Porto in bar bezahlt.	Poštnina plačana v gotovini
L. IX -2	April	1944
Herausgeber, izdajatelj: Salezijamski mladinski dom, Kodeljevo; Sehriftleiter. urednik: dr. Srečko Zamjen; fiir „Salezijanska tiskarna", za Salezijanska tiskarno: dr. Jos. Valjavec. Alle, vsi: Ljubljana - Rakovnik. Preis, ceaia 6 številk L. 10.
VSEBINA: ,,Naj spremene življenje!___" — Fatimska gospa. — Edino resnično zlo je greh. Nadpastirjev glas. — Slovenskim družinam. — Naš narod in Žalostna Mati božja. Ob prečistem Srcu. V varstvu Male Kraljice. V šoli Male Terezije. Zgledi vlečejo. Karmelska roža. t Krščanski nauk. Iz svetišča sv. Terezije D. J.
iUefiko- t/ Jsec&ziiine stoftUife
Molimo v družbi z našo predobro in mogočno Pomočnico kristjanov. Mesečni namen molitve določen od sv. očeta: Skrbna priprava na zakon. Vadimo se v vsakdanjem premišljevanju kake skrivnosti sv. rožnega venca.
Posebni namen molitve Terezijine družine: Da bi se po Terezijini priprošnji vse slovenske družine posvetile brezmadežnemu Marijinemu Srcul Brezijska Kraljica naša, src slovenskih upanje edino, ki z nami stopaš na Kalvarijo: z nami nosi našo bolečino! Ob tebi, Mati, daj da varni smo! TEREZIJINA MISEL. ,Jezus je tako dober, da mi sam kaže pot, k božjemu ognjišču ljubezni. To je pot tiste vdanosti, ki jo pozna le otrok, ko se zakoplje očetu v naročje in brez bojazni zaspi.
„Če je kdo med vami prav majhen, naj pride k meni!" (Preg 9, 4} pravi Sv. Duh po Salomonu. „Majhni bodo uživali usmiljenje" (Modr 6, 7). In po preroku Izaiji: „Kakor mati, ki ljubkuje svoje dete, vas bom nosil na srcu in na svojih kolenih vas bom zibal" (Iz 66, 12. 13).
Kdor te besede čita, kaj more drugega kot umolkniti in hvaležno prelivati solze ljubezni? O, ko bi vse duše, ki so slabotne in nepopolne, kot je moja, čutile isto kakor jaz! Prav nobena ne bi dvomila, da bo dospela na najvišjo točko gore ljubezni. Jezus namreč ne zahteva nič velikega, samo vdanost in hvaležnost." (Pov. duše, 11. pogl.)
DAROVI
ZA SVETIŠČE SV. TEREZIJE NA KODELJEVEM
DAROVALI: L. 1000: A. S. Javor, Agnitsch Angela; L. 300: Ceiar Jože; L. 200: Kuhar Barica, Wölfling M.; Smole M.; L. 150: šašelj Ivan; L. 100: Kolenc Fr., Klemene Iv., Mastnak M., Gozdnik Ant., Mastnak Hel., Korenčič Iv., Koren-čič Iv., dr. Pečjak Gregorij, Neimenovana; L. 80: Trnovec Mar.; L. 60: Kovačič Iv.; L. 50: Prijatelj Iv., Ločičnik Herrn., Sever Mar., Neimenovana, Duša Ana.
ZA KUBIČNI METER ZIDU NOVEGA SVETIŠČA (L. 125) SO DAROVALI: Juvan Josipina, Somrak Marija, Troha Ivanka, 1.1. Ostane še neplačanih 978 kubičnih metrov zidu.
SV. MALI TEREZIJI SO POKLONILI R02E: 2 roži: Blas Fani, družina Zvars, Retelj Marija, Brojlih Franja; 1 rožo: Kovačič Angela, Neimenovana, Delničar Frančiška.
NABRALI: L. 290: ga Delničarjeva; L Sv. M. Terezija obilno poplačaj 100: Semerl Marija; L 20: Setina Jakob. vsem dobrotnikom njenega svetišč®!
GLASILO ČASTILCEV SV. TEREZIJE D. J. NA KODELJEVEM
L. IX. - 2	APRIL	1944
„Haj, ¿{icemem	..'
udno zveni, a vendar je dejstvo, tudi sveta Terezija Deteta Jezusa je spreobrnjenka.
In ne samo enkrat. V Povesti duše ponovno govori o zopetnem „spreobrnjenju". Seveda s tem ne misli prehoda od smrtnega greha k življenju po veri, marveč le notranie dogodke, dušne preobrate v globino, po katerih je začela še zvesteje in gorečneje služiti Bogu in ga ljubiti še silneje.
„Spreobrnila" se je, kadar je spoznala kako veliko novo idejo, kak lep nauk, ki jo je še lažje in še hitreje približal Bogu. S prvim korakom, prvim spreobrnjenjem, je zasovražila greh in sklenila, da postane ne samo svetnica, ampak „velika svetnica". Zato hoče biti ponižna po zgledu Zveličarjevem in Marijinem.
Drugič doživi spreobrnjenje, ko najde božje dvigalo, svojo čudovito preprosto „malo pot". Po njej se vzpenja pred^ vsem s pomočjo brezmejnega zaupanja v neskončno usmiljenje božje.
In še se spreobrne nekaj mescev pred smrtjo, ko zapečati svojo žgočo ljubezen do nebeškega Ženina s tem, da se mu posveti kot duša-žrtev.
Po sv. Mali Tereziji je spreobrnjenje neobhodno potrebno za napredek v duhovni popolnosti.
Vsi trezni duhovi, ki jim je na mar usoda Evrope in rešitev sveta iz sedanjega novega poganstva, so prepričani, da se to more zgoditi edinole s popolnim in pravim spreobrnjenjem.
Novi človek naj ne bo barbar, zločinec, razvratnik, upornik, suženj kolektivnosti in svojih strasti, kakršnega ustvarja vdirajoči in vse dosedanje dobrine uničujoči materializem, pač pa bodi novi človek božji svobodnjak, Kristusov brat, zasidran s telesom v delu, z umom v veri, z dušo v nadnaravnosti, z upom pa v onostranstvu.
Za človeštvo bo to gotovo dolga pot, od ene do druge skrajnosti. Ni pa nemogoča. Česar človek ne zmore sam, to zmore z vsemogočno božjo pomočjo milosti.
Spreobrnjenje pa mora priti1. Se mora zvršiti prej ali slej.
Ne samo jasnovidni duhovi, tudi Fatima nam tako pravi.
Bog je zahteval to že za dobo po prvi svetovni vojni. Ker pa je svet ostal gluh in se še bolj na široko predal grehu, je morala priti druga, še strašnejša vojna z vsemi svojimi groznimi spremljevalci.
17
Kako naj se spreobrne mo?
Bo zadostovala običajna velikonočna spoved, ki jo opravimo v nekaj minutah?
Spoved je gotovo potrebna, o tem ni dvoma. D obra spoved, s pravim kesanjem, sicer bi ne bila veljavna.
To bi bil začetek. Z dobro spovedjo dosežemo spravo in zopetno prijateljstvo z Bogom. Ž njim pa njegovo nadnaravno pomoč, posvečujočo milost.
Fdtimski pastirčki molijo rosni venec: „...za Vendar to še ni spreo-
— se navezan na iste grehe, hodi v iste bližnje priložnosti, z isto nevarno družbo, bere kar mu pride v roke, ne moli skoro nič, preklinja kot prej, onečašča svoje misli in želje, prav nič ne brzda grešnih počutkov, se izmika svojim dolžnostim kjer le more, sumniči blati bližnjega, ga sovraži, mu želi zlo, pase oči vsepovsod, nad nedovoljenim in tudi grešnim, streže vsem nagonom počutnosfi, hlepi samo po uživanju, po moči in oblasti, po tostranskih dobrinah, pozablja ob vsakem koraku, da ima tudi dušo, neumrjočo dušo!?...
Če je samo še del tega v duši, še ni pravega spreobrnjenja.
spreobrnjenje pomeni pravi prelom, odmik od vse^a tega!
Predvsem prelom z grehom! Marija ne pravi samo, naj gremo k spovedi, ona zahteva veliko več:
„Prihajam, da opozorim vernike, naj spremene življenje!...
