da bi snežilo.
Pred letališčem so nas že čakali kombibusi in odpeljali v glavno mesto Nepala Kathmandu (Kath - les, Mando - hiša). Mesto šteje
okrog 150 000 prebivalcev in leži 1473 metrov visoko. Zanimiv je podatek, da živi v centru mesta 19000 prebivalcev na kvadratni kilometer, v središču New Yorka pa le 10000 na kvadratni kilometer. Prebivalstvo sestavljajo številna plemena. S severa, iz centralno azijskega področja so se priselila plemena Sherpa, Bathy, Thaka-li in Thamang, iz indijskega področja pa plemena Nevvar, Thakur, Malla in Ghurka. Povprečna starost prebivalstva je 29 let. Kakor v obstaja tudi v Nepalu sistem. Bramanci, ki so prišli iz Indije v vseh dobah zgodovine in so najčistejši predstavniki priseljencev "so naprtili ljudstvu kastni sistem v vseh verah. Dotik ljudi med različnimi kastami je strogo prepovedan. To pomeni skupno hranjenje in pitje ter medsebojne spolne odnose samo med predstavniki iste
kaste.
Vsi sužnji so bili leta 1924 osvobojeni in tvorijo novo kasto, ki jim zagotavlja, da se lahko med seboj poročajo. V Nepalu je uradni jezik nepalščina, poleg tega govorijo še 141 dialektov in 200 poddialektov. Uradna vera je hinduizem. Hinduistov je 75 procentov, budistov pa 25 procentov. Kralj predstavlja utelešenje boga Višne in ga kot takega tudi časte.
Tekst in foto: Liza Prihodnjič: Z rikšo po Kathmanduju
- No, malo se sončim pri delu ...
Nehaj vendar! Tu piše 4 -si ti prebral! ...
5 jajc, ne pa 45 jajc, kot
no talij, 16. harem, seraj, 17. ime japonskega filmskega režiserja Kuro-sawe („Rašomon"), 19. športna oblika jiujitsa, šport, ki ga gojijo judoisti, 22. bes, jeza, 25. avto-, mobilska oznaka za Sarajevo.
• NOVICE IZ SAVINJSKE DOLINE
Mednarodna izmenjava mladine
Mladinke, mladinci!
Letos se je ZM občine Velenje že četrtič vključila v mednarodno izmenjavo mladine. Izmenjali bomo skupini s francoskim mestom Vienne in nizozemskim mestom Shidam. V teh mestih bomo' skupaj z mladino Nizozemske, Nemčije, Francije in Italije preživeli 14 dni. Za ta čas je predviden pester program, v katerem se bomo seznanili s kulturnozgodovinskimi znamenitostmi, družbeno ureditvijo, življenjem in običaji tamkajšnjih prebivalcev. Seveda bo poskrbljeno tudi za zabavo.
Kot doslej, bomo imeli tudi letos možnost sprejeti gosta na dom. Zaželjeno je, da bi mladinci oz. mladinke, ki se bodo udeležili letošnje izmenjave, sprejeli na svoj dom gosta in
bodo v tem primeru deležni popusta pri plačilu stroškov izmenjave. Seveda pa to pri vseh iz objektivnih vzrokov ne bo mogoče, a se tudi ti mladi lahko udeležijo izmenjave.
Od 29. junija do 13. julija bosta v Velenju skupini iz Viennea in Schidama, od 13. julija do 27. julija pa bomo velenjski mladinci Schidamu in Viennu vrnili izmenjavo.
Starostna omejitev za udeležence izmenjave je od 17 do 27 let. Jezik ni ovira, ker mora za prevajanje skrbeti skupinovod-ja.
Glede cene potovanja še nismo dobili točnih podatkov, zato bomo le to sporočili brž ko bo mogoče.
Prijave zbiramo na OKZMS Velenje (občinska skupščina,
M
V. nadstropje, soba št. 48), telefon 85-158, kjer lahko predhodno dvignete prijavne pole.
Upamo, da se nam boste odzvali v polnem številu in da bodo člani izmenjave kot vsi Ve-lenjčani naredili na naše prijatelje kar najboljši vtis.
• Priznanje Rdečega križa
78-letna Pavla GABERŠEK iz Doliča dela v osnovni organizaciji RK v Doliču že polnih-28 let, najbolj prizadevna pa je pri zbiranju prostovoljnih krvodajalcev. Za dolgoletno delo v tej humanitarni organizaciji je prejela te dni posebno priznanje Rdečega križa.

MARKET
v
jnr PKi | p
ODDELEK TEHNIČNEGA BLAGA
BELA TEHNIKA -AKUSTIKA
PRIZNANI PROIZVODI GORENJE RADIOAPARATI, TELEVIZORJI, GRAMOFONSKE PLOŠČE DOMAČIH iN TUJIH PRODUCENTOV
ODDELEK PREHRANE
VELIKA IZBIRA JEDI IN PIJAČ TEDENSKA PRESENEČENJA
ODDELEK TEKSTILA
VSE VRSTE MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE BOGATA IZBIRA SRAJC, NOGAVIC PRESENETILE VAS BODO IZREDNO NIZKE CENE
SB S
P. MiKlavc - Delavski svet TOZD Gozdarstvo - gozdni obrat Šoštanj, je sklenil,'da bo imel servis za motorne žage.
Na območju velenjske občine ima okrog 800 lastnikov gozdov svoje motorne žage, ki pa jih nimajo kje popraviti. Zato bi bil servis velika pridd* bitev in prvi za popravila žag.
Vodstvo gozdnega obrata iz 'Šoštanja se čuti dolžnega do svojih kooperantov lastnikov gozdov, ki imajo motorne žage, da jim organizirajo strokovno
popravilo. Doslej so morali iskati nestrokovnjake, ali pa servise v Celju, Slovenj Gradcu in Ljubljani. Gozdni obrat bo uredil v Šoštanju servisno delavnico, opremil pa bo tudi kombi, ki bo lahko popravljal žage na terenu. Naročila bodo sprejemali j v gozdnem obratu.
Servis bo predvidoma začel j obratovati v mesecu aprilu.
Po tujih deželah
Mozirsko hortikulturno društvo je v marcu pripravilo tri zelo uspela potopisna predavanja, ki jih je pripravil znani svetovni popotnik na mopedu Tavčar iz Kranja: Dežela sonca - Španija,
Pot v Maroko in Sahara.
Predavanja so bila dobro obiskana, saj je bilo vsakič v dvorani prosvetnega društva Moziije preko dvestopetdeset ljudi.
987
KLIC V SILI
Avtomoto društvo Velenje in AMZ Jugoslavije nudita široke možnosti svojim članom. Če se včlanite v AMD Velenje, pridobite vse pravice in ugodnosti, kijih organizacija nudi svojim članom. Pomoč pa sega daleč izven naših meja, saj je AMZ Jugoslavije združena v veliko družino avtomobilistov širom Evrope in povezana v mednarodnih organizacijah AIT, FIA in FIN.
Ugodnosti, ki jih imajo člani AMD Velenje so: ETI knjižica za pomoč doma in v tujini mesečno glasilo Moto revija letni tehnični pregled avtomobila služba pomoč informacije na poziv 987 pravni nasveti doma in v tujini
kreditno pismo za pomoč pri potovanjih doma in v tujini
ugodnosti v avto campih doma in v tujini testiranje vozil v bazah AMZ mednarodno vozniško dovoljenje v benzinski boni za potovanja v inozemstvo
AMD Velenje pa nudi še posebne ugodnosti: 30 odstotni popust v avtopralnici Velenje 10 odstotni popust pri nakupu avtokart, rotacijskih luči, učnih pripomočkov za kandidate voznikov motornih vozil (ožjim članom družine) 10 odstotni popust za teoretični del tečaja za kandidate za voznike motornih vozil — velja tudi za ožje družinske člane
Članstvo v naši organizaciji podaljšujemo vsak dan razen sobote od 11,30 do 15,30 ure in sicer v novih prostorih Avto šole, Prešernova 9. Tu vpisujemo tudi nove člane.


NAŠ ČAS
E
Široka predkongresna razprava
lednji delegat za sedmi kon-s katerim smo se pogovarjali je '.O ZAGER, tehnik, zaposlen r tako na rudarsko energetskem kbinatu Velenje - temeljna orga-icija proizvodnja gradbenega ma-ila. Je sekretar aktiva TOZD ter I rudniške in občinske konferen-veze komunistov. To, da bom zastopal kot delegat » občino na kongresu, je zame to priznanje, je dejal. „Doslej še m bil na tako velikem srečanju lunistov".
r razpravo na kongresu ne bom J, delal pa bom v komisiji za odne odnose."
