GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ APRIL 1982 ŠTEVILKA 4 LETO XVI IMP Glasnik izdaja delavski svet sozd IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7420 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37 Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok.Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Andrej Zadravec inISlavko Žagar.|Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekrefariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. 9. kongres ZKS — za nas ni druge poti kot samoupravljanje Od 15. do 17. aprila bo v Ljubljani 9. kongres Zveze komunistov Slovenije. 642 delegatov bo na tem kongresu sprejelo potočilo o delovanju slovenskih komunistov v minulih štirih letih, to je od 8. kongresa ZKS, in sprejelo smernice za bodoče delovanje. skih problemov tako v naši državi kot v mednarodnih odnosih. V dokumentih za 9. kongres ZKS je poudarjeno, da je nadaljnje in bolj dosledno uveljavljanje samoupravnih odnosov ključno vprašanje, s katerim se srečuje naša družba. Prav tak osnutek resolucije poudarja predvsem naloge komunistov za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in za odpravljanje pomanjkljivosti in težav, ki zavirajo polno uveljavitev delavca in združenega dela pri odločanju o vseh prvinah družbenih in gospodr-skih odnosov. Osnutki dokumentov za 9. kongres ZKS so bili objavljeni 19. februarja kot priloga Komunista. Določen pa je tudi že datum za zvezni kongres jugoslovanskih komunistov: 12. kongres ZKJ bo od 26. do 29. junija v Beogradu. V vrste delegatov za kongres slovenskih komunistov So bili izvoljeni tudi nekateri komunisti iz IMP in sicer: Anton Repas iz Klimata, Marjan Oltra iz Livarja in Stefan Janoš iz Panonije. Na tretji stranfobjavljamo pogo-yore z njimi, v katerih opisujejo kongresne priprave in govorijo p nalogah, ki jih moramo opraviti za popolnejšo uveljavitev samoupravljanja. Letošnji kongresi ZK bodo v času, ko se soočamo s celo vrsto političnih in gospodar- KONGRES a zks Kaj nam pove poslovno poročilo? Cenovne škarje so nam lani »odstrigle« precejšen del dohodka IMP je v letu 1981 posloval v poslabšani gospodarski situaciji, ki jo je na eni strani označevala visoka in nekontrolirana rast cen, na drugi strani pa poostreni stabilizacijski ukrepi. Ti naj bi z zmanjšanjem zunanjetrgovinskega primanjkljaja ublažili negativne tendence, ki so se vse močneje kazale v narodnem gospodarstvu. Stabilizacijski ukrepi so v letu 1981 precej močneje zadeli tudi področje investicij v osnovne naložbe, posebej v Sloveniji in Hrvaški, proti koncu leta pa tudi v drugih republikah. To nam kažejo indeksi rasti investicij po posameznih dejavnostih. TABELA št. 1: Stopnje rasti investicij v osnovne naložbe v letu 1981 (1980 ± = 100); SFRJ SRS Indeks cen za investicije Industrija 120 111 134 Trgovina in gostinstvo 127 110 137 Zdravstvo 115 108 138 Izobraževanje, kultura 123 105 138 Družbenopolitične skup., banke, ipd. Stanovanja 100 123 97 127 135 143 Skupaj invest. v osnovna sredstva 119 112 : 136 Iz tabele je razvidno, da so investicije po dejavnostih realno padle od 8 do 35 % v SFRJ in od 11 do 39 % v Sloveniji, v povprečju pa za 14 % v SFRJ in za 21 % v Sloveniji. Te številke so za IMP pomembne, saj 85 % vsega povpraševanja po izdelkih in storitvah IMP tvori povpraševanje, ki je vezano na gradnjo investicijskih objektov ali za investicijske nakupe. Le manjši del (kmetijska mehanizacija, livarstvo, del šibkotočne proizvodnje) izvira iz drugih kupnih skladov. Ob zmanjšanem povpraševanju se je zaostrila konkurenca s ceno, kvaliteto izdelka in servisa, kreditnimi pogoji, hkrati pa so se okrepile težnje po zapiranju posameznih delov jugoslovanskega trga v republiške ali regionalne meje, da bi se s tem zaposlile »lastne«, manj produktivne kapacitete. Druga značilnost gospodarskih razmer v 1.1981 je težka situacija na trgu osnovnih repromaterialov. Za IMP so to predvsem materiali črne in barvaste metalurgije in deloma predelovalne kemične industrije. Zaradi omejitev uvoza, neučinkovitega izkoriščanja zmogljivosti, in predvsem nekaterih sistemskih nedorečenosti v urejanju odnosov v reprodukcijskih verigah je vladalo na trgu veliko pomanjkanje nekaterih materialov, omogočeno je bilo navijanje cen, vsesplošne zahteve po deviznem delu plačila in po dinarskem sovlaganju za nekatere nedokončane investicije. Zato so se v letu 1981 odprle cenovne škarje, ki so IMP-ju »pojedle« lep del dohodka, saj so cene naših izdelkov in storitev rasle mnogo počasneje, pri nekaterih izdelkih pa se sploh niso povečale. Tretja značilnost gospodarskih razmer je prizadevanje družbe za zmanjšanje primanjkljaja v plačilni bilanci Jugoslavije in s tem v zvezi močne uvozne omejitve v zadnjih štirih mesecih leta, ki so se odrazile na oskrbljenost proizvodnje z repromateriali iz uvoza in posredno tudi na slabše rezultate v celoti. • Nadaljevanje na 4. strani. sončni sprejemniki v Črni gori in trgovinah na$tg|Slild so IMP-jevi sončni sprejemniki, ki so jih vgradili na terasi hotela Mogren v Budvi. Posnetek je I s*avii Blc.^ °*)'skom udeležencev seminarja o izkoriščanju sončne energije. Na tem seminarju je IMP pred-fC* naPrave za izkoriščanje sončne energije. Z nekaterimi udeleženci smo se pogovarjali in vsi so prodai ■ na*e dosežke na tem področju. Pa še ena novost je na področju sončne energije: Od aprila je na-gije I.POket opreme za gretje sanitarne vode v družinskih hišah. O napravah za izkoriščanje sončne ener-h • *l|Jenio obširneje na 6. in 7. strani. (Foto: Marija Primc) IZIP bo organiziral 4. kulturno srečanje gradbincev IMP, oziroma naša delovna organizacija IZIP bo organizator četrtega kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije. Kulturna srečanja slovenskih gradbenih delavcev obsegajo tri sklope amaterskega kulturnega ustvarjanja: • Likovna dela (risbe, grafike, slike, kipi in fotografije), • Literatura (proza, poezija in gledališke storitve), • Glasba in folklora (pevske skupine in zbori, instrumentalne skupine in orkestri ter godbe na pihala). Da bi upravičili zaupanje republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki nam je zaupal organizacijo tega srečanja, so v IZlP-u že določili organizacijski odbor in vrsto komisij, ki bodo skrbele za organizacijo ter pomembne prireditve. Predsednik odbora je Janez Miklavc, njegov namestnik Rajko Strmole, organizacijski sekretar pa Dušan Hočevar. Najpomembnejše komisije — za vsa tri"vsebinska področja — vodi- j°: • Komisija za likovna dela in fotografije: Albert Žvab. . — Komisija za literarna dela — Janez Penca. • Komisija za pevske zbore — Franc Mrhar. Na drugi strani preberite pogovor s sekretar jem republiškega odbora gradbenih delavcev Sloveni je, ki je opisal dosedanjo zgodovino kulturnih srečanj slovenskih gradbincev, povedal, kako so potekala ta srečanja in opozoril na njihov pomen za širitev amaterske kulturne ustvarjalnosti v združenem delu. Prijave za letovanje samo do 1. maja Na 11. in 12. strani objavljamo prijavnice za letovanje prek naše Počitniške skupnosti. Opozarjamo, da morajo interesenti oddati izpolnjene prijavnice v kadrovske službe tozdov oz. delovnih organizacij do 1. maja. Novost je tudi, da letos ne bo več recepcije na Titovi 37, pač pa bodo vsi prijavljeni dobili napotnice v svojih kadrovskih službah. V ponudbi je letos nekaj sprememb. Novi možnosti za letovanje sta Vrsar in Novi Vinodolski, kjer je počitniška skupnost v vsaki izmeni najela po 20 oz. 29 postelj. Letos ne bo letovanja v Kaliju, ker so bila lani v tem kraju ležišča zasedena komaj 60-odstotno, kar prinaša Počitniški skupnosti izgubo. Vse drugo je nespremenjeno— torej naši domovi v Fiesi, Velem Lošinju in Ankaranu ter najete sobe v Verudeli in na Rabu. Prijavnico, cenik in poročilo s seje sveta Počitniške skupnosti objavljamo na 11. in 12. strani. Kdor ni dobil Glasnika s prijavnico za letovanje, se lahko obme na strokovno službo Počitniške skupnosti, kjer je še dovolj prijavnic. ■ ■. IZ VSEBINE • Proizvajalci surovin in reprodukcijskih materialov zahtevajo od naših tozdov, naj združujejo devize, če hočejo dobiti, kar potrebujejo za nemoteno proizvodnjo. Res je, ti zahtevki so pogosto previsoki, mi pa si tudi z devizami ne moremo zagotoviti zanesljive oskrbe. Toda z usklajenim in skupnim nastopom smo že uspeli skre-sati nekatere zahtevke v sprejemljivejše okvire. Skratka, samoupravno sporazumevanje ni ravno lahko, zaenkrat je v tem sporazumevanju bolj malo samoupravnega, vendar menimo, da administrativni ukrepi ne bi izboljšali razmer. str. 3 • Volitve organov upravljanja so za nami. Že prej smo opravili volitve v Sindikatu in Zvezi komunistov. Objavljamo imena novo izvoljenih predsednikov delavskih svetov, vodij delegacij, predsednikov izvršnih odborov sindikalnih organizacij in sekretarjev OO ZK. Predstavljamo tudi organe upravljanja na ravni SOZD. str. 6 mm Pogovor o kulturnih srečanjih gradbincev Kulturna ustvarjalnost delavcev si zasluži večji odmev v javnosti Naša delovna organizacija IZIP je organizator letošnjega, četrtega kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije. Kakšen je pomen in kakšna zgodovina teh kulturnih srečanj nam je pripovedoval sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Štefan Praznik. Republiški sindikati so namreč že vse od vsega začetka pomagali pri izvedbi teh srečanj. »Kulturna srečanja gradbincev so zrasla iz dveh pobud,« je začel Štefan Praznik. »Posamezne delovne organizacije, oziroma kulturne organizacije v njih so že prej vrsto let sodelovale, na primer dravograjski Ko-grad in Slovenijaceste. Druga pobuda pa je izvirala iz vsakoletnih srečanj starejših gradbenih aktivistov, sindikalnih delavcev, kjer so vsako leto pripravili kultu ni program, ki so ga izvedli kulturni amaterji iz vrst gradbenih delavcev. Delavci Kograda so nato predlagali, naj bi napravili večje srečanje, na katerega bi povabili tudi kulturne ustvarjalce iz drugih delovnih organizacij in tako razširili program. Naš republiški odbor je to pobudo sprejel z odprtimi rokami in po svojih močeh pomagal pobudnikom, da bi zagotovili udeležbo iz vseh gradbenih organizacij.