Zahteva celega človeka, ne samo enkratno sookorno dejanje
Zahteva novega človeka, ki bo živel na osnovah božjih zapovedi m Kristusove vere.
Zahteva spremembo življenja od vseh ljudi, ne samo od nekaj dobrih dus.	J
Obenem pa pove Marija tudi, kako naj začno spreobrnjenje-
„Naj ne žalijo več z grehom našega Gospoda!"
Greh je nakopičil božje kazni nad ljudmi. Greh jih zdaj tepe, ne Bog. Greh je vzrok vsega zla na zemlji.
Če bi se svet spreobrnil po prvi vojni, ne bilo bi druge. Vojske, lakota, bolezni, stiske vseh vrst so večinoma samo kazen za greh.
Zdaj Bog ni mogel več odlašati. Prišlo je, kar so si ljudje prislužili. Zadel jih je bič, ki so si ga leta in leta lahkomiselno plefli.
Bog je pokazal, da še živi. Da še on vlada svet. Da ea greh globoko zali.	5
grešnike, da ne pridejo v pekel". je spreobrnil, če pa je s srcem
— m
brnjenje, vsaj vedno ne. Kdo more trditi, da se morda tudi še s telesom
18
Tako žali, da greha ne more več prenašati.
„Treba je, da se ljudje poboljšajo." Marijina beseda je božja beseda.
In Očetova grožnja je Materino svarilo:
„Naj ne žalijo več našega Gospoda, ker je že vse preveč žaljeni"
Zadnji stavek da misliti. Če je že preveč žaljen in če človeštvo ne preneha z grehom, bodo prišle nadenj še strašnejše kazni.
Kdor še trezno misli, ne more ostati ravnodušen. Spričo vsega, kar se dogaja, se mora zgroziti. Globoko ga mora pretresti, kako strahovito so se že uresničile Marijine napovedi.
„Če se bo storilo, kar sem vam povedala, bo rešenih mnogo duš in bo mir na svetu!" Kako lahko bi se bili rešili vseh sedanjih strahot, če bi bili hoteli . Če bi bili poslušali Marijo!
„A če ljudje ne nehajo žaliti Boga, bo v kratkem izbruhnila druga, še hujša vojna!" Z vsemi neizogibnimi spremljevalci: Jakoto zmotami, brezboštvom, preganjanjem dobrih, mučeništvom, trpljenjem vsake vrste.
In z najhujšim: „Nekateri narodi bodo uničeni!..." Popolnoma ali samo delno? Politično ali dobesedno?
Ne izprašujmo. In ne čakajmo prekrižanih rok, da vidimo, kako se bo Marijina beseda izpolnila do konca. Tega bi itak več ne učakali...
Rešimo se, dokler se še lahko! Dokler Bog še čaka na nas.
Spokorimo se! Spreobrnimo se!
Tudi v tem nam Marija nudi v pomoč svojo ljubečo materinsko roko. V Fatimskih naročilih sama navaja najuspešnejša sredstva:
„Molite! Pridno molite!
Molite vsak dan pobožno sveti rožni venec za pomirjenje sveta!
Radi prenašajte vse trpljenje!... Darujte žrtve za grešnike!.,
Delajte pokoro za svoje grehe!..
Ljudje naj se poboljšajo! In molijo naj za odpuščenje svojih grehov i.."
Molitev, žrtve, pokora, zadoščevanje! To je pot do resničnega in stanovitnega spreobrnjenja.
Le kdor to stanovitno vrši, tudi svojo posvetitev brezmadežnemu Marijinemu Srcu zares živi!
Prisluhnimo radi še eni Marijini želji, s katero nam zagotavlja pravo spreobrnjenje:
„Žrtvujte se za grešnike in ponavljajte pogosto, zlasti kadar doprinašate kako žrtev:
Iz ljubezni do Tebe, o Jezus, za spreobrnjenje grešnikov in v spravo za žalitve, ki jih ljudje zadajajo brezmadežnemu Srcu Marijinemu!"
S. Z.
Naš sveti dom bil strt je v prah, - vsi kamni razmetani;
oh raslo trnje, rasel mah po groblji je teptani... Zdaj solze v stran! Orodje v dlan! Dom znova vstati mora,
- oj dom krasan, tako prostran, da bo za vse prostora!
Simon Gregorčič
19
M. Elizabeta
hatimi-ka froi-i/uz
Marija, Fatimska Gospa, sočutna, blaga Mati trpečih src, trpečega sveta! Prišla si sama, malim
razodela, da le molitev in pokora bo zadolženi svet otela.
Potisnila si nam v roke svoj dragi rožni venec, naj ljudstva z njim zaupno
te časte.
Srce usmiljeno si nam odprla „Ljubezni tej se posvetite, le ona kazen bo zavrla!"
Marija, Fatimska Gospa! Glej, spletamo ti vence, otroci vsi smo tvojega Srca. Nas pet sobot k ljubezni tvoji
vod:.
Zdaj drži ti besedo svojo: Rešiteljica naša bodi!
Fatimska Kraljica presnetega rožnega venca.
Dr. F.
¿¿LtA-O-

(&la


Fatima nam ne sme dati miru. Tam se je nebo nagnilo k zemlji in ji po Marijinih ustih povedalo to, kar je za njo najbolj važno.
Kakor rdeča nit pa prepleta Marijine besede in življenje tistih, ki so jih ponavljali in po njih živeli, misel, da je največje zlo in vzrok vseh nesreč le greh. Zaradi njega pride Marija in prosi zadoščenja in spreobrnjenja, zaradi njega malim pastirčkom Bog odpre pogled v pekel na zemlji in v pekel v večnosti: strašne vojske in večne kazni, da bi se ga toliko bolj bali in še za druge zadoščevali.
Odkar so slišali Marijino otožno prošnjo, naj vendar ljudje več z grehom ne žalijo Gospoda, ki je že tako preveč žaljen, se vse njihovo
življenje spremeni v velik strah pred grehom, ki žali Jezusa. Pripravljeni so na največje žrtve, le da potolažijo Jezusa, zaradi grehov tako žalostnega.
Kako se poslej Jacinta in Francek in Lucija bojijo tudi najmanjšega greha. In v tem strahu pred grehom, ki jim ga je Mati božja razodela kot vzrok vsega hudega, rastejo v milosti in svetosti pred Bogom in ljudmi.
S tem pa je fatimska Gospa tudi nam vsem povedala, da ni največje zlo, če zgori hiša ali je razdrta železnica ali je ubit človek, da je še neprimerno večje zlo greh, ki vodi človeka v večno pogubljenje.
Na to včasih pozabljamo: vzrokov za narodno nesrečo ne iščemo tam, kjer jih je pokazala Marija Jacinti:
20
„Vojske niso nič drugega kakor kazen za grehe sveta." Resnično je torej vzrok moj greh, tvoj greh, grehi nas vseh.
Pri fafimskih prikazovanjih je namreč zanimivo to, da se zdi., kakor da bi Mariji bilo malo mar vsega trpljenja sveta, malo mar strašnega svetovnega klanja, malo mar tudi trpljenja papeža in Cerkve: ona pozna samo eno veliko bolečino — greh, ki težko žali našega Gospoda.
To je- nadnaravno gledanje, ki se ga moramo tudi mi navzeti, saj je predpogoj rešitve, kakor ga pokaže evangelij: Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo navrženo.
Ker pa je greh edino resnično zlo, ni dovolj, da se ga bojimo sami, ampak moramo delati na to, da se !-!a bodo varovali, oziroma se spreobrnili tudi drugi. Vsi Marijini pozivi v Fa-timi izzvene v to in tisti, ki so jih slišali, se jih prvi oklenejo: oni se bojijo pekla za druge, ne zase in Jacinta, ki bi rada videla, da bi šli vsi z njo v nebesa, naroča Luciji pred koncem: „Če ti Mafi božja dovoli, povej vsem, kako strašen je pekel, da ne bodo več delali greha in padali v pogubljenje."
Vse njihovo življenje se poslej spremeni v eno samo veliko junaško žrtev za druge, za grešnike. Za nje trpijo na tihem, za nje zadoščujejo javno, oni se jim najbolj smilijo, ker žalijo Jezusa in so v nevarnosti večnega pogubljenja.
