titovo velenje, 26. oktobra 1989 številka 41 (997), cena 12.000 dinarjev IZ VSEBINE: 3. Razvojna snovanja 4. Razmišljanja inovatorjev 5. Solidarnost z bolnimi 6. Mi in okolje Podelitev najvišjih občinskih priznanj v vzgoji in izobraževanju Vzgoja od otroštva do zorenja je odgovorno in plemenito delo r■ Gorenje n V življenju učitelja in vzgojitelja je bolj malo trenutkov, ko smo mu pripravljeni dati priznanje za delo, za njegove napore pri vzgoji in izobraževanju mladega rodu. Ni pa malo tistih lepih trenutkov, ko svetle oči nadebudnežev izražajo hvaležnost in otroško ljubezen; trenutkov, ko se veselijo svojih uspehov, čeprav tudi majhnih in na videz nepomembnih. Gotovo pa ni ne tako majhna, niti tako nepomembna slovesnost, bila je prejšnji četrtek v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Titovem Velenju, na kateri so se letos že šestič na sicer skromen način oddolžili 31 pedagoškim delavcem, mentorjem, organizatorjem, skupnostim, društvom, zvezam in posameznikom, ki so bili posebno prizadevni ter uspešni pri deliu na področju vzgoje in izobraževanja v naši občini. Letošnjim Šiliho-vim nagrajenctem je ob tej priložnosti sprregovoril podpredsednik Soccialistične zveze Slovenije, alkademik Ciril Zlobec. Med drugim je poudaril, da je učiteljski poklic nadvse zahteven, odgovoren, poln najrazličnejših preizkušenj, v katerem so otroci največji kritiki njihovega dela. Nadvse tehtno v njem je vzgoja od otroštva do prvega zorenja, ki ob prirojenih sposobnostih in lastnostih oblikuje osebnost. »Že to, da sprejmete človeka v najobčutljivejši dobi in ga kasneje s popotnico »date« v svet odraslih, ste opravili veliko in nadvse odgovorno delo. Le z dviganjem kakovostne ravni življenja in dela bo slovenski narod, že v preteklosti in tudi v sedanjih časih postavljen pred težke preizkušnje, kos novim napornim nalogam.« Svojo pokončnost je, po besedah slavnostnega govornika, ta dokazal ob sprejetju ustavnih dopolnil. Odločnost, možatost in dostojanstvo pa bo zaradi svoje majhnosti gotovo moral dokazovati v vsakdanjem življenju tudi v prihodnje. In prav pri tem je vloga učiteljev in drugih pedagoških delavcev nadvse pomembna. Svoja razmišljanja o narodu in njegovih nalogah v bodoče je Priznanja so skromna, moralna oddolžitev za njihovo požrtvovalno, uspešno delo, zahvala za zvestobo in pripadnost, hkrati pa spodbuda in obveza za naprej. akademik Ciril Zlobec sklenil z recitalom svojih pesmi na temo besede: Časa, Vse je tvoja prst beseda, Koliko besed za sleherno besedo. Kje je moj glas ter Beseda. Člane odbora za podeljevanje Šilihovih priznanj pri občinski izobraževalni skupnosti je pri obravnavi prispelih vlog vodilo dvoje: izkazanje in uporabljanje tistega odločujočega navdiha, nadarjenosti in ustvarjalnosti, zaradi česar je delo učitelja tako specifično ter uresničevanje prepričanja in odgovornosti, da je učitelj ustvarjalec duhovne podobe človeka jutrišnjega dne, v katerem je znanje edini obet za prihodnost. Na osnovi teh krite- rijev si je najvišje občinsko priznanje s področja vzgoje in izobraževanja za leto 1989 zaslužila za dolgoletno, posebno uspešno in življenjsko delo Marija Žužek. Med letošnjimi dobitniki nagrad in priznanj s področja vzgoje in izobraževanja je bilo še 13 prejemnikov Silihovih značk, prav toliko jih je prejelo Šilihova priznanja, štirje pa priznanja občinske izobraževalne skupnosti. Nagrajencem in vsem, ki so se prejšnji četrtek zvečer zbrali v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju, so se v kulturnem delu prireditve predstavili člani mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj. Njihovemu ubranemu in nadvse kakovostnemu petju so vsi burno zaploskali. Družbene dejavnosti Bo potrebno interventno ukrepanje? Težav, takšnih in drugačnih, na področju družbenih dejavnosti v naši občini nikoli ni manjkalo. V zadnjem času pa je pomanjkanje denarja zbilo dno v zdravstvu, otroškem varstvu in izobraževanju. Zaradi restriktivne politike, ki jo je v prvem polletju letos narekovala interventna zakonodaja ter vrste drugih okoliščin so sisi družbenih dejavnosti naše občine sklenili obravnavano obdobje z izgubo. Čeprav smo se v občini dogovorili da 10,1 odstoten delež" družbene proizvodnje namenimo za te namene, nanj naravnali plane, obstoječe prispevne stopnje ne omogočajo uresničevanja sprejetih programov v družbenih dejavnostih. Izgube po mnenju delegatov skupščin otroškega varstva in zdravstva niso bile dovolj tehten razlog za dvig roke za višje prispevne stopnje. Na izrednih oktobrskih sejah skupščin so bili namrčč proti dodatnemu financiranju dogovorjenih programov, za katere so sicer na začetku leta tudi sami glasovali. Za višje prispevne stopnje so se odločili le delegati skupščine občinske izobraževalne skupnosti in tako naj bi bile težave do konca tega leta kolikor toliko uspešno prebrodene. Delegati občinske zdravstvene skupnosti bodo imeli ponoven sklic seje skupščine te skupnosti, na kateri naj bi dobili še nekatera dodatna pojasnila oziroma se še temeljiteje seznanili s težavami na tem področju. Povsem odprto pa ob tem v tem trenutku Predstavili »Dvignjeni zastor« ostaja še otroško varstvo, kjer delegati zbora uporabnikov že na drugi izredni seji pred štirinajstimi dnevi znova niso potrdili predlaganih višjih prispevnih stopenj. Vsi upi, da bomo v občini vendarle lahko financirali dogovorjene programe družbenih dejavnosti, so sedaj uprti v delegate vseh treh zborov občinske skupščine. Ti naj bi namreč na bližnjem zasedanju še enkrat tehtali to problematiko. Kaj pa, če se bodo tudi ti odločili tako kot so se delegati izrednih sej skupščin otroškega varstva in zdravstva? Na komiteju za družbene dejavnosti naše občine menijo, da se ob resnično zavzetem in odgovornem obravnavanju tega področja, kaj takega ne more zgoditi. Če pa temu ne bo tako, bo moral »vzeti vajeti« v svoje roke občinski izvršni svet in v bližnji prihodnosti predlagati interventne ukrepe za rešitev teh vprašanj. Zavedati se je namreč treba, poudarjajo na komiteju, da pravic in programov ne zagotavljajo le občinski sisi družbenih dejavnosti, ampak so to širše sprejete pravice in obveznosti in bi jih konec koncev morali tudi v naši občini izpolnjevati. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da neuspešno dogovarjanje v delegatskih klopeh okrog višjih prispevnih stopenj izgubo poglablja, da ostajajo neplačani visoki računi v zdravstvu, ki jih bo tako ali drugače treba pokriti. Že v tem trenutku to ni enostavna naloga, kaj šele čez nekaj časa. Tudi ukinitev participacije v zdravstvu, o kateri so se izrekali delavci naše občine na torkovem referendumu, ne prinaša ustreznih rešitev iz krize. Ob odločanju o takšnih zadevah pa gotovo ne bi smeli tudi mimo napovedanih dogajanj v družbenih dejavnostih v prihodnjem letu. T. P. V Zavodnjah je : Kulturni center kot izdajatelj skup pa j z avtorjema Vanetom Gošnikaom in Petrom Rezmanom pripraavil predstavitev četrte knjige iz zbirke Šaleški razgledi. Knjiga, , ki nosi naslov »Dvignjeni zastonr« združuje in zaokrožuje ekološlska pa tudi družbena zaznavanja olobeh avtorjev, ki sta jih dolgo časa a pod tem naslovom objavljala v n: našem tedniku. (bz) | V devetih mesecih prodali na tuje za nad 180 milijonov dolarjev izdelkov i i i I i 18°S] Do konca septembra so Gorenjeve delovne organizacije prodale na tuje za več čkot 180 milijonov dolarjev izdelkov. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je Gorenje povečalo izvoz na tehnološko najzahtevnejše tuje trge za skoraj 12 %. Blizu 97 % vse prodaje na tuje pa je odpadlo na trge s konvertibilnimi valutami. Največji izvoznik poslovnega sistema Gorenje je delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati, ki je do konca septembra izvozila za skoraj 119 milijonov dolarjev izdelkov. Sledijo pa ji Gorenje Bira, Gorenje Glin, Gorenje Mali gospodinjski aparati, Gorenje Elektromotorji, Gorenje Elrad, Gorenje Elektronika Široka potrošnja itd. V primerjavi z lanskom letom pa so najbolj povečali prodajo na tuje v Gorenju Glin, Gorenju Fecro, Gorenju Varstroj, Gorenju Metalplast, Gorenju Mali gospodinjski aparati, Gorenju Muta itd. (an) I I I I I I Novembra programsko volilna konferenca ZKS Velenje Več demokratičnosti V občini Velenje so osnovne organizacije ZK večinoma že opravile volilno programske konference, sedaj pa potekajo priprave na sklic le te v občinski organizaciji ZKS Velenje. V priprave sodi tudi današnji posvet s sekretarji osnovnih organizacij na katerem bodo pozornost namenili tudi tistim aktualnim vprašanjem, ki sedaj v temeljih pretresajo Zvezo komunistov Slovenije. Programsko volilna konferenca ZKS Velenje bo II. novembra. Prav gotovo datum ni najbolj posrečeno izbran, saj je sedaj v razpravi tudi gradivo za enajsti kongres Zveze komunistov Slovenije, ki nosi naziv >Za evropsko kakovost življenja« ter spremembe in dopolnitve statuta Zveze komunistov Slovenije. Iz teh dveh dokumentov veje kopica novih pobud in razmišljanj, ki terjajo dobro razlago in tehten premislek. Njuna osvojitev pa bo zahtevala gotovo vrsto sprememb in dopolnitev tudi v programu naše občinske organizacije Zveze komunistov. Vendar pa to vseeno naj ne bi bila ovira za bližnjo konferenco velenjskih komunistov, saj se občinski program opira na nekatera poglavitna izhodišča iz programa republiške konference ZK. In to prav v tistem delu, ki govori o evropski kakovosti življenja. Na konferenci bodo osrednja vprašanja namenjena organiziranju Zveze komunistov, njenim metodam in oblikam dela, področju političnega sistema, kjer se ob dopolnilih k ustavi SRS odpira vrsta vprašanj ter nadaljnjemu razvoju občine, ki se kljub dosedanjim prizadevanjem še vedno otepa s kopico problemov preteklega načina razvoja. Konferenca naj bi spodbudila in poglobila reformna razmišljanja med komunisti velenjske občine, seveda pa naj bi skušala ob tem čimbolj ohraniti stabilnost organizacije in ustvariti tiste pogoje, ki bodo omogočali, da bodo postavljena hotenja po boljšem, pravičnejšem, humanejšem in vsestransko bogatejšem življenju naše družbe, komunisti s svojimi prizadevanji in ob podpori vseh enako ali podobno mislečih, tudi udejanili. B. Zakošek CVETOČE KRIZANTEME: V Vekosovem Vrtnarstvu ob tem času vsako leto poleg drugega najrazličnejšega cvetja vzgojijo tudi precejšnje število krizantem. Letos so jih vzgojili okrog 24000, kar je nekoliko manj kot prejšnja leta, vendar kljub temu Vekosovi vrtnarji upajo, da bodo pokrili in zadostili vsem zahtevam trga. Štirimesečna nega je bila potrebna, da so danes krizanteme (na sliki) tako bujno cvetoče. Pa še to. Vekosovo Vrtnarstvo bo za trg v teh dneh pripravilo tudi vrsto različnih cvetnih aranžmajev. (b.m) Ob dnevu mrtvih Bliža se 1. november — dan mrtvih. Na ta dan počastimo spomin vseh, ki so nam bili dragi, še posebej pa spomin padlih za svobodo in žrtev fašističnega nasilja. Krajevne organizacije Zveze borcev pripravljajo komemoracije ob vseh spomenikih NOB, kulturne programe pa pripravljajo osnovne šole. Osrednje komemoracije bodo v Titovem Velenju v torek, 31. oktobra — ob 15.20 — pokopališče Podkraj — program izvajajo dija- ki Centra srednjih šol; — ob 16.15 — spomenik talcev na Partizanski cesti v Starem Velenju — program izvajajo učenci OŠ Gustav Šilih; — on 17.00 — pokopališče v Šmartnem pri Velenju (pri ob- novljenem spomeniku talcem) — program izvajajo učenci OŠ Miha Pintar-Toledo; — ob 17.30 — Titov trg v Titovem Velenju — program izva- jajo učenci OŠ Anton Aškerc. Šoštanj 30. oktobra ob 13. uri pri osrednjem spomeniku v Šoštanju Šmartno ob Paki I. novembra ob 8. uri pri osrednjem spomeniku v Šmartnem ob Paki Topolšica 29. oktobra ob 11, uri pri spomeniku — Osnovna šola v Topolšici Škale 30. oktobra ob 15.30 pri spominski plošči — Osnovna šola v Skalah Pesje 30. oktobra ob 16. uri pri osrednjem spomeniku v Pesjem Ravne 29. oktobra ob 16. uri pri spomeniku pri Po-štajnerju v Ravnah CELJSKO OBMOČJE Korak k sodobnejšemu letališču Optimisti menijo, da se korakoma vendarle približujemo sodobnejšemu letališču v Celju. Ne gre seveda za takega kot so si ga pred časom nekateri še zamišljali, ki bi lahko sprejemalo tudi večja potniška letala — dobili naj bi le sodobno urejeno športno letališče. Tudi v tem vidijo mnogi precejšnjo pridobitev; tudi zato, ker naj bi s takim letališčem res tudi kaj pridobivali. Že zdaj se namreč za le- tenje v Celju (oziroma nad njegovo okolico) zanima veliko tujcev. Na sodobnejšem letališču pa bi v primeru potreb lahko pristajala tudi letala, ki bi jih glede funkcije lahko imenovali za »gospodarska«. Celjska skupščina je prav pred kratkim razpravljala o osnutku odloka o ureditvenem načrtu za celjsko športno letališče. Razvojni center pa je osnutek za javno razpravo pripravil že sredi leta 1987. Zanimivo je, da je osnutek vzbudil veliko več zanimanja v žalski občini kot pa v celjski, pa čeprav leži vse letališče (zemljišče) v celjski občini, nad to občino se namreč tudi nahaja zračni prostor letališča in hrup se najbolj čuti prav nad sosednjimi naselji v tej občini. Prav tako pa je zemljišče letališča uporabljajo žalske kmetijske organizacije in kmetje v tej občini. Tako so se po razgrnitvi oglasile žalska kmetijska zemljiška skupnost skupaj s sozdom Hmezad, delovna organizacija kmetijstvo Žalec ter kmetijska zadruga Savinjska dolina. V glavnem se niso strinjali, da postane letališče lastnik zemljišča, kjer je vzletno-pri-stajalna steza. O tem je nekaj razgovorov že bilo in našli naj bi bili vendarle tako ugodno rešitev, da so lahko začeli s sprejemanjem osnutka. Seveda so morali pridobiti tudi vrsto najrazličnejših soglasij; onoga od teh tudi od najvišjih zveznih organov. Zaradi vsega tega stvari seveda ne tečejo hitro — toda tega so se pri celjskem Aero klubu zavedali že od vsega začetka. Pri tako pomembnem objektu pač ni mogoče preskočiti nobene od stopnic, pa se zato včasih zdi, da je mnogo laže dobiti denar (pa čeprav seveda do tega ne bo lahko priti) kot pa nekatera soglasja. Ob upoštevanju, za kak objekt gre in na kakšne razmere in tudi posledice moramo računati, pa je tako tudi prav. (-fk) Savinjsko-šaleška naveza Gremo v Evropo Ubogi otroci — res, prav smilijo se mi. Dolga leta so jih v šoli in doma učili eno, zdaj hočejo od njih, da razumejo drugo. Govorili so jim o tem, da nas bo socializem na hitro pripeljal iz revščine v blagostanje, zdaj jih mnogi opozarjajo, da nam socializem, tak kot pač je, ne more pomagati kaj dosti. Dolgo so jim govorili, da sta dva in dva le štiri in nič drugega, zdaj jih hočejo nekateri prepričati, da ni tako. Tako tisti, pri katerih ob seštevanju teh dveh števil vedno pride manj kot štiri, ali tisti, ki pravijo, da mora biti več. In ne nazadnje: vedno smo jih učili, da leži Jugoslavija v Evropi, zdaj pa mora iz dneva v dan poslušati, kaj vse šele moramo storiti, da bi prišli v Evropo. Vstop v Evropo si seveda predstavlja vsakdo drugače. Eni menijo, da smo prodor-neje zakorakali v Evropo že s tem, ko