> Filip Lesnjak
Lik komunista
mora irednjačiti
FILIP LESNJAK, kotlov-strojnik v TOZD Termo-ktrarna Šoštanj in prednik občinskega odbora ze združenj borcev NOV lenje: ,podobno kot dru-lem tudi jaz ponosen, ker me določili za delegata za kongres ZK Slovenije, ja glavna pozornost bo d kongresom usmerjena v e dele resolucije, ki ravnavajo idejnost, disci-10, poštenost — skratka, komunista. Sem pač član
re šole komunistične par-s, ko smo bili sprejeti v izo komunistov v dru-Snih težjih pogojih."
-	Koliko časa pa ste že član ze komunistov?
.Trideset let."
-	In kakšen mora biti po va-i mnenju komunist?
,V prvi vrsti mora biti predan lošten."
le kakšna razlika med spreje-m v vaših časih in sedaj?
)anes se mi zdi sprejem vse r^č mlačen. Ne bi se smelo »jati, da so nekateri samo na irju komunisti. Če si v tistih ih sprejel kakršnokoli nalogo, e bal priti na sestanek, če je izpolnil. Res pa je tudi, da » danes tudi mi starejši neko-i popustili."
-	Zakaj?
Mogoče nas je preveč pokva-udi standart."
Mirko Zager je tudi povedal, da so v aktivu organizirali zelo široko razpravo o kongresnih dokumentih ter resolucijo seveda v celoti podprli. »Resolucija je odraz teženj vseh delovnih ljudi, zato jo v celoti podpiramo in želimo, da se"vse naloge dosledno uresničijo v praksi. Zavedam se, da nas po kongresu čakajo še večje naloge in odgovornost kot pa jo bomo imeli med samim potekom kongresa. Vse člane pa tudi nečlane bo treba seznaniti s sklepi ter si prizadevati, da bodo komunisti zadane naloge čimbolj dosledno izvajali."
Ivan Gaber
Samoiniciativnost in pridnost sta veliki rezervi
Zadnji kandidat iz velenjske občine, ki ga predstavljamo v tej številki, je Ivan GABER, po poklicu geo-meter, Zaposlen je na občini, kjer je tudi sekretar organizacije ZK občinske uprave. Član zveze komunistov je deset let.
S tem, da so ga izbrali za delegata, so mu hkrati izrekli veliko priznanje za njegovo delo. Ivan Gaber bo kot delegat razpravljal na kongresu. „Govoril bom o vlogi zveze ko-
munistov pri izgrajevanju družbenega standarda v krajevni skupnosti in temeljnih organizacijah združenega dela, ki postajata temeljni celici snovanja in' delovanja vsakega občana. Prepričan sem, da so v ljudeh še velike rezerve. Pri tem mislim predvsem na samoiniciativo, lastno angažiranost pridnost in podobno. Pogostokrat, ko nam nekaj ne gre v redu, se sklicujemo na to, da je za naše težave kriv nekdo tretji, pri
PREMALO MLADIH IN DELAVCEV
Tone Hribernik je eden tistih komunistov v mozirski občini, ki bo kot delegat odšel na VII. kongresu ZK Slovenije. Komunist je že od leta 1951, z družbenopolitično aktivnostjo pa se je začel ukvarjati takoj po vojni. Bil je sekretar mladinskega kmečkega aktiva na Prihovi in v Spodnji Rečici, bil je tudi član okrajnega komiteja mladine v Mozirju in Šoštanju. Leta 1949 je bil na kongresu mladine Slovenije in istega leta je odšel na mladinsko delovno akcijo v Novi Beograd kot sekretar in kasneje kot komandant IV. celjske brigade Toneta Tomšiča. Poleg funkcij v ZMS pa je delal tudi v krajevnem odboru OF. V letih 1957/58 je Ml predsednik občinskega mladinskega komiteja. Nato pa so se vrstile različne funkcije vse do danes, ko poleg svojega rednega dela kot referent za gradbene zadeve pri
Skupščini občine Mozirje še vedno najde dovolj časa za družbenopolitično delo. Je član občinske konference ZKS Mozirje in član komisije za organiziranost in razvoj ZK.
Vedno je na tekočem z vsem družbenopolitičnim življenjem in na kongres se temeljito pripravlja. Ni se še popolnoma opredelil v kateri komisiji bo na kongresu' sodeloval. Glede na funkcijo v ZK naj bi sodeloval v komisiji za organiziranost in razvoj ZK, osebno pa je skoraj bolj navdušen za delo v komisiji za družbeno ekonomska vprašanja.
Pri sprejemanju novih članov v vrste ZK pravi, da se še vedno premalo sprejema neposrednih proizvajalcev in mladine in obenem ugotavlja, da je za to več vzrokov. Takoj po pismu in 29. seji se je stanje izboljšalo, sedaj pa je že zopet čutiti več mlačnosth Meni, da komisija za ugotavljanje izvora premoženja še ni storila vsega tistega kar bi morala.
Ob koncu pa je dodal, da bi moral kongresa ZKS in ZKJ okrepiti izvajanje pisma, predvsem na področju socialnega razlikovanja v smislu nove ustave in drugih samoupravnih aktov. Akcije morajo biti konkretne, brez abstrakcij in to kar bo sprejeto na obeh kongresih bi se moralo res konkretno izvajati ne pa, da bi nekatere stvari ostale morda samo na papirju.
tem pa pozabljamo, da lahko veliko naredimo z lastnim hotenjem z lastnim delom."
9 Slavko Janežič
Razprava o energetiki
SLAVKO JANEŽIČ, diplomiran ing. rudarstva.
..Sedpii kongres zveze komunistov Slovenije bo imel glede na to, da poteka po burnih spremembah, ki so bile, velik pomen in bo moral mnogo stvari postaviti na pravo mesto. Med zadnjim kongresom ter predsto-ječim je bila konferenca neuvrščenih držav, 29. seja centralnega komiteja ZKS, naš samoupravni sistem je doživel veliko sprememb in ne nazadnje iskušnje v zvezi z energetiko so pokazale, da ni bilo vse tako kot bi moralo biti."
Slavko Janežič, ki je postal član zveze komunistov pred trinajstimi leti pričakuje, da bo kongres na podlagi vseh teh nekaterih tudi bolečih izkušefij prinesel takšne zaključke, da ne bi več moglo priti do podobnih anomalij v našem gospodarstvu. Na kongresu bo aktivno sodeloval v sekciji za ekonomske odnose, posegel pa bo tudi v razpravo. Razpravljal bo o vprašanju energetike s poudarkom na premogu in integracijskih procesih.
SLAVJE V MEŽICI
Koroški gostinci so letos prvikrat pripravili kulinarično razstavo in razstavo pogrinjkov ki sta nadvse uspeli in ki bosta-v prihodnje stalni manifestaciji v okviru srečanja gostinskih delavcev koroške regije.
so prvikrat podelili tudi zlato, srebrno in bronasto žlico za najboljšo kulinarično storitev in najlepši pogrinjek.
V okviru VI. srečanja gostinskih delavcev koroške regije so bila v Mežici tudi že tradicional-
na tekmovanja v smučanju, kegljanju in streljanju ter v spretnosti postrežbe. Slavje so sklenili v dvorani hotela Peca z razglasitvijo rezultatov tekmovanja, podelitvijo nagrad in diplom in s tovariškim večerom gostinskih in turističnih delavcev, ki so se ga kot gostje udeležili tudi gostinski delavci iz sosednje avstrijske Koroške. "
Pod pokroviteljstvom Republiškega odbora sindikata delavčev storitvenih dejavnosti Slovenije, ki ga je zastopal predsednik Jože Vidic, je bilo prejšnji četrtek, 21. marca, v Mežici že tradicionalna VI. srečanje gostinskih delavcev koroške regije. Organizator srečanja, Strokovni odbor za turizem in gostinstvo Gospodarske zbornice Slovenije v Dravogradu, je letos prvikrat pripravil v tem znanem koroškem zimskošportnem središču pod Peco tudi kulinarično razstavo in razstavo pogrinjkov. Na ogled pa je bila tudi gostinska oprema.