Posebno se jim zdijo ubogi zato, ker se nočejo premagati in se tako na lahek način obvarovati velikega zla. Ko Lucija Jacinti nekoč pove, da bodo ljudje šli v pekel, ker niso hodili k maši, ali grdo preklinjali, po krivem prisegali, tedaj se Jacinta preprosto razvname: „Kaj jim je tega treba? Kaj je tako težko malo molčati in iti k maši? Kako se mi grešniki smilijo! O, ko bi jim mogla pokazati pekel!"
Ljubezen do grešnikov in skrb za nje se je iz Marijinega srca razlila v srca božjih ljubljenčkov.
Tako kakor Jacinta bi morali tudi mi vzdihovati: Kako me skrbijo grešniki! Te nadnaravne medsebojne ljubezni nam zelo primanjkuje. Skrbi nas bodočnost, skrbi politika, skrbi zdravje, skrbi to, kaj borno jedli ali pili, ne skrbijo pa nas grešniki, njihova usoda, njihova nesreča. Potem bi bili v skrbeh ne toliko zato, kaj bo z našim narodom, ampak kaj bo z grešniki.
Če slišimo, da je kdo umrl, nas ne bi toliko smel skrbeti vzrok smrti, ampak dušno stanje umrlega. Ko slišimo, kako padajo ljudje na najrazličnejših frontah, bi nas moralo najbolj skrbeti, kaj je z njihovo dušo.
Ko nastopi nevarnost zračnega napada, bi se morali najprej zaskrbljeno vprašati, ali se bodo spomnili vsi grešniki, da je treba obuditi popolno kesanje, da si rešijo srečno večnost.
Ko dobra polovica Ljubljančanov ne pride k maši, bi nas usoda teh duš morala skrbeti bolj kot karkoli drugega.
Ko zapeljanci in izgubljenci po gozdovih umirajo, morda z velikimi zločini obteženi, bi nas morala zajeti težka skrb za usodo njihovih duš.
Ko odhajajo naši ljudje v tujino, bi nas zopet najprej moralo zaskrbeti, kako jim bo za duše poskrbljeno.
To je nadnaravno gledanje, ki nas ga uči Fatima, saj je Marija vedela, da smo v teh stvareh le preveč z-em-ski postali. Ako bi naša srca polnila ista skrb kakor Marijino in malih pastirčkov, bi tudi mi imeli vedno v mislih „uboge grešnike" in bi vse drugače zanje molili, se zatajevali, jih reševali in jim dajali dober zgled. Vsaj sedaj, za post in veliko noč, se skušajmo ukloniti nadnaravnemu gledanju na greh in grešnike, kakor nas ga uči Fatima.
Kdor umre, preden umre, ne umre, kadar umre. Kdor hoče se k sreči pomakniti bliže, nikar ne pozabi stopiti čez križe.
Ne rodi se mi misel, da bi v njej ne bila izklesana smrt... Smrt, ki vzbuja strah.	Michelangelo
21
Plu-dj/uiitic-^eu c-las
Kakor Mojzes sredi Izraelcev v puščavi hodi naš nadpastir v nasi sredi. Ni mu lahko, kakor ni lahko sv. očetu. Vsaka vojska boli In teži najbolj pastirje tiste Cerkve, ki ji je
„Naj spremene življenje, in naj me ne žalijo več z grehom!
Bog - človek sam zapisal na prapor: Mir in ljubezen!
Šele zgodovina bo pravična vrlemu nadpastirju, ki pase danes duše slovenskega naroda. Ki stoji kot skala in uči, svari, opominja, prosi, razsvetljuje, vabi, pomaga vsem brez razlike. Trdno verujemo, da bodo njegovo delo, njegove žrtve rodile čudovito obilen sad ob času, ki ga je določil Gospod.
Na nas pa je odgovornost, da ga ofroško zaupno poslušamo in u-b o g a m o. Se ravnamo po načelih in navodilih, ki mu jih navdihuje Gospod in naša Mati, Pomočnica kristjanov.
Ali se še kdaj spomnimo „Slovesnih izjav", ki smo jih ž njim vred, ves narod, zaobljubili Mariji, Kraljici Slovencev, na preddan našega po-svečenja na Rakovniku? Ali jih še kdaj, n. pr. na prve sobote ali prve petke, obnavljamo v srcu, predvsem pa skušamo oživotvoriti vsak dan v življenju? Brezmadežno Srce Marijino še čaka! Vztrajajmo v molitvvl, žrtvi in zadoščevanju, dokler ne izpolnimo vseh njenih naročil.
Zvesto se držimo Fatimskih sporočil, prav tako pa tudi navodil našega nadpastirja, s katerimi nas odločno odvrača od vsakega stika z brezbožnim komunizmom. Pravkar spet kliče in vabi ves narod:
S prvim dnem novega leta smo začeli novo vrsto petih prvih sobot m s pobožnim sv. obhajilom dajmo Marijinemu Srcu častno zadoščenje. Ne nehajmo z zadoščevanjem, ker tudi žalitve še niso prenehale.
Slovenske družine se med to novo zadostilno pobožnostjo pripravite na posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu in jo ob primernem času z vso resnobo in otroško vdanostjo izvršite. Dajte Srcu božjemu in Srcu vaše Matere častno mesto v vaših domovih in v vaših dušah.
Storite to, da bo tako v vaših družinah in po družinah v vsem našem narodu zmagalo brezmadežno Srce Marijino, potem bomo vredni njenega usmiljenja in bo mogla izpolniti svojo obljubo, „da ~bo tudi nam zasijala spet doba miru". Božji blagoslov po Mariji nad vami vsemi.
22
S. Darina
Hal lAsOmd, ¿h- t-ala&tfca Mati ia&fa
Mati svete bolečine, s sedmimi meči prebodena, Kraljica mucencev, na Gol-gotski gori, pod križem tvojega Sina -Boga te gledamo in ljubimo danes. S sveto Cerkvijo častimo tvoje svete bolečine in združujemo svoje solze s tvojimi.
Sveta Mati svetih bolečin, kakor morje je tvoja bridkost. Ne moremo je razumeti, ker tudi ljubezni tvojega preči -stega Srca ne moremo doumeti. Vendar sočustvujemo s teboj.
Najbližja si nam, najbolj naša v svoji bolečini. Žalostno Mater te srečavamo najpogosteje v naših cerkvicah, naših kapelicah in vaških znamenjih. Preprosti naš umetnik je upodobil tvojo bridkost in s sedmimi meči prebodel tvoje srce.
Našim prednikom si bila, o Mati žalostna, tolažnica in pomočnica v vseh njihovih težavah, o, in teh ni bilo malo in niso bile redke! Ob tebi so preživeli strahoto turških napadov, bedo in ponižanje graščinskega jarma, prirodne ne-
zgode, nesreče in bolezni, sužnost in trpljenje, za katerega si vedela le ti sama, Mati sedmerih bolečin. Brisala si solze, tolažila in dvigala in vera, ki se je poživljala v srcih naših očetov ob tebi, je pomagala, da so vztrajali, ostali in živeli.
O Mati žalostna, ki si izpila kelih trpljenja do dna, ki si videla in sočutila z bridkostjo našega naroda v davnini, verujemo, da sočutiš z nami tudi danes, ko ranjajo in mučijo srce našega naroda lastni sinovi in mu kopljejo grob. Sedmi in zadnji meč boli najhuje, reže najgloblje in bojimo se, Mati, bojimo prihajajočih dni.
Na veliki svoj petek smo se zgrnili ob tebi, Mati žalostna, sveta Zavetnica našega naroda. Svoje bolečine ne znamo več izreči v besedi. Prevelika je, Marija, razumi naše solze . v naši najusodnejši uri! Zaradi vere naših davnih očetov, zaradi nedolžnosti naših malih, nam izprosi usmiljenja in življenja! V tebe zaupamo!
St. Lj.