so nam dovolili odnesti prek meje malo več denarja. Ampak tak naš prodor v Evropo se običajno ustavi že v Trstu, Trbižu, Pliberku ali Upnici. Drugi hočejo v Evropo z drugačnim delovnim časom. Vem za občino, kjer so ponekod že začeli delati po novem. Ampak ta delovni čas ni v vseh organizacijah enak, pa bolj kot na evropski delovni čas spominja na našega tipičnega — po domače, vsak po svoje. Ob vsem tem so tudi nekateri. ki so trmasti in ozko usmerjeni, pa mislijo, da lahko pridemo v Evropo z delom. Z resnim delom, evropsko produktivnostjo in primerno kakovostjo izdelkov. Takih v večini okolij ne poslušajo radi. Raje zamahnejo z roko in porečejo: kaj nam bo taka Evropa, če se bomo vanjo morali prekopati z delom. Seveda so pri nas tudi taki, ki opozarjajo, da nimamo vsi enakih možnosti za vstop v Evropo. Pri tem pravijo, da imamo veliko prednost Slovenci. Vendar ne zaradi bližine zahodne meje, ampak zaradi tega, ker nam k prestopu v Evropo pomagajo tudi predstavniki nekaterih naših bratskih narodov in narodnosti. Na široko nam odpirajo mejo, naj kar izvolimo oditi; le vse to, kar imamo naj pustimo tukaj. Ja, ja, prav zaradi vsega tega različnega, zaradi različnih pogledov, želja in potreb bodo naši otroci verjetno še nekaj časa v precepu. Še vedno jih bodo namreč v šoli učili, da leži Jugoslavija v Evropi — hkrati pa bodo do drugod slišali veliko govoric o potrebah, da vstopimo v Evropo. Morda pa bodo prav mladi poskrbeli, da bomo res v vseh pogledih v Evropi. Ali bomo v Evropi, ali pa nas ne bo — bi morda kdo porekel! (frk) Od tu in tam Žalec: Jubilej in zaskrbljenost Redkokdaj se zgodi, da je kaka organizacija prav ob jubileju deležna tudi veliko drugačne, negativne pozornosti. Tako je bilo v teh dneh, ko je žalski Juteks slavil 50 letnico in ko so zagnali nov obrat za izdelovanje PVC oblog, ob tem ko so jim eni izrekali priznanje za uspešno prestrukturiranje proizvodnje in prodor v svet — med gosti na slovesnosti v petek je bil tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj — so drugi, predvsem krajani Ložnice, opozarjali na negativne ekološke posledice Juteksa. O tem so pred dnevi že tudi spregovorili na eko- W loški tribuni v Žalcu, tovarni pa ■ so že tudi poslali protestno pismo s 169 podpisi. Zahtevajo čistilno napravo in to čimprej. Njihovo opozorilo pa je vsaj v tem primeru naletelo na pripravljenost, saj se tudi v Juteksu zavedajo, da sodijo tudi take naprave k popolni opremi za proizvodnjo. Namestili naj bi jih tako že prihodnji mesec. Laško: Baronov salon in cesarjeva kabina V laškem Zdravilišču so sicer pri razvoju malo za ostalimi podobnimi slovenskimi ustanovami, vendar pa zdaj želijo nadoknaditi vsaj nekaj zamujenega. Pri tem se zavedajo, da so zamudili čas cenenih naložb, pa se zato tudi ozirajo naokoli po sovlagateljih; domačih ali tujih. Med pomembne pridobitve za popestritev ponudbe gotovo sodi obnovljen salon barona von Stei-na. Tega so uredili domala tako, kot je bil tedaj, ko se je tu zbirala dunajska aristokracija na plesih ali družabnih srečanjih. V Laškem bi radi dali novo podobo tudi še nekaterim objektom, ki jih imajo in ki bi bili zanimivi gotovo tudi za tujce. Tako nameravajo obnoviti kopalno kabino cesarja Franca Jožefa, pa tudi Vilo Stein. Celje: 95 let tehtalni-štva V Celju so pred dnevi proslavili 95-letnico tehtalništva oziroma tovarne Libela, ki je naslednica prve tovarne tehtnic, ki jo je na Bregu ustanovil Ivan Rebek. Ob jubileju so odprli pomembno novost: proizvodnjo merilnih pretvornikov. Ta proizvodnja pomeni pomembno osamosvojitev, saj te zahtevne dele (ki pretvarjajo silo mase v električni signal) izdelujejo le najbolj uveljavljene svetovne tovarne. S tem bodo v Libeli seveda nadomestili uvoz, odpirajo pa se tudi vrata za prodajo na tuje trge. V novem obratu, v katerem je za okoli 300 tisoč zahodnonem-ških mark sodobne opreme, so uredili tudi etalon sile, to je naprava za kontroliranje merilnih naprav. To je drugi tak etalon sile — prvega so tudi naredili oni za zvezni zavod za meritve. Libela bo letos izvozila za skoraj štiri milijone dolarjev izdelkov, uvozila pa le za četrtino tega. (-fk) Državno odlikovanje Sadifu Omerčiču Na predlog Predsedstva OK ZSMS Velenje je Predsedstvo SFRJ z ukazom številka 66 odlikovalo tovariša SADIFA OMERČIČA z medaljo zaslug za narod za šestnajstletno neprekinjeno aktivno delovanje na področju brigadirskega prostovoljnega dela širom države. Čestitamo! Vedno marljivi in skromni Sadif je ob tem dejal: »To je priznanje vseh nas skupaj, akcij pa se bom udeleževal še tako dolgo, kot bo mi dovoljevalo zdravje!« Zdrarko Golob ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZA SVOBODO MISLEČEGA SVETA »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965;od 1.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955,.355-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 12.000 dinarjev. Mesečna naročnina 46.500 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 130.500 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 225.000 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. P OK ZSMS Velenje v torek na seji P RK ZSMS Pismo preklicano Eno samo točko je imela petkova izredna seja predsedstva Občinske konference ZSMS Velenje — dogovor o nadaljnih aktivnostih v zvezi z Odprtim pismom Republiški konferenci ZSMS. Razprava, ki je bila burna, v njej pa je s pomirjevalnim tonom sodeloval tudi sekretar RK ZSMS Andrej Verlič, se je končala z glasovanjem — ali sprejmejo povabilo Republiške konference, da se v torek (24. oktobra) udeleže seje predsedstva ali ne. Glasovanje je odločilo, da so mladi v torek na sejo predsedstva RK ZSMS šli. To pa obenem pomeni, da je pismo >preklicano<, vsaj začasno. Za tiste, ki stvari niso spremljali ves čas, naj povemo, da so velenjski mladinci v odprtem pismu Republiški konferenci ZSMS med drugim sporočili, da do nadaljnega ne bodo sodelovali v delu organov in organizacij RK ZSMS, zato ker, so zapisali mam je dosti demokratičnega centralizma predsedstva RK ZSMS, ki je dosegel višek na zadnji volilni seji RK ZSMS; ker vidimo v P RK ZSMS le čredne- ga pastirja, ki se je spremenil iz koordinatorja dela in zastopnika svojega članstva v temeljnega nosilca represije in disciplinira-nja še aktivnega članstva in ker smatramo, da je v takšni organizaciji nemoralno sodelovati.< Prejšnji teden pa so Odprto pismo RK ZSMS in OK ZSMS Velenje napisali na OK ZSMS Ravne na Koroškem. Pismo je bilo reakcija na velenjsko pismo. Korošci vidijo ozadje problematike v tem, da Velenjčanom kljub veliki želji že par let nazaj ni uspelo spraviti, kot pišejo, >svojega človeka< v P RK ZSMS, in da so ob nespretni predstavitvi svojega kandidata pogoreli tudi v zadnjem psotopku. Korošci so glede na to, da je spet odprt postopek evidentiranja za dva člana P RK ZSMS predlagali Velenjčanom, da spet poskusijo, vendar z drugačnim pristopom predstavitve svojega kandidata. Predlagali pa so jim tudi, da prekličejo nesodelovanje predsedstva OK ZSMS Velenje v organih ZSMS. kp) Emona express Policaj je palica j! Piše: VINKO VASLE Zadnjič mi je šef na mizo položil osem vabil za različne seje in sestanke. Od tega so bila tri vabila za tri »najpomembnejše seje« (se razume) istega dne in ob istem času. Zadrego sem rešil tako, da nisem bil na nobeni. In začuda se ni primerilo nič pretresljivega. Hočem samo nazorno pokazati, da se novinarjem tudi v tem pluralističnem času ne godi nič bolje kot takrat, ko je bila pri nas samo ena stranka. Se slabše nam je, kajti vsaka nova zveza pomeni nove sestanke. Priznati pa je treba, da je vse skupaj veliko bolj zanimivo, prava mala avantura, saj tako novinarji srečujemo nove ljudi — smešne in manj smešne, resne in neresne itn. In predsedniki oziroma funkcionarji novih zvez niso več zaščiteni tako kot kočevski medvedje in jih članstvo lahko tudi kritizira. Vrsto let (pet let, lepo prosim) sem spremljal seje nekega našega širokega ali pa razširjenega foruma, potem sem pa svojega šefa blagohotno in ponižno poprosil, če si lahko najde kakšno novo žrtev, ker tistih sej enkrat tedensko preprosto nisem več prenesel. Najprej zato ne, ker so bile na smrt dolgočasne in niti ena ni vplivala na zgodovinsko usodo Slovencev, drugič pa zategadelj, ker sem vse člane tega foruma poznal kot samega sebe. Se več, skorajda za vse sem že vnaprej vedel, kaj bodo povedali, kakšno stališče zavzeli. Pa je lahko šlo za šolstvo, kmetijstvo, obrt, premogovništvo, cestno politiko, bančništvo, inflacijo ali pa za slovensko nataliteto. Vsi so se na vse razumeli in nekateri to še danes skušajo dokazovati. In ker smo no-vinarji-žrtve vse že v naprej vedeli, smo med sejami sprejemali stave (za pivo in kavo) o tem, kdo bo najbolj natančno vnaprej napovedal razpravo kakšnega tovariša. Stari mački smo tako zaslužili kar lepe količine sredstev za vzdrževanje in ohranjanje novinarskega življenja. Nekateri pa so že kar med samo sejo napisali zelo natančna poročila s sklepi vred. Danes je drugače, ker so možni preobrati in presenečenja. Eno takšnih nas je prejšnji teden čakalo na ustanovitvi (bog pomagaj) nove zveze na Slovenskem. Imenuje pa se Zveza za ohranjanje enakopravnosti državljanov. Ker se tu pa tam počutim neenakopravnega sem sklenil, da bi morebiti postal celo njen član, da me zaščiti pred ljudmi, ki me imajo v želodcu. Kar po sedemnajstih letih novinarstva ne sme nikogar čuditi (seštel sem, da imam okrog 2500 hudih sovražnikov). Potem so pa na ustanovni skupščini grmeli, da obsojajo slovenske ustavne spremembe, da je slovenski narod zmanipuliran in da ga je treba osvoboditi, napadli so RK ZSMS, ker je s soprogo Azema Vlassija Nadiro sklenila pogodbo o tiskanju knjige njenih člankov o kosovskem vprašanju (da bi lahko zbrala dovolj denarja za Azemovo obrambo), prizanesli pa niso niti Francu Šetincu, ki privolil, da bo za omenjeno knjigo napisal nekaj uvodnih besed. Ker sem se začel počutiti odveč in neenakopravnega, sem imenovani zbor vljudno zapustil, čeprav so prepotentneži v svoj program zapisali, da moramo biti v državi vsi enakopravni. Kaže pa da so imeli v mislih delitev na tiste, ki so bolj in na tiste, ki so manj enakopravni. Tako smo na Slovenskem dobili novo (neslovensko nravstveno policijo, ki naj bi odločala, kdo bo bolj enakopraven. Hvala lepa in lep pozdrav. Kaže, da je naša policija kriva tudi tega, daje praktično razpadla posebna skupščinska komisija, ki se je ukvarjala s proučevanjem ozadja in posledic ljubljanskega procesa proti četverici. Pred komisijo bi se namreč pred dnevi moralo pojaviti šest uslužbencev državne varnosti, prišlo pa je samo sporočilo, da tovarišev ne bo, ker nimajo nič kaj zanimivega povedati. Komisija se je seveda že dokopala do nekaterih zelo zanimivih dejstev in podatkov (o katerih še javno molči) in postalo je nevarno, da bi končno razkrila vse, tudi tistih nekaj kamenčkov, ki jih še potrebuje za sestavo celotnega mozaika. Če bi se v tujini kdo skušal na tak način kot naši policaji izogniti parlamentarni skupini, bi se zanj slabo končalo — vsaj ob službo bi bil, če ne bi celo kazensko odgovarjal. Kaj bodo na vse to rekli delegati v skupščini, bomo pa kmalu doživeli... France Tomšič, predsednik socialdemokratov, pa je te dni policijo obtožil, da je na sedež njegove stranke prinesla nekaj »bolh« (prisluškovalnih naprav) in da v samem vrhu njegove stranke sedijo tudi vohuni in špijoni. Vse se je začelo z obiskom neznancev v prostorih SDZ, ki so po prefi-njenem vlomu odšli, ne da bi kaj odnesli. Če so pa kaj prinesli, pa se še ne ve ha-tančno. »Bolh« namreč ni tako lahko odkriti. Bilo bi pa v teh časih predvolilnih bojev seveda izjemno politično marketinško dejanje, če bi Tomšiču uspelo obtožbe tudi dokazati. Mali slovenski Watergate. Po krivici pa je mimo nas šla novica, da so delegati slovenske skupščine na zadnjem zasedanju sprejeli osnutek zakona o varstvu podatkov, s katerim naj bi bila naša zasebnost strogo varovana in tudi policija ne bo mogla več kar tako zbirati podatkov o ljudeh, kaj šele, da bi jih — tako kot večkrat v preteklosti — tudi zlorabljala. Ni pa še odgovora na vprašanje, kaj bomo storili z množico »osebnih kartotek«, ki jih čuvajo naši organi. V Grčiji so jih pred mesecem dni na javnem mestu sežgali. Pa tudi pri nas bi bil kar mogočen ogenj. .. Tudi v kombinatu Franc Leskošek-Luka razmišljajo o drugačni organiziranosti Logika povezave elektrarne in rudnika je logika kapitala Razmišljanja o novi organiziranosti slovenske energetike in premogovništva niso nova. Zadnje čase pa je vse več slišati o ustanavljanju javnega podjetja, ki naj bi odnose v tej panogi urejalo preko odnosov kapitala. Ze pred dvemi ali tremi leti, ko je o družbenoekonomskem položaju energetike in premogovništva razpravljala tudi skupščina SR Slovenije je bilo jasno, da bo treba pri organiziranju narediti kak korak naprej in organizacijo prilagoditi ekonomski motiviranosti. Podobno razmišljajo tudi v kombinatu Franc Leskošek-Luka. Da je način povezovanja v slovenskem prostoru, kjer so tri sestavljene organizacije enakopravne (pri čemer je sozd EGS bolj .enakopraven' kot druge) in kjer so nekatere članice povezane v dva sozda z .deklarirano razmejitvijo', ki pa v praksi v bistvu ni bila nikoli opravljena (primer TES je vključen v EGS in kombinat FLL; v EGS zaradi tehnično tehnoloških zadev, v sozd FLL zaradi družbenoekonomskih), ni ustrezno. Tak način organiziranja po mnenju mnogih, ne omogoča dobrega delovanja sistema, v kombinatu FLL pa ugotavljajo celo, da je bil to večkrat tudi razlog, da ni bilo mogoče rešiti težav (češ, najprej se organizacijsko uredite, potem pa pridite na dan z ekonomskimi vprašanji, tudi cenami). Javno podjetje za nakup in prodajo električne energije Rudarsko elektroenergetski kombinat Framc Leskošek-Luka se je ves čas vključeval v razmišljanja o tem, kakšna naj bi bila nova organizirranost energetike in premogovnišštva v slovenskem prostoru. Tako) je tudi predlog, ki so ga izdelalile strokovne službe Republiškega komiteja za energetiko precej podoben predlogu, ki so ga oblikovali v kombinatu. Predlagana je ustanovitev javnega podjetja za nakup in prodajo električne energije. To podjetje naj bi ustanovila država, ki bi na nek način tudi soupravljala v njem. Javno podjetje bi lahko ustanavljalo družbena podjetja proizvajalcev, tako da bi imela v njih pretežni del kapitala. Ta podjetja bi država preko javnega podjetja na nek način tudi nadzorovala in zagotavljala skladnost slovenske energetske politike in njenih ciljev. Javno podjetje in energetska proizvajalna podjetja bi bila brez .posebnih primesi', brez stranskih dejavnosti. Kakšna organiziranost bi bila najustreznejša? Gledano z ek onomske plati, bi bila po mnenju REK FLL najprimernejša oblika ,eno podjetje energetike', ki pa mora v svoji osnovi obdržatii identiteto in samobitnost sedainjih dveh delovnih organizacij na eni strani, na drugi strani pa omogočiti tesno povezanost in enoten nastop navzven. Do