Za organizacijo^ prve kulinarične razstave in razstave pogrinjkov so se organizatorji, kot je poudaril predsednik strokovnega odbora, Vinko Urang, odločili zato, da prizadevanja gostinskih in turističnih delavcev iz Mežiške, Dravske in Mislinj-' strokovna komisija je z „Zlato žlico" nagradila tudi „SV1NJSK0
* *	..........ZAREBRNICO V ASPIKU", ki sojo pripravili v restavraciji Kozjak
v Radljah ob Dravi, ki je enota celjskega podjetja MERX (Foto: F. Vončina)	*

ske doline bolj predstavijo jav nosti. Ti dve razstavi bosta v prihodnje tradicionalni. Letos
Kulinarično razstavo in razstavo pogrinjkov, ki sta bili v okviru VI. srečanja gostinskih delavcev koroške regije, so si z zanimanjem ogledovali udeleženci srečanja in domačini (Foto: R. Vončina)
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE ..VEGRAD" VELENJE
Naše podjetje je izvedlo novo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest-in s tem dobro razmejilo naloge in odgovornosti vseh delovnih mest. Zaradi večjega obsega del in zaradi navedenih sprememb imamo veliko prostih delovnih mest. Uredili smo tudi stimulativne OD tako da bodo delavci organizatorji ter vodje del pravično nagrajeni za svoje delo. V podjetju intenzivno rešujemo stanovanjsko problematiko, tako da bomo do konca leta 1975 rešili večino prošnikov stanovanj. To velja tudi za novosprejete sodelavce.
VABIMO K SODELOVANJU ►	BV TOZD GRADBENA OPERATIVA
1.	Pomočnik vodje za pripravo sektor SIP
2.	Odgovorni projektant za ogrevanje in vodovod
3.	Odgovorni projektant za električne instalacije
4.	Vodja oddelka za tehnološki razvoj
5.	Vodja oddelka prodaje in koordinacije pri gradnji investicijskih objektov
6.	Tehnologa v oddelku za tehnološki razvoj
7.	Planer v oddelku priprave
8.	Vodja lesnega obrata
9.	Referent za obrtniška dela na sektorju Ljubljana
10.	Samostojni referent za delovne odnose in standard na sektorju Velenje
11.	Referent nabave v oddelku nabave materiala
12.	Referent v oddelku prodaje in koordinacije pri gradnji investicijskih objektov
13.	Referent v oddelku prodaje in koordinacije pri gradnji za trg
14.	Vodja slikopleskarskega in tlakarskega obrata
15.	Tehnični risar
16.	Vodja skladišča v SIP-u
17.	Administrator za sektor SIP
18.	Administrator za sektor Ljubljana
SDS SKUPNE SLUŽBE
19.	Vodja pravnega oddelka
20.	Pravni referent	y
21.	Vodja razvojno investicijskega oddelka
22.	Vodja referata za izobraževanje
23.	Referent za investicije
24.	Samostojnega referenta za marketing
25.	Dva administratorja
26.	Inventurist
POGOJI:
1.	Diplomiran strojni inženir in dve leti strokovne prakse
2.	Diplomiran inženir strojništva in najmanj tri (3) leta strokovne prakse.
3.	Diplomiran elektro inženir in najmanj tri leta prakse
4.	Diplomiran inženir gradbeništva in najmanj pet let prakse
5.	Višja šolska izobrazba gradbene smeri in najmanj štiri leta strokovne prakse,
6,7,9,12,13,14,15 gradbena tehnična šola in tri leta strokovne prakse 8. Lesni tehnik in tri leta strokovne prakse
10, 11, 23 srednja ekonomska šola ali srednja gradbena šola in najmanj dve leti prakse 16 in 26 trgovska šola 17, 18 in 25 ustrezna administrativna šola
19.	diplomirani pravnik z pravosodnim izpitom
20.	Diplomirani pravnik ali pravnik
21.	Diplomirani ekonomist in najmanj tri leta prakse
22.	Srednja strokovna izobrazba pedagoške smeri
23.	Višješolska izobra2ba ekonomske smeri in najmanj dve leti prakse.
Za vsa delovna mesta je obvezno poizkusno delo, objava velja 20 dni po izidu razpisa. Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev in prepisom diplome pošljite na naslov GIP „VEGRAD" Šaleška 19 Velenje (kadrovska služba).
Informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja osebno ozirpma na telefon 850-250.	^
PREDSTAVLJAMO DELEGATE ZA KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
) Mirko Zager
Tone Hribernik
» ČAS
inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SKD Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava CZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
V pestrem kulturnem sporedu so nastopili pevski zbor osnovne šole Miha Pintar Toledo, recitatorji in ansambel z bavnih melodij s Konovega ter folklorna skupina iz osnov šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj.
NAS t J,
I
• NAJVEČJA ŠPORTNA PRIREDITEV V VELENJU
• Rezultati
mladinke 1000 m: 1. Viorica Neagu (Romunija) 3:13,7, 2. Viorica Jitaru (Romunija) 3:15.9, 3. Ljiljana Šušnjar (Jugoslavija) 3:16,9 4. Tatjana Balan (Romunija) 3:18,3, 5. Nada Šober (Jugoslavija) 3:20,0, 6. Andreja Sverc (Jugoslavija) 3:22,6,. 7-Zorica Tomecič (Jugoslavija) 3:26,8;
ekipna uvrstitev: 1. Romunija 7, 2. Jugoslavija 14, 3. Bolgarija 31, 4. Grčija 43; mladinci -4000 m: 1. Dušan Janičijevič (Jugoslavija) 12:48,7, 2. Nicolas Voicu (Romunija) 12:51,7, 3. Gheorghe Buruiana (Romunija) 12:54,0, 4. Marin Bistriceanu (Romunija) 12:58,6, 5. Alexandru Kosz (Romunija) 13:03,0,- 6. Dani Kovačič (Jugosl.) 13:03,6, 10. Bilko Ka-čar (Jugosl.) 13:17,4, 11. Zvonko Maslač (Jugosl.), 18.Mla-den Blažekovič (Jugosl.), 21. Tomislav Grloci (Jugosl.):
ekipna uvrstitev: 1. Romunija 14, 2. Jugoslavija 28, 3. Turčija 53, 4. Bolgarija 64, 5. Grčija 87;
članice - 2000 m: 1. Tonka Petrova (Bolgarija) 6:35,2, 2. Natalija Adrei (Romunija) 6:54,2, 3. Fita Rafira (Romunija) 6:57,0, 4. Mariana Suman (Romunija) 6l59,0, 5. Vera Nikolič-Kasap (Jugoslavija) 7:00,2, 9. Breda Pergar (Jugoslavija) 7:07,6, 10. Veselinka Milo-ševič (Jugosl.) 7:09,2, 11. Djurdjica Rajher (Jugosl.); ekipna uvrstitev: 1. Romunija 9, 2. Bolgarija 14, 3. Jugoslavija 24; mlajši člani - 6000 m: 1. Gheorge Ghipu (Romunija) 19:11,0, 2. Štefan Vulovič (Jugosl.) 19:22,4, 3. Paul Copu (Romunija) 19:32,8 4.tadislau Vojcik (Romunija) 19:37,0, 5. Mehmet Akgun (Turčija) 19:42,0, 11. Petar Milovac (Jugosl.), 12. Milovan Božič (Jugosl.) 14. Dragomir Žunič (Jugosl.), 16. Milovan Savič (Jugosl.) 24. Lovro Flanjak (Jugosl.);
ekipna uvrstitev: 1. Romunija 14, 2. Jugoslavija 39, 3. Grčija 45, 4. Turčija 59, 5. Bolgarija 82;
člani - 10000 m: 1. Peter Svet (Jugosl.) 31:55,4, 2. llie Floroiu (Romunija) 13:57,8, 3. llie Cioca (Romunija) 32:15,2, 4. Catalin Andreica (Romunija) 32:28,8, 5. Petre Lupan (Romunija) 32:55»4, 8. Slavko Kuzma-mmč (Jugosl.) 32:58,4, 17. Sead Kondo (Jugosl.), 22. Zoran Molovič (Jugosl.);
ekipna uvrstitev; 1. Romunija 14, 2. Bolgarija 38, 3. Jugoslavija 48,4. Grčija 61.