Ö& ficeciitem Sten
Morje boli se izlilo je čez svet. Solze tečejo po izoranili licih, srca krvavijo ob prosečih klicih. Rod človeški je na trdi križ razpet. Kdaj razpne se mavrica spet nad zemljo, da se mir, željeai gost, pri nas naseli, z mehko, božajočo roko rane nam zaceli,
ki preskušane zdaj pečejo in žgo? — Kvišku srca! Rožna zarja vstaja vsem. Ne preslišimo v usodni uri klica! Mati vabi nas otroke v svoj objem. Ob prečiš tem Srcu se z jasne nam lica ... Kot v preteklosti bo tudi v času tem Tolažnica nam in zvesta Pomočnica.
S. Darina
\J uaatuiA. Male Hcal{ice
8.
Cez dva dni je bila nedelja. Nebo se je umilo v nočni nevihti in je drhtelo v temni sinjini nad morjem, ki je rahlo valovilo. Ladja je močno rezala valove. Na krovu so se že v jutranjih urah sprehajali potniki in občudovali prelepo jutro. Veliko dvorano so spremenili v kapelo, kjer naj bi bila ob desetih sveta maša. Na ladji sta bila tudi dva potnika duhovnika, prijazna starejša gospoda misijonarja, ki sta Bog ve kolikokrat že prejadrala Sredozemsko in Atlantsko morje. To pot sta potovala proti severu.
Iz prostorov vseh treh razredov so se vsipali in zbirali ljudje v kapelo. Bo-
gati in revni, odlični in bedni, pred Bogom vendar vsi enaki. Tu na zibajoči se ladji sredi morja se zde mnogo bližji drug drugemu; bolj so si bratje kot tam na mirni in varni suhi zemlji.
Med zadnjimi je prišla tudi Ofka. Stanko jo je spremil do vrat. Poskrbel ji je prostor, jo ljubeče pogledal in odhajal proti vratom. „Kaj ti ne boš pri sv. maši," ga je Ofka začudeno vprašala z očmi in besedami. „Imam nujno delo, morda se še vrnem, bodi mirna, sestrica, in — moli zame". Ni je hotel žaliti, zato ji ni mogel z odkrito besedo povedati, da že davno ne moli več, ker pač ne
23
Duhovnik je prebral evangelij in pričel govoriti. Poznana domača beseda je Ofko predramila. Spet je bila sredi množice v ladijski dvorani pri sveti maši in pridigi.
„Gospod je vstal in zapovedal vetrovom in nastala je velika tišina. — Gospod je vstal, veliki Bog miru in življenja, stoji sredi morja in to morje molči kot vdano gorsko jezerce. Tudi morje človeštva se je v grehu in strasti razpenilo in zadivjalo v krvavem sovraštvu. Kdaj vstane nad njim veliki Gospodar in Kralj miru in zapove vetrovom? Oj bratje, ali smo ga že klicali kot apostoli, ali smo že ponižni in spokor-jeni kot so bili oni? Pokleknimo in prosimo: Gospod, otmi nas, sicer izgine naš rod! In vstala bo tišina, velika tišina. In v tej tišini bodo razvaline trpljenja tisočerih vrst, kdo ga bo tešil, kdo lajšal? Ljubezen mladih, svežih, čistih, v trpljenju prekaljenih duš ..."
Vstal je Gospod! Vstanimo še mi!
veruje. Stanko je odšel, njegova visoKa in lepa postava je zginila med vrati, Ofka pa je skrila svoj obraz med dlani.
Zaigrala je godba. Mehki ubrani glasovi so zapeli Marijino pesem:
Mirno nam plove čolnič življenja, dokler ti, Zvezda, nad nami bediš. Drhteč, svetel dekliški glas pa je zaprosil:
O Zvezdica morska, razsvetli, prižgi lučko v temini moje noči!
Vsa dvorana je prisluhnila pesmi, roke so se sklepale, srca molila. Tam spredaj pa je duhovnik molil: „Gospod, usmili se nas!" „Gospod, usmili se mene", je prosila Ofkina duša. Bolj kot vsi drugi sem šibka jaz, kako naj plavam sama, nebogljena deklica na viharnih valovih življenja. Pa sem mislila, da bom objela samo čisto svetlo srečo, ko bom svobodna in bom šla domov. Zdaj pa,.. tako sem sama in utrujena. Solza ji je kanila na svetlo obleko. Sončen žarek se je prikradel od nekod in jo hotel posušiti.
Duhovnikov glas je zvenel kot bron in se razlival v duše. Kot rožni cvet v junijskem soncu se mu je odprla Ofkina duša. Spet je bila dekletce od nekdaj, in babica in mamica sta molili v bližini. „Domov pojdeš in mnogo dobrega boš naredila tam in na naše grobove boš pokleknila. Zvonovi v cerkvi svetega Stanislava pa bodo spet zvonili." Da, saj še ve, kako se je tedaj poslavljala babica.
Duhovnik je dvignil sveto hostijo. Množica se je sklonila, v dvorani je bila globoka tišina. Tam zunaj nekje pa je odmeval prešeren smeh. Ofka se je spomnila na Stanka. Tudi on je med njimi, tudi on ...
Prvikrat je tedaj dvignila oči in se ozrla po svoji okolici, če bi se bil morda Stanko le vrnil. Pa je opazila ne daleč od sebe dve redovnici. Radovedno se je ozrla še enkrat. Saj res, prav take so stregle nekoč pokojni mamici. Dobro še ve. Taka je bila tudi s. Gabrijela, kako je vendar čisto pozabila nanjo! Hotela je pozabiti na svojo mladost, na tista žalostna leta, ko je bila v tujini, pa se ne da. Danes se vse čudno vrača v spomin in v dušo in je dobro in prav tako.
(Se bo nadaljevalo.)
24
s. z.
i) lati Male Teees^fe
I. PREMIŠLJEVANJE TEREZIJINEGA ŽIVLJENJA
Saj smo morda že veliko brali o sveti Mali Tereziji, pa 'jo vseeno še prav malo poznamo. Ker smo pač samo brali. Nismo pa premišljevali. V tem je velika razlika: branje se komaj dotakne našega duha, premišljevanje pa pronica, prodira v dušo in jo vso presune,
V premišljevanju se s pomočjo milosti in zbranosti naš duh ves razsvetli, volja se vname v ljubezni za nove žrtve in se utrjuje v dobrem, kakor železo pod kladivom, pod ponovnimi udarci trdnih sklepov.
Stoji kot pribito: če bi mi Terezijino življenjo ne samo, kakor smo delali doslej, površno brali, ampak — premišljevali, se bo njen vpliv na nas polagoma tako okrepil, da jo bomo kar nehote pričeli posnemati in oblikovati v sebi njeno milo pa krepko duhovno podobo.
Kakor v vseh je pa tudi v Terezijini šoli samo en učitelj — Jezus Gospod. Terezijina „mala pot" je samo bližnjica k božjemu ljubitelju naših duš.
Kdor torej hodi za sv. Malo Terezijo, hodi za Jezusom, katerega je ona tako zvesto skušala posnemati, da je sv. oče Pij XI. izjavil:
„Kdor Terezijo časti, časti obenem božji Vzor, katerega ona upodablja."
Kaj naj nas še zadržuje, da ne stopimo v njene sledi?
Gregor Mali	fl J • /! ^ •
cglecU utecefa
Naše družine so v veliki nevarnosti.
Boj za obstanek bijejo. Iz njih veje duh posvetnosti in brezbožnosti. Na jed, pijačo in obleko, na minljive stvari polagajo vso važnost, na večne neminljive zaklade pozabljajo.
Veliko staršev se nič več ne zaveda svojih dolžnosti, ki jih imajo do duš svojih otrok. Njihova vzgoja je posvetna, samo zemeljska. Zato je toliko otrok nesrečnih, brezbožnih.
„Mamica, gospod katehef je naročil, naj gremo danes k sv. maši in obhajilu," pripoveduje osemletna hči svoji izobraženi materi.
„Nikamor ne greši" se zadere nanjo mati. „Pa doma moli, če hočeš, ves dan!"
„Mamica, doma ni Jezusa," ji o-
fožno odgovarja otrok. „Doma ni sv. maše in ne sv. obhajila, dovoli, da grem!"
„Tiho! Doma ostaneš! To je že pre-neumno, da bi mene otrok učil!" jezno kriči mati. Otroka je zaklenila v sobo in odšla po opravkih. Tiho je deklica jokala in zdihovala po Jezusu, ki ga ji je lastna mati prepovedala prejeti.