takšnega razmišljanja jih je vodilo dejstvo, da je ekonomski interes obeh skupaj kot celote drugačen, kot vsakega zase. V kombinatu namreč pravijo, da če že iščejo najustreznejše variante za zniževanje stroškov, potem je oblika ,eno podjetje energetike' z izdelanim stroškovnim sistemom navzdol, najustreznejša. Poleg tega pa imajo v mislih tudi leto 1993, ko naj bi bile zgrajene čistilne naprave na šoštanjskih termoelektrarnah, in ko naj bi ,šlo' tja 5 odstotkov premoga. Ni namreč možnosti, da bi se rudnik obnašal tržno — tako da bi prodajal premog navzven in tudi elektrarna ne — tako da bi premog kupovala drugje. Tudi v svetu je lignit premog, ki se ne pojavlja na trgu, ampak se v glavnem porabi na mestu samem tako, da se pretvori, oziroma ga pretvorijo v neko drugo energijo. Najpomembnejši razlog za to je gotovo v tem, da cenovno ne bi prenesel večjih transportnih stroškov. Zato je logika povezave elektrarne in rudnika tudi logika kapitala. Tako približno na ta odnos gleda vodstvo kombinata, znotraj kombinata pa se pojavljajo tudi drugačna razmišljanja, kar pa ni nič slabega, saj tak prostor kvečjemu pomaga oblikovati rešitev, ki bi bila najustreznejša. Različni pristopi tudi v slovenskem prostoru Podobno kot v REK FLL je tudi v slovenskem prostoru. Tako je recimo imel poslovodni odbor EGS-a v različnih obdobjih zelo različen pristop do tega ključnega vprašanja. Razmišljali so recimo o tem, da naj bi imeli v Sloveniji eno podjetje v katerem bi bili združeni vsi, razen premogovnikov. Potem je razmišljal o tem, da naj bi ustanovili javno podjetje za proizvodnjo električne energije v Sloveniji in javno podjetje za proizvodnjo premoga za celo Slovenijo. Eno zadnjih razmišljanj pa je, naj bi bilo posebno podjetje elektrarna, posebno rudnik. Ustanovitelj bi bilo javno podjetje, ki bi mu rudnik prodajal premog. Javno podjetje bi ta premog dalo elektrarni. Elektrarna pa bi prodajala energijo javnemu podjetju. Programa ni, zato le volilna konferenca Gorenje — enakopravni partner v razvitem svetu S pravimi ljudmi do nove vsebine V Gorenju se zavedajo, da brez temeljite vsebinske in oblikovne preobrazbe celotnega sistema ni realnih možnosti za njegovo trajno in uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela. »S projektom Internacionalizacije Gorenja želimo priti v razviti svet in v njem obstati. Vendar ne pod kakršnimi koli pogoji in v kakršnihkoli razmerah. Želimo postati dejavni in enakopravni partner,« je te dni izjavil HERMAN RIGELNIK, PREDSEDNIK POSLOVODNEGA ODBORA GORENJA. »Trdno sem prepričan, da so na voljo vsi pogoji, prave razmere, pravi časi in pravi ljudje za temeljito in vsestransko preobrazbo Gorenja. Predvsem pa so prisotni jasna zavest, volja in tudi spoznanje, da moramo to preobrazbo neobhodno opraviti!« Cilj je, kot je znano, preoblikovanje Gorenja v močno, zdravo, razvojno učinkovito in v svet odprto samoupravno gospodarsko združbo (korporacijo), ki bo zagotavljala višjo kakovost življenja v njej zaposlenih delavcev. In kaj menijo o predvideni vsebinski in oblikovni preobrazbi Gorenja najodgovornejši poslovodni delavci delovnih organizacij? »V Gorenju Gospodinjski aparati se aktivno vključujemo v preoblikovanje Gorenja, pri čemer se zavedamo, da gre za velik miselni preobrat v proizvodnih delovnih organizacijah. Naša dosedanja usmeritev, proizvodnja za vsako ceno, se bo morala spremeniti v usmeritev dobičkonosne proizvodnje z najnižjimi stroški in konkurenčno tržno proizvodnjo,« poudarja Ladislav Grdina, predsednik poslovodnega odbora Gorenje Gospodinjski aparati. Martin Marolt, direktor Gorenja Notranja oprema pa ugotavlja, da pri nas »vsi ne vidijo ali nočejo razumeti, da pot v človeka vredno življenje vodi tudi skozi več in bolje delati. V nas samih pa se bosta morala hitro začeti spreminjati hotenje in odnos tudi do dejanskih in ne samo formalnih sprememb.« »Novo Gorenje si zamišljam kot učinkovito in uspešno korporacijo, ki lahko uresničuje ali celo preseže svoje realno postavljene gospodarske cilje. Za novo Gorenje mora biti značilna ino-vativnost, ustvarjalnost in poslovnost, ki zmore snovati in zlasti na svetovnem trgu uspešno uveljaviti nove proizvodne programe,« trdi Henrik Dvoršak, predsednik poslovodnega odbora Gorenje Procesna oprema. »Predlagane rešitve so prvi izredno pomemben korak na poti v novo Gorenje. Pot bo izredno naporna, končni cilj pa mora biti dosežen.« Mirko Ternik, direktor Gore- nja Elektronika Široka potrošnja meni, da bo mogoče »novo Gorenje, ki bo kar najbolj odprto v svet in sposobno tekmovati z najuspešnejšimi sorodnimi formami v svetu, ustvariti samo z vsebinsko in oblikovno spremembo Gorenja v sodobno korporacijo, ki bo delovala po takšnih načelih, ki so poznana v razvitem svetu. Naloga ne bo lahka, saj projekt Internacionalizacije Gorenja terja timsko delo na vseh ravneh, za kar pa bo potrebno zagotoviti primerno motivacijo za sprostitev vseh ustvarjalnih potencialov. »Gorenje Mali gospodinjski aparati bodo kot sestavina kor-poracije Gorenje postali sodobno, v svet odprto samoupravno podjetje. Naša ambicija pa je, da v bodočnosti privabimo tudi kapital tujih sovlagateljev in se preoblikujemo v delniško družbo. Novo Gorenje je jamstvo, da se bo naše podjetje z vidika poslovne uspešnosti izenačilo s konkurenti iz razvitega sveta zlasti po ustroju, načinu delovanja, kot tudi po rezultatih,« zatrjuje Jože Kuder, direktor Gorenja Mali gospodinjski aparati. Janez Živko, predsednik poslovodnega odbora Gorenje Glin pa poudarja, da so se s projektom Internacionalizacije Gorenja lotili »preobrazbe vseh prvin poslovnega procesa v smeri maksi-malizacije učinkov. V Gorenju Glin menimo, da lahko dolgoročno le uspešno izveden projekt Internacionalizacije Gorenja ter kvalitetnejše povezave zagotavljajo perspektivo in nadaljnji razvoj. Prepričani pa smo, da bomo s skupnimi močmi ustvarili osnovo in pogoje da bo delež novega Gorenja pri razreševanju ekonomskega položaja družbe še večji in pomembnejši kot je danes.« »V okviru novega Gorenja bo imel Gorenje EKO bistveno večje možnosti za lasten razvoj v profiliranega proizvajalca kom- ponent. S tem pa bodo uresničeni tako njegovi kot tudi skupni interesi delovnih organizacij Gorenje,« opozarja Vinko Turk, predsednik poslovodnega odbora Gorenje EKO. »Preobrazba Gorenja EKO v proizvajalca komponent temelji na konceptu integralnega strateškega sistema Komponente, ki so ga sprejele vse delovne organizacije Gorenja.« Franc Seme, direktor Gorenje Raziskave in razvoj pa poudarja, da »v novem Gorenju vidimo delavci Gorenja Raziskave in razvoj predvsem bolj jasno strokovno opredelitev odgovornosti in jasno opredeljene medsebojne povezave. Model nove organiziranosti opredeljuje pristojnosti, kar pomeni za nas povečanje obojestranske odgovornosti z jasno opredeljenimi skupnimi temeljnimi razvojno poslovnimi izhodišči ter sodobnejši usmetje-valni sistem vodenja na podlagi ciljev in strategije, ki jih postavljajo pristojni organi upravljanja.« »Kaj v Gorenju Servis pričakujemo od sodobne korporacije Gorenje? Predvsem to, da bomo trdno usklajevali naše razvojne programe in temeljito prispevali k izgradnji močnega Gorenja,« zatijuje Todor Dmitrovič, direktor Gorenja Servis. »Za realizacijo tega cilja bomo morali veliko več narediti na notranji organizaciji našega podjetja in na kadrovskih izpopolnitvah. Jože Stanič, predsednik poslovodnega odbora Gorenje Com-merce ugotavlja, da je »Gorenje že zdaj odprto v svet. Dokaz vpetosti v mednarodno delitev dela je izvoz na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge. Z novim Gorenjem se želimo še bolj približati razvitemu zahodnemu svetu in dati Gorenju še več vitalnosti. Potrebnega pa bo še več znanja in še učinkovitejše delo vseh, da bomo resnično kos zahtevnim nalogam, ki si jih zastavljamo!« »Osnovni namen vključitve Naravnega zdravilišča Topolšica Gorenje je bil v povezovanju in realizciji obojestranskih interesov. S projektom Internacionalizacije Gorenja želimo, med drugim, pridobiti nova znanja za povečanje učinkovitosti poslovanja in definirati trdnejše, na kapitalu temelječe dolgoročne povezave znotraj Gorenja. In ker je bil človek kot delavec, potrošnik in občan vedno v središču interesov Gorenja smo prepričani, da bodo uresničeni tako naši kot Go-renjevi dolgoročni cilji,« trdi Lidija Fijavž-Speh, direktorica Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. uspešni na tujem Občinski k:omite ZKS Moziirje V petek popoldne je bila v na-zarskem delavstkem domu redna seja občinskegaa komiteja ZKS Mozirje. Resnicci na ljubo po dokaj dolgem prelimoni, zato gradiva za razpravo ni nmanjkalo, neodločnosti pri sprejeemanju sklepov in stališč pa tudi nne. Vsaj dva razloga sta zato. Prvi i je nadaljnje slabšanje vloge in mooči zveze komunistov, dragi pa i presenečenje ob programskem ddokumentu (osnutku seveda) za lil. kongres zveze komunistov Slovivenije »Za evropsko kakovost žravljenja«. Gradivo je seveda le pobibuda za razpravo, spodbuda za realakcije, nasprotovanja in potrjevamnje, zanikanje in dograjevanje, mmožnost predlaganja drugačnih n rešitev, drugačnih stališč ia poglededov. In prav v tem je bilo presenečetenje za člane zveze konranistov Zgorornje Savinjske doline. Uvodno točkoko so namenili volilno programsktkim sejam osnovnih organizacij 2j ZK. Ocena znova ni spodbudna, u Največ sej so opravili v septeitembru, vendar še vedno ne povsod; vzrok naj bi bila majhnost (?) osnovnih organizacij. Udeležba je bila slaba in večinoma na robu nesklepčnosti. Poleg tega so v osnovnih organizacijah le vsesplošni kritiki, neuspešno iščejo pravo vsebino dela, prenova v njihovih vrstah pa ni uspela. Res je, da so člani ZK v krajevnih skupnostih nosilci večine akcij in prizadevanj, res pa je tudi, da se izogibajo konkretnim problemom prenove zveze komunistov, da so pri tem nemočni in neučinkoviti. Preveč je kadrovskih praznin. Enako velja za združeno delo, kjer se člani največ ukvarjajo zlasti z gospodarskimi razmerami in reševanjem trenutnega položaja. Zaskrbljuje dejstvo, da je aktivnost osnovnih organizacij kljub kritičnim razmeram v upadanju, novih članov ne sprejemajo več, ob tem pa števila osnovnih organizacij ne želijo zmanjševati. Številčno šibke organizacije (4—6 članov) po krajevnih skupnostih naj bi okrepili s člani Kakorkoli, v kombinatu FLL so prepričani, da je temeljna ideja — povezanost rudnika in elektrarne, vsa morebitna odstopanja od tega pa so samo ,finese', ki temeljnemu cilju sledijo. Tisti, ki ima pravico naj ima tudi odgovornost V Rudarsko elektroenergetskem kombinatu razmišljajo tudi o drugih povezavah znotraj kombinata. Razlog je v tem, da že dlje časa ugotavljajo, da stvari ne gredo kot bi morale, da imajo sicer dobro izdelan .papirnat' sistem povezave v sozd, da pa je zelo malo ekonomskih vzvodov, ki bi omogočali, da se dogovorjeni cilji na nek način tudi uresničujejo. Čeprav oblika organizacije sama po sebi ne zagotavlja dobrega ali slabega dela, pa je vseeno treba poiskati take povezave, ki bodo omogočile, da sistem zaživi kot poslovna oblika, kjer sta pravica in odgovornost v isti ravnini — tisti, ki ima pravico, mora imeti tudi odgovornost. Preprosto povedano, gre za to, da se natančno opredeli na kakšnem nivoju se kaj upravlja, in da je motivacija tistega, ki je za nekaj odgovoren takšna, da ga ni treba z različnimi metodami siliti, da bo nekaj naredil. Princip mati — hči tudi v kombinatu Tako so prišli do možnosti, ki jo omogoča tudi Zakon o podjetjih: REK kot ekonomski sistem ostane, se okrepi. Temeljna povezava med energetiko in ostalimi delovnimi organizacijami pa je urejena po principu mati — hči. Kaj to pomeni? To, da ima energetika v vsakem podjetju več kot polovico kapitala. Tako bo možno skupno definirati cilje in tudi nadzorovati kako se uresničujejo. Poslovna samostojnost vsakega podjetja ostaja ista ali pa še večja kot doslej. Vsak njen del se bo sam odločil kaj in kako — bo v sistemu REK ostal ali ne. Na drugi strani pa je seveda tudi odvisno od energetike, ali bodo te povezave takšne ali ne. Izhajali so iz dejstva, da je sleherna njena organizacija na nek način izšla iz energetike in da je tudi interes energetike, da kapital, ki je sedaj sicer napisan na delovno organizacijo formalno pravno njen, da ga ne kaže izgubljati, in da je vsak organizem, več kot ima členov močnejši. Tudi s stališča razvoja, ustvarjanja novih programov. M. Krstič-Planinc ZK, ki se na delo vozijo izven občine, sekretarjev pa naj ne bi menjavali vsaki dve leti. Razlog je jasen. Programsko-volilna seja občinskega komiteja bo 10. novembra ob 15. uri v nazarskem delavskem domu. Vendar samo volilna. Tako so se namreč odločili v naslednji točki, ko so obravnavali in sprejemali predlog gradiva za to konferenco in obenem sprejeli sklep o pričektu razprave. Priprave na konferenco namreč potekajo v času korenitih sprememb, v katerih se vsi ne znajdejo najbolje. Po mnenju članov komiteja je glede programskih usmeritev tudi v širšem okolju vse preveč ne- Vegradovci Delavci velenjskega Vegrada so na tujih gradbiščih prisotni že več kot desetletje, na njih pa dosegajo dobre rezultate. Ravno ti jim pogosto pomagajo premostiti težave, s katerimi se otepajo v vse bolj zapletenih pogojih gospodarjenja doma. Na tujem jih poznajo kot solidne graditelje. To delo pa jim ne prinaša le dobička ampak tudi jasnosti, zato naj bi jih na ravni občine sprejeli po obeh kongresih. Razlog za takšno odločitev je po eni strani razumljiv. V preteklosti so namreč velikokrat sprejemali usmeritve, »ki jih bodo dopolnili po kongresu«, pa jih nikoli niso, kolikor pa je že bilo najrazličnejših dopolnitev, so bile reučinkovite, ker jih ni nihče upošteval. Res je tudi, da bo usmeritev zveze komunistov slover ska, da ne bo imela vsaka občina svoje, pa vendarle. V razpravi so bila jasna mnenja, da se komite mora opredeliti, da mora imeti osnovo in izhodišče za svoje delovanje, da brez besed ne more še naprej prispevati k pomembne nove izkušnje, ki jih seveda s pridom prenašajo tudi v domače okolje. Š« posebej ponosni so lahko na letošnje rezultate, ki so precej nad pričakovanimi. Načrtovali so namreč, ja bodo na tujih trgih ustvarili v prvi polovici leta za 6 milijonov nemških mark, v resnici pa so jih za 8 milijonov. manjšanju ugleda zveze komunistov. Zlasti to velja za operativne naloge v predvolilnem boju, čeprav je prazen prostor prevelik, to velja za obravnavo programskega dokumenta, ki je bil za člane občinskega komiteja pravo presenečenje, saj takšne vsebine »v preteklih letih niso bili vajeni«. Jasna stališča so nujna, »saj smo vendar Kučanovi vojaki«, je bilo tudi rečeno v razpravi. Prav v zvezi z Milanom Kučanom je bilo izrečenih precej besed, glede njegove bodoče funkcije seveda. Precej različnih mnenj je bilo o tem. Od vprašanja, če ga naj z vso »podporo« še naprej obremenjujemo in izgubimo, če je sprejemljivo, da v najhujši bitki menjamo glavnega in priljubljenega komandanta, do