• FRANC ŠETINC V KS K0N0V0
GOVOR FRANCA ŠETINCA
Čestitke AK Velenje
Sekretariat CK ZKS je s posebnim zadovoljstvom prevzel pokroviteljstvo nad balkanskim prvenstvom v krosu. To posebej sprejema tudi kot izraz' zaupanja v Zvezo komunistov. To je tedaj tudi simbolično dejanje, ki naj vnovič potrdi, da se je Zveza komunistov v naši družbi vedno prizadevala iskati ugodne možnosti za razvoj telesne kulture. Geslo - Zdrav duh v zdravem telesu! - je povsem skladno s pogledom Zveze komunistov na vlogo telesno-kulturne dejavnosti v naši družbi. V njej se zavzemamo za takšne družbene odnose, v katerih se bo človek razvijal v svobodno, vsestransko razvito osebnost. Sestavina razsežnosti take osebnosti in take družbe je nedvomno tudi telesna kultura.
Simboliko vidimo tudi v tem, da je balkansko prvenstvo v krosu v Velenju, v tem čudovitem novem mestu, ki je iz temeljev zraslo že v novi socialistični družbi. Velenju po pravici rečemo - vrelec mladosti! Želimo, da bi brstelo življenje mesta in njegovih razmeroma mladih prebivalcey v zdravem ozračju, h kakršnemu veliko prispeva tudi razgibana telesno-kulturna dejavnost. Velenje je dokaz, da graditev socializma ne pomeni samo materialno blagostanje, temveč tudi bogat duhovni, kulturni svet, v katerem je vredno živeti in v katerem se osebno povzpne h globljemu smislu življenja.
Čestitamo velenjskemu atletskemu klubu. Prepričani smo, da bo pod njegovim vodstvom steklo tekmovanje brezhibno in da se bodo tudi tokrat potrdile organizatorske in druge sposobnosti kluba. Če je kdo zaslužil takšno priznanje, potem je to velenjski atletski klub, ki mu ni samo do lovorik posameznih vrhunskih športnikov, temveč predvsem do množičnosti, do tega, da bi postala telesna kultura lastnina vseh delovnih ljudi.
Vsem športnikom veliko športnih uspehov, gledalcem pa obilo športnega zadovoljstva.
Ptedsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank podeljuje zlato kolajno Balkanskemu prvaku Petru Svetu.
Konovčani prvi zasadili lipo
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgi urednik Ljuban Naraks — Redakcija Liza Podpečan — Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stanel — Tehnični urednik: Franci Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal/ januarja 1973 — Zdaj pa izide vsak petek — Cena je 1,5 dinarja — Letna naročnina je 72 dinaijev.j
Vsi so bili zadovoljni
	
balkansko	championnat
prvenstvo	balkanique
v	de
krosu	cross
velenje	velenje
1974	1974
Športni park ob jezeru je bil prizorišče doslej največje športne prireditve v Šaleški dolini 19. Balkanskega prvenstva v krosu. 130 atletov in atletinj Grčije, Bolgarije, Romunije, Turčije in Jugoslavije so se v petih tekaških disciplinah borili za naslove balkanskih prvakov med posamezniki in v ekipni konkurenci.
Po svečanem otvoritvenem ceremonialu je pred več tisoč gledalci pozdravila vse nastopajoče predsednica organizacijskega odbora Vera Zupančičeva. Prvenstvo Balkana je v imenu pokrovitelja sekretariata CK ZKS odprl sekretar sekretariata Franc Šetinc.
V prvi disciplini teka na 1000 m za mladinke sta prvič nasto-
pili' za jugoslovansko reprezentanco tudi članici AK Velenje Andreja Sverc in Raven-čanka Nada Šober. Šverče^i je prvi nastop v reprezentanci pomenil posebno zadovoljstvo, saj je na dan tekmovanja praznovala svoj 16. rojstni dan. V borbi z odličnimi Romunkami je bila najboljša Jugoslovanka Sušnjar-jeva tretja, Šobrova peta in Šver-čeva šesta.
Beograjski tekač Janičijevič je postal Balkanski prvak v teku mladincev na 4000 m. Borbo 7 romunskimi tekači je dobil prepričljivo. Drugi najboljši Jugo slovan jc bil Celjan Dani Kovačič na 6. mestu za štirimi Romuni.
Ženski tek na 2000 m je bil skromna predstava jugoslovanskih -reprezentantk.' Prvo
mesto je bilo že v naprej oddano svetovni rekorderki na 1500 m Bolgarki Tonki Petrovi. Za njo so se uvrstile kar tri Romunke. "Vera Nikolič-Kasap je bila kot najboljša med našimi na petem mestu. Mariborčanka Breda Perger je bila deveta, preti državno prvakinjo Miloševičevo (10.).
Najbolj nesrečen tekmovalec je bil prav gotovo Stevan Vulovič, ki je vodil skoraj ves čas tek na 6000 m, nekaj sto metrov pred ciljem, pa ga je prehitel odlični romunski tekač Ghipu. Celjan Milovac je bil II.
PETER SVET PRVAK BALKANA
Poln stadion ljubiteljev atletike in še več sto gledalcev ob progi je nestrpno pričakovalo obračun najboljših' tekačev na 10 000 m. Svet, Korica, Kuzma-novič trije Jugoslovani proti petim Romunom. To je bila vodilna skupina po pre.tečenih 5000 m. Le nekaj minut kasneje je odstopil Dane Korica in Svet je ostal sam v borbi z romunskimi tekači. Po pretečenih 8000 m so bili v ospredju Svet ter Romuna Floreiu in Cioca. V zadnjem krogu 1500 m pred ciljem je Floreiu prehitel Sveta in vse je kazalo, da se velika želja tisočih navijačev ne bo uresničila. Celjan pa se ni dal ugnati. Po kakih 150 metrih je ponovno prevzel vodstvo in Romun je zaostal. Vendar je Floreiu še enkrat poskušal kakih 100 m pred ciljem prehiteti Sveta, toda zaman. Tisoči gledalcev so burno pozdravili novega balkanskega prvaka.
Nepopisno je bilo veselje mladih navijačev, ki so dobesedno obkolili velikega šampiona in skupaj z njim tekli časten krog po atletski stezi mimo tribune polne navdušenih gledalcev, ki so se s Petrom Svetom veselili zmage.
ČESTITKE ORGANIZATORJEM
Organizacija tekmovanja je bila po mnenju vseh odlična, lepo vreme in številni gledalci pa sta dala tej prireditvi še bolj svečan videz.
Generalni sekretar AZJ Miloš Viličkovič je izročil atletskem klubu Velenje diplomo za neoporečno izvedbo prvenstva. Predsednici organizacijskega odbora Veri Zupančičevi pa posebno plaketo AZJ.
Krona odlične organizacije je bil zaključni tiskan bilten z rezultati in slikami vseh Balkanskih prvakov za leto 1974. Pripravila sta ga odbor za propagando, in press center, ki ga je organiziral Naš č»s. Bilten pa je izdelala tiskarna Kulturnega doma.
Zvezni kapetan jugoslovanske reprezentance Krešo Račič je o tekmovanju dejal: „Velenjski organizatorji Balkanskega prvenstva so izvrstno opravili zahtevno in odgovorno nalogo. Vsi so bili zadovoljni. Trud, ki so ga organizatorji vložili se je izplačal - čestitam."
To pa je krajevna skupnost," je dejal Franc Šetinc, ki je prispel na Konovo.
V nedeljo, 24. marca je bilo na Konovem, na prostoru, kjer bo stal objekt v katerem bo poleg trgovine in bifeja tudi dvorana za družbenopolitične organizacije, posebna slovesnost. S simbolično zasaditvijo lipe so uradno označili začetek delovnih akcij za boljšo urejenost in izgled kraja oziroma za uresničevanje delovnega programa krajevne skupnosti, ki je hkrati sestavni del občinskega plana do leta 1980.