Minilo je dvajset let. V bolnišnici leži na smrtni postelji osemindvajset-letna gospodična. V najlepši dobi življenja je zabredla v močvirje nečistega greha. Vedno globlje se je potapljala. Vse si je dovolila. Oskrunjena na duši in na telesu je tavala skozi življenje. Ko se je naveličala vsega, je posegla po strupu, da bi za~
25
morila pekočo vest. In zdaj leži brezčutno na smrtni postelji.
Ob njej sloni šestdesetletna mati in joka. „Hči, zakaj si mi storila to sramoto?" nesrečna zdihuje.
Hči jo žalostno pogleda in govori: ,,Zgodilo se je samo to, kar si želela. Prepovedala si mi v mladosti ljubiti Boga, zato sem izbrala satana."
Srečko	/ /	a /	v
K-amteUlca cma-
XXXIII. POGLAVJE V večnem mestu
Slednjič je v Rimu. Njeni načrti se bližajo uresničenju. Res se je majčkeno bala. Odkar so zapustili domovino, je čutila, da jo skrivoma opazuje in tehta budno oko domačega generalnega vikarja Msgr. Reveronyja. Ne bi se zmenila za to; skrbelo jo je le, da ne bi to pri avdijenci v Vatikanu kakor koli napak hodilo, Drugače se je pa z vsem mladostnim ognjem udeleževala ogledovanja svetega mesta. Nastanili so jih v „Hotel del Sud" v ulici Capo le čase. Leta 1925, ob proglašenju Terezike svetnicam, so vzi-
ploščo.
Tri privlačne točke so jo posebno mikale: katakombe, Kolosej in Vatikan.
„Prvi, morda najlepši dan smo preživeli zunaj mesta. V najlepšem spominu mi je ostal ta naš sprehod po rimski Kampanji."
A vsebolj so jo zanimali kraji, ki spominjajo na prve kristjane.
„Kako veličasten vtis je napravil name Kolosej! Tu je ležala pred mano arena, kjer je toliko mu-čencev prelilo svojo kri za Kristusa."
Že je hotela poljubiti posvečena tla, pa ji povedo, da leže stara tla kakih osem metrov globlje. Ni računala, da so se tekom burnih devetnajstih stoletij močno zasula z ruševinami.
Kakšno razočaranje! Toda Te-rezika se ne uda tako hitro. „Ta bi bila pa lepa! Biti v Rimu in ne stopiti na posvečena tla v Koloseju! Ne, to ni mogoče! Ničesar več nisem slišala, kaj je razlagal naš vodnik. Vsa polna sem bila le ene misli: kaj mi je storiti, da se prikopljem do muče-niških tal v areni?"
26
Mati je ob strašni besedi svoje hčere vztrepetala in se zgrozila. Tedaj šele je spoznala, kako napačno je ravnala, ker je svoji mali hčeri branila k Njemu, ki je govoril: „Pustite otročičeni, naj prihajajo k meni in ne branite jim, zakaj takih je božje kraljestvo."
Konec prihodnjič
dali v pročelje lepo spominsko
Rim: „Pokleknil sva na posvečeno zemljo in najini duši sta se združili v vroči molitvi. . ."
Gleda m gleda in res zapazi med razvalinami, katere so ravno odkopavali, razpoko, po kateri bi se dalo splezati navzdol. Krik veselja, nato pa šepne Celini: „Pojdi z mano! Šlo bo."
„hitro sva se ukradli od drugih", pripoveduje sama, „in ple-1 P» razvalinah navzdol, da so se celi kosi odkrhavali. Očka se je prestrasil m se čudil najini drznosti. Nekaj naju je od daleč svaril pa midve se nisva za nič več menili.
Kakor raste vojaku pogum, čim večja je nevarnost, tako je raslo najino veselje, čim nevarnejše in napornejše je bilo naiino plezanje. Samo da prideva do ciljal
_ Celina, ki je bila pametnejša od mene, je poslušala vodnika m si zapomnila, da je kraj, kjer so izvojevali mučeniki slavne vence mucemstva, ozek, tlakovan prostor, zaznamovan s križem. Napeto je iskala m kriz tudi kmalu našla. Pokleknili sva na posvečeno zemljo m najini duši sta se združili v vroči molitvi... Burno mi je utripalo srce, ko sem se z ustnicami dotaknila prahu, ki ga je rdečila" kri prvih kristjanov Zaprosila sem Boga za milost, naj bi postala tudi jaz mucemca za Jezusa; in v globini duše sem čutila, da sem uslišana Vse to je trajalo le nekaj trenutkov. Pobrali sva še nekaj kamenčkov s posvečenih tal in se pognali po preperelem zidu previdno navzgor. Ko naju je očka uzrl žareči od sreče, naju ni mogel več oštevati; zde o se mi je celo, da je bil kar nekam ponosen, ker sva bili tako podjetni in pogumni." (Povest duše, 6. pogl.)
!2YJ=IPCU NA kODELIEVECl
Jurčak Martin
¡¿¿àcatn^icL tA&udc
Bilo je v Turinu leta 1841. Mlad duhovnik je bil v živahnem razgovoru s dečkom 13 let Reveža je pravkar cerkovnik obdelal s kajfežem, ker ni znal sireči pri sveti maši, pa si je vseeno upal priti v zakristij o. Kako neki bi znal, ko pa še drugih važnejših stvari ni vedel. Saj še niti pri prvem svetem obhajilu ni bil. O verskih resnicah skoro ni imel pojma. Don Bosko, tako je bilo ime duhovniku, je dečka ljubeznivo povabil, naj še pride in pripelje tudi tovariše s seboj. ličil jih bo krščanskega nauka, pa tudi za njihovo bodočnost bo skušal poskrbeti.
Prosvetljena Francija... Cerkev ločena od države. Državne šole brez verouka. Ob enostranski izobrazbi duha je zaostajala vzgoja srca. Otroci so se učili in naučili vsemogočega, le o Bogu niso slišali ničesar. Pogančki so zrasli v pogane v sramoto in pogubo svoji domovini... Pri nekem krstu bi fant moral moliti vero. „Ne znam" „Kaj si se pa v šoli naučil?" „Vretenčarje".
Še tam, kj er se otroci uče katekizma, je njih znanje zelo po-
27
manjkljivo. Tako je tak deček na vprašanje, kdo brani krasti, odgovoril: „Mestni policaj". In drugi: „Kaj postane človek po smrti"? „Okostje".
Bilo je v Ljubljani, ko je naletaval poslednji sneg. Vprašal sem dvanajstletnega dečka, kako se glasi sedma božja zapoved? »Sveti zakon", mi je odgovoril. Drugi: „Koliko je zakramentov"? „Eden", Deček, ki je bil že pri prvem sv. obhajilu ni imel niti pojma o božjih zapovedih.
Zaključek je jasen. Znanje krščanskega nauka je sila pomanjkljivo. Temu nedostatku skuša odpomoči „mladinski dom", kjer dobivajo dečki poleg telesne in srčne izobrazbe predvsem duhovno in versko vzgojo. Vse v domu je usmerjeno na to. Vsak dan imajo na primer po večernih molitvah nagovor, ki jih opozarja na napake in vzpodbuja k dobremu. Ob nedeljah obiskujejo po večernicah še krščanski nauk. Razdeljeni v pet skupin se v prvi učijo moliti in uvajajo v osnovne resnice o Bogu in duši. V ostalih obnavljajo tva-rino iz katekizma. Peta skupina, krožkarji pa se zbirajo ob sredah k verskim predavanjem z razgovorom, kjer obravnavajo aktualna verska in moralna vprašanja.
Tako daje „Mladinski dom na Kodeljevem" kakor vsak don Boskov mladinski dom z versko vzgojo in izobrazbo doraščajoči mladini najboljši temelj za oblikovanje značaja, prave smernice za življenje, obenem z zavestjo, da bo edino le v veri močna mladina prinesla lepšo bodočnost našemu narodu.
% ¿vetilca 6i>. Aeeee^e D. J.