tega, če naj bo torej še naprej na čelu partije, ki sestopa z oblasti in podobno. Njegovo ime nam v tem trenutku preveč pomeni, zato ni vseeno kakšna bo njegova bodo- Na njihovih gradbiščih v Zvezni ia Demokratični republiki Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem in v zadnjem času tudi v Sovjetski zvezi je delalo vedno od 150 do 300 njihovih delavcev, v tem času pa jih je tam okoli 250. (mz) ča vloga. Enotno stališče je bilo, da je Milan Kučan deležen vse podpore, prevzame pa naj funkcijo, ki je v tem času v Sloveniji ključna in najbolj pomembna. V nadaljevanju seje so potrdili predloga za novega predsednika in sekretarja občinskega komiteja, prav tako predlog sprememb statutarnega sklepa in predlog sprememb organiziranosti osnovnih organizacij ZK. Gre za novo organiziranost v lesni industriji Gorenje-Glin Nazarje, po novem enovito delovno organizacijo, kjer bosta poslej namesto petih le dve osnovni organizaciji ZK. Predlog je bil sprejet s pomisleki glede njunega imena. OO ZKS Glin — program masive in OO ZKS Glin — program iver-nih plošč, po mnenju nekaterih članov komiteja nista najbolj posrečeni imeni. Sicer pa se bodo o tem dogovorili v lesni industriji sami ob aktivnostih glede nove organiziranosti. Stanje članstva v občinski organizaciji ZKS Mozirje je res zaskrbljujoče. Trenutno je v občini 29 osnovnih organizacij ZK, z novo organiziranostjo v Lesni industriji Gorenje-Glin jih bo še 26, precej organizacij po dolini pa je številčno zares šibkih. Leta 1986 je bilo v občini Mozirje 517 članov zveze komunistov, 1987 488, lani 468 in sedaj 447. V letu 1986 so sprejeli osem novih članov, predlani in lani po dva, letos nobenega. Gorenje Gospodinjski aparati — oddelek Elektronika w Številne elektronske naprave Med razvojno konstrukcijskimi oddelki v okviru Gorenja Gospodinjski aparati je tudi oddelek Elektronika v gospodinjskih aparatih. Zaposleni v tem oddelku razvijajo in konstruirajo prototipe elektronskih krmilno regulacijskih naprav za velikoserijsko izdelavo. Elektronske krmilno regulacijske naprave temeljijo na mikroprocesorju, pri enostavnejših napravah pa so osnova klasični elektronski elementi. Razvojno konstrukcijski oddelek Elektronika v gospodinjskih aparatih Gorenja Gospodinjski aparati deluje še deset let, v tem času pa so v njem zaposleni razvili številne naprave, in sicer merilnike tempera-turte, časa in pritiska, časovna krmila, pomožne elektronske naprave, signalno varnostne naprave, temperaturne regulatorje, časovne temperaturne regulatorje, elektronske progra-matorje in emulatorje z osebnim računalnikom. Na letošnji mednarodni razstavi Sodobna elektronika na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je razvojno konstrukcijski oddelek Elektronika v gospodinsjih aparatih prvikrat predstavil svoje delo. Med drugim so bile razstavljene tudi zadnje razvojne novosti, in sicer univerzalna krmilno regulacijska naprava — programator na osnovi mikroprocesorja, signalna varnostna naprava in osebni računalnik kot emulator delovanja pralnega stroja. Eden od dosežkov oddelka Elektronika v gospodinjskih aparatih je centralna upravljalna enota kuhinje M 006. Omogoča centralno upravljanje vseh velikih gospodinjskih aparatov v sodobni kuhinji. Osrednja enota je mirkoprocesor, ki s pomočjo drugih elektronskih komponent meri temperature in krmili ustrezne uporabnike. Osnovne značilnosti centralne upravljalne enote kuhinje M 006 so: časovno temperaturna regulacija večsistemske pečice, krmiljenje ventilatorja nape, krmiljenje štirih kuhalnih plošč, osvetljevanje delovne površine, nadalje prikazuje čas, temperaturo in nastavitev vseh porabnikov, sestavni del enote pa je tudi nastavljivi opozorilni signal. Univerzalna krroilao-regulacijska naprava temelji na mi-krokontrolorju, sicer pa je pro-gramibilna regulacijska naprava, ki, upoštevaje vstavljeni program, opravlja časovno te-mepraturne in druge časovne funkcije naloge. Signalu varnostna naprava, tako imenovani »agua stop«, je elektronsko vezje, vgrajeno v pralne stroje z 800 do 1000 obrati bobna pralnega stroja v minuti. Osnovna naloga tega elektronskega vezja je zaščita pred poplavo, ki je pogost pojav v prostorih, kjer je pralni stroj; naprava signalizira iztek vode — poplavo in zapira dotok vode. Sicer pa ta signalna varnostna naprava z melodijo tudi sporoči, da je perilo v pralnem stroju oprano. Krmilnik za hladilne aparate z »no frost« sistemom pa določa optimalne parametre, ki vplivajo v zamrzovalnih ana- pratih na sistem odtaljevanja, ki obsega zraven kompresorja še uporovni grelec, ventilrator in posebno izveden uparjalnik. Centralna enota elektronskega programatorja pralnega stroja je mikrokontrolor, sestavljajo pa ga še serijski paralelni vmesnik, temperaturno vezje ter krmilniki za elektromagnetni ventil, grelnik vode, črpalko in motor. Osnovne značilnosti elektronskega programtorja pralnega stroja so njegova velika fleksibilnost, enostavno upravljanje in krmiljenje univerzalnega motorja, ki omogoča 1200 obratov bobna pralnega stroja na minuto. Končano pranje oznani elektronski programator pralnega stroja s posebnim zvočnim signalom, javlja pa tudi morebitne napake v pralnem stroju. Digitalni termometer pa prikazuje temperaturo v zamrzovalnih in hladil-no-zamrzovalnih aparatih, ki jih izdelujejo v Gorenju Gospodinjski aparati. Digitalni termometer je zaradi specifične uporabe vgradna komponenta, v SMD tehnologiji, z dvoštevil-čnim LCD prikazom, merilno območje sega od — 40° C do + 35° C, napajanje pa je baterijsko. Posebej kaže omeniti računalniško podprt razvoj novih pralnih programov, ki ga omogoča računalniški emulator programatorja pralnega stroja, se pravi naprava, ki so jo priključili namesto programatorja in s katerim je mogoče poljubno spreminjati parametre pralnega stroja. Račulaniški emulator programatorja omogoča priključitev pralnega stroja z univerzalnim kolektorskim motorjem oziroma pralnega stroja z asinhronskim motorjem, sestavo pralnega programa s pomočjo osebnega računalnika, zvezno nastavljanje in meritev temperature in nivoja vode v kadi pralnega stroja, krmiliti 4 ventile, 3 mencanja in 5 centrifug, simuliranje pralnega programa ali izvajanje na stroju ter shranjevanje rezultatov izvajanja pralnega programa na disk in izpis rezultatov izvajanja. (rš) Foto H. Jerčič Inovacija je reklamacija profesionalnega dela Nedavna okrogla miza o inovatorjih in inovacijah je pokazala nekaj novega. To bi lahko označili tudi z besedami: pa smo začeli o inovacijah govoriti inovati-vno. Slišali smo veliko novih izrazov, novih označb za tovrstno dejavnost. Nismo govorili samo o tem, kar smo besedičili še pred kratkim — kako da so za vse krivi pravilniki o nagradah inovatorjem, kako da se sploh ne zavedamo, da so inovatorji rešitelji, kako da se mačehovsko obnašamo do tega vprašanja ... Za razliko so razpravljalci nizali dejstva, taka kot sojih prav malo lakirali in prav malo vzdihovali, kako da zanje ni razumevanja. • Zanimivo oznako inovacije ste na tej okrogli mizi podali vi, Slobodan Petrovič. Vaš je stavek iz naslova — inovacija je reklamacija pro- Slobodan Petrovič: »V vsakem urejenem podjetju je cilj — približati se brezhibnosti.« (Fotografija: B. M.) fesionalnega dela! Kaj naj bi to pomenilo? Petrovič: »V vsakem urejenem podjetju je cilj — približati se brezhibnosti. Brezhibnost je za takšno podjetje imperativ trenutka. To je pravo profesionalno delo za katerega so odgovorne profesionalne službe: njihova stvar je proizvodnja, iskanje najcenejšega izdelka, naoptimalnejšega postopka izdelave. Vemo pa, da nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Zato je osnovni motiv inovativnega dela, inovativnega vzdušja vsakega takšnega podjetja — aktivirati vse zaposlene, da profesionalnim službam pri tem pomagajo. Interes vseh, ne samo profesionalcev s tega področja je dobro in uspešno podjetje. Zaradi tega je vsaka inova-tivnost v svojem globokem pomenu pravzaprav reklamacija profesionalnega dela.« • Pogosto uporabljate tudi pojem — naivne inventivnosti. Kaj označujete z njo? Petrovič: »O naivni inventivnosti lahko govorimo v družbah, ki niso tržno usmeijene. To, da nekdo strmi za odličnim izdelkom, da išče najboljši tehnološki postopek ni njegova dobra volja, ni njegova osveščenost. Za to obstaja zelo prozaično dejstvo — obstoj trga. Če trga ni, ni osnovnega motiva, da bi delal profesionalno. V družbi, kjer ne deluje trg, lahko govorimo zgolj o naivni inventivnosti, ker ni potrebe — moram imeti najboljši izdelek, drugače me jutri ne bo.« • In kaj po vaše narediti, da poplavi besed na isto temo sledijo tudi rezultati? Petrovič: »Vzpostaviti tržno gospodarstvo. V njem se vse idealistične pobude in idealistični pritiski spreobrnejo v normalno, vsakodnevno delo. Preprosto za to, ker si v to prisiljen, ker je to pogoj za preživetje. Temu ustrezno se potem inovacije tudi nagrajujejo, vrednotijo. Spodbuda je lahko samo ena: trg.« Milena Krstič-Planinc Avtomatizacija proizvodnih procesov ^SMlr r»m" i. f Marko Agrež Komisija, ki je odločala o najboljših inovacijah v preteklem letu, je prvo nagrado na področju razvojno raziskovalnega dela namenila skupini diplomiranih inži-nirjev iz Gorenja Procesne opreme: Vladu Ahtiku, Stanetu Baši, Marku Agrežu, Iztoku Medvedu in Stanetu Plaskanu. Naloga, ki so jo nagradili nosi naslov: >Si-stem za avtomatizacijo proizvodnih procesov KLAS 4.< Kot nam je povedal Marko Agrež gre pri sistemu za avtomatizacijo proizvodnih procesov za procesne računalnike, ki so namenjeni vodenju raznih tehnologij. Bistvo tega pa je, da iz tehno- logije zajemajo podatke, jih obdelajo in obdelane vračajo nazaj v tehnologijo. »Ta KLAS 4 je mikroračunal-niški sistem, ki omogoča paralelno obdelavo več procesov — štirje mikroračunalniki so hkrati na istem vodilu, od tega lahko trije kontrolirajo procese, eden pa skrbi za komunikacijo,« nam je razložil Marko Agrež, ko smo ga zaprosili, da je njegova razlaga čim bolj poljudna. Ta naloga je po besedah Agre-ža sad razvoja Procesne opreme. Skupina, ki je delala pri tej nalogi, danes ni več skupaj, od nje sta na istem delovnem mestu ostala le dva, drugi pa so drugje. Ni pa to prva naloga, ki so jo prijavili, niti prvi sistem, ki so ga razvili. Ta takoimenovani KLAS 4 je nadaljevanje prejšnjih sistemov za avtomatizacijo proizvodnih procesov. Pri inovacijah gre po besedah Agreža za način, kako rešuješ nek problem. Je izviren, ker se pri tem ne da kopirati tujih proizvajalcev. »Gre za iskanje izvirnih rešitev, ker se ne moreš držati standardov, ampak sam ustvarjaš varanto. Zato je vse, kar se s tem v zvezi pojavlja, inovati-vno,« pravi. (mkp) Rek Elektrostrojna oprema ELEKTROSTROJNA OPREMA iz Titovega Velenja je že pred leti del svojega razvojnega potenciala usmerila v integralno reševanje problematike onesnaževanja okolja iz termoenergetskih objektov z vsemi pojavi, ki negativno vplivajo na okolje; to so: odlaganje pepela, dimni plini in onesnaževanje voda. Odlaganje pepela je ESO že pred leti uspešno rešil s tehnologijo hidravličnega transportiranja velikih koncentracij pepela in žlindre v vodi. S tem načinom se je uspešno /reduciral vpliv na okolje (zapraševanje), omogočila se je hitra rekultivacija odlagališč, poleg tega pa se je ponudila večstransko koristna možnost uporabe emulgata v tehnologiji odkopa-vania. Najzahtevnejši del integralnega projekta je zagotovo odžve-pljevanje dimnih plinov. Prizadevanje Elektrostrojne opreme je tudi na tem področju obrodilo sadove: v juliju 89 so podpisali pogodbo o izgradnji naprave za aditivno odžvepljevanje za TE Šoštanj. Prvi projekt »Aditivno odžvepljevanje« pomeni izgradnjo petih dnevnih silosov s sistemom za podpihovanje aditivov v kurišče in centralnega skladišča aditivov. Njegova vrednost znaša le 3 % končne investicije, učinek očiščenja pa znaša 30—40 % potrebnega standarda. Prednost aditivnega odžvepljevanja je tudi v tem, da je izvedljivo takoj ob že omenjeno nizkih stroških, z naknadnimi vlaganji v končni projekt pa dosežemo finalno očiščenje dimnih plinov, kakor jih zahtevajo normativi. Pogodba med TEŠ in ESO, ki nastopa skupaj z Metalno, Hi-dromontažo in drugimi dobavitelji, je bila podpisana konec julija. Vsi trije podpisniki so člani poslovnega združenja Rudis. Vrednost sklenjenega posla je 49 milijard dinarjev. Idejne projekte je izdelala DO ESO v predhodni fazi, kakor tudi projekte za pridobitev gradbenih del. DO ESO je v skladu z razvojnimi načrti veliko pozornost posvetila ekološki sanaciji TE objektov, še posebej zaradi tega, ker je s svojim proizvodnim programom vezana na energetiko. Tako so do sedaj tudi izdelali idejni projekt končne sanacije sekundarnega čiščenja dimnih plinov za blok I. Sedaj teče izde- Republiški posvet o varstvu pri delu Veliko zanimanje Velenjčanov Dvodnevnega posvetovanja o varstvu pri delu, ki je bilo organizirano v Mariboru 19. in 20. oktobra letos, se je udeležilo tudi precej strokovnih delavcev služb za varstvo pri delu, medicine dela, idr. iz delovnih organizacij občin Velenje in Mozirje. Obravnavana tematika, medicina dela in zdravstveno varstvo, je gotovo pomemben dejavnik v delovnem procesu, ki bo v bodoče pomembno krojil delovni vsakdanjik. Interes pa gre pripisati tudi organiziranosti in dejavnemu društvu varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja, ki je bilo posredno vključeno v priprave in organizacijo 11. republiškega posveta. Preko štiristo zbranim v hotelu Slavija v Mariboru sta spregovorila, predsednik slovenskih sindikatov, Miha Ravnik in namestnik Republiškega komiteja za delo, Miran Kalčič. Oba o pomenu dejavnosti varstva pri delu, medicine dela in zdravja delavcev ter o prihodnosti varstva pri delu kot stroke. STROKOVNA EKSKURZIJA ČLANOV DVIT TITOVO VELENJE Pred dnevi je aktivno društvo varnostnih inženirjev in tehnikov DVIT Titovo Velenje izvedlo še zadnjo letošnjo strokovno ekskurzijo v Ladjedelnico »3. maj« ter petrokemijo INA v Reko. Program strokovnega izpopolnjevanja članov društva s področja občin Mozirje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Slovenj Gradec in Velenje, je, kot že vrsto let, popestren z organizacijo strokovnih ekskurzij, za katere si društvo večji del sredstev pridobi z izobraževalno dejavnostjo za svoje članstvo in delavce OZD. S tako smelo realizacijo (tudi drugih nalog), stopa velenjsko društvo svoji desetletnici naproti. Praznovanje bo v prihodnjem letu, predvsem v še večji delovni vnemi in povezovanju poklicev in strokovnjakov s področja varnosti, zdravja in delovnih pogojev. ,/ože Miklarc Korak k čistemu okolju lava delavniške dokumentacije za to postrojenje. Ravno tako so izdelali idejni projekt za končno čiščenje dimnih plinov bloka IV. Ves čas intenzivno delajo na projektni dokumentaciji za celovito reševanje čiščenja dimnih plinov TEŠ Šoštanj. Že v fazi idejnih projektov so upoštevali najnovejša svetovna dognanja na tem področju in jih oplemenitili še z nekaterimi lastnimi zamislimi — kot je recirku-lacija pepela, ki vsebuje še nea-ktivirane delce aditiva; s tem se zmanjša poraba svežega aditiva in znižajo obratovalni stroški. Poleg tega so v maksimalni meri upoštevali možnosti domače strojegradnje in s tem znižali investicijsko vrednost. Da bi uspeli v tako kratkem času realizirati tako velik in teh- nično in tehnološko zahteven projekt, so se povezali z Metalno in Hidromontažo, ki so prav tako del svojih razvojno-razisko-valnih kapacitet aktivno usmerile v ekološke programe. Cilj je združitev razvojnih in proizvodnih kapacitet zaradi čim manjše odvisnosti od tujih dobaviteljev. Predvideva se ustanovitev skupnega podjetja za realizacijo družbeno zahtevne in pomembne naloge projekt Šoštanj, kasneje pa nadaljnji specializiran nastop na jugoslovanskem in eventualno tudi na tujih tržiščih. Največji problem sanacije TEŠ je pomanjkanje denarja v Elektrogospodarstvu, tako, da bo ena od nalog novega podjetja tudi nudenje finančnega inžene-ringa. V tehnologiji čiščenja industrijskih odpadnih voda ESO že dalj časa opravlja testiranja z mobilno čistilno napravo s kapaciteto do 3 mVh. Naprava je bazirana na postopku Dotacije z možnostjo nevtralizacije. Razvita tehnologija omogoča izdelavo naprav s poljubno velikimi kapacitetami. Istočasno poteka razvoj čistilnih naprav v katerih se uporablja postopek depuracije. Obe tehnologiji omogočata čiščenje odpadnih vod v kovinski, tekstilni, živilski in podobnih industrijah. Dragan Čelo figa ESO za reševanje ekoloških problemov r termoelektrarnah Kakovost življenja in nov delovni čas Ob sojenju Azemu Vlasiju V kratkem se bo na Kosovu začel proces proti nekdanjemu vodji kosovskih komunistov Azemu Vllasiju in drugim soobtoženim. Skupni imenovalec vseh obtožb se bo gotovo imenoval s famozno-zastraševalnim imenom KONTRAREVOLUCIJA. S tem procesom si bo naša država v očeh evropske in mednarodne javnosti pridobila še nekaj črnih točk: ob tem ko nas poznajo za deželo skrahiranega gospodarstva, galopirajoče inflacije in medsebojnih oblastniških prepirov bomo postali tudi država stalinističnih procesov. Iz obtožnice, ki smo jo lahko spoznali iz časopisnih sporočil, je očitno to, kar je zdravo mislečemu človeku moralo biti jasno že spočetka, namreč to, da je obtožba iz trte zvita. Drugače seveda tudi biti ne sipajo v prah, za revolucijo, ki se more, kajti, kot se vsi še dobro spominjamo, to sojenje je bilo na nekem mitingu naročeno, napovedano. Je plod zanosne interakcije med vodjem v dučejevski pozi in kri zahtevajočo množico. Tisti prizor nam bo vsem gotovo še dolgo ostal v spominu, kajti v vsej svoji grozljivosti je spadal v predvojni Nernberg, prav gotovo pa ne v neko sodobno demokratično državo. Zadnje dejanje te drame bo v kratkem spet zbudilo našo in svetovno pozornost. In če že govorimo o sojenju moramo spregovoriti tudi o krivdi. O krivdi, da bo do tega sramotnega procesa sploh prišlo, o krivdi za nečloveško ravnanje z osumljenimi, ki še svojih otrok ne smejo videti in o krivdi za morebitne obsodbe. In pri tem ne more biti dvoma, da bodo levji delež te krivde na svojo vest morali sprejeti srbski komunisti, ki so se tako navdušeno vpregli v voz velikosrbstva. Krivi pa so tudi ostali, kajti kot z zavezanimi očmi so se pustili voditi žejne čez vodo in hkrati s tistimi, ki so si jo izmislili, do onemoglosti ponavljali besedo kontrarevolucija. Tako kot so leta in leta prej ponavljali stavke o tem, da ima na Kosovu kot tudi drugod princip razrednega primat nad nacionalnimi. (Čeprav nihče v nobenem prirmeru ni vedel kaj ti stavki sploh p>omenijo). Ali kot so ponavljali btesedo samoupravljanje. Da bo jasno:: vsi vemo, da je šlo na Kosovu zza mednacionalni spopad in v tem spopadu se je gotovo na obeh straneh marsikaj dogajalo, toda zakaj teh stvari niso komunisti že od vsega začetka poimenovali s pravim imenom? Kaj imajo mednacionalni spori opraviti z revolucijo oziroma s kontrarevolucijo? Ali to pomeni, da imajo nekateri narodi revolucijo v zakupu in da je vse kar storijo revolucionarno, drugi pa so že od rojstva kontrarevolu-cionarni? In za katero revolucijo sploh gre? Ali mogoče za tisto katere posledice se pred nami se- ji že sredi nekdanjega stalinističnega interesnega območja prav nesramežljivo odpovedujejo? Krivda vseh, torej tudi slovenskih komunistov je, da so se pustili speljati na led, kljub temu, da je bila protialbanska propaganda tako primitivna in abotna. S tem so soustvarjali antialban-sko razpoloženje v državi, ki je na koncu privedlo do represivnih ukrepov, do streljanja na ulicah, do pretepanja v zaporih in sedaj še do teh procesov. Vsega tega si mi Slovenci kot mali narod ne bi smeli privoščiti. Oblastniki so nas prisilili v nenehno plačevanje prispevkov za nerazvite, ne da bi kakorkoli lahko vplivali na usodo tega denarja, vsiljevali so nam njihove bedaste teze o kontrarevoluciji in končno nam bodo z neizmerno porcijo cinizma vred »postregli« še s tem procesom. Mi Slovenci si tega ne bi smeli privoščiti že zato, ker še niso daleč časi, ko so tudi naši ljudje množično sedeli po zaporih, bili pretepani in streljani. In nikar ne pozabimo: tudi procesom proti Slovencem so predhodili mitingi in fanatični govori, sozvočje hri-pavih govornikov in poneumlje-ne množice. Proces proti Vllasiju in ostalim nas bo spomnil, da sta možni samo dve obliki Jugoslavije. Procesi bodo vsepovsod ali pa jih sploh ne bo. Taka Jugoslavija pa je lahko le država enakopravnih narodov, tudi Albancev. Le v tako organizirani, konfederativni državi je mogoče preprečiti ape-tite po tem, da so nekateri narodi bolj zgodovinski kot drugi, da so nekateri državotvorni, drugi pa se zanimajo le za svoja jezikovna vprašanja. Le v konfederaciji bi bilo za vedno konec unitaristi-čnih in centralističnih teženj. Proces proti donedavna vodečim albanskim ljudem bomo doživljali kot grozljivo opozorilo na to našo usodno dilemo. Borut Korun za izvršilni odbor Slovenske demokratične zveze v Velenju Nasilje nad bolnimi Ni moj namen polemizirati na posamezne trditve, ki jih dr. Jože Rebemik navaja v članku »Nasilje nad bolnimi« (objavljen v Našem času, dne 12. oktobra 1989), kljub temu, da je na nekaterih mestih poudarjen — po mojem mnenju — enostranski vidik obravnavanja vsega, kar se je na zadnji skupščini Občinske zdravstvene skupnosti dogajalo. Niti ne poznam pravega ozadja oziroma namena tega članka, čeprav ga slutim. Sam cenim in spoštujem strokovno delo dr. Rebernika, kakor tudi drugih zdravnikov v Zdravstvenem centru Velenje. Preprosto pa bi rad poudaril na nujnost kompleksnejše osvetlitve navedenih problemov, še posebej vprašanja obolevnosti v naši občini. Že dalj časa medicinska stroka v Velenju opozarja na visoko stopnjo obolevnosti našega prebivalstva. Večina teh obolevnosti, kot poudarjajo zdravniki, izhaja iz pogojev dela, tako v rudniku, za tekočimi trakovi Gorenja ali pa tudi iz prisotne ekološke situacije, kot posledica obstoječe industrije. Nikakor ne ospo-ravam tem ugotovitvam nad katerimi bi se morali zamisliti, vendar bi ob tem rad opozoril tudi na nekatere podatke do katerih prihajamo v Gorenju skozi večletno raziskavo bolniške odsotnosti. Ti podatki so naslednji: — vse večje število bolniških izostankov do 3 dni (posebej pri ženskah); — delavci z bolniško odsotnostjo imajo v povprečju krajši delovni staž v Gorenju kot tisti brez bolniške; — delavci, ki prihajajo iz drugih republik, imajo več izostankov zaradi bolezni kot Slovenci; — izrazit porast bolniške v posameznih mesecih (februar, septem- ber) in dnevih (petek, sobota); — vse večji delež bolniških izostankov pri delavcih v »režijskih« službah; — veliko nezadovoljstvo z delom in sodelavci pri delavcih z visoko in pogosto bolniško odsotnostjo; — neurejen standard ter neurejeni družinski odnosi pri delavcih s pogosto bolniško odsotnostjo. Kolikor poznam podobne raziskave v nekaterih ostalih slovenskih podjetjih, so rezultati oziroma podatki zelo podobni. Navedene stvari me vedno bolj prepričujejo na nujnost kompleksnejše obravnave tega problema v naši občini, na vprašanje kvalitete našega delovnega in družbenega okolja ter kvalitete našega življenja sploh. Postavlja se mi vprašanje, kako sploh cenimo naše zdravje in koliko kot občina, podjetje in posamezniki za njega sploh damo. Ali ni pravi vzrok obolevnosti naših ljudi prav v tem. Kako si nenazadnje razlagati bi- stveno nižjo stopnjo bolniške odsotnosti v sorodnih krajih in podjetjih drugod (npr. ZR Nemčija, Francija ...). Kolikor sem sam imel priložnost obiskati te kraje sorodna podjetja ne proizvajajo z nič kaj pretirano boljšo tehnologijo (govorim v primerjavi z Gorenjem), in tudi tam imajo rudnike in termoelektrarne ter velike industrijske komplekse. Imajo pa bistveno drugačen vrednostni sistem znotraj katerega lastna in družbena skrb za zdravje nekaj pomeni. Posameznik skrbi za svoje zdravje, ker si enostavno ne more privoščiti, da bi bil bolan. Zato so nenazadnje v zadnjih letih postala tako močna gibanja za zdrav način življenja in dela. Takšna gibanja so preplavila vso Ameriko in Zahodno Evropo. Kurativna dejavnost v zdravstvu prepušča mesto preventivi, država prepušča usodo zdravja posamezniku. In zakaj vse to pišem? Ker imam pred seboj rezultate projekta »Velenje 2000«, ki je bil opravljen v letu 1984, in ki opozarja prav na to problematiko. Navedena raziskava opozarja na zamudo z zavestno akcijo v družbeno politični skupnosti, opozarja na velika sredstva, ki jih v občini Velenje vlagamo zgolj v kurativne namene, namesto v preventivo. Ta ista raziskava resno opozarja na ne dovolj močan proces odpiranja zdravstvenih institucij. Prav tako opozarja da med zdravjem kot najvišjo vrednoto' in preventivnim zdravstvenim obnašanjem velenjčanov ne obstaja pozitivna povezanost. In zopet se vprašam, zakaj to poudarjam? Zato, ker se približujemo koncu leta 1989, zato ker vztrajamo na starem načinu organiziranja zdravstvene dejavnosti. Zakaj raje ne podpremo npr. pobude za spremembo delovnega časa, ki v bistvu pomeni spremembo načina dela in življenja? Zakaj se zavzemamo za ukinitev participacije, ki v bistvu pomeni večjo skrb posameznika za svoje zdravje? Pri tem pa ne zanemarjam dejstva, da je za resnično bolane, ki ne morejo plačati zdravstvenih storitev nujna potrebna pomoč in solidarnost — vendar pomoč posamezniku ne pa sistemska solidarnost v obliki večje prispevne stopnje. V zvezi s »trdnimi« stališči delegatov Gorenja pa samo naslednje: Delegati občinske skupščine so v mesecu juliju sprejeli stališče, ki je obvezujoče, da je lahko delež skupne porabe v družbenem proizvodu do 10,1 %. Smatramo, da to ne pomeni zmanjševanje sredstev konkretno za zdravstvo, pomeni pa da se je vendarle potrebno dogovoriti, katere dejavnosti oziroma programi bodo deležni krčenja glede na dejansko ustvarjena in razpoložljiva sredstva v občini. Za ostali del pa poiskati druge participati-vne oblike financiranja. Zato je nujno potrebno, da se celotna problematika prenese v obravnavo v klopi občinske skupščine. Nenazadnje je tudi čas, da se konča s separatnimi diskusijami v posameznih interesnih skupnostih in glasilu »naš čas«, ki so v zadnjem času vedno bolj podobne »nasilju izvajalcev nad uporabniki.« Drago Bahun Gorenje Gospodinjski aparati Iskrice Kadar si besen, štej do štiri, kadar si zelo besen, zmerjaj. Mark Twain V času, ko se želimo cim bolj približati Evropi, skušamo ponovno uvesti njen delovni čas. Pred leti smo to že poskušali, pa smo ga morali opustiti. Kakšne so prednosti in vzroki za ta delovni čas? In kakšne bodo njegove posledice na kvaliteto našega življenja? Poskusimo jih kot izziv našteti in odpreti polemiko med vodstvom industrije, ki ta čas zagovarja z večjo storilnostjo in humanimi vejami znanosti kot so sociologija, pedagogika, psihologija, medic^a itd. kaj je kaj in kdo je kdo Ali še kdo ve? Poslušam in berem o aktivnostih in dogajanjih v ZSMS in o OK ZSMS. Pri tem sem povsem na obrobju, prav nič se ne vključujem v ta moderna alternativna in opozicijska gibanja. Poslušam torej in berem nekaj malega o mladimi in prav nič mi ne gre skupaj. Zdi se mi, da bi svojo mladinsko organizacijo radi prelevili v neko dlrugo, opozicijsko ali aternativno stranko. Pri tem tudi ne bi bilo veič starostne omejitve za članstvo ali pa bi omejitev postavili pri 35 Itetih. Predvsem pa bi hoteli biti nekiaj drugega! Vse se mi z -----------—.- GREMO NA TEKMO A Vodile, a izgubile UGLED:VELENJE 23:20 (13:11) Velenje: Lakič, Misaljevič, Karič 9, Golič, Topič 3, Zidar 5, Oder 2, Hudej 1, Vičar, Jan, Katic, Hrast Rokometašice Velenja so se z gostovanja pri Ugledu v Tereminu vrnile praznih rok. Po visokem vodstvu gostiteljev na začetku srečanja (8:4), so gostje po odmoru izenačile (14:14) in pred koncem tekme celo povedle z 20:19. Takoj za tem so imele priložnost, da vodstvo še povečajo. Žal, pa so v odločilnem trenutku zastreljale sedemmetrov-ko. Kljub temu so imele še nekaj priložnosti za osvojitev točke, vendar jih niso izkoristile. Gostje so dosegle kar štiri zadetke. Velenjčan-ke pa nobenega. Škoda! Za nameček pa sta gostje ob koncu oškodovala še sodnika. Težko bo! ŠOŠTANJ:META1.AC 25:20 (11:9) Šoštanj: Vajdl, Vrečar, Krejan, Šerbec 7, Novšak 4, Plaskan 2, Po-žun, Žolger, Lesjak 3, Voglar 3, Ramšak, Gradišnik Rokometaši Šoštanja so v četrtem kolu tekmovanja v drugi zvezni ligi gostovali v Sisku. Bilo je to srečanje dveh novincev, točki pa je osvojil gostitelj. Gostje so sicer na tihem upali na zmago, toda to ni bilo dovolj. Ekipa Metalca je bila vseskozi boljša, poj>rvem delu za dva zadetka, v drugem pa še za zadetek več. Tako so Soštanjčani doživeli že tretji poraz. Resda so trikrat gostovali, toda zaskrbljujoče je, ker menda lahko izpade iz druge lige kar sedem ekip. Torej bo boj za obstanek v ligi krčevit kot še nikoli ali kot redkokdaj doslei. Svojstven rekord Pohorja RLDAR:POHORJE OH) Rudar:Hrast. Polovšak, Muslimovič, Doler, Golač, /irdum. Lah, Pevnik, Maric (Kostanjšek), Brdža novic, Boškovič V nedeljskem devetem kolu so nogometaši velenjskega Rudarja doma gostili eaajsterico iz Ruš. Gostje so prišli v Titovo Velenje kot zadnjeuvrščena ekipa, ki do nedelje še ni zatresla nasprotnikove mreže. Prav zato so bili izraziti favoriti domači in verjetno so si igralci s trenerjem na čelu že pred začetkom tekme vpisali dve točki. Te pa si je bilo treba še zaslužiti — priigrati. Velenjčani so začeli igro nadvse zavzeto in dobesedno nenehno oblegali nasprotnikova vrata. Njihova premoč, najbolje kaže podatek, da so gostje v drugem polčasu šele v 58. minuti prvič prišli pred vratarja Hrasta. Toda domači napadalci, pa tudi drugi igralci, ob popolni premoči žoge niso znali spraviti v mrežo. Če pa je že dišalo po zadetku, je ta vonj razpršil v nedeljo odlični vratar gostov Jug, najbolj zaslužen, da so se gostje vrnili domov neporaženi, da je bil rezultat neodločen (0:0). Toda, kot da so se v drugem polčasu od nenehnega obleganja gostujočih vrat igralci Rudarja utrudili. Lagodneje so