Poleg--domačinov, ki so z zelo Vse navzoče je najprej pozdravil množično udeležbo izpričali pri- predsednik krajevnega odbora SZDL pravljenost in zaupanje, da bodo za- Karel Stropnik. Zatem je predsednik stavljeni program dosledno in složno gradbenega odbora Martin Brišnik uresničili, so se slovesnosti udeležili na kratko Spregovoril, kako je pote-tudi predsednik sktipščine občine kalo ustanavljanje krajevne skup-Velenje Nestl Žgank, politični nosti. Dotaknil se je tudi bodočih sekretar komiteja občinske konte- nalog, ki jih čakajo, renče zveze .komunistov Franjo Že v letošnjem letu bodo Konov-Korun, predsednik občinske konte- čani modernizirali \«č kilometrov renče in sekretar izvršnega odbora cest ter uredili cestno razsvetljavo in SZDL Martin Primožič ter Jože Ve- športno igrišče, obnovili glavni ber, predstavniki drugih družbeno- elektrovod v Hrastovec, pripravili pa političnih in delovnih organizacij bodo tudi projekte za gradnjo trgo-občine in krajevnih skupnosti. Še vmq z bifejem in dvorano za družbe-posebej slovesno so prebivalci spre- nopolitične organizacije, otroškega jeli uglednega gosta - sekretarja vrtca, osnovne šole in za telefonsko sekretariata CK ZKS Franca Še- omrežje. Krajani Konovega so skle-tinca.	nih, da bodo veliko del opravili
udarniško. Pa ne samo to. Na zboru občanov, ki je bil 11. marca letos, so se odločili za poseben krajevni samoprispevek. Tako bo vsak zaposlen v naslednjih štirih mesecih prispeval za modernizacijo ccst 4,6 odstotkov osebnega dohodka.
Nekaj več kot 900 prebivalcev te krajevne skupnosti je trdno prepričano, da bodo zadane naloge izpolnili.
„Odločili smo se" je dejal Martin Brišnik, „da občinski program, ki zadeva našo krajevno skupnost, shranimo kot dokaz, da smo svoje naloge do leta 1980 tudi uresničili. Ker bo na tem mestu, kjer smo danes mi, stal naš dom, smo sklenili, da prav tukaj posadimo prvo lipo. Med njene korenine pa shranimo program, ki smo ga zapečatili v steklenico. „Na željo vseh prebivalcev je lipo zasadil predsednik velenjske občinske skupščine Nestl Žgank, predsednik krajevne skupnosti Jože Kramer pa je ob lipi zakopal program. Nato so prebivalci
krajevne skupnosti razglasili 24. rec za svoj praznik. Na ta dani vsako leto sproti ocenjevali opri no delo in obenem zastavljali naloge.
Na manifestiranju složnosti bodočem delu krajevne skup Konovo je spregovoril tudi Fi Korun. V zvezi z noto italijam zunanjega ministrstva, ki oziu posamezne dele Jugoslavije za jansko ozemlje, je dejal, da so ljudje veliko pretrpeli med \» Samo v velenjski občini je dar življenje za svobodo 600 ljudi, zoril je na pripravljenost vseh narodoV, jugoslovanske lji armade in splošnega ljudskega! ra in končal z besedami tujega mo, svojega ne damo.
S slovesnosti so poslali tudi testno pismo italijanskemu poslaništvu, v katerem najodlo obsojajo in izražajo ogorčenje i note italijanske vlade.
Na željo vseh krajanov je zasadil predsednik skup občine Velenje Nestl Žgani
Med gosti so prvenstvo spremljali tudi Franc Šetinc, Franc Leskovšek-Luka in Nestl Zgank.
Za 16. rojstni dan prvi n stop za reprezentanco Jug slavije. Andreja Šverc z ui ki ji jo je za njeno dvoji slavje podelil urednik tedi ka Naš čas Ljuban Naral
Vse ekipne zmage in I kristalne pokale so osvi atleti Romunije.
. Balkanskega krosa v Velenju.
Svečana otvoritev 19
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Začeli kegljači
prvem kolu tekmovanja kegljačev v okviru delavskih tnih iger za leto 1974 je tekmovalo kar 250 kegljačev iz delovnih organizacij, od tega 70 žensk iz 14 delovnih ;acij.
ekmovanje je bilo ekipno in posamezno,(moški 5 tekmo-ev, ženske 3 tekmovalke). Tako množične udeležbe ko-ija za šport in rekreacijo pri ObSS Velenje ni pričakovala, :o je tekmovanje moških trajalo kar 6 ur. Med ženskami se najbolj izkazala Nada Cesnik (TUŠ), kije dosegla rezultat 3 kegljev. S tem rezultatom bi se med moškimi uvrstila na mesto. Pri moških je v prvem kolu bil najboljši Andrej vačevič (TGO) s 128 keglji. Rezultat 122 pa sta dosegla ip Vratavc (SŠZD) in Jože Šuhel (REK). Ekipno po rem kolu vodi TGO Gorenje pri ženskah 322 kegljev in darsko-energetski kombinat Velenje 584 kegljev. Jrugo kolo bo 4. in 5. aprila.
lezultati: ženske posamezno: 1. Nada Cesnik (TUŠ) 124 ilarinka Karo (H. Paka) 111.3. Jožica Melanšek (Vegradj 1, 4. Anica Križej TGO) 108, 5. Marjana Tuš (TGO) 107 Marija Hribernik (TGO) 107, 7. Majda Koren (H. Paka) i, 8. Nada Prilic (Nama) 103, 9. Slavka Ravnjak (Era) l, 10. Milka Fantinato (H. Paka) 101 itd; ekipno: 1.TGO frenje 322, 2. Hotel Paka 318, 3. SGP Vegrad 308, 4. larsko-energetski kombinat 293, 5. T. P. Nama 277; &i - posamezno: 1. Andrej Kovačevič (TGO) 128 2 p Vrtavc (SŠZD) in Jože Suhe 124, 4. Avgust Vohar I) 122, 5. Kamal Čukur (Vegrad) 120, 6. Gvido Ovnik C) 121, 7. Mišo Ivančič (REK) 118, 8. Mišo Skornšek K) 117. 9. Ivo Ivanovič (Vegrad) 116, 10. Ivo Blekač ZD), Jure Papuč (Vegrad), Franc Tamše (TGO), Vili Po-iteršek (REK) in Boris Knaus (Proj. biro) vsi 115 itd. >no: Rudarsko-energetski kombinat 584, 2. TGO Gorenje , 3. SGP Vegrad 572, 4. Društvo telesnih invalidov 554 LŠC 542, 6. Era 539. 7. Projektivni biro 532, 8. Klepar-•vodovod Šoštanj in PTT Velenje 521, 10. Galip Šoštanj itd.
Prvenstvo šol v veleslalomu
Na Golteh so kljub letošnji muhasti zimi izvedli občinsko prvenstvo v veleslalomu in srednjih šol velenjske občine.
Sodelo\$do je več kot 250 smučarjev iz Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Velenja. Tekmovanje je dobro izvedel aktiv telesnovzgojnih pedagogov.
REZULTATI - CICIBANKE: 1. Jana Pečovnik (B. R. Šošt.) 34,4, 2. Nataša Zakeršnik (B. R. Šošt) 37,9, 3.4. Katja Mimik (G. Š. Vel.) 43,0, 5. Nika Tevž (B. L. Šmartno) 44,0; CICIBANI: 1. Gregor Švajger (M. P. T. Vel.) 38,7, 2. Stojan Smrekar (M.P.T. Velenje) 40,7, 3. Niko Ra-bič (Anton A. Vel.) 40,9, 4. Matjaž Kočevar (B. R. Šošt.) 41,4, 5. Aleš Ževart (M.P.T. Vel.) 42,0; MLAJŠE
PIONIRKE: 1. Andreja Glavač (G. Š. Vel.) 52,0, 2. Suzana Cesar (M.P.T. Vel.) 55,0, 3. Polonca Lampe (G. Š. -Vel.) 00,5,4. Patricija Rudolf (G. Š. Vel.) 04,8, 5. Melita Tkavc (M.P.T. Vel.) 09,7; STAREJŠE PIONIRKE: 1. Irma Melanšek (A. A. Vel.) 51,3, 2. Saša Piano (G. Š. Vel.) 56.0, 3.4. Danica Urbane (B. R. Šošt.) 00,9, 3.A. Nives Kugonič (B. R. Šošt.) 00,9, 5. Simona Jakovljevič (A. A. Vel.) 02,7; MLAJŠI PIONIRJI: 1. Rado-van Gaber (G. Š. Vel.) 49,4, 2. Gorazd Šalej (M.P.T. Vel.) 54,0, 3. Zoran Zager (B. R. Šošt.) 56,0, 4.
175 tekmovalcev za Kajuhov memorial
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
OBVEŠČA IN PRIPOROČA
Priporočamo vam, da obiščete restavracijo „JEZERO", kjer vam nudimo vsak dan sveže postrvi.
Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici vas zabava kvartet „LORDOVI".
MINI GOLF ŽE REDNO OBRATUJE.
Restavracija JEZERO vas vabi!	'
Na Golteh sta Partizan Šoštanj in SK Velenje priredila 19. tradicionalno spominsko tekmovanje v veleslalomu za Kajuhov pokal.
Na 1300 m dolgi progi s 320 m višinske razlike in 50 vratci, ki jih je postavil trener Rudi Ževart, je nastopilo 175 tekmovalcev iz 20 klubov Slovenije. Za mlajše mladince je tekmovanje veljalo tudi za kategorizacijo. Mladi smučarji so dosegli tudi najboljše rezultate.
Tako so Kajuhove plakete dobili kar trije mlajši mladinci in en član. Zlato plaketo je osvojil Sašo Oblak iz Jesenic, srebrno Tone Koželj iz Slovenj Gradca in Jurij Potočnik iz Raven (član), bronasto pa Sandi Kavčič Olimpija Ljubljana.
Prehodni Kajuhov pokal so med člani osvojili tekmovalci iz Črne na Koroškem. Mladinski pokal je Spadal tekmovalcem iz Jesenic.
Ob svečani podelitvi pokalov, plaket in diplom najboljšim, je predsednik Partizana Šoštanj Rudi Bajec poudaril, da ima letošnje tekmovanje posebno obeležje, saj praznujemo 30 letnico Kajuhove smrti in pohoda slavne XIV. divizije, ki je na tem področju, kjer je potekalo tekmovanje, končala svoj zmagoviti pohod.
REZULTATI:
MLAJŠE MLADINKE (20 tekmovalk): 1. Špela Blažej (Olimpija) 1.24,2, 2. Barbka Jug (Izletnik) 1.26,3, 3. Barbka Dvoršek (Izletnik) 1.26,9; MLAJŠI MLADINCI (80 tekmovalcev): Sašo Oblak (SD Jesenice) 1.17,9, 2. Tone Koželj (SL. GR.) 1.18,4, 3. Sandi Kavčič (SK Olimpija) 1.18,8; 23. Igor Pečovnik (SK Velenje) 1,35.9, 26. Vojko Petek (Velenje) 1.36,7; STAREJŠE
« 99
SIGMA"
-ŽALEC
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
NOVO NA TRGU
PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO
-	specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv In odpadkov
-	gori od a do 20 ur
z enkratnim polnjenjem
-	velik emajliran bojler kapacitete 1501
-	odlični izkoristek moderna oblika
-	mali gabariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapiacitete od 30,000 do 50,0(00 kcal/h
0
f i
MLADINKE (6 tekmovalk): Senja Jezernik (Izletnik) 1.30,4, 2. Mateja Štajner (SK Velenje) 1.54,7; STAREJŠI MLADINCI (20 tekmovalcev): 1. Božo Semko (Branik) 1.23,0, 2. Darko Ajster (Branik) 1.25,2, 3. Darko Štular (Triglav) 1.28,2, 4. Božo Pečnik (Črna) 1.36,4. • 5. Bojan Gorza (Črna) 1.36,6, 6. Rajko Špital (Velenje) 1.47,9; ČLANI (49 tekmovalcev): 1. Jurij Potočnik (Ravne) 1.18,4, 2. Jože Štifter (Črna) 1,24,2, 3. Ivan ' Srebre (Črna) 1.24,4, 9. Marjan Pre-log (Šoštanj) 1.30,5, 13. Zdenko Si-lovšek (Šoštanj) 1.39,8, 14. Ropret Tašler (Šoštanj) 1.41,2, 15. Darko Kaiserberger (Velenje) 2.10,5, 16.< Savo Lah (Velenje) 2.20,7; EKIPNO - MLADINSKI POKAL: 1. SD Jesenice 4,04,0, 2. SK Branik 4.05,5, 3. Transturist Škofja Loka 4.11,2; ČLANSKI POKAL: 1. SK Črna, 2. TVD Šoštanj, 3. SK Velenje.
REDNI KINO VELENJE
Sobota, 30. marca ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni western PLOHA DOLARJEV. Režija: Maurizio Lucidi. Igrajo: George Hilton, Hunt Powers, Walter Barnes, Sarah Ross.
Nedelja, 31. marca \ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni western PLOHA DOLARJEV
Torek, 2. aprila ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni film LJUBEZEN V FIRENCI Režija: Mauro Bolobnini. Igrajo: Massimo Ranieri, Lucia Bose, Ottavia Piccolo, Tina Aumont
Sreda, 3. aprila ob 17.30 in 19.30 francoska barvna komedija DOBRA KUPČIJA V MARSEILLE.
Četrtek, 4. aprila ob 17.30 in 19.30 francoska barvna komedija DOBRA KUPČIJA V MARSEILLE
Petek, 5. aprila ob 17.30 angleški barvni film RDEČI BARON Režija: Roger Corman. Igrajo: John Philllp, Don Stround, Barry Primus.
Sobota, 6. aprila ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film RDEČI BARON
Nedelja, 7. aprila ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film RDEČI BARON
KINOGLEDALIŠČE
Ponedeljek, 1. aprila ob 20. uri italijanski barvni film LJUBEZEN V FIRENCI
Petek, 5. aprila ob 18. in 20. uri ameriški pustolovski film TARZA-NOVO TAJNO BLAGO. V glavnih vlogah: JOHNY WEISSMULLER in MAUREEN 0'SULLIVAN
ZEMLJIŠKO PARCELO v velikosti 6400 kvadratnih metrov, ležečo ob asfaltni cesti v Podkraju pri Velenju prodam Na parceli stoji stara hiša z električnim In vodovodnim dovodom iz Velenja. Z obstoječimi ustreznimi dovoljenji sta na omenjenem zemljišču možni dve gradbeni parceli. Naslov v uredništvu lista,
PROSIM OČIVIDCA pri prometnem dogodku, dne 16.3.1974 okrog 17; ufe, pred trgovino Standard v Velenju med voznikoma „AMIJA" in motoristom, da se javi proti nagradi na Jenkova 1, Jože Pireč-nik.
RAZVEZANA - srednjih let, z enosobnim stanovanjem, želi spoznati moškega od 35 do 43 let. Cenjene ponudbe pod šifro „LOCEN Z AVTOMOBILOM".
AVTO AMI - 8 zlatorumene barve takoj prodam zelo poceni. Letnik 1972. 28.000 km. Golčar, Jenkova 6/45, Velenje
Andrej Jelen (A. A. Vel.) 57,6, 5. Franc Korber (B. L. Šmartno) 57,8; STAREJŠI PIONIRJI: 1. Mitja Horvat (G. Š. Vel.) 47,9, 2. Marko Kol-šek (A. A. Vel.) 50,6, 3. Mitja Bajec (B. R. Šoštanj) 50,9, 4. Andrej Maye» (A. A. Vel.) 53,0, 5. Janez Maze (B. R. Šoštanj) 54,5; MLAJŠE MLADINKE: 1. Suzana Zager (B. R. Šošt.) 56,0, 2. Karmen Baje (B. R. Šošt.) 01,6, 3. Saki Janežič (06,0,4. Metka Vrtovec (A. A. Vel.) 06,8, 5. Biba Basle (G. Š. Vel.) 0,7,0; STAREJŠE MLADINKE: 1. Mateja Delak (G) 46,6, 2. Mateja Štajner (G) 52,0, 3. Janja Turnšek (G. V.) 57,7, 4. Alenka Kešpert (RŠC VeL) 58,3; ČLANICE: 1. Ne-venka Kugonič (Gimn. Vel.) 45,4; MLAJŠI MLADINCI: 1. Tone Koželj (Gimn. Vel.) 37,6, 2. Igor Pečovnik (G. Vel.) 42,8, 3. Vojko Petek (B. L. Šmartno) 44,2, 4. Marko Vučina (G. Vel.) 45,4, 5. Zoran Bistrički (A. A. Vel.) 46,3; STAREJŠI MLADINCI: 1. Vojko Sti-plovšek (Gimn. Vel.) 40,8, 2. Vojko Arlič (RŠC Vel.) 43,5, 3. Rajko
smučanje
Špital (RSC Vel.) 44,2, 4. Drago Kremker (RŠC Vel.) 44.6, 5. Bojan Javornik (RŠC Vel.) 45,6; ČLANI-1. Igor Penšek (RŠC Vel.) 38,0, 3. Miran Špička (RŠC Vel.) 41,5 3 Ado Cverlin (Gimn. Vel.) 42,2 4 Aco Sagmeister (RŠC Vel.) 42,9, 5 Darko Kaisersberger (RŠC Vel.) 43,3.