« Izpred nekaj let poznamo sindikalno kulturno akcijo in nato akcijo Kulturo delavcem, ki jo je vodila revija Komunist in Zveza komunistov. Obe akciji sta precej prispevali k razmahu kulture v združenem delu, toda kulturna srečanja gradbincev so pognala korenine že prej. Nisem še slišal, da bi sindikati v drugih dejavnostih organizirali podobne kulturne prireditve. Ali to pomeni, da smo samo gradbinci in monterji najbolj kulturni delavci, oziroma, da najbolj skrbimo za to dejavnost? »Res je, da takšne oblike v , drugih dejavnostih ne poznajo, kar pa ne pomeni, da so brez posluha za kulturo,« meni Štefan Praznik. »Najbrž nima smisla ugotavljati, kje sindikati' posvečajo največ pozornosti kulturi. Toda glede na širino, na to, koliko delavcev se kulturno udejstvuje, smo gradbinci gotovo med tistimi panogami, kjer je kulturno življenje najbolj razvito. Žal pa je tudi pri nas to kulturno ustvarjanje še vse preveč samorastniško. To pravim zato, ker v delovnih organizacijah premah^ poznajo kulturne dosežke svojih sodelavcev, zunaj pa je njihovo delo še manj poznano. Premalo se ve, da so nekateri kulturni ustvarjalci iz naših vrst dosegli prav zavidljivo kakovostno raven — o čemer p pričajo zbirke pesmi, ki so jih izdali, in strokovne ocene likovnih razstav.« Pravite, da so kulturniki, ki jih imamo med seboj, premalo znani. Ali niso kulturna srečanja nič prispevala, da bi to spremenili? »Seveda so prispevala, saj opažamo vse večji interes tako za ustvarjanje kot za predstavitev tega ustvarjanja v javnosti. Začetek je bil na področju kolektivnega ustvarjanja, se pravi pevski zbori in glasbeni ansambli. Ti seveda delujejo in se razvijajo tudi naprej. Od prvega kulturnega srečanja pa se je močno razmahnilo tudi individualno kulturno ustvarjanje — vse vrste likovne umetnosti, vključno s fotografijo, pa tudi književnost — kratka proza in poezija. Te zvrsti so se tako razmahnile, da smo morali na zadnjem srečanju v Novem mestu opraviti selekcijo poslanih del. Srečanja so pokazala, da bi bilo v nekaterih večjih organizacijah smotrno razmisliti o podobnih prireditvah internega značaja, na katerih bi kulturni ustvarjalci predstavili svoje delo svojim sodelavcem in tako spodbudili še nove ustvarjalce, obenem pa bi lahko naredili izbor za kulturno srečanje slovenskih gradbincev, da bi ta republiška prireditev ostala v racionalnih mejah.« Povejte še kaj več o dosedanjih organizatorjih kulturnih srečanj in o značilnostih teh prireditev! »Prvi organizator je bil Ko-grad, kolektiv z 2.000 delavci. To srečanje je bilo leta 1979 v Dravogradu. Leta 1980 je srečanje organizirala delovna organizacija Primorje, lani pa Pionir v Novem mestu. Moram reči, da so bila vsa tri srečanja zelo dobro organizirana. ~ Panonijin sindikat je navezal stike s sindikatom v tovarni Raba Meja ni ovira Občinski sindikalni svet Murska Sobota in sindikat Železne županije na Madžarskem že nekaj let uspešno sodelujeta v izmenjavi obiskov in na kulturnem in telesnokulturnem področju. Občinski sindikalni svet je pred tremi leti dal pobudo osnovni organizaciji zveze sindikatov Slovenije v DO »PANONIJA«, da naj naveže stike s tovarno RABA — tovarna kmetijskih strojev, obrat v Szentgotthardu. V tem obratu je zaposlenih okrog 800 delavcev, pretežno Porabskih Slovencev. Tovarna izdeluje razha kmetijska orodja, ter opremo za kokošje farme. Sindikalna organizacija v.obratu Szentgotthardu je S/ začetku tega leta naslovila dopis osnovni organizaciji sindikata v DO »PANONIJA« v katerem jo vabi k sodelovanju in njene predstavnike na obisk v njihovo tovarno. Izvršni odbor OO ZS v DO »PANONIJA« je pobudo podprl in tako se je delegacija v sestavu predsednika in sekretarja odzvalo vabilu v času 25. in 26. marca 1982 obiskala tovarno poljedelskih strojev RABA obrat v Szentgotthardu. S predstavniki sindikalne organizacije so se pogovarjali o možnostih sodelovanja med obema sindikalnima organizacijama in o programu srečanj. Tako so se dogovorili, da pridejo 13. in 14. maja njihovi predstavniki na obisk v »PANONIJO«, 19. maja bi pa naj bilo športno srečanje in sicer v malem nogometu, šahu, kegljanju, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. Dogovorili so se, da bodo organizirali tudi kulturno srečanje pod nazivom »Pokaži kaj znaš o sosednji državi.« Pogovarjali so se tudi o možnostih izmenjave letovanj v času dopustov. Do izmenjave v tem letu še ne bo prišlo, saj tovariši na Madžarskem tega niso planirali in vidijo možnost izmenjave v prihodnjem letu. Delegacijo DO »PANONIJA« so popeljali tudi v tovarno električnih aparatov »REM1X« v Sambathely, da so si lahko ogledali tudi drugo vrsto proizvodnje na Madžarskem. Prav tako so jih seznanili z delom v tovarni, delovno disciplino, planiranjem in vlogo sindikalne organizacije na Madžarskem. ANDREJ ZADRAVEC Nasploh pa moram reči, da me je kot udeleženca dosedanjih srečanj vedno prevzelo navdušenje sodelujočih in organizacijska raven, ki je bila doslej vedno zelo visoka, manj pa je razveseljiva preslaba odmevnost srečanj tako v samih organizacijah, iz katerih so sodelujoči, kot v krajih, kjer je srečanje. Pri odmevnosti kulturnih srečanj opažam tudi soodvisnost med velikostjo kraja, kjer je to srečanje in pozornostjo, ki jo zbudi v javnosti. V manjših krajih so imela dosedanja srečanja večji odmev, kar je odraz zasičenosti ali izbirčnosti, ki je značilna za večje kraje.«■ Kaj lahko na koncu poveste delavcem IMP-ja, oziroma IZIP-a, organizatorjem letošnjega, četrtega kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije? »Da smo za organizatorje četrtega srečanja predlagali 1MP, smo imeli v republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev več razlogov. Prvi je kulturno ustvarjanje, oziroma pogoji, da bi takšno srečanje spodbudilo širši razmah kulturne dejavnosti. Vemo, da ste delavci IMP že nekaj dosegli v kulturnem ustvarjanju, saj poznamo vaš pevski zbor in nekaj kiparjev. Vedeli smo tudi za vaš jubilej, petintridesetletnico, ki ga lahko takšna prireditev š$ obogati. In ne na zadnje, IMP je s svojimi tozdi in delovnimi organizacijami prisoten po vsem slovenskem prostoru. Tudi vaša dejavnost je igrala vlogo pri izbiri, saj so vsa dosedanja srečanja organizirale delovne organizacije s področja gradbene operative, pa smo v republiškem odboru menili, da je prav, če to nalogo enkrat prevzamejo monterji. In ko smo razmišljali, komu naj jo zaupamo, smo bili prepričani, da ima TMP vse pogoje za uspešno organizacijo takšne prireditve.« LOJZE JAVORNIK V Promontu so izpolnili sistem delitve po delu Postopno uvajanje bolj objektivnih meril lli z v Promontovih tozdih in delovni skupnosti so delavci 11. marca letos hkrati z volitvami z referendumom sprejeli tudi nekatere samoupravne akte in sicer samoupravni sporazum o skupnih osnovah, pravilnik o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov v tozdih in delovni skupnosti ter metodologijo za delitev sredstev za osebne dohodke. za posebne pogoje dela pa so l Gi 16. f fileti >jis tenii ■ Dodatno pa je delavskim svetom tozdov in delovne skupnosti posredovan v sprejem plan za delitev sredstev za osebne dohodek. Vsi akti, sprejeti na tem referendumu, veljajo od 1. januarja letos s tem, da je za nekatera njihova določila določeno, da jih bodo uporabljali kasneje, ker manjkajo podatki oziroma evidence o doseganju nekaterih meril. Zakaj sprejem teh aktov? V Promontovih tozdih so pogrešali celovitost in večjo sistematičnost pri urejanju področja delitve osebnih dohodkov. Poleg tega je bil eden od ciljev, da v okviru te DO konkretneje obdelajo kriterije za nagrajevanje režijske službe, za proizvodne delavce pa, da se doda še kvalitativne in gospoda mostne kriterije. V smislu tega cilja so-v samoupravnih aktih določili merila za ugotavljanje uspešnosti dela. Tudi za režijske delavce so imeli v prvotnih osnutkih predvideno normiranje dela, kar pa se je v javni razpravi na podlagi poizkusov normiranja pokazalo, kot težko uresničljivo. Kljub temu pa akti še dopuščajo možnosti takega normiranja samo v primerih, ko bi bilo to smotrno. Osnutke omenjenih samoupravnih aktov so na pobudo delavskih svetov tozdov in delovne