zaigrali tudi branilci in zadišalo je po nepričakovanem presenečenju. Na srečo Rudairja se ni potrdilo staro nogometno pravilo — če ne daš, do- biS. Gostje so očitnno prišli v Titovo Velenje z željo, da osvojijo točko. Spretno so se branili in sreččno ubranili. Še naprej pa ostaja ekipa brez doseženega zadetka. Igra, s katera so se predstavili v nedeljski tekmi, je prava proti propaganda za to najbolj gledano stvar pri nas. To pa domačih nogometašev neopraviču-je za neučinkovitost niti jim ne more biti v opravičilo, da so igrali brez porume-nclih Cvikla in Obliaka. Upamo, da bodo »Rudarji« v prihodnje le zaigrali bolje. V nasprotnem primeru o višji uvrstitvi niti sanjati ne morejo, pa tudi o večjem obisku gledalcev ne. (vos) Ponovno neučinkoviti ELKROJ :PARTIZAN HMEZAD 1:0 (0:0) ELKROJ: Janko, Janežič (Kolar), Mekiš, Grobelšek, R. Remic, Maglica, B. Remic, Hren, Turk, Da. Ermenc (Bolko), Dr. Ermenc (Go-stečnik). Začetek derbija savinjskih sosedov in sosedov na dnu lestvice se je pričel zelo razburljivo. Neodločnost sodnika so namreč oboji že na začetku izkoriščali in skušali kar sami deliti pravico. Posledica tega je bilo sedem rumenih kartonov in na vsaki strani po ena izključitev. Zatem se je igra umiirila in gledalci so lahko videli nekaj več nogometa. Žal so domači napadalci v drugem polčasu kar tekmovali kdo bo zapravil lepšo priložnost in niso uspeli streti odpora borbenih gostov. Sele sedem minu t pred koncem je to uspelo 17-letnemu Turku, ki je tako svojemu moištvu zagotovil pomembni točki. Končnoi so se ujeli DRAVA:ERA ŠMARTNO 2:2 (0:0) ERA Šmartnto: Marič, Rudnik, Drofelnik, Kopušar, Oblak, Irman, Fajdiga (Omladič:), Laznik (Sluga), Bervar, Korber, Centrih (Teržan). Po dobri igrii nogometašev ERE Šmartnega prejšnjo nedeljo na domačem igrišču : smo napovedali ugodne novice tudi Z gostovanja pri Dravi v Ptuju in i imeli prav. V srečanju dveh enakovrednih tekmecev so Šmarčani osvopjili pomembno točko. Razveseljivo je, da so po hitrem vodstvu domnačinov v drugem polčasu z 2:0 le zbrali toliko moči in volje, da so izeenačili, proti koncu pa bi z malo več sreče lahko celo zmagali. Točka v i gosteh bo seveda dobila pravo veljavo šele v primeru zmage v nedeljljo na domačem igrišču. Strelca sta bila Korber v 70. in Bervar v 76. mninuti. Slovenska odbojkarska liga Po dokaj slabem izkupičku v prvem kolu tekmovanja v slovenskih odbojkarskih ligah smo lahko po drugem kolu še kako zadovoljni. Vsi trije naši ligaši so se z gostovanj vrnili z zmago in s po dvema točkama. Nasprotniki gor ali dol, štejejo točke. STAVBAR MTT ml.:TOPOLŠICA 1:3 Mladi igralci Stavbarja so po številnih zapletih na razliko dobili prvi niz, v naslednjih treh pa niso bili dorasli borbenim in močnejšim gostom, ki so zlahka zmagali s 3:1 (-15, 9, 7, 5). TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Mihalinec, Lihteneker, Golob, Sevčnikar, Medved, Kugonič, Perfeta. ROGOZA:TOPOLŠICA KAJUH 2:3 Gostiteljice so hitro povedle z 2:0, zatem pa so se gostje le zbrale in uspele izenačiti, v petem nizu pa z večjo natančnostjo in izkušenostjo odločile srečanje v svojo korist. Zmagale so torej s 3:2 (-12, -2, 7, 8, 12). TOPOLŠICA KAJUH: J. in N. Stevančevič, D. in M. Turk, 1. in M. Hojak, Goltnik, Čelofiga, Godec, Koren, Pirtovšek. PALOMA BRANIK II: LJUBNO GLIN 1:3 Odbojkarice Ljubnega so v Mariboru presenetile domače igralke. Srečanje sta odločili izkušenost in boljša uigranost, predvsem pa odlična igra Ljubenk v bloku. LJUBNO GLIN: Skok, Jeraj, Vanek, Detmar, Donko, D. in O. Jezernik, Rušnov, Riselj, Mušica, Marovt in Močnik. Tudi gledalci na igrišču ELEKTRA: MIKLAVŽ:ELEKTRA 83:86 (42:52) Sevšek 15, Mrzel 11, Bogataj 2, Pečovnik 2, Pašič, Dumbuja 8, Lipnik 11, Brešar, Plešej 15, Tomic 22. Košarkarji Elektre so v III. kolu gostovali pri ekipi Miklavža iz Maribora. Prvi del je pripadel gostom, ki so hitro povedli z 10 točkami razlike in prednost zadržali do polčasa. V tem delu sta se odlikovala Sevšek in Tomic, ki sta neusmiljeno polnila koš domačinov. V drugem delu tekme so gostje v 27. minuti povedli že z 65:48. Pričakovati je bilo mirno in zanesljivo zmago, vendar sta stopila na sceno sodnika, ki sta z nerazumljivimi odločitvami razburila duhove na igrišču. Domačini so v tem delu zmanjšali razliko na 6 točk. Do konca smo tako gledali živčno in napeto tekmo z veliko prekinitvami, vpadi domaČih igralcev in gledalcev na igrišče, ostrimi medsebojnimi obračuni itd. Kljub zelo napetemu ozračju so košarkarji Elektre z borbeno igro ohranili minimalno prednost in zasluženo zmagali. B s Novost na plastiki SSK Velenje žanje sadove trdega, toda tehnološko razvitega dela, ki dosega celo svetovne novosti. V soboto, 21. oktobra, so namreč na 75-metrski skakalnici preiskusili porcelanasto smučino. Svečanosti so se udeležili konstruktor inž. Lado Gorišek, Primož Ulaga s trenerjem Bogdanom Norči-čem in člani planiškega komiteja. Vsi so izrazili zadovoljstvo, saj skakalnica odgovarja vsem normativom in je popolnoma varna. Keramično smučino so v celoti izdelala slovenska podjetja. Projektant je bil inž. Lado Gorišek, inženiring je opravil Planum iz Ljubljane, sodelovali pa so Impol iz Slovenske Bistrice, Sava Kranj ter Iskra-Kerami-ka iz Ljubljane. Smučino so v celoti položili člani SSK Velenje, za kar jim veljajo vse čestitke. Vrednost smučine je 50.000 DEM, ali 700 DEM tekoči meter. Hitrost na mizi je sedaj 89—90 kilometrov na uro, kritična točka pa pri 80 metrih. Trenutno je to prva te vrste skakalnica na svetu, na kar smo lahko ponosni. Tako se SSK Velenje odpirajo lepe možnosti, da s primernim inženiringom ta model izvaža. V klubu so prepričani, da skakalnice ne bodo samevale, pač pa bodo privabljale skakalce iz evropskih držav na treninge pred tekmami za svetovni pokal. Ta- Mali nogomnet Sklenjenco letno prvenstvo Letno prven.nstvo v malem nogometu se je ocodvijalo v obliki turnirjev od maja a do oktobra. Za točkovanje je štelelo šest turnirjev, od katerih jih je p pet osvojil klub malega nogometata Titovo Velenje. Po pravilniku u tekmovanj? bi bilo potrebno izvevesti sedem turnirjev, da bi se pososamezne uvrstitve lahko točkovalale, vendar se je večina ekip strinjnjala, da se sistem tekmovanja ja upošteva ter podeli priznanja it in nagrade. Lestvica po šestih turnirjih: 1. KMN Titovo Velenje, 2. Old Rabbits, 3. Ključavničarstvo Sever, 4. Mušketirji, 5. Lipov list, 6. Vegrad, 7. RGD, 8. Madl, 9. Skale, 10. Dinamo itd. Za zmagovalno ekipo so nastopali: Žižek, Verboten, Biščič, Tomažič, Aljaž, Pogorelčnik, Radivojevič, Cosič, Softič, Kaligaro, Vuletič in Huse-Ija, tehnični vodja pa je bil Roman Terglav. Predsednik komisije za mali nogomet pri ZTKO Velenje Boštjan Aljaž je na sestanku ob podelitvi odprl še vrsto vprašanj glede tekmovanja in organiziranosti te športne panoge v naši občini. Skupaj z vodji posameznih ekip so oblikovali nekatere spremembe pravilnika o tekmovanju z željo po čim večji množičnosti, čim manjših stroških in dobri organizaciji tekmovanj. Odbojka - SOL Sobota, 23. 10. — Šoštanj 16.00: TOPOLŠICA KAJUH :CEUE (ženske) Sobota, 23. 10. — Topolšica 18.00: TOPOLŠICA:BRASLOVČE (moški) Rekreacija OŠ bratov Mravljakov 19.00—20.00, vsak četrtek (ženske) OŠ 14. divizije 17.00, vsak ponedeljek (ženske) ko je v ponedeljek v Titovo Velenje že pripotovala španska državna reprezentanca. Ob vsem tem ima trenutno največ koristi gostinstvo in je v bodoče pričakovati, da bo tudi vlagalo sredstva za bodoči razvoj tega nadvse zanimivega športa v Titovem Velenju. V soboto so pionirji B in C preiskusili prenovljeno 10-metrsko plastično skakalnico, ki sedaj omogoča skoke do 13,5 metra. Rezultatov ne kaže naštevati, vsi so bili dobri, mladi skakalci pa veseli, vsa pohvala gre staršem skakalcev, ki so skupno z ostalimi člani kluba opravili veliko število udarniških ur pri obnovi te skakalnice. Prav sedaj obnavljajo stopnice na vseh skakalnicah. SSK Velenje ima začrtane cilje za nadaljnje delo, za razvoj in vzgojo mladih skakalcev, kot tudi za finančna sredstva, pri katerih dotacije znašajo samo tretjino, ostalo ustvarijo sami s svojim delom, kot so prireditve in reklame, nekaj pritoka pa je tudi od sponzorjev. Titovemu Velenju se tako poleg gospodarskega področja odpirajo vrata v Evropo 92 tudi na športnem področju. Po tekmi na 13,5 metrski skakalnici so pionirji s starši pripravili kostanjev piknik, kostanj so sami tudi nabrali. Janez Sterkuš Državno prvenstvo modelarjev Enkrat prvi, trikrat tretji V soboto je bilo v Beogradu na Adi Ciganliji zadnje letošnje tekmovanje za državno prvenstvo modelarjev z daljinsko vodenimi čolni v kategorijah FSR — V. To tekmovanje je bilo najbolje organizirano doslej, pa tudi udeležba je bila zelo močna, saj so poleg jugoslovanskih tekmovalcev nastopili tudi člani bolgarske državne reprezentance. Iz velenjskega kluba »Modelar« se je tekmovanje udeležilo osem tekmovalcev v vseh kategorijah FSR-V. Bili so zelo uspešni, saj so med drugim osvojili eno prvo in tri tretja mesta. Rezultati: FSR-V 3,5 ccm: 1. Žanko (ZG) 55 (+ 19) krogov, 7. Janez Vodončnik 40,9. Hilda Dobovičnik 15; FSR-V 6,5 ccm: 1. Avgust Škoflek 67 krogov, 2. Janez Melanšek 46; FSR-V 15 ccm: 1. Jovanov (Bolgarija) 63 (+ 16), 3. Arpad Šalamon 45; FSR-V (enourna vožnja za »zmagovalca Beograda«): 1. Hristov—Načev (Bol.) 112, 3. Škoflek—Hočevar 81, 5. Salamon —Klaus 71, 7. Melanšek—Vodončnik 50 itd. Kotalkanje w Marko Stor na evropsko prvenstvo Začela se je plesna sezona Po letni konferenci in izvolitvi novega izvršilnega odbora so si v plesnem klubu Titovo Velenje zadali nekaj novih nalog. Z njimi si bodo prizadevali vsaj obdržati dosedanje število udeležencev celoletne plesne šole v Titovem Velenju in poleg sekcij v Škalah in Mislinji ustanoviti še sekcijo v Slovenj Gradcu. Pri delu s pionirskimi, mladinskimi ter članskimi tekmovalci bodo tudi v prihodnje strmeti za množičnost in rast kakovosti. Za dosego teh ciljev bo klub pritegnil k sodelovanju kakovostne trenerje, upajo pa tudi, da bodo ob pomoči širše skupnosti zadostili vsem tehni-čno-finančnim potrebam. Pri nemotenem delovanju društva, ki dosega lepe uspehe ne samo na domačih tekmovanjih, ampak tudi izven meja domovine, jim že sedaj precej prostorsko pomaga Rudnik lignita Velenje. Preskromna denarna pomoč od drugod pa je premalo za dosego še kaj več. XXX Prejšnjo soboto je bil v Žalcu kvalifikacijski turnir v standardnih in latinsko ameriških plesih. Turnirje organizirala ŠPK Kazina. V odsotnosti nekaterih najboljših parov so velenjski tekmovalci osvojili naslednja mesta: latinsko-ameriški plesi mladinci: 2. Berlak—Černelič, 3. Habjanič— Kolenc, par Kočivnik—Kralj pa seje uvrstil do pol-finala; standardni plesi: 1. Berlak—Černelič, 5. Srebotnik- Ošlak. Mlajši mladinci: standardni plesi: 1. Uplaznik—Ževart, 2. Alt—Suna-rič, 3. Srebotnik—Ošlak; latinsko-ameriški: 1. Plaznik—Ževart, 2. Alt—Sunarič. Skupina C — standardni plesi: 1. Sagmaister—Bajra-movič, 3. Poles—Hudournik, 4. Oštir—Žist. Skupina B — latinsko-ameriški plesi: Sagmaister—Bajramovič, 2. Oštir—Žist, 3. Poles —Hudournik. T. S. Velenjski kotalkarji dosegajo kljub izredno slabim pogojem za delo vse vidnejše rezultate, vendar pa morajo tisti, ki hočejo doseči še več, na treninge drugam. Takšen je tudi štirikratni in sedemkratni republiški prvak, štirinajstletni Marko Štor iz Titovega Velenja, ki se bo konec prihodnjega tedna udeležil evropskega prvenstva v umetnostnem kotalkanju v kategoriji kadetov. Na to prvenstvo se dvakrat tedensko pripravlja na kotalkališču v Domžalah pod vodstvom trenerja Silva Švajgerja, pridno pa ga poleg tega trenira še njegova sestra Maja. Za pot na evropsko prvenstvo v Španijo je Marka oblekel mozirski Elkroj. («) Dviganje uteži v Turnir v Skalah V soboto in nedeljo je na igrišču v Škalah potekal turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral KMN Škale. Turnirja se je udeležilo kar 22 ekip iz cele Šaleške doline, lepo vreme pa je privabilo tudi veliko gledalcev. Prvo mesto je osvojila ekipa KMN Titovo Velenje, drugo ekipa RGD, tretje pa ekipa Ključavničarstvo Sever. Pokrovitelja turnirja sta bila Peter Kajzer avtoprevoznik iz Škal in Peter Vodušek avto-kleparstvo in ličarstvo iz. Škal. Na državnem prvenstvu v dviganju uteži za mlajše mladince v Nišu je nastopil tudi Marjan Vuzem v kategoriji do 56 kilogramov. Vuzem je republiški prvak, na državnem prvenstvu pa je med štirimi tekmovalci dosegel četrto mesto z enakim rezultatom kot tretji, vendar je bil za nekaj gramov težji, za zmagovalcem pa je zaostal samo za 2,5 kilograma. Čez mesec dni bo v Sarajevu državno prvenstvo za kadete, ki se ga bodo udeležili trije velenjski dvigalci, sicer pa velenjski klub vabi vse privržence tega športa vsak četrtek od 16. do 18. ure v novo šolo v Šaleku. p. Rekreacijska vadba ZTKO občine Velenje organizira rekreacijske vadbe za občanke, ki so vsak četrtek na osnovni šoli Bratov Mravljakov od 19. do 20. ure, na osnovni šoli 14. divizije pa je vadba za občanke vsak ponedeljek ob 17. uri. Pripravljajo tudi rekreacijsko vadbo za občane, predvsem za srednjo generacijo. Strelsko prvenstvo ZTKO občine Velenje in komisija za rekreacijo, oddih in delatske športne igre pri občinskem svetu ZSS Velenje organizirata občinsko in sindikalno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanje bo 6-7. in 8. novembra v prostorih strelske družine Mrož. Prijavite se lahko na ZTKO na Foitovi 2 do 30. oktobra. Nogomet — SNL Nedelja, 29. 10. MURSKA SOBOTA-MURA:RUDAR KAMNIK—STOL VIRTUS:ELKROJ * ŠMARTNO OB PAKI—ERA ŠMARTNO:DRAVINJ/» Rokomet: 2. ZRL Sobota, 28. 10. — Rdeča dvorana: 17.00: < ŠOŠTANJ :ISKRA (moški) 19.30: ^ VELENJE:BOSNA (ženske) Radio Velenje Osnovna šola Gustava Šiliha Praktično spoznavanje narave Učenci osmih razredov osnovne šole Gustava Šiliha so si znanje iz predmeta spoznavanje narave in družbe v preteklem tednu pridobivali tako, da so odšli na deželo. V ponedeljek in sredo so se z avtobusi skupaj z učitelji odpeljali v Tomaško vas pri Slovenj Gradcu, kjer so na kmetiji Hermana Kaca pomagali pri trganju in kožuhanju koruze in pobiranju sadja. Pred tem jim je Her- nama er v man Kac podrobneje predstavil svojo kmetijo in pokazal nekatera kmečka opravila, ki so bila za večino osnovnošolcev doslej neznana. Po končanem praktičnem delu so si učenci spekli še kostanj. Lep primer kako lahko učenci na najbolj nazoren način spoznavajo naravo in družbo. Ob tem pa velja omeniti kako vesel je bil tudi lastnik kmetije za pomoč, ki so ju nudili učenci pri jesenskih opravilih. B. M. VEPLET& KIVIL 63331 Nazarje Tel.: 063/831-955 Zaposlimo več šivilj z najmanj tremi leti delovnih izkušenj v konfekciji za nedoločen čas s 30-dnevnim poskusnim delom. Poleg visokih osebnih dohodkov nudimo odlično delovno okolje in stabilno perspektivo z napredovanjem. Pisne ponudbe sprejemamo na zgornji naslov. Kolekti rovnice NAMA V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU VfUEO SOfi&EK Pri JUNCU- - Titovo Velenje Tel (063) 854-627.855-999 Največji V1DEOKLUB v Velenju! Najnovejši filmi, med njimi tudi takšni, ki si jih želite tudi vi! KONKURENČNE CENE! Izposoja kasete 10.000 din, za člane le 5.000 din! VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedetjskih pa od 15. do 18. ure. Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec) Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 27. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šeleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 29. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na zastavljena vprašanja pred 14 dnevi, takoj za tem pa bomo po telefonu 855-963 sprejemali takšna vaša vprašanja na katera sami ne uspete dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 30. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. I IkMNM I iti REDNI KINO VELENJE Četrtek, 26. 10. ob 18. uri ter petek, 27. 10. ob 18. in 20. uri KARATE KID II. DEL — ameriški, avanturistični. Vloga: Ralph Machio. Petek, 27. 10. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 18. in 29. 10. ob 18. in 20. uri SAIGON — ameriški, akcijski tri-ler. Vloga: Willem Dafoe. Ponedeljek, 30. 10. ob 10. in 18. uri ter torek, 31. 10. ob 18. in 20. uri ONA HOČE NAJBOLJŠE — ameriški, komedija. Vloga: John Travolta. Sreda, 1. 11. — NI PREDSTAVE! Četrtek, 26. 10. in ponedeljek, 30. 10. ob 20. uri SEKS NA FAKSU -ameriški, trda erotika. Vloga: Ginger Line. Petek, sobota in nedelja, 27., 28. in 29. 10. ob 22. uri ENAJST DNI, ENAJST NOČI - ameriški, trda erotika. Vloga: Jessica Moore. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 26. 10. NI FILMSKE PREDSTAVE! Ponedeljek, 30. 10. ob 20. uri DIRKA ZA ŽIVLJENJE - ameriški. V režiji Johna Bathama. Vloga: Kerin Kastren. Nedelja, 29. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: TOM IN JERRY — ameriška risanka. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 28. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: TOM IN JERRY — ameriška risanka; ob 20. uri NOČNI KINO: ENAJST DNI, ENAJST NOČI -ameriški, trda erotika. Nedelja, 29. 10. ob 18. uri KARATE KID II. DEL - ameriški, avanturistični. Ponedeljek, 30. 10. ob 19. uri SAIGON — ameriški, akcijski triler. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 27. 10. ob 20. uri KARATE KID II. DEL — ameriški, avanturistični. Nedelja, 29. 10. ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA: TOM IN JERRY — ameriška risanka; ob 20. uri NOČNI KINO: ENAJST DNI, ENAJST NOČI -ameriški, trda erotika. Torek, 31. 10. ob 20. uri SAIGON — ameriški, akcijski triler. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! V današnjih kriznih in viharnih časih je težko najti pravega, zvestega prijatelja. Takega, ki ti bo stal ob strani, ti pomagal, svetoval in s teboj delil uspehe in neuspehe. Postanite naš prijatelj — prijatelj ALPINE. Pomagajte nam, da postanemo boljši, da boste zadovoljni z našimi izdelki in uslugami. Vabimo vas, da sodelujete v akciji PRIJATELJ ALPINE. Kako? Če boste v času do 15. decembra letos kupili izdelke ALPINE v vrednosti nad 2,000.000 din, boste ob nakupu prejeli izkaznico. Tako boste postali član kluba prijateljev ALPINE. Z izkaznico boste lahko ceneje kupovali, v spomladanski ali jesenski sezoni, nekatere naše izdelke. Ob nakupu boste prejeli tudi anketo. Prosimo vas, da jo skrbno izpolnite in tako ocenite naše delo. Vse izpolnjene anketne kartice bodo sodelovale v žrebanju, ki ga bo opravil računalnik. Nagrade so lepe: od smučarskih počitnic in zanimivih potovanj, do lepih praktičnih nagrad. Vašo zvestobo in prijateljstvo bomo nagradili, zato postanite naš prijatelj! Vaša ALPINA alpina, Obiščite PRODAJALNO OBUTVE ALPINA v Titovem Velenju, ki vas pričakuje s pestro izbiro modne zimske obutve, izdelane iz naravnega usnja. Poleg modne oblike ram zagotavlja obutev ALPINE varen in udoben korak! S smučarskimi čevlji ALPINA smo z bronasto medaljo posegli že v svetovni vrb! /rn/dL Tel. št.: 853 451 ___855 450. Koledar ČRNE PLDLNE PRODAM. © 857-379. ROLETE IN ŽALUZ1JE, v več barvah, izdelujemo in montiramo. © 24.296. GRAMOFON HITACHI, ojačevalec 2 x 60 Fisher in equalizer Sansui, prodam. © 853-185. STROJ ZA IZDELOVANJE ZIDAKOV PRODAM, dirkalno kolo in APN 6. © 853-185. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE za večje. Kardeljev trg 3, 8. nadstropje, stanovanje 59. ZELO UGODNO PRODAM žensko srednje kolo ROG Šport na pet prestav, izvenkrmni motor Tomos 4,5-kratka os in Zastavo 101 Mediteran, letnik 1979. © 857-898, zvečer. ENOSOBNO STANOVANJE 42,5 m', zamenjam za večje. 858-153 ENOSOBNO STANOVANJE ZAMENJAM za trosobno. Aškerčeva 7, stanovanje št. 4. Prednost imajo na Kraigherjevi in Foitovi ulici. UPOKOJENEC IŠČE ZAPOSLITEV in žensko za skupno življenje. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Upokojenec«. DELOVNI PULT, dolžine 2,40 m, z vsadnim koritom, ugodno prodam. © 854-089, popoldan. UGODNO PRODAM BTV. © 858-489, popoldan. IŠČEM INŠTRUKTORJA ANGLEŠČINE IN MATEMATIKE za 8. razred. © 856-933. HONORARNO ZAPOSLIM PRIDNO DEKLE ALI FANTA za strežbo v lokalu. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Poštenost««. NOVO KRZNENO JAKNO, šte vilka 38, prodarm. © 855-976. BARVNI TV GiORENJE, pisalno mizo in deloivne mize in stole za delavnico, lugodno prodam. « 853-496. Smučarji! Pred vrati je zima... Poskrbite pravočasno za alpske ia tekaške smuči, pridite v ELAN SERVIS na Tavčarjevi 17 v Titovem Velenju, ki vam nudi strokovno montažo in servisiranje smuči. Pričakujejo vas od 2. novembra dalje, vsak dan od ponedeljka do petka od 15. do 18. ure. Za pravi užitek na snegu — obiščite SERVIS ELAN! NOVO JAKNO, NUTRIJA, številka 40, prodam. Plačilo po dogovoru. © 853-496. NOVO KUHINJO IN NOVO DNEVNO SOBO PRODAM. © 858-698. NOVO, ŠE NERABLJENO POROČNO OBLEKO prodam po ugodni ceni. © 858-192, od 17. do 20. ure. KOMBI VW TRANSPORTER, šest sedežev, keson s podaljšano kabino, letnik 1982, prodam, ©dopoldan 881-039, zvečer 831-535. »GATER« za razrez lesa, kompletno z listi, prodam. © dopoldan 881-039, zvečer 831-535. GUMIJAST ČOLN in motor Tomos 4,5, moped avtomatic ter dirkalno kolo Maraton, prodam. © 881-337. TELE TEŽKO OKROG 100 kg kupim, ©dopoldan 854-572 in popoldan 882-435. ČRNOBEL TV GORENJE in barvni TV Fisher, prodam. © 858-142 popoldan. STANOVANJE V INDIVIDUALNI HIŠI v Titovem Velenju prodam (mestni toplovod, telefon, kabelska, TV). © 27-256. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Tamše, Jenkova 15, Titovo Velenje — popoldne. © 853-321, interna 135, dopoldne. RADIATORJE, peč, bojler s pripadajočim materialom, tervol, mehki, trdi, notranje stavbno pohištvo (lužen hrast) in sanitarno opremo, ugodno prodam. © 856-733. ZASTAVO 126 P prodam. © 857-066. PARCELO ZA VIKEND v Šmartnem v Rožni dolini prodam, prodam tudi spalnico brez postelje. © 856-837. FOTOAPARAT ZENIT 12, skoraj nov, ugodno prodam. © 855-731 interna 4. WARTBURG LIMUZINO 9.80, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po © 840-123. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Učenci 6. in 7. razredov! Izpopolnite svoje znanje ANGLEŠKEGA JEZIKA v tečajih iz KONVERZACIJE. Informacije in prijave do 3. novembra na Delavski univerzi Velenje, tel.: 854-539. Četrtek, 26. oktobra — Lucij, Risto (Evarist), Florijan Petek, 27. oktobra — Sabina, Karel, Rastko, Cenka Sobota, 28. oktobra — Simon in Juda, Šimen, Tadej (Dejan) Nedelja, 29. oktobra — Narcis, Linda, Ida (Uda) Ponedeljek, 30. oktobra — Fonzi (Alfonz), Dorica, Marcel Torek, 31. oktobra — Bolfenk (Volbenk), Smiljan, Krištof Sreda, 1. novembra — dan mrtvih, Gorazd, Severin, Marta (Marija-Terezija) Dežurstva Dežurni zdravniki (Velenje): Četrtek, 26. oktobra — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Pečnik Petek, 27. oktobra — dnevni dežurni dr. S. Popov, nočni dežurni dr. Mijin Soboto, 28. oktobra in nedeljo, 29. oktobra — glavni dežurni dr. D. Popov, notranji dežurni dr. V. Renko Ponedeljek, 30. oktobra — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Grošelj Dežurni zdravnik (Šoštanj): Četrtek, 26. oktobra — dr. La- Petek, 27. oktobra, soboto, 28. oktobra in nedeljo, 29. oktobra — dr. Pirtovšek Dežurni zobozdravnik (Velenje): V nedeljo, 29. oktobra je dežurni zobozdravnik dr. Ivan Janežič, v dežurni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, od 8. do 12. ure. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 27. oktobra do 3. novembra je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 46, telefon: 857-875. JO ljubljanska banka Temeljna banka Velenje OBVESTILO PREJEMNIKOM ČEKOV Ljubljanska banka uvaja novo tehnologijo obdelave čekov tekočega računa — optično čitanje podatkov. Zapis podatkov na čeku smo prilagodili zahtevam nove tehnologije. Kakšen je nov ček tekočega računa? Nov ček, prilagojen evropskim standardom, je nekoliko večji in ima drugačen razpored rubrik za podatke, ki jih vpiše občan, vendar je po vsebini nespremenjen. Spodnji del čeka je namenjen strojni obdelavi, zato na prednjo in hrbtno stran tega dela čeka ne smemo ničesar pisati. Prejemnik čeka preveri znesek, številko kartice in osebne izkaznice ter podpis. Do nadaljnjega se je za identifikacijo še vedno potrebna osebna izkaznica izdajatelja čeka in obstoječa čekovna kartica. V Temeljni banki Velenje smo pričeli z izdajanjem novih čekov v ekspozituri Gorenje in v ekspozituri Šaleški, postopoma pa bomo pričeli z izdajo še na ostalih enotah, zato bodo nekaj časa v obtoku tako stari kot novi čeki. Prav tako so z izdajo novih čekov pričeli v Splošni banki Celje, Gospodarski banki Ljubljana in Splošni banki Koper. ljubljanska banka Temeljna banka Velenje n. sub. o. Plačajte za ta ček z računa št 52800-620-37 z besedami k z računa št. 52800-620-37 . \ ■ dir) ' upravičencu . 77/< Ki tega čeka ne more prenesti na drugo osebo Kraj m datum . / . / 7 Kraj in datum .š / . * 6 P £C / fl£ A/ u | Serijska Številka | X| Številka tek računa ^ X | Znesek jx| Srfrati X|T«k«H' □ □□□□□□313D01J' 4005071330^ TL7b0400J 1SH Prosimo, ne pišite in ne žigosajte v tem prostoru. VSEM VARČEVALCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO OB DNEVU VARČEVANJA - 31. OKTOBRU Gibanje prebivalstva POROKE: Boris Keuc, roj. 1964, predm. učitelj iz Maribora in Zdenka Slatinjek, roj. 1964, profesorica iz Titovega Velenja, Ivan Arzen-' šek, roj. 1964, str. ključavničar iz Šoštanja in Ivanka Hrastnik, roj. 1965, prodajalka iz Raven, Oto Šporn, roj. 1960, kmetovalec iz Pariželj in Cvetka Blagotinšek, roj. 1959, ekon. tehnik iz Podkraja pri Velenju, Vili Hohnec, roj. 1966, elektrikar iz Titovega Velenja in Branka Katana, roj. 1967, delavka iz Titovega Velenja, Robert Murkovič, roj. 1966, elektri- kar iz Škal in Tatjana Mravljak, roj. 1966, komerc. tehnik iz Škal, ■ Miro Lukaček, roj. 1962, rud. tehnik iz Titovega Velenja in Irena Jelenko, roj. 1965, ekon. tehnik iz Titovega Velenja, Roman Borovnik, roj. 1965, varilec iz Titovega Velenja in Viktorija Češ-novar, roj. 1968, oblikovalka kovin iz Skornega pri Šoštanju, Rudolf Ježovnik, roj. 1957, kmetovalec iz Paške vasi in Nina Svet, roj. 1960, uslužbenka iz Paške vasi, Miran Klančnik, roj. 1965, keramičar iz Titovega Velenja in Alenka Zaluberšek, roj. 1968, de- lavka iz Raven na Koroškem, Martin Kusterbanj, roj. 1956, av-toklepar iz Florjana in Ivanka Verdel, roj. 1964, kuharica iz Florjana, Peter Polenek, roj. 1964, pek iz Klanca in Jovita Kovač, roj. 1970, delavka iz Škal, Sejad Hajlovac, roj. 1956, rudar iz Titovega Velenja in Milodija Šikman, roj. 1958, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja, Zoran Momirovič, roj. 1967, rud. tehnik iz Dubnice in Mira Primožič, roj. 1968, natakarica iz Mislinjske Dobrave, Franc Di-mec, roj. 1939, ključavničar iz Titovega Velenja in Jožica Žerak, roj. 1951, gospodinja iz Titovega Velenja. SMRTI: Alojzija Pantner, kmetovalka iz Drobinskega 10, roj. 1924, Avguštin Aškerc, upokojenec iz Se-nožeti 1, roj. 1922, Drago Sešel, delavec iz Sp. Doliča 21, roj. 1966, Andrej Golčman, delavec iz Titovega Velenja, Salek 88, roj. 1971, Ana Žak, upokojenka iz Lokovice 78, roj. 1898, Čedo Pejič, tesar iz Vozuče, roj. 1936, Ivan Tavko, delavec iz Grletin-cev 76, roj. 1918, Mihalj Kramar, keramičar iz Skornega 46, roj. 1932, Jože Jug, upokojenec iz Kolačevega 8, roj. 1929, Edi Žgeč, študent iz Titovega Velenja, Jenkova 15, roj. 1963, Janez Plut, upokojenec iz Šmarja pri Jelšah 18, roj. 1902. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje OBVESTILO Obveščamo, dla lahko poravnate stanarino in ostale prispevke izjemoima zaradi praznikov v TOREK, dme 31. 10. in 28. 11. 1989 na blagajni Samoupravne stanovanjske skupnosti od 6. do 12. ure. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE bo organizirala ponovitev zelo uspelega 60-uroega GOSPODINJSKEGA (KUHARSKEGA) TEČAJA. Trenutno je nekaj mest v učni skupini še prostih. Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ DČ ROK P. OD ŠT. DEL. DOM ZA VARSTVO ODRASLIH medicinska sestra — medicinska sestra 1 nč 8 14.271.000 3 DOM ZA VARSTVO ODRASLIH negovalka — negovalka 3 m dč 8 10.391.000 b DOM ZA VARSTVO ODRASLIH strežnica — strežnica X dč 8 9.200.000 3 DOM ZA VARSTVO ODRASLIH pomožni kuhar — pomožni kuhar X dč 8 8.926.000 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi sina, očeta, dedka in prijatelja Boruta Mavca rojenega 13. 1. 1940 Hvala vsesem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: družina Mavec, družina Kovačič in Zalika. V SPOMIN 24. 7. 1936-25. 10. 