V lepem in prostornem svetišču se ni težko poglobiti v zbrano molitev. Vendar ne beležimo kakšnih posebnih za-maknjenj, vsaj ne pozimi, ker vsakega kmalu predrami mraz. Priznati moramo, da je pozimi svetišče zaradi svoje razsežnosti in ker še ni dokončano, precej hladno. To občutijo zlasti starejši ljudje. Neki gospod, ki ga je srečanje z Abrahamom stalo lase, je celo vprašal, če bi se mogel v kakem skrivnem kotičku svetišča kar pokrit pogovarjati s sv. MaLo Terezijo. Seveda je dobil pojasnilo, da imajo to prednost samo ženske.
Medtem, ko so druge zime verniki iskali toplejšo božjo hišo, in se je to precej poznalo v naši cerkvi, je bilo letos drugače. Morda tudi zaradi milejše zime, v glavnem pa pač zato, ker so v svojih stiskah iskali pomoči pri ljubeznivi Mali Cvetki. Tako^je tudi med tednom lepo število vernikov pri sveti maši, zlasti pri prvi ob 6. Tudi so se mnogi odzvali vabilu našega napastirja k praznovanju prvih sobot. „Pastirjev glas" je prišel skoro v vsako družino,
vendar je marsikje še ostal „glas vpijočega v puščavi".
Lep je bil praznik sv. Janeza Boska na prvo nedeljo v februarju. Slovesno službo božjo je imel g. kanonik Koretič Franc, ki v svoji veliki ljubezni do Male Cvetke in naklonjenosti don Boskovim ustanovam rad prihiti na Kodeljevo. Vedno smo ga zelo veseli, ker zna tako lepo in prepričevalno učiti božji nauk.
Pomlad prihaja v deželo in z njo sonce in toplota, zelenje in cvetje. Sveti postni čas se bliža h koncu in v daljavi že slišimo velikonočne zvonove, ki oznanjajo blagovest vstajenja. Da bi doživele resnično vstajenje duše, so žene in dekleta naše okolice opravile duhovne vaje in jih zaključile ¡na Jožefovo z lepo slovesnostjo nove maše gospoda Karla Pe-čovnika, bivšega salezijanskega gojenca iz Veržeja. Vse udeleženke so dobile tudi knjižico „Velikonočna dolžnost" z naročilom, da jo skrbno prouče in jo dado brati tudi svojcem, ki so v nevarnosti, da celo letos pozabijo na velikonočno dolžnost. Velika noč, vstajenje mora biti predvsem v naših srcih in dušah!
28
duLaui^e
Prav lepa in koristna je navada, da se enkrat na leto za nekaj dni iztrgamo zemeljskim skrbem in posvetimo glavno pozornost svoji duši. Nekateri se izognejo vsem motnjam tako, da se za tiste dni umaknejo v kak samostan ali zavod. Tam nemoteno molijo, premišljujejo in v luči večnih božjih resnic pregledajo svoje življenje. Z nikomer ne govorijo, razen z Bogom in s svojo dušo. To so zaprte duhovne vaje.
Mnogi pa opravljajo duhovne vaje bolj preprosto in kar pri svojih vsakdanjih opravkih. Nekaj dni se zbirajo enkrat ali večkrat na dan k skupni molitvi in premišljevanju, ob koncu pa opravijo dobro spoved. Take duhovne vaje smo opravili sedaj med postom. Bile so lepa priprava za velikonočno spoved in obhajilo. Poleg tega pa se je marsikdo resnejše zamislil v življenje in naredil načrt za bodočnost.
Letos so najprej naredili duhovne vaje zavodski dijaki in to zaprte. Molčali so ter vsak dan poslušali kar

vsak večer redno in točno. Bilo jih je do 190 in so skoraj vse vztrajale do konca. Tudi fantje so se lepo odrezali, čeprav so njihove vrste zadnji čas kar občutno razredčene. K duhovnim vajam jih je prišlo okoli sto, prvi večer še več. Deklet se je od 268 povabljenih odzvalo čez 150. Zadnji so jih v tihem tednu z vso resnostjo opravili možje. Bilo jih je veliko.
Očetje in matere so letos predvsem premišljevali o tem, kako bi v svojih družinah ohranili krščansko življenje. To v današnjih časih ni tako lahka stvar. Da bi se jim ta sveta namera tem bolj posrečila, so mnogi sklenili svoje družine izročiti v varstvo predobri Materi Mariji.
Hvala vam vsem, ki ste naredili to žrtev, da ste kljub utrujenosti in mnogim opravkom le prihajali k duhovnim vajam. Najbolj ste s tem koristili sebi, nemalo pa tudi celi duhovniji, ker ste tako pomagali okrepiti in poglobiti splošno krščansko življenje v tem kraju.
Tisti, ki k duhovnim vajam iz raz-
Vesele velikonočne praznike želi vsem Riikovniški zvon
štiri govore. Za temi so prišli na vrsto ostali gimnazijci, ki so imeli po dva govora na dan in zjutraj sv. mašo. Iz njihovega vedenja je vsak lahko razbral, da so stvar vzeli resno. Od 8. marca pa do cvetne nedelje so se pa vrstile štiri skupine okoličanov. Bilo jih je lepo število.
Prve so bile matere. Prihajale so
nih tehtnih vzrokov niste mogli priti, se najbolje ob velikonočnih praznikih sami nekoliko zberite, potem pa lepo opravite velikonočno spoved in prejmite obhajilo. Božja milost v duši vam bo vir pravega veselja. Tako si bomo lahko brez hinavščine drug drugemu voščili prav vesele velikonočne praznike.
Posvetiti družino brezmadežnemu Srcu Marijinemu se pravi izročiti družino Mariji v posebno varstvo.
29
Alac-m!
Uprava policije je poslala navodila, ki se jih moramo držati, če je med službo božjo letalski alarm. Takole je določeno: Cerkvena uprava mora skrbeti, da bodo verniki v cerkvi na alarm takoj opozorjeni. Verniki pa se morajo hitro odločiti, ali gredo domov ali v zaklonišče ali pa ostanejo v cerkvi. Vsekakor se morajo cerkvena vrata deset minut po znaku zakleniti tako, da ljudje ne morejo ne v cerkev ne iz nje.
Tak je odloki Kako bo na Rakovniku? Če bo alarm, boste seveda takoj obveščeni. Ako je maša že proti koncu, takrat bližnji p®j elite
hitro domov, ostali pa v zaklonišče. Če pa bo maša šele pri začetku, tedaj lahko greste vsi v zaklonišče na levi strani cerkve. Tam Je kapelica in boste lahko mirno pri maši. Po človeški sodbi je to zaklonišče močno. Kdor pa ne misli biti pri maši ali moliti, naj gre v drugo zaklonišče na desni strani cerkve.
Pri izhodu iz cerkve ob alarmu ne delajte stiske! Poslužite se tudi stranskih izhodov! Tako bo vsem ustreženo in za vse.poskrbljeno, nesreče naj nas pa vse varuje Marija Pomočnica, ki Je glavna zaščifnica rakovniškega okraja.
O&iaauiLlci lia> navadila
SPREMEMBA ČASA. Kazalce smo v začetku aprila pomaknili za eno uro naprej. Zato bo odslej večerni blagoslov ob sobotah, pred prazniki In ob nedeljah ob sedmih zvečer. Doslej Je bil ob šestih.
KLOPI V CERKVI. Med šolsko mašo ob 9 jih tako radi zasedate starejši. Šolarjev pa ni kam dati. Saj gotovo razumete, da mora tudi v cerkvi biti neki red. Ker je maša ob 9 za mladino, ji pustite prostore v klopeh. Če hočete sedeti, pridite ob šestih ali ob osmih! Tega gotovo nihče ne bo zameril!
PRIDIGE. Včasi je ob nedeljah ma» ša tudi pri stranskem oltarju. Če kdo tisti maši prisostvuje, pa potem gre domov, ne ravna po želji Cerkve. Ni bil pri pridigi. Kakor duhovniki ne smejo pridige ob nedeljah in praznikih opuščati, tako se jih verniki ne smejo izogibati. Kdor se noče izobraževati v veri, greši. Kakor nobeno nedeljo nismo brez maše, tako nikoli ne zanemarimo pridige! če hočemo biti napredni, moramo biti tudi v verskih rečeh poučeni!