Iščemo KNJIGOVODKINJO za honorarno delo. ,,N AŠ ČAS" —VELENJE
Dom kulture Velenje, TOZD TISKARNA, razpisuje prosto delovno mesto
SAMOSTOJNI FINANČNI KNJIGOVODJA
Pogoj: .ekonomski tehnik s triletno prakso. Nastop službe je možen takoj.
Prošnje pošljite na naslov: Dom kulture Velenje, TOZD Tiskarna, Titov trg 4.
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
ERA VELENJE
OZDSKUPNESLUŽBE
RAZGLAŠA prosto delovno mesto
ADMINISTRATORJA v izterjavah
POGOJI: Ekonomski ali administrativni tehnik - lahko tudi začetnik.
Prijave pošjlite na upravo podjetja ERA Jenkova 6 do 6. 4. 1974
/r?..
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
nujno išče	v
TELEFONISTA
za določen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo okvirno poznati delo občinske skupščine in
njenih organov.
Interesenti naj se javijo pri tajniku občinske skupščine.
V prometni nesreči je tragično preminil učenec našega 6.c razreda
ZLATK0 TAMSE
Staršem in drugim svojcem izrekamo iskreno sožalje. Učenci in učitelji osnovne šole Anton Aškerc Velenje.
-
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in ome
EME FRIŠK0VEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede ih pevcem.
ŽALUJOČI:
"V
hčerki Emica in Mira z družinama, sin Branko in ostalo sorodstvo.
# AKTUALNA NOVICA $
Lani smo aradili
Investicijska delavnost je bila tudi v letu 1973 v občini Velenje v velikem razmahu. Gradili smo: vzgojno varstveno ustanovo v Velenju, blagovnico STANDARD, Zdravstveni dom, poslopje tehniških šol, nove prostore za Modni salon, bencinsko črpalko, tržnico in trgovino Center, nadalje smo urejali prostore avtošole in igrišče-za tenis v Velenju ter Telovadnico solidarnosti" pri osnovni šoli Biba Roeck v i. Rekonstruirane in modernizirane pa so bile ceste 'enj, v Skorno, do Laz, Kavč in Bevč ter skozi Staro
INŠPEKTORJI NA DELU
Tehtanje poštenosti mesarjev
Velikokrat slišimo tarnanje gospodinj: Danes sem dobila zelo slabo meso. Same kosti. Pa še tako mastno. Le kdo ga bo jedel. Če gospodinja pošlje v mesnico otroka ali celo moža, tedaj pritožb glede slabega mesa sploh ni konec. „Pa še posebej sem mu naročila-možu ali otroku, da boja gledal, kakšen kos mu bo odrezal-mesar," pripovedujejo svojim sosedam in znankam. In tako naprej..
Tudi sam sodim med tiste trpine, ki morajo kdaj pa kdaj k mesarjem in potem poslušati očitke zaradi slabega mesa. Zato meje v petek, 22. tega meseca zelo razveselilo povabilo z občine naj se ob dvanajsti uri udeležim akcije, ki bo pokazala, kakšno meso prodajajo mesaiji - torej kakovost prodanega mesa in če tehnice kažejo prav — poštenost mesaijev. Z velikim veseljem sem se udeležil akcije, ker*nisem hotel zamuditi priložnosti, da končno le zvem, kdo ima prav: gospodinje ali mesaiji.
Poštenosti mesaijev niso ugotavljali le v velenjski občini. Na pobudo republiškega tržnega inšpektorata je akcija potekala istočasno v vseh večjih slovenskih mestih.
Ob 10. uri se je sedem naku-povalcev skupaj z inšpektorji odpravilo v osem mesnic. Podobno akcijo so velenjski inšpek-toiji-tržni, veterinarski in sanitarni izvedli že novembra lani. Takrat so mesaija, ki je prodal meso prvi v ta namen izbrani stranki takoj poklicali na občino, kjer so nato inšpektorji ugotavljali kakovost, pravilnost teže
in cene. Ko so s prvim opravili, so poklicali drugega, nato tretjega in tako naprej do zadnjega. Med prvim in zadnjim mesarjem je bila precejšnja časovna razlika; zato inšpektoiji niso mogli preprečiti morebitne medsebojnega obveščanja med mesaiji.
V petek pa so stranke vstopile hkrati v naslednje prodajalne: Tržnico, Poslovalnico 29, Standard, Market na Efenkovi, Market T Gorenje, NAMA — vse v Velenju -ter v Mesnico 2 v Šoštanju in KG Škofja loka poslovalnica Pesje. Takoj zatem, ko so mesaiji stehtali mesoln napi-
sali ceno, so prejeli vabilo, naj se še isti dan zglasijo na občini.
Kupljeno meso so inšpektoiji pregledali, ocenili njegovo kakovost, nato pripravili tehnico, seveda gramsko in še zelo točno povrhu. Ob dvanajsti uri je vstopil prvi prodajalec. Začelo seje tehtanje njegove poštenosti. Inšpektoijeva tehnica je pokazala, da primanjkuje pol deke mesa. Prodajalec je to razliko opravičil s tem, da je nekaj vode iz mesa popil papir ter pristavil, da je njemu kot mesarju zelo težko tehtati na pol deke natančno. Glede kakovosti inšpektoiji niso imeli pripomb. Te pol deke mu niso šteli v zlo. V prodajalno se je vrnil brez kazni.
Vstopil je drugi. Pokopala ga je kost, ki organoleptično ni odgovarjala. Ali po domače -smrdela je. Prodajalec je zatije-val, da ni kriv, če so mu takšno kost poslali iz Celja. Ker potrošnika ne zanima od kod je kost, mu je tržni inšpektor izrekel mandatno kazen 80 dinarjev. Še preden je prodajalec segel z roko v žep, je pripomnil, da gre raje za hlapca kot pa da bi bil še naprej mesar.
Vstopil je tretji. Brez pripomb. Četrti — brez pripomb.
Tudi pri petem prodajalcu je bila sporna kost. Zagovarjal se je, da je takšno dobil dan poprej iz Celja. Pa tudi na tehtnici ni bilo vse tako kot bi moralo bitiT
Smrdljiva kost ga je veljala 80 dinarjev.
S šestim so inšpektoiji spet zelo hitro opravili.
B.p.
Prišel je sedmi. Pri njem se je dokazovanje nepravilnosti kar malce zavleklo. Ko je stranka kupila meso, je zahtevala naj ji na blok zapiše tudi težo. Prodajalec je moral upoštevati strankino željo. Spremenil je tudi ceno in
tavljanje kakovosti tega živila, ga ne bi nikoli dal v lonec. Del mesa je bil močno prekrvavljen in organoleptično sploh ni odgovarjal uživanju. Tudi prodajalec je pritrdil inšpektorjevi ugotovitvi. Vzel je v roke nož in odstranil za sedemnajst deka-gramov obrezlin od 56 dkg, kolikor jih je stranka kupila. Obrezli-rie so ga osiromašile za 300 dinarjev.
stranka je tako prihranila še nekaj drobiža. Ko mu je inšpektor povedal, da ga bo površnost stala 80 dinarjev, se je začel pritoževati; „tudi drugi se zmotijo. Nastradamo pa navadno le mesaiji."
Na mizi je ostal le še kup mesa. Čeprav nisem mesar, še manj kakršen koli strokovnjak za ugo-
Prav gotovo si bo marsikatera gospodinja in drugi kupci mesa meli roke, potem ko se bodo seznanili z rezultati te akcije. Mislim, da se je porazno končala za mesarje, saj so kar trije od osmih morali plačati mandatno kazen 80 dinaijev, eden pa celo 300 dinarjev.
y noči od 21. na 22. mi do zdaj še neznani vlomile v Velenju v zimsko kop Razbil je šipo in tako pi notranjost. Tu je brskal p dalih in odnesel priročno gajno v kateri je bilo 1.61 narjev. S seboj je vzel tu škatlic različnih cigaret, mandir velenjske postaje nam je povedal, da so ta sledi in se tudi njemu, kot gim pred njim, ne bo uspeli ti pred roko pravice.