skupnosti DO Promont začeli pripravljati sredi lanskega leta in so'bili izdelani oktobra. Novembra so delavski sveti tozdov in delovne skupnosti DO Promont sprejeli sklepe, na osnovi katerih se je začela javna razprava, v kateri je bilo danih kopica pripomb, ki so bile pri oblikovanju dokončnih tekstov več ali manj upošteva- V marcu so osebni dohodek že obračunali po novih osnovah. V naslednjih mesecih pa bodo v celoti prešli na nov obračun. V zvezi s tem je sprejet poseben rokovnik za uveljavitev teh meril, ki so zastavljena tako, da se jih lahko ugotavlja iz obdobnih podatkov, osnovo za obračun pa lahko pripravi strokovna služba delovne organizacije. O tem, kako delavci mislijo o novih določbah o nagrajevanju nasploh in o novem sporazumu in pravilniku in o tem ali bo zdaj nagrajevanje steklo in kako so zadovoljni glede nagrajevanja, sem se pogovarjala z nekaterimi delavci iz DO Promont. Pa poglejmo, kaj so povedali! Alojz Jankovec, vodilni monter iz tozda OV in predsednik delavskega sveta tozda: »Vsaka noviteta doživi v začetku uvajanja v življenje nek odpor. Kakšni bodo rezultati tega pravilnika o nagrajevanju po delu, se bo pokazalo pri prvem izplačilu OD 15. aprila. Če bo to le povečevanje osebnih dohodkov režijskim delavcem, je ta akt zgrešen, kajti to bi pomenilo, da smo šli mimo vseh resolucij, ki pravijo, da je potrebno vrednotiti proizvodno delo, ker drugače ne bo narasla družbena produktivnost. Ker pa je dana možnost dodelave akta, bo Verjetno komisija, ki je imenovana pri tozdu (komisija za usklajevanje osnutka akta za delitev OD) OV, vnaprej sodelovala pri dopolnitvi tega akta, v katerem je še vedno opredeljena časovna norma ura; dodatki prikazani že v dinarskih zneskih. Po prvih rezultatih pa se bo šele videlo, ali smo šli v e pravo smer, ali ne.« Stojan Filipič, vodja oddelka jk< za izvedbo v tozdu OV: 1,3,6 »V tozdu je bila imenovana komisija za usklajevanje Vlar. osnutka akta o delitvi O.D- ar)a Imela je več sestankov. Podano |Pfa je bilo precej pripomb. Na ža- ||esi lost pa verjetno ni bilo časa, da ... — . .... faks bi prišlo do usklajevalnega sestanka na nivoju delovne orga- ; ,0-nizacije, kjer bi te pripombe s |K» sestankov komisije iz tozda OV *eg pregledali, ovrgli ali pa sprejeli- Nr Kolikor mi je znano, je bilo ahi nekaj teh pripomb sprejetih- ,ot*i Mislim, da bi bilo v nadaljeva- n 1 nju izvajanja pravilnika o stimulaciji predvsem v režiji potrebno oceniti prispevek posameznega delavca, kajti po rezultatih tega pravilnika bodo posamezne službe dobile določen odstotek stimulacije. Vemo pa, da v službi niso vsi enako prizadevni.« Vlilorad Cvijič, vodja skladišča repromateriala v tozdu OV: »Glede vsebine tega pravilnika menim, d& ni prav, da se delajo razlike med proizvodnimi režijci in čistimi režijci-Kajti po izračunu na osnovi tega pravilnika ne dobijo režij- j()s ski delavci enake stimulacije za n | enako opravljeno delo. Srna- j , tram, da bi moralo biti za enako .2 opravljeno delo enako plačilo-Glede pripomb, ki so bile po- ^ dane na snov javne obravnave, se ne strinjam z izjavami tova- |t0( riša Kosmine, ki v uvodu o „ aktih pravi, da so bile pripombe P več ali manj upoštevane. S tern E pravilnikom so nekateri J oddelki pridobili, nekateri pa izgubili brez kakršnekoli obrazložitve, zakaj je tako. Vse to vpliva na delavce, ki so prizadeti in tudi na uspeh dela.« MARIJA PRIMC 10 | lom i »1 me ašč; ibšl lelc lavi tal, ran Irai jsti Ni lev ko, in d na To Fakturirana realizacija — februar 1982 Izvršitev Indeks izvršitve tozd""''' 1982 1 za 2 mes. februar februar 2 mes.1982 2 mes.1981 let. plan plai: za 2 mes. plan fehr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. OV 679.612 ! 109.691 56.136 66.634.624 104.785.809 75.515.102 15 96 119 2. KM 324.282 52.338 26.785 36.731.104 65.008.775 46.737,490 20 124 137 3. MK 358.988 I 57.940 29.652 38.340.644 60.490.455 44.234.070 17 104 129 - SD 5.270 i 850 435 446.333 889.038 632.860 17 105 103 PRCM3NT 1.368.152 j 220.819 113.008 142.156.305 231.267.677 167.616.458 17 105 ' 126 4. >M 806,000 ^ 118.000 71.600 52.240.612 97.336.340 105.513.773 12- - 82 73 5. IB 27.850 ; 3.006 1.936 1.942.836 3.776.836 2.296.767 14 126 100 6. FB Mb 52.000 j 8.213 4.113 2.968.644 4.670.086 6.930.562 9 57 72 7. BLISK 275.000 i 38.000 22.200 19.863.412 31.259.140 29.424.899 n 82 89 8. EKO 359.000 i 52.600 31.900 28,194.295 43.658.769 30.058.924 12 83 ■ 88 PMI 1.519.850 i 219.819 131.749 105.209.799 180.701.171 174.224.925 12 82 80 9. m 545.000 87.970 45.020 52.255.638 156.581.161 144,705.185 29 178 116 - EM brez hi,izv. 515.000 83.120 42.540 37.424.896 - 132.475.931 127.791.728 26 159 88 10. DVG 248.000 40.030 20.490 12.022.088 18.934.359 27.296.659 8 47 59 11. TEN- E 460.000 74.250 38.000 15.020.294 30.086.012 48.853.795 7. 41 40 12. TEM- T 305.000 49.220 25.190 16.505.015 29.964.311 26.204.876 10 61 66 13. ISO 250.000 20.350 20.650 18.247.790 35.504.551 22.931.035 14 174 88 - CK 30,700. 4.960 2,540 1.866.767 3.428.620 3.582.551 n 53 73 EfrEND 1.838.700 276.780 151.890 115.911.592 274.499.014 273.574.101 is 39 76 KLIMAT 380.000 49.000 24.000 22.165.379 40.836.74^ 51.652.556 ii 83 92 TIO 340.000 50.300 26.300 20.823.340 | 38.881.101 40.208.617 i ii 77 79 PAN 1.070.000 160.000 90.000 j 75.423.868 i 133.523.298 119.725.540 J 12 83 84 14. TRATA- A 250.000 34.750 19.000 = 25.251.308 48.968.560 ! 20 141 133 15. TRATA - Č 226.700 34.750 19.000 i 21.084.132 38.066.916 i 17 110 111 16. ITAK 198.000 28.050 14.450 15.974.015 38.919.969 24.703.688 j 20 139 111 17. SKIP 386.400 52.000 30.000 30.130.297 48.726.464 36.864.549 94 100 18. IPKO 150.000 21.050 10.800 ) 10.857.267 22.441.089 4.710.187 j 15 107 101 HO 1.211.100 170.600 93.250 ■; 103.297.019 197.122.998 142,289.378 S 16 116 - 111 19. 1SNL 602.214 90.137 41.414 i 41.503.500 j 90.441.937 64.892.835 I 15 100 100 20. HVA 241.132 25.032 13,032 13., 202.253 : 25.401.420 20.200.106 i 11 101 101 21. VTPO 66.400 10.770 7. r.vo ’ :i. 5:7 I ,0.733.793 5.176.841 i 16 100 100 22. tRK 138.000 7 O.Ot"" ,. ■ ■’ Ki $24 '< - - -n r •; •< 1 :v7 i r*.« i,rV«.K v 1 i. 0 -7 ■ -?č -i č ..: ' . ■ r/ : • - M i 14 10i 23. IP ^48.000 j 84.392 ! 42.196 42.347.240 85.449.510 73.251.528 16 I 101 | 100 24. MP 315.000 '45.990 23.940 25.245,816 49,595,993 38.706.343 16 108 105 KLIMA 863.000 % 130.382 66.136 67.593.056 135.045.503 111.957.871 16 104 : 102 25. INŽ 158.017 j 23.900 13.000 4.934.344 10.599.482 7.215.460 7 44 38 26. PB 110.000 i 17.776 9.537 1.199.421 6.758.008 9.564.491 6 38 13 27. ZAST 205.000 | 25.800 12.900 20.637.578 36.676.664 19.909.468 18 142 160 28. A1CH 146.300 15.409 8.778 15.158.726 21.789.509 8.15?.251 15 141 173 29. IC 18.683 3.259 1.629 1.827.237 3.402.732 2.718.708 ■ 18 ' 104 112 IZIP 638.000 86.144 45.844 43.757.306 79.226.395 47.565.378 12 92 95 - PD 17.082 860 -500 527.711 868.871 398.000 - 5 103 106 IMP 10 .283.630 1.510.643 812.793 768.086.855 1.460.015.146 1.232.846.598 14 97 95 pi 10' Pc ižft_pRll.1982 __________________________________________________ IMP GLASNIK ____________________________________________________STRAN 3 Besedo imajo delegati za 9. kongres zks • besedo imajo delegati za 9. kongres zks • besedo imajo delegati za 9. kongres Livar: Štiri organizacije za bolj učinkovito delo I ,^rosupeljski komunisti so programsko-volilno sejo, ki je potekala 1 februarja 1982 posvetili ocenjevanju svojega dela v preteklem šti- a Ko so konec leta 1981 pote-’ le volilno-programske seje 3 Jn°Vnih organizacij je bil tov. s ^arjan Oltra izvoljen za sekre-• : Ja' to odgovorno funkcijo j Pfavlja prvič in ker bo na kon- - |.re$u predstavljal komuniste ob-3 ,ri® Grosuplje smoga povprašali - [a5sni občutki ga pri tem obda--. .Ker izhajate iz sedemstočlan-I e8a kolektiva in to s področja 'ststva boste verjetno sodelo- ali na kongresu s svojim prispev- o l etnenT obdobju in nadaljnjim stabilizacijskim prizadevanjem. Na Iel* so izvolili tudi štiri delegate za IX. kongres zveze komunistov Slo-e kei%. Eden od izvoljenih delegatov je tudi sekretar osnovne organi-v ZK TOZD Livarna sive in nodularne litine iz Ivančne gorice. To e fevariš Marjan Oltra zaposlen v TOZD LSNL kot obratovodja. sečnega rezultata poslovanja v letu 1980 smo morali sprejeti konkretne sklepe za izboljšanje poslovanja zlasti v TOZD HVA in LSNL, ki so bili do zaključnega računa realizirani, kar je razvidno iz rezultatov doseženih v letu 1980. Sredi meseca januarja smo se aktivno vključili v obravnavo in oblikovanje stališč za problemsko konferenco komunistov SOZD IMP, ki je bila namenjena poenotenju poslovne politike na ravni SOZD in nalogam članov zveze komunistov v zvezi s tem. Na pobudo osnovne organizacije ZK je bilo pretrgano mrtvilo, ki je vladalo na področju delovanja osnovne organizacije ZSMS, tako, da se je v pričetku leta 1981 le-ta v celoti nanovo organizirala. Vse do pro-gramsko-volilnih sej osnovnih organizacij, ki so potekale v mesecu decembru 1981 smo v naši delovni organizaciji bili komunisti povezani v eni osnovni organizaciji. Večkrat smo razmišljali, da se organiziramo tako kot to predvideva statut ZKS in ZKJ v 16. in 19. členu. K ponovnemu resnemu razmišljanju o ustrezni organiziranosti pa nas je spodbudila delovna skupina CK ZKS ki je bila na obisku meseca junija 1981. ‘om’ zato nas zanima na kaj se Prispevek nanašal in kateri l0“riarki so v njem? I *1 ežavne gospodarske raste v katerih živimo, naglo na-J5anie cen in inflacija niso I , Področja livarstva. V naši ia 0Vn* °rganizaciji skoraj vsi do-dvrteiji surovin in repromate-r a Zi>htevajo devize za združe-4anJe. Mislim, da to ni vedno - vilno. Smatram namreč, da N ki d, Ni e vize ustvarja naj z njimi razpolaga. Nevzdržno je, da - rVlvzp odločajo o bistvenih po-e , ^Jih gospodarskega življenja - :da Se zaradi tega, ker dinar ni i. Pa*jovreden devizam trgajo re-a j.r°< u^c'jske verige. Seveda pa - j orarno na področju livarstva trajno in enakopravno a Nči - [ Jjučitev v mednarodno delitev 3. . !?