PRAZNIK VARSTVA SV. JOŽEFA se obhaja 26. aprila. Zapovedan ni, je pa zelo pomemben posebno za nas In za današnji čas. Morda ne vemo vsi, da so že naši predniki v davnini izbrali sv. Jožefa za varuha Kranjske, Štajerske in Koroške dežele. Papt Pij XI. pa ga je imenoval v svoji okrožnici za glavnega zaščitnika v borbi krščanstva proti zmoti komunizma. Zato praznika v cerkvi ne bomo prezrli.
POSTAJANJE PRED CERKVIJO med službo božjo bi se znalo razpasti sedaj, ko bo bolj toplo. Nikar! Kdor je namenjen v cerkev, naj gre noter, za pogovore pa si prostor izberite drugje. Saj veste, kako je bilo včasi. Nekateri so prišli le do cerkve. Zadr-držala jih je druščina... Hvala Bogu, da te razvade ni več. Glejmo, da je tudi ne bo več!
S POSVETITVAMI DRUŽIN brezmadežnemu Srcu Marijinemu bomo začeli po praznikih. Tisti, kateri se boste za to odločili, kmalu povejte, da se dogovorimo o vsem potrebnem.
Cerkvena zapoved se glasi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in v velikonočnem času prejmi sv. Rešnje Telo. Ta zapoved veže katoličane pod smrtnim grehom, čas za to je od pepelnične srede do nedelje po binkoštih, to je, do praznika sv. Trojice.
30
Maj.e {{ice^iiTcaiA-i-e
Znani iznajditelj dinamita Nobel je nekoč iskal resnega, značajnega, samostojnega ne po denarju pohlepnega človeka. Priporočili so mu mladega inženirja, ki je bil v velikih denarnih stiskah.
„Pridite jutri k meni na kosilo," mu je rekel resno in odločno Nobel. Inženir je točno prišel. Sedla sta k mizi in začela razgovor o predmetu, v katerem je bil Nobel zelo dobro podkovan. Polagoma je napeljal pogovor na vero in verske resnice. Nobel je začel hudo napadati vero. Gost je prebledel, kajti bil je prepričan katoličan In se je čutil užaljenega v svojem verskem prepričanju. Ko je Nobel opazil, kako spreminja inženir barve, je podvojil napade. Inženir se ni mogel več vzdržati. Jasno je povedal svoje mnenje, začel ugovarjati in se odločno braniti. Položaj je bil hudo napet. Tedaj Nobel bruhne v
smeh in poda roko svojemu nasprotniku rekoč:
„Všeč ste mi; prišli ste me prosit službe, in namesto da bi se mi hli-nili in prilizovali, ste mi ugovarjali. Bog vas živi! Vi ste odkrit in nesebičen fant. Zato vas sprejmem v službo!"
Če mislim, da bi mi odločnost in trdnost v načelih škodovali, se zelo varam. 2e s človeškega vidika gledano, si bom najčešče pridobil spoštovanje svojih tovarišev, predstojnikov, skratka vseh, kateri kaj veljajo. Če me ne cenijo drugi, kaj zato!
Če pa stvar premišljujem z nadnaravnega vidika, mi bo prineslo božji blagoslov, ako branim njegovo stvar, ako pokažem vso svojo vero. In če tudi bi moral trenutno trpeti, še bolje; bom imel vsaj kaj darovati Gospodu!
Tebi na pot.
dedcev
Odličen francoski spreobrnjenec piše:
„Kdo očita Cerkvi lahkovernost, ker zahteva od svojih vernikov vero v razodefe resnice V - Tisti, ki verjame najslabšim časopisom in se vdaja najbolj smešnemu praznoverju.
Kdo očita Cerkvi, da ponižuje človeka? — Tisti, ki trdijo, da je človek iz opice, da slučaj vodi svet, da naj človek samo uživa, da po smrti nič ni.
Kdo očita Cerkvi, da je nestrpna? - Tisti, ki ne dovoljuje nikomur, da bi mislil drugače kot oni.
Kdo trdi, da je Cerkev sovražnica resnice? - Tisti, ki so v nasprotju s svobodo zaprli katoliške šole in sicer iz strahu pred konkurenco.
Kdo trdi, da je Cerkev sovražnica
ljudstva? - Tisti, ki ne poznajo njene zgodovine in preganjajo njene dobrodelne ustanove.
Kdo največ govori proti Cerkvi in njenim naukom? - Tisti, ki jih najmanj poznajo ali ki se zavedajo, da delajo proti zapovedim."
Zame je jasno, da se ne bom strašil ugovorov. Cerkev stoji na trdnih tleh, saj ji je sam Gospod obljubil, da je noben napad ne bo zmagal. Zato bom skušal Cerkev čimbolj spoznati, da jo bom mogel uspešno braniti. Skušal jo bom nad vse ljubiti, da bom mogel z njo živeti, in če bo treba, tudi zanjo trpeti!
Nekdo je dejal: „Nikdar ne bom dovolil, da bi kdo Cerkev zaničeval, ker ona je moja mati!"
Tebi na pot.
Ves pouk in vsa navodila za posvetitev družine dobite v mali knjižici.
Vprašajte pri Katrci!
V vsako hišo dobro knjigo in dober časopis! Kar je slabega, pa brez
oklevanja ven!
31
Dcaiute
KR02KARJI so letos res lepo, vzorno opravili duhovne vaje. S tem so najlepše dokazali, da se zavedajo resnosti današnjega časa. Njim so se pridružili tudi ostali fantje iz rakovniške okolice, tako da je vsak večer do 120 fantov pazljivo sledilo resnim, globokim a toplim besedam dr. Andreja Farkaša. Tako je prav! Le tedaj bomo dočakali boljše čase, kadar bomo vsi uravnali ne le svoje misli in besede, marveč posebno vse svoje življenje po zapovedih božjih. Tistim trem edinim krožkarjem, ki se duhovnih vaj niso udeleževali in tako niso spolnili svoje bistvene krožkove dolžnosti, pa prav prijateljsko svetujemo, naj z dobro velikonočno spovedjo zamujeno vsaj delno nadomeste.
ČLANI MARIJINEGA VRTCA so začeli opravljati „Jezusove dneve". Tega njihovega sklepa je Marija s svojim božjim Sinom gotovo nad vse vesela, zlasti še zato, ker vršijo te dneve v mescu marcu in aprilu s tem [namenom, da bi vsi ljudje iz naše okolice lepo opravili svojo velikonočno dolžnost. Kandidatje se pa tako tudi najlepše pripravljajo na sprejem v Marijin vrtec, ki bo v mescu maju.
NA VELIKONOČNI PONEDELJEK bo za vse mladince velika tombola. Žigi bodo pri tem seveda igrali važno vlogo. Pa tudi pevci bodo prišli še posebej na svoj račun. Dobitkov bo moralo biti blizu 200. če se najde kak prijatelj Mladinskega doma, ki bi lahko daroval kakšen dobitek, mu bomo zelo hvaležni. Pride nam pa vse prav. Tudi krompir, fižol ali druge zemske dobrote... Pir-hi bi seveda prišli najbolj prav.
Sfcad
NAŠI PINGPONGAŠI so se dobro odrezali. Na Hermesovem turnirju 25., 26. in 27. marca so v štirih disciplinah zasedli prva mesta, v ostalih dveh pa drugo in tretje mesto. Prinesli so domov dva pokala, osem plaket in štiri darila, med katerimi je najlepše darilo vsega turnirja krasna zapestna ura. Pri moštvih je Korotan I (Bradeško, Gabrovšek, Potočnik) na prvem, Korotan II (Zgajnar, Strojnik, Šircelj) na drugem mestu. Pri seniorjih je Bradeško proti pričakovanju podlegel dobro razpoloženemu Bogataju
(Hermes) in tako zgubil naslov prvaka Ljubljanske pokrajine, ki si ga je lansko leto prepričevalno priboril. Letos je le drugi najboljši pingpongaš v naši pokrajini, tretji pa komaj petnajstletni Potočnik Miro. Miro se je na tem turnirju še najbolje držal. Saj je le za las manjkalo, da ni obrnil Bogataja, ki je komaj komaj zmagal šele v tretjem se-tu z 21 :19. To je bila menda najlepša igra vsega turnirja. Pri juniorjih pa Miro sploh ni imel težkega dela razen z Bajtom. Kar mimogrede si je priboril lep pokal in postal juniorski pokrajinski prvak. Drugi pri juniorjih je Bajt (bivši Korotanec), tretji pa naš Šircelj Jože. Najboljši par med seniorji je bil Bradeško - Gabrovšek, ki sta gladko odpravila z 2:0 Hermežana Bogataja - Blažiča in zasedla prvo mesto. Gabrovšek je bil kar dober. Imel pa je pri seniorjih to smolo, da je prekmalu trčil ob Bradeška, ki ga je izločil iz igre z rezultatom 2 :1. Pri mladini (rojeni 1928 in mlajši) sta se odlično držala Božič Rudi in Podobnik Sandi. Božič je Bajta, up in nado Hermesa, pogazil kar z 2:0 in tako prišel v zadnji igri skupaj s svojim tovarišem Podobnikom. Igrala pa nista, marveč sta se kar zmenila, da bo Božič vzel pokal, Sandi pa drugo nagrado: zapestno uro, ki jo je daroval komandant Slovenskih domobrancev polkovnik Krener. Vsem našim zmagovalcem čestitamo in želimo, da bi v tem jubilejnem letu (desetletnica, kar Korotan goji table-tenis) na vseh podobnih prireditvah tako častno zastopali svoj klub!