1988 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano a v naših srcih boš ostal. Včeraj je minilo leto. odkar smo obnemeli ob resnici, da smo te za vedno izgubili. Dom, ki si ga ljubil je ostal prazen, naš dragi mož, oče in dedi Martin Petkovnik Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žalujoči: žena Alojzija, mama, sinova Danijel, Peter, hčerka Martina, sestra Ivica z družinami, vnuki in ostali sorodniki. } Teden prometne varnosti Brezplačni preventivni tehnični pregledi O tem, da se bodo v tednu prometne varnosti v občini Velenje, ki ga od 23. do 29. oktobra organizira svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zvrstile različne aktivnosti, smo že poročali. Tokrat bomo nekaj besed namenili brezplačnim preventivnim tehničnim pregledom motornih vozil in vsakoletnemu občinskemu tekmovanju »Kaj veš o prometu«. Letošnji brezplačni tehnični pregledi motornih vozil v izvedbi strokovnjakov Rekovega avtoprevozništva in servisa se razlikujejo od pregledov iz prejšnjih let. Že v ponedeljek in sredo je ekipa avtomehanikov v dopoldanskem času v sodelovanju s predstavniki SPV-ja in miličnikov s posebnim servisnim vozilom na cesti opravljala preventivne tehnične preglede. Nadaljevali se bodo jutri, v petek 27. oktobra, popoldne od 15. do 19. ure in v soboto, 28. oktobra, od 7. do 15. ure, v novih prostorih za tehnične preglede REK-APS. Usposobljeni mehaniki bodo manjše napake sproti odpravljali, za večje pa voznikom priporočali, da se zglasijo v servisni delavnici APS v Titovem Velenju, kjer jim bodo opravljeno delo zaračunali z 10-odstotnim popustom. Zapi- šimo. da v tej akciji sodeluje tudi Avto Celje — prodajalna delov v Titovem Velenju, ki je prispevala olje in druge manjše rezervne dele za vozila. Seveda je namen akcije predvsem, da voznike opozorijo na pomanjkljivosti njihovih jeklenih konjičkov, še zlasti, ker se bližajo jesenski in zimski dnevi. Prav tako je akcija preventivnih tehničnih pregledov prispevek k zmanjševanju prometnih nezgod. oziroma k akciji minus 10 odstotkov. V soboto, 28. oktobra, bo na osnovni šoli Bratov Mravljakov v Titovem Velenju občinsko prvenstvo »Kaj veš o prometu«, katerega organizator je avto-moto diuštvo Šaleška dolina iz Titovega Velenja. Tekmovalci velenjskih osnovnih šol in dijaki Centra srednjih šol se bodo s kolesi, oziroma s kolesi z motorjem, pomerili med seboj najprej v spretnostni vožnji na poligonu, nato pa še po mestnih ulicah. Najbolje uvrščena tekmovalca 7. in 8. razredov ter centra srednjih šol bosta zastopala občino Velenje na republiškem tekmovanju, ki bo maja prihodnje leto. Občinsko tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri na osnovni šoli Bratov Mravljakov. B M. 31. oktober — mednarodni dan varčevanja Posodobljena enota Ljubljanske banke Ljubljanska banka obeležuje svetovni dan varčevanja letos že petinšestdesetič in v Temeljni banki Velenje so ponosni, da bodo ravno v teh dneh znova odprli svojo posodobljeno poslovalnico na Rudarski cesti. Predvidoma bo začela delovati 10. novembra, slovesno pa jo bodo namenu predali ob dnevu republike, skupaj s Službo družbenega knjigovodstva, ki je bila tudi nosilka investicije. Temeljna banka Velenje je z novo gradnjo pridobila prepotrebne trezorje v kletnih prostorih, garaže in zaklonišča, precej pa so povečali število šalterskih mest za varčevalce. Uredili pa so tudi (skupaj s SDK) prostore družbene prehrane svojih zaposlenih delavcev in s tem pravzaprav zadostili tudi vsem potrebam za prehod na evropski delovni čas, ki ga pravzaprav v nekaterih oddelkih že uvajajo oziroma ga že imajo. Na primer v deviznem poslovanju, kjer so že nekaj časa vključeni v avtomatski mednarodni promet. Svoje poslovanje tudi nenehno posodabljajo. Med pr- vimi so uvedli samopostrežno informacijsko mesto, na katerem lahko občani sami kontrolirajo stanje na svojem računu (trenutno zaradi poplave čekov res ni vedno ažurno) — od 10 do 15 tisoč poizvedb beležijo mesečno na njem. V kratkem bodo prešli na optično odčitavanje čekov in s tem zagotovili ažurnost poslovanja s tekočimi računi. Pomembno novost pa uvajajo tudi za obrtnike, za katere bodo sodobno opremili svojo enoto na Šaleški cesti. Na Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje so tudi sredi priprav na reorganizacijo bančništva. Kot vemo, bodo obstojale po no- vem letu le banke (temeljna, splošna ... — vsi ti pojmi se ukinjajo). Delovale pa bodo lahko tiste banke, ki bodo izpolnjevale organizacijske, ekonomske in kadrovske pogoje predpisane z zakonom. Tone Vrhovnik, predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Velenje je povedal, da so pripravili v sistemu Ljubljanske banke predlog, po katerem naj bi se vse temeljne banke (tudi velenjska), ki izpolnjujejo pogoje, preoblikovale v banke, vzpostavili pa naj bi tesno kapitalno povezavo s sedanjo združeno banko. Pomembna vsebinska novost je v tem, da bodo po- NAGRADE MLADIM VARČEVALCEM V mesecu oktobru, mesecu varčevanja je Ljubljanska banka Temeljna banka tudi letos razpisala že tradicionalno tekmovanje na temo »Delo je naš denar«. Učenci osnovnih šol so poslali na razpis 86 likovnih in 46 literarnih del. Strokovna komisija pa je nagrade takole razdelila: Likovna dela: 1. Laura Stakne (OS Šmartno ob Paki); 2. Vesna Širca (OŠ Veljka Vlahoviča); 3. Patricija Oštir (OŠ Paka); 4. Kristian Kramer (OŠ Ljubno ob Savinji); 5. Peter Skledar (OŠ Luče); 6. Eva Zavolovšek (OŠ. Mozirje). Literarna dela: 1. Monika Vodon-čnik (OŠ Paka); 2. Uroš Štiglic (OŠ Rečica ob Savinji); 3. Jaka Napotnik (OŠ Topolšica); 4. Tina Jarabek (M. P. Toledo); 5. Saša Bizimo-ska (OŠ Šalek); 6. Tina Purnat (OŠ Gustava Šiliha). stali ustanovitelji banke preko svojih skladov delničarji, to pa bodo lahko postali tudi varčevalci. Kljub takšni organiziranosti (banko bodo upravljali delničarji) pa bodo po zagotovilu Toneta Vrhovnika ohranili tudi tesno sodelovanje z varčevalci tudi z že utečenimi oblikami soupravljanja. »Varčevanje je na eni strani človeška vrlina, na drugi strani pa nujnost v gospodarskem in vsakodnevnem življenju. Nacionalno razpolaganje z razpoložljivimi dobrinami je cilj in predpogoj tržnega gospodarstva v katerega moramo iti — saj drugega izhoda nimamo,« pravi Tone Vrhovnik ob dnevu varčevanja in dodaja, »ker bo banka po novem zakonu »trgovina z denarjem« in ker predstavljajo prihranki prebivalstva pretežni del bančnih sredstev, bomo seveda ravno temu varčevanju namenjali izjemno skrb. To se bo odražalo v odnosu bančnih delavcev do varčevalca in sicer v najsodobnejši opremi kot tudi sami kulturi odnosa do njega. Poslovno bomo težili k temu, da sredstva občanov čim bolje obrestujemo, ponudili pa jim bomo tudi več možnosti kreditiranja.« V/. Zakošek Velenjski avtomobilski sejem Za tri leta star peugeot 22.000 DEM Lepo, toplo in sončno vreme je v nedeljo privabilo na avlo sejem pred Rdečo dvorano veliko ljudi. Preko 80 lastnikov je pripeljalo svoje jeklene konjičke z eno samo željo, da jih kar najbolj ugodno prodajo. Seveda je bilo tudi tokrat na sejmu veliko radovednežev, ki niso bili pravi kupci, pač pa so si le ogledovali in primerjali cene avtomobilov. Vozila so bila najrazličnejših znamk, starejša in mlajša. Po registracijah sodeč jih je bilo največ iz celjskega in koroškega področja, nekaj pa tudi iz drugih krajev. Kot smo izvedeli tokrat veliko avtomobilov ni menjalo lastnikov zaradi (pre)visokih cen, čeprav se je pred dnevi zmanjšal prometni davek. Za tri leta star peugeot je naprimer lastnik zahteval 22.000 DEM in tako naprej. Združenje šoferjev in avtomehanikov, ki je upravljalec sejma je uvedlo novost. Trije strokovnjaki so namreč pomagali kupcem in prodajalcem kupovati in prodajati. S to novostjo bodo nadaljevali tudi prihodnjo nedeljo. Poglejmo še nekaj cen, večinoma seveda v zahodno-nemških markah. Fičo, letnik 1974, je veljal 500 DEM, letnik 1980, pa 1.500; naslednji najbolj popularni avto yugo star dve leti, 5.500 DEM, yu-go 65, star eno leto, 9.000 DEM; katrca, letnik 1979, je imela ceno 1.300 DEM, golf, letnik 1986, 16.000 DEM, golf, letnik 1982, 7.400 DEM, fiat 126, letnik 1983, 2.300 DEM. Na sejmu sta bila tudi dva merzedesa in sicer 240 lz sodnih klopi VLOM V KIOSK IN TELEFONSKO CENTRALO Doslej še neznani storilec je vlomil v noči na 17. oktober v kiosk in telefonsko centralo ob bolnišnici Planika v Topolšici. Iz telefonske centrale je odnesel nekaj gotovine, iz kioska pa žetone za avtobus, cigarete, vžigalnik ... UKRADEN AVTO JE RAZBIL Venčeslav R. je 17. oktobra v bližini Slovenj Gradca ukradel osebni avtomobil in se z njim pripeljal v Titovo Velenje. Ko ga je na Šaleški cesti začela ustavljati patrulja miličnikov, je obr- D, letnik 1977, ki ga je lastnik ocenil na 14.000 ter 220 D, letnik 1973, ki je veljal 8.000 DEM; BMW, letnik 1975, je imel ceno 4.000 DEM, stoenka letnik 1987, 6.800 in kadett 1,6 D letnik 1985 15.800 DEM in tako naprej. Kot že rečeno veliko lastnikov ni imelo sreče s prodajo, morda bo bolje drugič. Na sejmu smo srečali lastnika lička 750, letnik 1977, Rudija Rogelška iz Slovenj Gradca. »Že večkrat sem bil na sejmu, tudi v Celju, pa nisem imel sreče, da bi ga prodal. Tudi danes slabo kaže, čeprav ga cenim le za 1.300 DEM. Za ta denar danes še motoija ne moreš kupiti. Kupcem se zdijo cene previsoke, zlasti ker se je znižal prometni davek, zato je tudi prodaja danes slaba. Če danes avtomobila ne bom pro- Danes in jutri v Gorenju zvezni posvet o kulturi Kulturna dejavnost v podjetjih ima prihodnjost Rudi Rogelšek: »Tako dolgo bom rozil avto aa sejem, da ga bom proda!* dal, ga bom pripeljal prihodnjič. Raje ga peljem na sejem v Titovo Velenje, ker je cena sejma manjša in še bliže je.« B. Mugerle Danes in jutri poteka v Titovem Velenju, v Gorenju, zvezno srečanje organizatorjev kulture, pod delovnim naslovom >Kultura, sindikati, prihodnosti Posvet organizira komisija predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za izobraževanje, znanost in kulturo skupaj z ustreznimi komisijami republiških in pokrajinskih zvez sindikatov. Za organizatorje kulture v podjetjih je to še ena priložnost, da predstavijo svoje delo in svoje poglede na dejavnost, ki je v podjetjih sicer še mlada, pa vendar ima v procesu organizacijske in samoupravne preobrazbe podjetja svojo prihodnost. V ozračju prenove podjetja in v želji, da bi čimprej ujeli korak z razvitim svetom razmišljajo o kulturni dejavnosti ali o novi podjetniški oziroma korporacij-ski kulturi kot pomembni notranji gibalni sili tudi v Gorenju, gostiteljici posveta. Stanislava Pangeršič, organizatorka kulturne dejavnosti v Gorenju, nam je povedala, da bodo tudi sami na tem posvetu spregovorili in sicer, kot že naslov referata, s katerim bodo sodelovali, pove — o kulturni dejavnosti v Gorenju v funkciji približevanja vrednot človeku. Kultura v podjetju namreč ne sme biti delavcu le občasna interna dejavnost, temveč nekaj kar prevzame in usmerja celoto njegovega ravnanja, dela in upravljanja. Ne sme biti lepa dekoracija v grdi vsa- Novice iz Mislinje Sila zanimivo ter pestro razstavo gasilske opreme so pripravili člani GD Mislinja ob mesecu požarne varnosti. Razstavili so številne gasilske pripomočke ter osebno opremo, ki jo potrebujejo gasilci za svoje akcije. Posebna paša za oči pa je tudi demonstracija z avtocisterno in številnimi motornimi brizgalnami, s katerimi društvo razpolaga. Krajani Mislinje in okoliških zaselkov so pričujočo razstavo izredno lepo sprejeli, ogledali pa so si jo tudi učenci tamkajšnje osnovne šole Rada Iršiča. Mislinjčani pa so ob koncu tedna postali bogatejši tudi z novo videoteko, katero si je omislil Marjan Oder in tako se kratko imenuje »Odi«. Že dlje časa seje kazala in čutila potreba po tovrstni dejavnosti v Mislinji in Marjan je temu znal prisluhniti in svojo zamisel tudi realizirati. Ta- ko trenutno razpolaga z 150 filmi vseh zvrsti, seveda pa se njegov videofond naglo povečuje. Ze na sami otvoritvi se je v videoteko včlanilo 22 obiskovalcev, zlasti mlajših, njihovo število pa bo v naslednjih dneh še nedvomno krepko naraslo. Silvo Jaš kdanjosti, menijo v Gorenju. V zvezi s tem Stanislava Pangeršič pravi, da jim visoko stilizirani proizvodi na tržišču, njihova zaznamovana sporočilnost, ki jih navzven označuje kot podjetje visoke kakovosti, nalagajo tudi kakovostne spremembe znotraj firme same. V Gorenju skušajo v okviru množične kulturne dejavnosti delovati na spremembo miselnosti ljudi na čim bolj sproščen način^ Skupaj z izobraževalnim centrom pripravljajo vrsto okroglih miz, predavanj, pogovorov in te, ki jih imajo v načrtu kažejo na to. Če pogledamo že same naslove izbranih tem; recimo pomen pojma — avtoritativnost, kriza komunikacij, tretja tema, ki se je bodo lotili, je recimo kič ... Sicer pa na posvetu v Gorenju pričakujejo kakih sedemdeset udeležencev iz vse Jugoslavije. Gostitelji jim bodo ob obisku pri nas pripravili tudi nekaj ogledov, tako si bodo med drugim danes ogledali Titovo Velenje in muzej na velenjskem gradu, jutri pa bodo obiskali Nazarje. nil in odpeljal nazaj proti Slovenj Gradcu, miličniki pa so seveda šli za njim. Vozil je prehitro in v bližini Hude luknje zapeljal s ceste in s tem poškodoval avtomobil, sam pa je ostal brez poškodb. Škodo bo moral seveda poravnati, razbit avtomobil pa so lastniku že vrnili. SKOZI OKNO METAL RAZLIČNE PREDMETE Na Tomšičevi 10 v Titovem Velenju je 18. oktobra zazgrajal v stanovanju Omer M. Skozi okno je metal različne presnete in s tem ogrožal mimoidoče, poškodoval pa je tudi eno vozilo. Na Postajo milice je podal lažno prijavo, da je zažgal stanovanje, odkleniti pa miličnikom ni hotel. Na sodišču se bo torej moral za-govaijati za kar precejšnje število kaznivih dejanj. LOKOMOTIVA ČEZ PEŠCA Okoli 18. ure, 18. oktobra letos, je lokomotiva v bližini Ve-gradovega samskega doma povozila Čeda Pejiča, Vegradovega delavca, ki je poškodbam takoj podlegel. KRAJE IZ AVTOMOBILOV Tudi zadnje dni so velenjski miličniki zabeležili precej kraj iz osebnih avtomobilov. Mujo B. z Zidanškove je ostal brez radioka-setofona. Brane R. s Šaleške brez žarometov in brisalcev, Stanetu S. pa je 18. oktobra izginil osebni avtomobil, ki ga je imel na popravilu v Šoštanju. S pomočjo občanov pa so ga miličniki že naslednji dan odkrili v Lokovici. NADLEGUJE DEKLICE Zopet se je pojavil v Titovem Velenju, (morda jih je tudi več), moški, ki nadleguje deklice in ženske. Najpogosteje deklice poprosi, da mu skušajo dobiti časopis iz poštnega nabiralnika, kamor ga je pomotoma vrgel, potem pa jih dvigne in otipava. Ženskam pa razkazuje svojo »moškost«. Miličniki mu bodo seveda lahko prišli na sled, če boste takšne primere dosledno prijavljali in si zapomnili tudi kakšen je predrznež. Miličniki so zapisali Fantom bo sedel deset let (mkp) n Višje sodišče v Celju je potrdila kazen Esadu Murseloviču, imenovanem tudi > velenjski fantom<, ki mu je prvostopenjsko sodišče v Titovem Velenju za kaznivo dejanje posilstva, kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 14 let, kaznivo dejanje spolnega nasilja, dve kaznivi dejanji nedotakljivosti stanovanja in nadaljevano kaznivo dejanje vlomne tatvine, prisodilo deset let zapora. 30-letni Murselovič, iz Šoštanja, se je na takšno obsodbo pritožil. Menil je, da je deset let zapora preveč, in da sodišče ni dovolj upoštevalo olajševalnih okoliščin — nekaznovanost, kritičnost do lastnih dejanj in obžalovanje. Vendar je Višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno tudi zato, ker so otežavalne okoliščine tako tehtne, da kazen ni mogla biti nižja. Podobno kot že prej prvostopenjsko sodišče je tudi višje upoštevalo dejstvo, da so imela nekatera njegova dejanja pri oškodovancih hude posledice. Esad Murselovič prestaja kazen že od sojenja na prvostopenjskem sodišču. Pritožba na sodbo višjega sodišča po redni poti ni več možna, mogoča je le še uporaba izrednih pravnih sredstev. Kaj več o dogodkih povezanih z >velenjskim fantomom<, nismo uspeli zvedeti. Sodnik Drago Repenšek, ki je vodil senat "peterice ob sojenju v Titovem Velenju, in ki nam je potrdil vest, da je višje sodišče pritožbo Murseloviča zavrnilo, je rekel, da o tem ne sme povedati kaj več zaradi zaščite oškodovancev. Ko smo ga povprašali, da nam pove vsaj to, na kaj se je obtoženi skliceval v svojem zagovoru, pa nam je pojasnil, da na neprištevnost. Vendar sta dva izvedenca, psihiatra, ugotovila, da pri njem ne gre za neprištevnost, da je bila ta ob dogodkih le nekoliko zmanjšana, ne pa bistveno. (mkp) Najdražji golf, star tri leta, mi menjal lastnika