• To pomeni, da moramo do-i. j1:1 višjo raven produktivnosti - .e a; raven, ki nam bo v prihod-:, >osi*to vključevanje omogočila. - l at° moramo veliko bolje delati '0t doslej, racionalno izkoriščati rojne kapacitete in tehnologijo I ne nazQdnje pametno gospo- nti z ustvarjenim dohodkom,« a. ocenjujete delo komuni- - rlv delovne organizacije Livar v j 1'dobju med 8. in 9. kongre- - l0m? Kako je s povezanostjo oniunistov pri reševanju skupil 'a Pr°blemov na nivoju SOZD? 3 e n i a L _^v^, triletnem obdobju je bilo n°vna organizacija v tem času hbr; orjenega. Tako je izmenjavi mnenj in stališč ter • oblikovanja skupnega predloga. Razmišljamo še naprej in sicer kako se akcijsko organizirati na nivoju delovne organizacije takrat, ko gre za temeljna skupna vprašanja. Kar zadeva povezanosti komunistov pri reševanju skupnih problemov na nivoju SOZD imam občutek, da to ni zaživelo kot smo se dogovorili.« Za konec najinega razgovora bi radi izvedeli še to: ali je v TOZD LSNL komuniste dovolj čutiti? In na katerih področjih bodo komunisti delovne organizacije morali odločno pristopiti k reševanju problemov? »Opažam da delo komunistov v sami temeljni ogranizaciji v določenih primerih ni prisotno, zla- sti tam, kjer bi se moral glas komunista bolje slišati. Prav tako je premajhno medsebojno sodelovanje pred obravnavo perečih vprašanj, premajhna ideološko-teoretična usposobljenost na katero je opozorila tudi delovna skupina CK ZKS. Posledica tega je, da na sejah ni pravega dialoga, izmenjave mnenj in stališč. Kdmunisti se moramo zavedati, da je treba odločno pristopiti k reševanju vseh tistih problemov, ki zavirajo boljše in kvalitetnejše delo (delovna disciplina, tehnološka disciplina, izmet, planirano in kvalitetno vzdrževanje itd.), dejansko odločanje delav cev kot dobre medsebojne odnose.« IZTOK MUNIH Marsikaj zapišemo, pa ne uresničimo Iz delovne organizacije Klimat se bo bližnjega kongresa Zveze komunistov Slovenije udeležil 35-letni ANTON REPA S, ki je po poklicu strojni delovodja, opravlja pa delo planerja v pripravi dela. Član ZK je od leta 1972. Bil je že delegat na 7. kongresu ZK Slovenije leta 19^4. Za 9. kongres ZK Slovenije je bil izbran na volilni konferenci ZK bežigrajske občine. jara'n.avafe predvsem gospo-w.ento y posamezni temeljni j 1 Ozadji. Pri obravnavi 9-me- Tako smo na seji osnovne organizacije v mesecu novembru lanskega leta obravnavali omenjeni predlog in kasneje sprejeli tudi sklep, da se organizirajo štiri osnovne organizacije in to v sredinah, kjer obstajajo pogoji. Ti pogoji pa so obstajali v TOZD LSNL, TOZD HVA, TOZD LBK in delovni skupnosti. Programsko volilne seje so že potekale po novi organiziranosti. Smatramo, da bo sedanja oblika delovanja komunistov omogočila njihovo neposredno vključevanje v reševanje problemov sredine v kateri delujemo, poleg tega bo na sejah dana večja možnost vključevanja vsakega posameznika v razpravo oziroma Na vprašanje, kako je pripravljen na ta kongres, je dejal: »Naloga delegata za 9. kongres je, da se kar najbolj aktivno vključi v razprave o kongresnih dokumentih. Po sklepu skupnega sestanka delegatov občine Bežigrad je bil sprejet sklep, da vsak delegat sodeluje na skupnih sestankih OOZK. za katere je zadolžen in da se aktivno vključi v razpravo o dokumentih 9. kongresa, ki obsegajo: Poročilo o dejavnosti komunistov med 8. in 9. kongresom, Resolucijo 9. kongresa in Statut ZKS. Gradivo je precej zajetno_ tako, da porabiš precej časa, da se seznaniš z vsebino. Dosedanje razprave po OOZK so pokazale, da je napisano vse lepo in prav. Postavlja se vprašanje, kako vse te napisane obveznosti izpolnjujemo v praksi. Težišče razprav so bile naslednje, v tem trenutku precej aktualne teme: — Kaj je vzrok, da delegatski sistem ne deluje dobro? — Odnosi in dogovarjanje znotraj SOZD-1MP. —- Izvoz, in uvoz ter stimulacija izvoznikov. — Kaj vse povzroča pomanjkanje raznih osnovnih materialov v gospodarstvu.« Ali boste sodelovali v razpravi na kongresu? Kakšno temo ste si izbrali? »Trenutno še nisem pripravil nobenega gradiva za razpravo ria kongresu, čeprav bi bilo dobro, da bi sodeloval aktivno in seznanil kongres s problemi, s katerimi se srečuje SOZD-IMP.« Kakšen napredek ste opazili od prejšnjega 8. kongresa ZKS do 9. kongresa, ki se naglo približuje? »Napredek je sigurno, čeprav ne tolikšen, kot bi po sprejetih dokumentih 8. kongresa lahko bil. Ocenjujem, da so vzroki pri neuresničevanju zastavljenih ciljev v nezadostnem delu predvsem članov ZK tudi v bazi.« Se vaša osnovna organizacija dovolj konkretno loteva reševanja problemov ZK? »Če povem besedo ali dve o delu naše OOZK, moram reči, da smo pokazali pri dosedanjem delu preveč pasivnosti in morda .premalo zavzetosti. Med sodelavci bi uživali večji ugled predvsem z delom in akcijami, ne pa s sestanki, ker včasih nimajo prave vsebine. Dosedanje delo naše organizacije je bilo res preveč pavšalno, zato tudi ni čutiti pravega dela komunistov, ki naj bi predstavljali avantgardo delavskega razreda.« Kaj pričakujete od zaključkov kongresa? »Vsi kongresni dokumenti, ki bodo spfejeti na 9. kongresu, naj bi 'bili uresničeni v praksi. Da bodo omenjeni dokumenti v praksi zares zaživeli, smo odgovorni vsi komunisti vsak po svojih funkcijah — zadolžitvah, čeprav mislim, da bi morale biti naloge sprejete na 9. kongresu, predvsem naloge vodilnih delavcev, predvsem članov ZK, tako v bazi kot tudi na višjih odgovornejših političnih funkcijah v naši družbi.« Kakšne so vaše želje in načrti — osebni in za delovno organizacijo ter sozd v celoti? »Moj osebni načrt je, da v čim krajšem možnem času dogradim hišo. Zavedam se, da je denarja bolj malo, da je zaslužek vsak mesec manj »vreden«, ker so cene pač zopet na pohodu. V okviru DO Klimat pa si želim, da bi uspeli pridobiti našim izdelkom takšno kvaliteto, kakršno so imeli pred leti. Res je tudi, da v tistih časih ni bila tako huda ko-njuktura na tržišču, kakršna je prisotna v tem času. In dalje, da bi se odnosi med TOZD in DO v SOZD IMP, kar zadeva delitve dela ter pridobitev dela v tujini hitreje in gospodarneje reševali in naj ne bi ogrožali socialne varnosti precejšnjega števila zaposlenih v SOZD IMP.« MARIJA PRIMC Proizvodno delo še brez prave veljave »Če se bodo sprejeti sklepi na 9. kongresu ZKS tako izpolnjevali kot potekajo priprave, bo kongres obrodil sadove« pravi Štefan Janoš, delegat na 9. kongresu ZKS iz Panonije. Štefan Janoš se je rodil 5. 2. 1956 v Murski Soboti in izhaja iz kmečke družine iz Predanovec. Končal je poklicno šolo v Murski Soboti in se tako izučil za ključavničarja. Najprej se je zaposlil v delovni organizaciji Agroservis v Murski Soboti. Po enem letu je odšel na odsluženje vojaškega roka v Pulj, kjer je bil tudi spre jet v vrste komunistov. Po vrnitvi iz JLA se je zaposlil v DO »PANONIJA«. Tov. Janoš je v DO »PANONIJA« poznan kot vesten in dober delavec. Aktivno deluje tudi v samoupravnih organih saj je član delavskega sveta. N a zadnji programsko volilni konferenci OO ZK je bil izvoljen tudi za namestnika sekretarja. Aktivno se vključuje v društveno in samoupravno . dejavnost tudi v krajevni skupnosti. Bil je sekretar OO ZSMS, je član skupščine KS itd. Člani OO ZK v DO »PANONIJA« so tovariša Janoša predlagali za možnega kandidata za člana občinske konference ZKS Murska Sobota. Občinsko partijsko vodstvo pa je predlog spremenilo in je predlagalo, naj bo tov. Jonaš delegat na 9. kongresu ZKS."Seveda so se člani OO s predlogom strinjali in ga tudi potrdili. Za delegata na 9. kongres je bil izvoljen na občinski pro- gramsko volilni konferenci. O delu komunistov v medkon-gresnem obdobju tov. Janoš pravi, da smo komunisti obravnavali različne gospodarske in politične probleme vendar smo si premalo prizadevali, da bi ocene in sklepe v praksi do kraja izvedli. Premnogokrat smo le razpravljali in ugotavljali. Mnogo tudi govorimo o vrednotenju proizvodnega dela, toda tudi tu ni vidnih sadov. Še vedno je proizvodno delo v očeh režijskih delavcev manj vredno in mnogokrat tudi manj vrednoteno. Določila zakonov o združenem delu o nagrajevanju po rezultatih dela bi morali čutiti v vseh sverah proizvodnega procesa. Prav tako že dalj časa ugotavljamo, da število režijskih delavcev na vseh nivojih narašča. Sprejemali smo ukrepe za zmanjšanje števila režijskih delavcev. Rezultatov teh prizadevanj ni čutiti v praksi. Število režijskih delavcev se dalje povečuje in to od OZD do federacije. To vsekakor ne vpliva ugodno na stabilizacijska prizadevanja. Za gradivo za 9. kongres ZKS pravi, da je preobsežno in zahtevno in zahteva mnogo časa, če ga hočeš dobro prebrati. Marsikateri komunist bi gradivo prebral, če bi bilo skromnejše, sedaj se pa ga loti samo z zelo dobro voljo. Od kongresa pričakuje uspehe Je če se bodo sklepi sprejeti na kongresu tako izpolnjevali kot potekajo priprave na kongres. , ANDREJ ZADRAVEC ■6,C'/.,, zupoioi ili redno^ oskrbo^ z repromateriali^ Sporazumevanje ni lahko, vendar so druge ponujene rešitve slabše eriap1CS sc zel° mnogo govori, kako proizvajalci surovin in reproina-tahte°L-0ih kuPcev terjajo devize. Tudi IMP se srečuje s takimi t*0žnVki: Nasledni' članek bo prikazal probleme na tem področju in lovor!!'’ kako s' lahko pomagamo v situaciji, ko preprosto nimamo J deviz, da bi ugodili vsem zahtevani. Lev?"0?1 tomašnjega časa za- Zv0v.| Pa tudi ni težko uganiti, jn' etP°’da mnogim našim tozdom ul Zrnanjkuje dela. Prav tako pa J fudi vemo, da imajo ravno ti ?zdi, in seveda tudi drugi, šte-s(j llnekooperante, ki jim oddajajo 5ti saz.na dela. Ko nam manjka dela, 1 v6 c'°vek seveda vpraša, zakaj ne 'Opravil, ki jih naročamo kooperantom, raje opravili sami, ali Saj poiskali možne kooperante ; okviru IMP. i r P tem so govorili tudi naši di-j ,ektorji na strokovnem kolegiju iZj Ze avgusta lani in sklenili, da je r°!| reba čim več kooperantskih del :Ut Pf|Peljati nazaj v naše tozde in :U1 |lldi .iskati možnosti, da bi IMP . p°zdi kooperirali med seboj. ,V tvaV bcx smo menili v U redni -liti kem odboru, če zdaj, ko je od Tt ?menjenega dogovora na stro-" kolegiju preteklo že ■ ekaj vode, pogledamo, kaj se je |iH; Pr''kooperacijah spremenilo. Ze ob zastavljanju vprašanj pa d" narh je bilo jasno, da zadeve niso itf ako preproste, kot se zdi na prvi i niso imeli 85.450 niso imeli IZV0DNJA CELJE - projektivni biro Nima kooperai rfcskih pogodb. 206.555,30 501.985 153,399 itak 7,644.455 niso imeli 71.649 niso•imeli ov niso imeli 46.000 niso imeli km niso imeli 54.000 niso imeli MK krohont niso imeli 147.940 niso imeli Ds EMOND niso imeli 65-342 niso imeli ds pni niso imeli niti pogodbenih to ' niti honorarnih del V tozdu ISO so se odločili, da bodo pokrili prostor med proizvodno halo in energetskim objektom. S tem bodo dobili pokrito skladišče in prostor, kjer bodo lahko izdelovali večje izdelke. To delo izvaja Trimo, končano pa bo sredi aprila. Nadstrešek bo stal 4,317.000 dinarjev. (Foto: Jože Jelenko) Avgusta štipendije na knjižice V drugi polovici letošnjega leta (predvidoma avgusta) bodo v IMP začeli obračunavati štipendije na računalnik za vse tozde, ki bodo želeli tako obračunavanje. To pomeni, da bodo štipendisti prejemali nakazila za svoje štipendije na hranilne knjižice. Sedaj štipendisti prejemajo štipendije v blagajnah tozdov, ki jih štipendirajo. Okoli takega načina izplačevanja štipendij je nemalo negodovanj, ker v nekaterih tozdih menijo, da čedalje več denarja leži v blagajnah tozdov nezavarovanega, saj z novim usmerjenim izobraževanjem narašča število štipendistov in se s tem povečuje tudi količina denarja. Nov način obračunavanja štipendij na računalnik, ki bo stekel v drugi polovici leta, bo te težave odpravil. M. P. /— v Pričakujemo vaše članke, komentarje ali vsaj ideje in predloge! Dopisujte v G la rak IMP IN SONČNA ENERGIJA • IMP IN SONČNA ENERGIJA • IMP IN SONČNA ENERGIJA • IMP IN SONČNA ENERGIJA • IMP IN SONČNA ENERGI^P I , Mnenje strokovnjakov: IMP-jeva oprema je najbolj kompletna in tudi najboljša -------:_:______________________J Peter Novak. Jovan Katic. V črnogorskem obmorskem mestu Tivtu je IV1P 3. in 4. marca organiziral posvet o izkoriščanju sončne energije. Prisostvovalo je okoli 130 udeležencev, ki so bili predvsem trgovci, potencialni investitorji, vse večje projektne organizacije iz južnega dela Jugoslavije, to je iz Črne Gore, Srbije, Makedonije, Hrvaške (Dalmacija). Posvet je spremljala titograjska televizija. Navzoče je na posvetu pozdravil in jim zaželel dobrodošlico v imenu Gospodarske zbornice Črne Gore generalni direktor Montenegroturist Simo Kukija-ča. Na posvetu so strokovnjaki za sončno energijo prisotne seznanili o sistemih za izkoriščanje sončne energije, o opremi IMP za izkoriščanje sončne energije, o možnostih montiranja opreme IMP, o energetski situaciji ter uporabi alternativnih virov energije, o ekonomski opravičenosti koriščenja sončne energije ter o možnostih koriščenja sončne energije na Jadranu in ostalih predelih Jugoslavije. Že prvi dan posveta so, si šli udeleženci posveta ogledat vgrajene sončne sprejemnike na gradbišču hotela Mogren v Budvi, kjer je vgrajenih okoli 70 Vsi novi hoteli v Črni gori bodo izkoriščali sončno energijo Na posestvu v Tivtu je udeležence pozdravil v imenu Gospodarske zbornice Črne Gore generalni direktor Montenegroturista Simo Kukljača, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal, da se je v Črni Gori po katastrofalnem potresu začela nova faza turizma, ko začenja klasično energijo, ki jo je vedno manj, nadomeščati sončna energija. Ta oblika energije je porok za obvarovanje čistoče okolja, kar jenajdragocenejši motiv in največja vrednota turistične ponudbe, česar se delavci v turizmu zavedajo. Zato so ves program obnove in gradnje objektov podredili sodobnejšim oblikam napajanja energije. V vseh objektih, ki jih gradijo ali še načrtujejo, vgrajujejo naprave za uporabo sončne energije. »Zato«, pravi dalje, »smo hvaležni organizatorju tega posveta, ki je izbral naše območje za izmenjavo izkušenj o sodobnih tehničnih dosežkih, do katerih je prišla znanost na tem področju. Hvaležni vam bomo tudi zato, ko boste kot strokovnjaki te rešitve vgradili v naše objekte z namenom, da kar največ prispevate k omejitvi potrošnje dragih klasičnih goriv ter k pravočasnemu preprečevanju onesnaževanja enega od najlepših območij v Evropi. Bodite prepričani, da bomo vestno sprejeli vse znanstvene rešitve, ki nam jih boste predlagali, da bi tako najpopolneje opravili to pomembno nalogo, obnovili in zgradili naše zmogljivosti na sodobnem temelju. Pri tem pa se bomo vedno zavedali, da smo turistično področje, kjer sla priroda in njena čistoča osnovni ra obisk turistov.« IMP-jevih sončnih sprejemnikov, ki jih je vgradil Monter Split. Nedaleč od tega gradbišča je še gradbišče hotela Avala, na katerem bo tudi vgrajena naša 'oprema za uporabo sončne energije. Tudi tu bo montiral opremo Monter iz Splita. Bo pa ta hotel imel vgrajenih 240 sončnih sprejemnikov. Na posvetu so oba dneva veliko razpravljali o možnostih razvoja tovrstne energije. Na posvetu o sončni energiji, ki je bil prve dni marca v Tivtu, se je zbralo kar lepo število udeležencev-. ki so bili večina izven IMP kot projektanti, kupci, trgovci, • potencialni investitorji. Med predavatelji je bil oče sončnih sprejemnikov, profesor doktor Peter Novak s strojne fakultete v Ljubljani, ki ima pri izdelavi sončnega sprejemnika veliko zaslug, saj je v okviru te fakultete sodeloval z meritvami sprejemnikov sončne energije. Glede na rezultate meritev in glede na izkušnje pri izdelavi sončnih sprejemnikov v svetu je dajal napotke za nadaljnji razvoj našega sprejemnika sončne energije. Hkrati pa je sodeloval tudi kot svetovalec pri razvoju prenosnika toplote in solosa 81. Sodelovanje med profesorjem doktor Novakom in Strojno fakulteto ter Klima proizvodnjo se je začelo na področju ravzoja sončne energije v letu 1977 in sc uspešno nadaljuje še danes. Začrtan je program nadaljnjega razvoja in osvajanja novih proizvodov za izkoriščanje sončne energije. Želeli smo kaj več zvedeti od prisotnih na posvetu, kaj mislijo o prodoru sončne energije in o delu IMP v zvezi s sončno energijo, pa smo zato povprašali prof. dr. Petra Novaka s strojne fakultete v Ljubljani, dipl. stroj, inž. Jovana Katica, referenta za gradnjo in novo proizvodnjo z Mornarsko-tch ničnega zavoda Velimir Škorpik v Šibeniku, dipl. inž. stroj. Svetozarja Cvrkota, strokovnjaka za programiranje in raziskovanje . obnovljivih energetskih virov z uprave vojaškega gradbeništva ter dipl. inž. stroj. Zvonimira Bezmareviča, projektanta instalacij iz. projektnega biroja Železarne Boris Kidrič Nikšič. Stroški opreme za gretje vode se povrnejo v šestih do osmih letih Profesor doktor Peter Novak, kdaj ste začeli delati na področju sončne energije? »Na tem področju smo začeli delati leta 1975. V začetku ni bilo nikakršnega odziva niti s strani Raziskovalne skupnosti niti s strani industrije. Potem pa je na mojo iniciativo in na osnovi skic in načrtov IMP TOZD Klima proizvodnja napravil okoli leta 1978 prve sprejemnike sončne energije na osnovi tehnologije orebrenih cevi. Ker so uspešno prestali vse preizkuse v laboratoriju za ogrevalno sanitarno in solarno tehnologijo, smo IMP predlagali, naj začne z redno proizvodnjo. Rezultat tega je serijska proizvodnja sprejemnikov sončne energije, sistemov za pripravo tople vode in specialnih prenosnikov toplote z dvojno steno, v katerih je preprečena vsaka kontaminacija pitne vode. Vse to je izvedeno v specifični tehnologiji, ki jo IMP dobro obvlada in je tehnološko kot tudi ekonomsko konkurenčna s tujimi proizvodi.