32
VESELO VSTAJENJE
v duhu naročil I atimske Gospe želita vsej številni Terezij ini dru= žini urednik in uprava!
v
Ce ti kila* vedela
Pismo slovenske matere
. .. Kakor da sem se šele zdaj prebudila v resnično življenje, se šele zdaj zavedela vse resnosti svojih materinskih dolžnosti. Tako težko mi je v duši. Včasih kar grozno, spričo mišljenja in smeri, ki jih ubirajo moji otroci. Kako težko je biti mati te čase!
Vsi govore, mnogi pišejo, obtožujejo, da smo krive nesreče naroda me matere. Da nismo storile svoje dolžnosti. Da nismo znale vzgojiti svojih otrok ne v kristjane, ne v Slovence, še v ljudi ne... Meni se zdi, da imajo prav, vsaj marsikje in v mnogočem. Tudi meni vest vsak dan jasneje očita. In če je vest glas božji, nas obsoja tudi Bog.
Dobršen del te hude krivde pa nosijo tudi očetje naših otrok, naši možje, ki nam materam niso pomagali in vso težo vzgoje zvrnili na naša ramena. Tudi vzgojo fantov, ne samo deklet.
Ne bom pravila kaj je z mojimi fanti. Silno hudo mi je že, ko gledam dekleti. Vem, pri poznam, da je največ moja krivda, da sta tako čudni, nedovzetni za resnico in tako zagrenjeni. Nisem ju znala vzgajati. Že pred rojstvom bi morala začeti, pa je bilo takrat v meni toliko obupa in žalosti radi moža, ki ni bil pravi. Nič čudnega ni, da je to, poleg očetove narave, prešlo tudi nanju-Pozneje pa sem radi borbe za obstanek pustila v nemar tisto, kar bi moralo biti prvo, vzgojo. Sedaj pa se maščuje in trpimo vsi.
Kaka je škoda, da ni že pred dvajsetimi leti izšla „Povest duše". Ko jo zdaj prebiram, vidim, koliko je zamujenega. Kako so znali v Martinovi družini vzgajati svoje številne otroke z besedo, Se bolj pa z zgledom, faz pa ne z enim ne z drugim. O Bog, kako to zdaj boli, zdaj ko se mi otroci usmerjajo na pot, ki jih more privesti le v nesrečo.
Pa saj menda vendar ne bo tako! Sveta mala svetnica naj mi jih obvaruje, nuj jim pokaže pot, po kateri je sama hodila tako preprosto, pa tako varno.
Kaj uvidevam čedalje bolj? To, da je silno lepo, kjer je čim več otrok in ne samo eden ali dva. Kjer jih je več, vzgajajo eden drugega, si pomagajo, si pilijo značaj ob dobrem zgledu večjih. Kako lepo so znale Terezikine sestrice tudi brez matere voditi ena drugo k Bogu. Kako vse bolj domače in prisrčno je v taki družini, kakor pa tam, kjer je en sam otrok. To vidim v neštetih družinah, no, pa saj sem imela kar donui najbolj žalosten zgled, ker sem bila edinka. Tako pusto je bilo vedno pri nas. Odkar se zavedam, sem se bala svojega doma. Vedno sem želela k sosedovim, kjer je bilo več otrok, pa zato tako veselo in prijetno. Pri nas pa smo si bili tako tuji. Drug drugega smo se ogibali. Nismo in nismo znali najti pota do srca drugega. Tako je ostalo do današnjega dne.
Iz tega zla se jih je rodila kar cela vrsta. Mati me nikoli ni prav ljubila, pa me je le hotela imeti vedno zase. Tako me je pahnila v zakon brez ljubezni, ki je pekel že na tem svetu. Posebno še, če manjka vere. In takih zakonov je brez števila... Kakšni bodo šele otroci!?
Če bi nas bilo v naši družini več otrok, bi mati lažje porazdelila svojo ljubezen, pa tudi svojo ljubosumnost. Gotovo je največja nesreča za starše in za otroka, če je ta pri hiši edinec. Da bi to spoznali vsi zakonci dovolj zgodaj!
Moja misel je: Vsakemu novoporočene-mu paru naj njihovi starši poklonijo kot poročni dar predvsem Terezijino ,,Povest duše". Premnog čudovit in globok nauk jima bo Mala svetnica dala na življenjsko pot...
„Mala Cvetica"
12 UREDNIŠTVA IN UPRAVE
Ali Vas je močno presenetila letošnja „Mala Cvetka" v tako spremenjeni obleki? Mnogi so mislili, da je pomota, saj na „Salezi-janski Vestnik" niso naročeni.
Pa so se kmalu znašli, ko so jo odprli in prelistali. Saj so našli kar tri liste pod eno streho. In še več je je zdaj, ko je večja oblika.
Razočaran pa, upamo, ni bil nihče. Saj smo veseli, da nas ljuba Mala svetnica še obiskuje, še uči in še krepi s svojim čudovitim življenjskim zgledom in naukom.
Le to si še želi „Mala Cvetka", da bi jo njeni prijatelji še bolj razširili. Tako rada bi v vsako slovensko družino!
Prijatelj, ki bereš: če si res tudi Terezijin prijatelj, uvedi jo potom njenega lista v vse družine, ki jih fi poznaš, pa vidiš, da še niso naročene na „Malo Cvetko".
S tem si boš na lahek pa gotov način pridobil trajno in mogočno varstvo sv. Male čudodelke.
Ne pozabimo tudi, da njeno lepo svetišče ječi pod neznosno težo dolgov. Lani se je to breme še znatno povečalo, ker se je moralo, a število dobrotnikov se je močno skrčilo radi danih razmer.
Desetkratno da, kdor nam danes pomaga!
Saj ne bo zastonj, saj posoja sv. Mali Tereziji!
K Bogu po plačilo so odšli dobrotniki, n aročniki in prijatelji Terezijinega svetišča
f ŠTRUBELJ KAROL
S svojo pokojno soprogo je bil med prvimi in najbolj zvestimi dobrotniki našega mladinskega doma, odkar se je ustanovil še v barakah. Delala sta dobro po reku. naj levica ne ve, kar stori des-
nica, Kolikokrat sta nam črtala zaostale račune, ki so šli tudi v več številk. Ko se je odprlo novo svetišče sv. Male Terezije, se je preselil z onstran Ljubljanice na Kodeljevo, da ji je bil bližje in jo je lažje ter češče obiskoval. Mala Čudodelka mu bodi plačnica v večnosti!
Pogorele Miroslav, major v p., Ljublja- Bol.; S. Vinceneija M. Blejec, usm.ilj.r na; dr. Ludvik Arko in kan. Kek Frane, Ljubljana; dr. Breznik Anton, gimn. rav-veroučitelj, umorjena v Birčni vasi na natelj, Ljubljana.
„Blagoslovljeni vsi, ki prisluhnejo klicu ljudstva, katero po tolikih mukah, trpljenjih in žalostih ne želi drugega za življenje, kakor mir, kruh in delo!"	Pij XII. v poslanici svetu 1. 9. 1943.