Nekaj minut po eni u polnoči pa je neznanec vlomiti v velenjsko pošto. 1 vo namero so mu prepreč novalci iz bližnjih hiš, ki a li ropot. Morda gre za iste rilca, ki je vlomil v zimski
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Voznik tovornjaka Mil tevski je zaradi kratke van razdalje pred semaforskii žiščem v Velenju na F cesti od zadaj zadel tovi naložen z betonsko opeko. Mitevski je bil lažje poško in ni rabil zdravniške po gmotne škode pa je za 15.500 dinarjev. Do nesi prišlo zaradi tega, ker se semaforju prižgala rumen zadaj vozeči voznik pa je da bosta oba še prevozil žišče.
PONESREČENCA ODPELJAL NA SVOJ DOM
Z osebnim avtomobili št. CE 418-51 je Ivan Jo Družmirju zapeljal iz pa" prostora na občinsko zaprl pot kolesarju s l motorjem Dragu Sršu. 1 je trčil v sprednji levi I čeprav se je hotel izog' zavil v levo. Poškodova ga Srša je avtomobilist ( na svoj dom, kasneje zavoljo poškodb na mošnj nih in prsnem košu od] slovenjgraško bolnišnici Jevšnik nesreče ni prijavi
GORELO V STOLP
Kakšna sreča je bila, d dve stanovalki iz stolpniaj leški 19 vrnili domov vz|' jutranjih urah. Ko stal vežna vrata, sta takoj j dim, ki se je vil po ho velike stanovanjske hiše.
Neprevidnež je najb vrgel ogorek ali nepi ogenj v jašek za smeti in ol so se vžgali. Hitro posi' velenjskih gasilcev je p« katastrofo, ki bi Mal usodna za marsikaterega! valca. Dim je že vdiral »I stanovanja in počitka | ljudje bi se lahko pri s dušili. Nastal pa bi lahko t^ lik požar.
Na cesti II. reda.v! blizu hiše št. 84 je ko zapeljal na sredino cest , ker je nameraval zav levo. Tega je prehitel
I osebnim avtomobilom ko Meh. Zadnji trenuti opazil namero voznika sa s pomožnim moto Ivana Brišnika in je močno zavrl, da je avti bil bočno obrnilo. Pri ti avtomobilist zadel kole \ ki si je pri padcu zlomi i nogo. Gmotno škodo so nili na blizu 2.500 din
V AVTOBUS
Z neprimerno hiti je pripeljal v pregledi! nek Zvonko Cerkovnik v Škalah pri Velenju za avtobus, ki ga je proti stovcu vozil Anton Bari
ZMIKAVTI NA DEL
Na velenjski postaji mil nam povedali, da je nez 21. marca odvil zaganjač iz nega avtomobila, last Lj. delja, ki je bil parkiran na snikovi 7.
Od sobote na nedeljo odpeljali do zdaj neznani s štiri mopede, ki so jih nepu lastniki pustili nezaklenjeni gostilnami v Velenju in Pre Dva mopeda so milični našli. Velikokrat smo že o| jali lastnike mopedov n puščajo na prostosti nezal ne mopede. Tudi tokrat so zmikavti zaradi tega lahko
ODNESEL ROČNO BLAGAJNO
-
t PODRL KOLESARJA
Elfrida Ambrožič
« ,< ... S^f,	,
Ivan Malenšek
1
Nerazumljiv in vsega obsojanja vreden ukrep italijanske vlade je upravičeno izzval val ogorčenja vseh naših narodov in naprednega sveta. Poznamo apetite italijanskih iredentističnih in neofašističnih krogov po našem ozemlju, ki pa še nikdar niso odbili podpore v italijanski uradni politiki.
MILAN KOJC, prosvetni delavec OŠ Mozirje: „Sma-Jram, da so zahteve italijanske vlade popolnoma nezakonite. To ozemlje sije Italija pridobila šele po prvi sve-, tovni vojni, pred tem pa je potekla meja Avstro-Ogrske na ozemlju, ki je še daleč izven cone A. V kolikor se je dalo „barantati" z bivšo kraljevino Jugoslavijo, to z nami nikakor ni mogoče. Italijanska vlada naj bi raje razmišljala, kako bi zagotovila vsemu življu našega rodu, ki je ostal onkraj meje vse narodnostne pravice in na ta način ustvaijala trdno vez med obema državama. Zahteve po ozemlju cone B so notranje težnje iredentističnih in neofašističnih krogov, ki hočejo s pritiskom na sedanjo vlado porušiti dvajsetletno plodno in prijateljsko
sodelovanje. V primeru trmo-glavljenja, se jim bomo še bolj odločno kot leta 1953 postavili v bran. Nikogar ne napadamo, pred vsakim napadalcem pa se bomo branili z vsemi silami. Malo je poznanih primerov v zgodovini, da bi se poraženec v vojni pogajal z zmagovalcem."
JOŽICA JOGER, delavka občinske uprave Velenje: „Novico o ukrepu italijanske vlade sem sprejela z ogorčenjem, še toliko bolj, ker sem doma iz Primorske in imam tam tudi vse sorodnike. Ta zahteva italijanske vlade je popolnoma neupravičena saj vsa zgodovina govori, daje to slovensko — jugoslovansko ozemlje. V Londonu smo se leta 1954 odrekli coni A samo v korist svetovnega miru. Menim, da je ta nota itali-
janske vlade posledica njihove notranje krize, saj se je po vojni izmenjalo že dvajset vlad in tako poskušajo prikriti svojo lastno krizo. Vedno znova pa skušajo rovariti proti nam iredentistične sile, ki že dolgo postavljajo ozemeljske zahteve. V primeru kakršnekoli agresije bi z vsemi močmi tako kot ostale ženske pomagala pri obrambi domovine."
MARTIN HAISINGER, receptor občinske skupščine Velenje: „Enkrat smo že v korist svetovnega miru popustili pri naši upravičeni zahtevi, saj nam je še dobro v spominu leto 1953 in Trst. Dobro se spominjam, kako je bilo v Franciji, ko seje formirala Prekomorska brigada in so vanjo vstopili tudi zavedni italijanski delavci. Mislim, da je tudi danes tako in da so zahteve po naši zemlji plod reakcionarnih sil v Italiji ne pa proletariata. Vlada je popustila določenemu krogu
ljudi, ki so sovražno usmerjeni proti nam. Mislili smo, da bo londonski memorandum garancija in podlaga za kasnejše dobre odnose med državama. Prepričan sem, da tudi današnja generacija ne bo dopustila, da bi si kdorkoli prilaščal naše ozemlje."
ELFRIDA AMBROŽIČ, sekretar ZPM Velenje: kovico sem začudeno sprejela. Najprej sem menila, da je to naveden „kiks" posameznika v zunanjem ministrstvu, da pa bi bilo to stališče italijanske vlade, se mi je zdelo neresnično. Človek enostavno nima besed,dabiizrazil ogorčenje. Vzrokov za tak postopek sploh nimajo, ker se mora vsaj njim zdeti meja realna. Kmalu po vojni smo bili premalo zahtevni, ker mi imamo pravico zahtevati ozemlje, oni pa sploh ne. Napravili smo kompromis zato, da smo ohranili mir v svetu. Uredijo naj raje enakopravne odnose za manjšine, ne pada zahtevajo ozemlje. Ozemlje,
ki jo je močila kri naših ljudi bi moralo biti naše, ker mi nismo bili nikoli napadalci. Kakršnemukoli agresoiju se bomo postavili po robu."
IVAN MALENŠEK, upokojenec Velenje: „Kot udeleženec NOB me je zelo presenetil ukrep italijanske vlade in to prav v času, ko si vsi napredni naro.di prizadevajo ohraniti mir v svetu. Kje bi bil mir, če bi vse evropske države zahtevale revizijo meja. Znano je, da so bili oni v Hitlerjevi koaliciji poraženci, zato je italijanska vlada lahko zelo zadovoljna s tistim kar ima. Že v Londonu niso bile uresničene teritorialne zahteve Jugoslavije. Od teh zahtev je odstopila samo, da se ohrani mir v svetu in da se bi na tej dobri volji gradili prijateljski odnosi. Če bi Italijani nastopili s silo bi osebno in z vsemi materijalnimi	sredstvi
aktivno nastopil v boju proti iredentističnim težnjam."
LIZA PODPECAN -KUHAR
Jožica Joger
Martin Haisinger
Milan Kojc