« - Kakšen je odziv na to novite-. to? »Sigurno je, da je IMP s to sistemsko tehnologijo danes med prvimi proizvajalci solarnih sistemov v Jugoslaviji tetuma vse možnosti, da gre z njim tudi na svetovno tržišče.« Kako gledajo ljudje na uvedbo te tehnologije ali je glede na pomanjkanje energije kaj več zanimanja za sončno energijo? »Zanimanje za sončno energijo je izredno veliko. Žal pa ljudje do danes niso imeli možnosti, da sisteme ali posamezne elemente kupijo v trgovini. Z najnovejšimi sporazumi, ki jih je IMP dosegel z Metalko v Ljubljani in ,Adria-Commerce v Kopru, upam, da so tč pomanjkljivosti odjvravljene in, da bodo ti proizvodi v prodaji z ustreznimi navodili za montažo.« Kakšna so vlaganja v primerjavi s koristmi? V kolikšnem času se investicija povrne? »Vlaganja niso majhna. Moje mnenje je, da bi bilo potrebno poiskati vse tehnološke možnosti za zmanjšano ceno sistemov za uporabo sončne energije. Brez dvoma pa je danes ekonomično vgraditi sistem za pripravo tople vode, ki se izplača v h do 8 letih.« Vas to področje osebno veseli? »Delo na tem področju je moj osebni hobi, ker s tem rešujemo pravzaprav dva problema: zmanjšujemo energetsko odvisnost naše dežele in zmanjšujemo onesnaževanje zraka v naseljih. Kakšne načrte imate na tem področju za v prihodnje? Ob morju nam lahko da sonce 80 odstotkov energije »V prihodnje menim, da bomo v okviru laboratorija optimirali sisteme za uporabo sončne energije in razvili toplotno-zračne sisteme ter akumulatorje za celotno akumulacijo toplote.« Svetozar Cvrkota, diplomirani inženir strojništva, dela v upravi vojaškega gradbeništva kot strokovnjak za programiranje in raziskovanje obnovljivih energetskih virov f Kako gledate na prehod na ogrevanje s sončno energijo? »Vojska se zanima za gradnjo sončnih sistemov za ogrevanje vode, za potrebe vojaških kopalnic, kuhinj, pralnic in za porabo sanitarne tople vode za administrativne in poslovne objekte predvsem za pripravo sanitarne tople" vode za potrebe vojaških okrevališč tako na Jadranu, kot tudi v notranjosti države.« Kako se projektanti pripravljate na projektiranje naprav za ogrevanje s sončno energijo? »Napravili smo to že na naših vojaških okrevališčih: Avto- kamp Kupari pri Dubrovniku, Valdanos pri Ulcinju in avtokamp na Jezerih v Makedoniji in na vojaškem okrevališču Tara v kontinentalnem delu države. Pričakujemo, da bomo v primorskem delu države z izkoriščanjem sončne energije polnili do 80 odstotkov vseh potreb in le okrog petino zagotavljali na klasičen način.« Kdo vse se pojavlja med kupci? »Med kupci so hotelske organizacije, velike delovne organizacije, ki imajo centralne kuhinje, pralnice, bolnice, pa tudi precejšen del zasebnega sektorja stanovanjske gradnje. To je sedaj samo za potrošn jo tople vode. V drugi fazi pa bo en del centralnega gretja s pomočjo tako imenovane sezonske akumulacije toplotne energije. Kot smo videli, je cena 300 dinarjev za kvadratni meter kolek-torja precej visoka, zato je treba pri projektiranju najti precej realnejšo rešitev, ker ena tretjina odpade na kolektor, 2 tretjini pa na akumulacijo, regulacijo ter na cevno mrežo, kar je nesprejemljivo. Razmerje cen bi moralo biti obrnjeno, da bi se tako ta sistem prav in polno uveljavil.« Prednost IMP je, da ponuja kompletno opremo " »S področjem sončne energije sem se prvikrat srečal šele pri podiplomskem študiju,« je dejal ob priliki najinega razgovora v Tivtu Jovan Katič, diplomirani strojni inženir, ki pri Mornar-sko-tehničnem zavodu Velimir Škorpik v Šibeniku eno leto opravlja delo referenta za grad- -njo in novo proizvodnjo. »V podjetju sem dobil nalogo, da napravim projektno zahtevo o koriščenju sončne energije. Sam sem si postavil nalogo, da od vseh jugoslovanskih proizvajalcev, ki delajo elemente za področje sončne energije, zberem potrebno dokumentacijo. Moja druga naloga, ki sem si jo postavil, pa je bila ta, da poiščem v jugoslovanskem prostoru najboljšega proizvajalca elementov s tega področja. Čeprav imam malo izkušenj na tem področju, sem ugotovil, da je to IMP Ljubljana. Poleg kvalitete, ki jo nudite, nudite tudi kompletno opremo, ki je potrebna za realizacijo takega projekta. Vse, kar sem doslej s tega področja pri IMP iskal, sem vedno dobil (literaturo, prospekte itd.).« Kako vi gledate na noviteto — na prehod na sončno energijo? »To je sijajno, zato, ker je to bodočnost, mimo katere ne bomo mogli iti. Znano nam je, kakšne so danes rezerve pri nas in v-svetu, kar zadeva nafte, premoga in drugih oblik pridobivanja energije. Od tu izhaja torej moje optimistično mišljenje o koriščenju sončne enrgije.« V čem, mislite, je prednost uporabe sončne energije? »Prvo in glavno je, da je to z ekonomske strani velik prihranek. Danes na primer IMP razpolaga s takimi napravami za koriščenje sončne energije, da se vsako vlaganje in vsaka gradnja, bodisi v industriji ali zasebno, izplača v približno petih letih. Ker pa je zagotovljeno, da te naprave lahko funkcionirajo brez napak tudi do 15 let, nam to dejstvo pove, kakšno korist imamo lahko. Pri koriščenju takih naprav smo se rešili vseh oblik onesnaženja okolice. Zato menim, da bi morali v doglednem času izdati zakon o obveznem vgrajevanju elementov za koriščenje sončne energije tako v industriji kot tudi na drugih področjih gospodarstva.« Kako se projektanti pripravljate na projektiranje naprav za ogrevanje s sončno energijo? »Najprej moramo vedati, za kaj bomo uporabljali toploto, ki jo daje sonce. Ker je pri nas še nerazvita oblika koriščenja sončne energije za ogrevanje sanitarne vode. mora vsak projektant vedeti, kolikšna je dnevna potrošnja tople vode in kolikšna je potrebna temperatura. Na osnovi tega je treba izračunati skupno površino sončnih ko-lektorjev, prostornino toplotnih sprejemnikov ter ostalih elementov. Poleg tega je zelo pomembno, na kakšnem območju države uporabljamo omenjeni sistem. Na osnovi teh podatkov izberemo sistem grelcev za dogreva-nje tople vode. Vse to pa so samo osnove, ki jih mora vedeti vsak projektant. Da ne pozabim, obvezno sc je treba odločiti za proizvajalca elementov za sončno energijo.« ' Kdaj, mislite," se bo sončna energija na veliko uporabljala? »Po mojem mnenju kasnimo v primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki so nam po razvitosti podobne. Zato, menim, da je potrebno apelirati na vse institucije, ki se ukvarjajo s projektiranjem nove proizvodnje, kajti malokatera država ima take možnosti, kot mi. Poleg tega pa je danes naše jugoslovansko tržišče preskrbljeno s kvalitetnimi in z dovolj cenenimi proizvodi za uporabo sončne energije, ki je povsod dostopna.« Praksa je že dokazala, da se uporaba sončne energije splača Mislite, da se bo ogrevanje s sončno energijo splačalo za kupce? »Da, vsekakor. Če bi napravili analizo ali pogledali dosedanje rezultate, bi videli, da se še kako splača.« Kako se bo pa splačalo za firmo, ki proizvaja elemente za to področje? »Pri nas je veliko proizvajalcev, ki imajo kvalitetne izdelke, ki jih celo izvažajo v tuje države. Je pa tudi nekaj OZD, ki s svojimi proizvodi zaostajajo po kvaliteti. Zato bi kazalo določiti jugoslovanski standard za vse elemente sončne energije. S tem bi si zagotovili posel in dobili zaupanje tistih, ki dvomijo v domače proizvode in dvomijo, ali naj se lotijo take investicije, ali ne. Po moji" presoji bo IMP glede tega uspel, z drugimi besedami, splačal se bo trud vaših sposobnih strokovnjakov.« Kdo vse se bo po vašem pojavljal med kupci? »Sedaj so to predvsem OZD, kjer so trošili ogromno denarja za toplotno energijo in, ki imajo strokovnjake, ki verjamejo, da je to z ekonomske strani edini način štednje. V gospodinjstvih je prodrla uporaba takega načina energije šele v majhni meri, medtem ko, menim bo v bližnji prihodnosti bolj prodrla.« Svetozar Cvrkota. Ali bo uporaba sončne en«Le — -----— -------- —- picrp gije takoj za široko potrošnjo Hr0jg le za specialne namene? ritij; »Veliko bomo že pridobili, ifovi // V VII IXvr 1/V/lllV-Z Z-V ^11UUUIU< r\<, . bomo sončno energijo koristili posebne namene. Prepričan P. fpall sem, da smo v taki fazi, ko se V energija tudi širše uporabljaj^ Zvonimir Bezmarevič, dipl1;)3*’ utirani inženir termoenergetik" n strojništva, zaposlen pri projektivnem biroju Železarne Bot' e Kidrič Nikšič kot projektant ir.da. stalacij: »IMP prednjači v tehniki k» J tatizacije, ogrevanja in hlajeni e bferj ter daje na področju uporaP' sončne energije več možnosti kh drugi proizvajalci ter več možn^ a sti v sistemih na področju klin% tizacije, ogrevanja in hlajenjih Poizkuša doseči vse tisto, K1' drugim ne uspe in sicer, da org*1' nizira proizvode, da se nam p1 ifed; ifed; bliža in nam pomaga približa1u teorijo in prakso.« J kij Kako gledate na uporabni sončne energije? »Pri uporabi sončne energiJ‘Pte je še precej pomanjkljivosMer toda te so malenkostne, in sice*N ; bi bilo treba več skrbi namenMIce sprejemnikom, kolektorjem, ‘Ivini bi bilo razmerje oddajanja tWni plote intenzivnejše v smislu sprtem stitve prenosnega fluida v spr£’ Te membi sistema.« Ude V čem je prednost uporab0 sončne energije? »Prav gotovo je to prihranite odvisno od podnebja, kjer s< sončna energija uporablja.« Kdaj, mislite, bo projektiranj6 steklo? »Menim, da to ni krenilo v tak meri, kot bi moralo. Morda na*3 tehnologija sedaj ne zag otavlj3 koriščenja vseh prednosti sončn6: energije.« Mislite, da bo uporaba sonči*6 energije takoj stekla? »Mislim, da je sistem sončU6) energije predvsem orientira11 na območje Mediterana, kar n6 pomeni, da sedaj ni instalac,i sončne energije tudi v kontinep' talnem delu države, le vprašanj6 je s kakšno stopnjo izkoriščene' sti.« Kdo pa se predvsem zanima | uporabo sončne energije? »V Jugoslaviji je veliko pro‘" p zvajalcev sončnih sprejemnikom^ IMP ponuja celoten sistem prav za sončno energijo, kar pr0" p jektantu in izvajalcu olajšuj6L delo.« [ijj. ‘ejt Koliko projektov za siste^’011 sončne energije ste že narei dil*"ita E »Niti enega še nisem nared^o Bil sem nadzorni organ za insta*'bel cije sončne energije. 8 Na področju sončne energij6 e manjka izkušenj tako pri projek d tiranju kot tudi pri izvajanj^ ’’ Upam pa, da bo projektiranju 1 „■ izvajanje teh instalacij steklo- i ‘or Nikoli in nikjer nisem dosl6j ^ naletel na večje razumevanje k° ^ pri IMP in to, kar zadeva dajanj' ^ napotkov za projektiranje in ^ janja možnosti za koriščenj1 tehnične dokumentacije IMF “ bj MARIJA PRI^ , I.MP in SONČNA ENERGIJA • IMF IN SONČNA ENERGIJA • IMF IN SONČNA ENERGIJA • IMP IN SONČNA ENERGIJA • IMP IN SONČNA ENERGIJA 'o sončni sprejemnik v trgovino *MP-jev paket za sončno gretje sanitarne vode v gospodinjstvih je al Pripravljen. Konec marca smo ga pokazali na Metalkinem raz-?!nem prostoru med sejmom Alpe Adria na Gospodarskem razsta-c<*. Na Metalkinem razstavnem prostoru zato, ker bo Metalka eden 1 prodajalcev teh naprav. Od začetka aprila pa lahko paket za izko-c*nje sončne energije kupimo v trgovini. aprila letos. Natančnih analiz o potrebah tržišča še nimajo izdelanih. Glede na prvi odziv na sejmu Alpe Adria predvidevajo, da bodo do konca letošnjega leta prodali najmanj 100 kompletov sončne energije. Glede na izredno dobre lastnosti IMP-je-vega sprejemnika sončne energije v Metalki smatrajo, da sprejemnikov ne bo več potrebno uvažati. Metalka bo naše sprejemnike in drugo opremo za izkoriščanje sončne energije prodajala ne le na slovenskem pač pa na celotnem jugoslovanskem k A marca je bil na sejmu Alpe I ria dan IMP. V ta namen je etalka povabila številne mon-. J® — zasebne obrtnike s po-p<0cla centralnega ogrevanja. ,jUPaj z IMP jih je namreč že-"a seznaniti o sistemu sončne ,ergije ter o možnostih dobave 0 celotnega paketa kot tudi ^ameznih elementov. I . Metalki že dalj časa razmiš-o koriščenju novih virov Cr8'jc. Na osnovi izdelanega Tit]e- da sta bila prva kupca, saj v Klimatu še niso vedeli,kako naj bi kolektor zapakirali. Stal je »q te>Z 10-000 dinarjev in sta ga kupila za gotovino, b p 3,1 material«, pravi Lado Šuštar, ki je po poklicu strojni ključavničar, »sem nabavil sam. Iskal sem c PredkuS°v ’n 8a dobil nekej v Metalki v Domžalah, nekaj v Kovinotehni v Mengšu in v domžalskem Na-' ednu ’ Mcs ta dodatni material brez bojlerja, ki smo ga imeli doma, je stal čez 3.000 dinarjev. V enem i. f>rinciI!rno tako oktobra lani nabavili ves material s sončnim sprejemnikom vred. Montiral sem vse sam na 1 Ker ^ tvertnos*fonskega kroženja brez črpalke in z delom prihranil najmanj 10.000 dinarjev.« rijena Ustarjevi stanujejo v bloku, so sončni sprejemnik namestili kar na ograjo svoje terase, ki je obr- »2ad0tl ju8u- j !°nčrie ?v.°*in* smo s tem načinom ogrevanja sanitarne vode, saj smo vodo ogrevali vso zimo - seveda vse 1 Mjbolj n* y Fneh> ko sonca ni bilo, smo vodo ogrevali z električnim bojlerjem. Spomladi nam kolektor ob i večjj jZ|^0l?^n'h dneh segreje vodo tudi prek 60 stopinj celzija, medtem ko pričakujemo, da bo poleti še Ija. ^ | 0ristek. Tako nam sonce ogreje dovolj vode za kopanje, umivanje, pomivanje, čiščenje stanova-! t)tede|aF,nn.Q kruh so vzeli...« sem slišal. so se delavci vračati z malt Koliko je resnice na retfUpp-treba malo povprašati. b‘K TC mi je razložil: »Če so vdtfjpr dobri, jih imam rad.« Drttg[ je, čeprav vem, da ni izom-'jpp zmrdoval: torej, včasih so fls . vampi všeč, drugič pa spet ^-j... Kar več pa je bilo takih, ki/1^ ta jed ne ugaja. i Tisti, ki'malice delijo. najbrž lahko kar v odstottij.V povedali, koliko delavcev V , mara vampov. Pa ne gre fe\ . . gornji primer, tudi na krompir letijo pripombe, M.. »na pol kuhan«. Res je, |r. Izkušnje so dober učitelj^' /zv, narobe bi bilo, če bi priponrC na malice kar preslišali, ‘‘ p vampi so toliko časa na niku — kdor jih vzame, prf kdor pa ne, naj sebi Toda ne pozabimo, da ' I kruha ne more odtehtati /H treb telesa za kakih deset preden si lahko delavec Pjmi vošči toplo hrano, posebej ■ tisti, ki je bolj daleč dot* Zato bi morali prisluhniti t&,| položenju ljudi do malic. 4 malica ni dobra, je torej treg poskrbeti, da bo drugič t>0>n in je ljudje ne bodo spet mn žično odklanjali. Le tisti, zares »kapricast«, naj si dr i danje kar privošči, a tit j škodo delovne naloge. FRAN VOD^j 'J ■ JVOLILI SMO • IZVOLILI SMO • IZVOLILI SMO • IZVOLILI SMO • IZVOLILI SMO • IZVOLILI SMO • IZVOLILI SMO • IZVOLILI SMO • IZVOLILI SMO Volilna komisija SOZD seje sestala 23. marca in ugotovila, da je na / *yah v organe upravljanja v 29 tozdih, 9 delovnih skupnostih in Iv®*1 povitih organizacij volilo 7.205 delavcev in učencev od 8.426 ™nih upravičencev. Volilna udeležba je bila torej 85,50 odstotka. C e*ika večina naših tozdov in delovnih skupnosti je volila organe 'javljanja 11. marca. Tozda TEN-telekomunikacija in TEN-energe-Pa sta imela volitve 9. marca. nekaterih temeljnih in delovnih organizacijah pa ob teh volitvah voliie delegatov za organe upravljanja, kr so jih zaradi reorgani-Ti v°lili lani ali v začetku letošnjega leta. To velja za: Enovito de--'"o organizacijo Panonija, tozd VIPO (iz delovne organizacije n IVaU ter tozda Trata — avtomatika in Trata — črpalke. '4 jMavski svet sozd 7lt y ri>. ~a delegate in njihove na-stnike v delavski s' ■ s° bili izvoljeni: tozd ov: Ant, O V: Anton Primc ^nike v delavski svet SOZD "UZD cestnik o,\. ?ZD KM: Jakob Vilhar /mko Tratnik), ‘UZd MK: Vili Kocjan ^f)an Žnidaršič), Z S °0 PROMONT: Martin /, (°Ts^jna (Irena Švab), \ .___________ •!. -j!!?" Praprotnik), 4 j D IB: Jožica Flere (Uroš feovič), ‘UZD PROJEKTIVA: Ivan mvs ^ai"ko Meden), -D BLISK: Viktor Vrečič /fe? Banfo, elektrokovi- Dq rJože Eampl (Jože Bračič), tfjj^taik Matija Sladič), ,//<)^PzD MM: Rudolf Uranjek nellopulos), (izvoljena sta bila že meseca decembra 1981), TOZD ITAK: Josip Rušeč Ginter (Janez Komatar), TOZD SKIP: Ivan Cešnovar (Marjan Bečan), TOZD IPKO: Viktor Lavrič (Rozalija Šebdhik), DS DO IKO: Leopold Škan-der (Karel Andoljšek), TOZD INŽENIRING: Milan Krajc (Alojz Kalan), TOZD ZASTOPSTVA: Ludvik Indihar (Darinka Lovrenčič), TOZD IZOBRAŽ. CENTER: Emil Smrekar (Marinka Erdani), TOZD PROJ. BIRO: Peter Hristov (Aleš Fujan), TOZD ALCHROM: Marjan Purg (Branislav Petrovič), DS DO IZIP: Bojan Šefman >, .7 DO PMI: Marjana Pliber- (Marko Smolej), Anton Ojsteršek), EDO KLIMAT: Ivan Erkla- , .'DZD IND. PROIZV.: Grešak (Branko Cimer- ,/ifTn)- /4 °2D MONT. PROIZV.: /4 rjan Podreznik (Vojko Hor- ili [9> KLIMA: Anton Fab-^ Trs e Martinec), M ' °ZD LSNL: Marjan Oltra •r^Aodcnšek), "*ZD HVA: Dušan Bedene f«8 rAan Kek), /4, °ZD LB K: Marjan Čuden ;4van Janežič), A UZD VIPO: Polde Pušljar 'lVj, °JZ Skubic), (izvoljena sta ,Trvce4narca 1981), a kus DO LIVAR: Beno Bajda "Ttozd i,dmann)’ "'aZa elektromon- A: Anton Lah (Peter Moč- rmO,’ 10ZD TEN TELEKOM.: w 5,nc Knez (Marjan Uhan), 4‘DZD TEN ENERG.: Mar-■ r‘ -rr.'i?er8ar (Matjaž Lojevec), mA*UZD DVIGAI O- Inže /avdel (Danilo Deržanj, cak (iz,vQ°'Jte1na jc blla meseca T07n ic/-x ., • ,z - marca 1981), .!bano„P, ,.ISO: A,°JZ kracun EDO TIO: Milan Vejnovič DS SOZD IMP: Bogomir Lei- vec (Jurij Kamenar), EDO TIO: Lucijan Lipušček (Silvi Velikajne), EDO PANONIJA: Štefan Legen (izvoljen je bil meseca marca 1981), DS SOZD IMP: Lojze Javornik (Jože Brglez), DS IB IMP: Lidija Močilnikar (Polona Ocepek) Svet delavske kontrole sozd Za delegate v svet samoupravne delavske kontrole sozd IMP so bili izvoljeni: DO PROMONT: Stane Pančur DO PMI: Marko Grošelj DO IKO: Frančišek Terdič DO KLIMA: Anka Pfoder DO LIVAR: Ivan Razpotnik DO IZIP: Andrej Zupan DO EMOND: Stane Zorman EDO KLIMAT: Ciril Grošelj EDO PANONIJA: Ida Ben- 4 raaiiel Vivod), 'H It, , DO EMOND: Andrej li,a , EMONU: Ar el Trvz,'a (Mlado Omerzu), fr; T°ZD TRATA ČRPALKE: ■ Jžvnr Mase|j (Boris Ribarič)! ' Cm4ena sta bila že meseca de-(‘f J^ra 1981) TRi trata avtoma- »van Težak (Nikolaj Ka- Zbor Interne banke Za delegate in namestnike v zbor Interne banke so bili izvo- ljeni: Volitve v DO Klimat TOZD OV: Stojan Filipič (namestnik Matija Avsec), TOZD KM: Vinko Lapuh (Štefan Novak), TOZD MK: Marta Franetič (Jože Jordan), t TOZD MM: Jože Vauhnik (Viktor Fras), TOZD IB: Adi Smeh (Milan Berlič), TOZD PROJEKTIVA: Franc Topolovec (Jožef Hebar), TOZD BLISK: Olga Temlin (Darinka Horvat), TOZD ELEKTROKOVI-NAR: Danica Jakolič (Ema Širovnik), TOZD IND. PROIZV.: Anton Klakošer (Franc Završnik, ml.), TOZD MONT. PROIZV.: Hermina Čretnik (Andrej Titan), TOZD LSNL: Rinaldo Stanič (Martin Škof) TOZD HVA: Franc Kastelic (Jože Zadražnik), TOZD LBK: Marjan Čuden (Marjan Križman), TOZD VIPO: Vojteh Hočevar (Josip Sluga), (izvoljena sta bila meseca marca 1981), TOZD ELEKTROMON-TAŽA: Milan Tomažin (Nada Djordevič), TOZD TEN TELEKOM.: Marinka Velkavrh (Zlata Huz-jak), TOZD TEN ENERG.: Rafaela Snoj (Stanko Jeločnik), TOZD DVIGALO: Leopold Fakin (Marija Pičulin), tVe v DO Promot TOZD ISO: Janez Majce (Alojz Klevže), TOZD TRATA ČRPALKE: Jože Lovrenčič (Andrej Saksida), TOZD TRATA AVTOM.: Karlo Per (Milenko Denadič), TOZD ITAK: Ludvik Prušek (Igor Bajec), TOZD SKIP: Angela Rajh (Mojca Šetina), TOZD IPKO: Lovro Rogelj (Franc Čarman), TOZD INŽENIRING: Mijo Tisaj (Jože Podergajs), TOZD ZASTOPSTVA: Mirja Oblak (Milena Petje), TOZD IZOBRAŽ. CENTER: Alojz Kovač (Marija Kepic), TOZD PROJ. BIRO: Bojan Šijanec (Drago Goli), TOZD ALCHROM: Leopol-dina Zafošnik (Jasna Marot), EDO KLIMAT: Marija Prah (Miro Dražumerič), EDO TIO: Marica Bončina (Silva Kosmač), EDO PANONIJA: Edvard Jaksič (Silvana Šticl) Delavska kontrola Interne banke Za delegate v odbor samou- . pravne delavske kontrole Interne banke IMP so bili izvoljeni: DO PROMONT: Bratimir Stojanovič DO PMI: Breda Frank DO IKO: Valentin Čižrnan DO KLIMA: Konrad Kaučič DO LIVAR: Jožica Markovič DO IZIP: Nataša Chvatal DO EMOND: Fani Luznar EDO KLIMAT: Stane Krvina EDO TIO: Franc Tušar EDO PANONIJA: Jože Zver (izvoljen je bil marca 1981) DO PROMONT Predsednik delavskega sveta delovne organizacije: Franc Pavlin -Predsednik konference sindikata: Bojan Vukšinič TOZD OGREVANJE — VODOVOD Predsednik delavskega sveta: Alojz Jankovec Predsednik izvršnega odbora sindikata: Janez Brajer Sekretar OO ZK: Alojz Balj-kovec Vodja delegacije zbora združenega dela: Ivan Križnič. Vodja splošne delegacije SIS: Miran Žuvela TOZD KLIMA MONTAŽA Predsednik delavskega sveta: Vinko Lapuh Predsednik izyršnega odbora sindikata: Bojan Vukšinič Sekretar OO ZK: Miran Poljšak Vodja delegacije zbora združenega dela: Stefan Levstek Vodja splošne delegacije SIS: Vojko Cigoj TOZD MONTAŽA KOPER Predsednik delavskega sveta: Delgi Jerman Predsednik izvršnega odbora sindikata: Marjan Žnidarčič Sekretar OO ZK: Stanislav Močnik Vodja delegacije zbora združenega dela: še ni izbran Vodje delegacije SIS: še niso izbrani DELOVNA SKUPNOST DO PROMONT Predsednik delavskega sveta: Irena Švab Predsednik izvršnega odbora sindikata: Bojan Gruden Sekretar OO ZK: Janez Ta-bemik Vodja delegacije zbora združenega dela: Ljerka Franetič-Majdič Vodja splošne delegacije SIS: Janez Kos DO PMI Predsednik delavskega sveta delovne organizacije: Rado Zupan Predsednik konference sindikata: Marjan Križan TOZD MONTAŽA MARIBOR Predsednik delavskega sveta: Rudi Uranjek • Nadaljevanje na 10. strani. STRAN 10 _________________________________ IMP GLASNIK _____________________________________________________APRIL 1& Z BESEDO IN SLIKO O ČETRTIH ZIMSKIH IGRAH IMP • Z BESEDO IN SLIKO O ČETRTIH ZIMSKIH IGRAH IMP • Z BESEDO IN SLlijkE • Nadaljevanje z 9. strani. Predsednik izvršnega odbora sindikata: Milan Belej Sekretar OO ZK: Dinko Lonič Vodja delegacije zbora zdru-' ženega dela: Jože Vauhnik Vodja posebne delegacije SIS za vzgojo in izobraževanje: Stanko Koležnik Vodja posebne delegacije SIS za raziskdvalno dejavnost: Janez Janko za stanovanjsko gospodarstvo: Boris Vrečič Vodja združene delegacije za vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in raziskovalno dejavnost: Janez Matih Vodja posebne delegacije SIS za kulturo: Ivan Čobec Vodja posebne delegacije SIS za zdravstvo: Emilijana Klug Vodja posebne delegacije SIS za socialno skrbstvo: Vinko Cafuta Vodja posebne delegacije SIS za otroško varstvo: Jožica Ger-lušnik Vodja posebne delegacije SIS za zaposlovanje: Edi Jelenc TOZD ELEKTROKOVI-NAR Predsednik delavskega sveta: Ivan Gobec Predsednik izvršnega odbora sindikata: Rok Juršič Sekretar OO ZK: Janez Zemljarič Vodja delegacije zbora združenega dela: Franc Fridl Vodja posebne delegacije SIS za vzgojo in izobraževanje: Nada Vindiš Vodja posebne delegacije SIS za raziskovalno dejavnost: Jože Kampi Vodja-posebne delegacije SIS za kulturo: Stanislav Plohl Vodja posebne delegacije SIS za zdravstvo: Marjan Ulas Volitve v tozdu TEN — Telekomunikacije. Vodja posebne delegacije SIS za stanovanjsko gospodarstvo: Ivan Pem Vodja posebne delegacije SIS za pokojninsko invalidsko zavarovanje kmetov: Mirko Pranje TOZD INŽENIRSKI BIROJI MARIBOR Vodja delavskega sveta: Jožica Flere Predsednik izvršnega odbora sindikata: Adi Smeh Sekretar OO ZK: Milan Berlič Vodja delegacije zbora združenega dela: Breda Frank Vodja združene delegacije SIS: Adi Smeh Vodja posebne delegacije SIS za kulturo: Franc Merc Vodja posebne delegacije SIS za otroško varstvo: Ivanka Piov-čak Vodja posebne delegacije SIS za socialno skrbstvo: Marija Goj košek Vodja posebne delegacije SIS za zaposlovanje: Cvetka Marholt Vodja posebne delegacije SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Jože Baudek Vodja posebne delegacije SIS za stanovanjsko gospodarstvo: Marjan Intihar TOZD BLISK Predsednik delavskega sveta: Bojan Skalar Predsednik izvršnega odbora sindikata: Marjan Zobarič Sekretar OO ZK: Branko Brulc Vodja delegacije zbora združenega dela: Ludvik Števančec Vodja posebne delegacije SIS za zdravstvo: Martin Balažič Vodja posebne delegacije SIS TOZD PROJEKTIVA Predsednik delavskega sveta: Janez Roš Predsednik izvršnega odbora sindikata: Zlatan Alagič-Sekretar OO ZK: Ivan Pograjc Vodja delegacije zbora združenega dela: Andrej Zafred Vodja združene delegacije SIS: Drago Bračič DELOVNA SKUPNOST DO PMI Predsednik delavskega sveta: Nežka Kramarič Predsednik izvršnega odbora sindikata: Anton Ojsteršek Sekretar OO ZK: Janko Si-ranko * Vodja delegacije zbora združenega dela: Nežka Kramarič Vodja združene delegacije SIS: Zlata Petovar DO EMOND Predsednik delavskega sveta: Dušan Korimšek Predsednik konference sindikata: Anton Lah TOZD ELEKTROMON-TAŽA Predsednik delavskega sveta: Štefan Panič Predsednik izvršnega odbora sindikata: Jule Šeremet Sekretar OO ZK: Janez Opeka Vodja delegacije zbora združenega dela: Peter Močnik Iflll Vodja posebne delegacije SIS za vzgojo in izobraževanje: Jože Bidovec Vodja posebne delegacije SIS za kulturo: Olga Jagodič Vodja posebne delegacije SIS za raziskovalno dejavnost: Drago Lapajne Vodja posebne delegacije SIS za zdravstvo: Vlado Vodopivec Vodja združene delegacije za socialno skrbstvo: Leon Žitnik TOZD TEN TELEKOMUNIKACIJE - Predsednik delavskega sveta: Anton Bezjak Predsednik izvršnega odbora sindikata: Dušan Mestinšek Sekretar ZK: Franc Bavec Vodja delegacije zbora združenega dela: zaradi postopka reorganizacije TEN še ni izvoljen Vodja delegacije SIS: še niso konstituirane delegacije TOZD TEN ENERGETIKA Predsednik delavskega sveta: Matjaž Lojevec Predsednik izvršnega odbora Novoizvoljeni člani delavskega sveta v tozdu ISO. sindikata: Leopold Tomšič Sekretar OO ZK: Andrej No-voselec Vodja delegacije zbora združenega dela: Anton Strah Vodja posebne delegacije SIS za vzgojo in izobraževanje: Franc Prijatelj Vodja posebne delegacije SIS za raziskovalno dejavnost: De-mitrij Mihelčič Vodja posebne delegacije SIS za zdravstvo: Milan Prošek Vodja posebne delegacije SIS za kulturo: Pavel Nemček Vodja združene delegacije SIS za socialno skrbstvo: Franc Žgajnar TOZD DVIGALO Predsednik delavskega sveta: Vinko Sladoljev Predsednik izvršnega odbo ra sindikata: Miran Žilnik Sekretar OOZK: Rasto Pečar Vodja delegacije zbora združenega dela: Drago Grandovec Vodja štirih posebnih delegacij SIS in ene združene delegacije SIS: Janez Remias TOZD ISO SLOVENSKE KONJICE Predsednik delavskega sveta: Oto Bauman Predsednik izvršnega odbora sindikata: Alojz Jurič Sekretar OO ZK: Zdravko Galuf Vodja delegacije zbora združenega dela: Jože Žnidar Vodja združene delegacije SIS za izobraževanje, kulturo, otroško varstvo, telesno kulturo, raziskovalno dejavnost: Danijela Dovnik Vodja združene delegacije SIS za socialno varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, pokojninsko invalidsko zavarovanje in stanovanjsko gospodarstvo: Aleš Gorenjak DELOVNA SKUPNOST DO EMOND Predsednik delavskega sveta: Ivo Cvek Predsednik izvršnega odbora sindikata: Jože Šubic Sekretar OO Z K: Bojan Pin- ' terič Vodja delegacije zbora združenega dela: Anton Ježek (predlog) Vodja štirih posebnih deleža socialno varstvo, seetatot* za izobraževanje: še ni izbran Vodja posebne delegacije SIS za raziskovalno dejavnost: še ni izbran Vodja posebne delegacije SIS za kulturo: še ni izbran Vodja posebne delegacije SIS za zdravstvo: še ni izbran Vodja združene delegacije SIS za socialno skrbstvo: še ni izbran DO IKO Predsednik delavskega sveta: Leopold Škander Predsednik konference sindikata: Janez Rojic TOZD TRATA ČRPALKE Predsednik delavskega sveta: Rajko Primc Predsednik izvršnega odbora sindikata: Mijo Goričanec Sekretar OO ZK: Martin Brinovec Vodja delegacije zbora združenega dela: še ni izbran Vodja splošne delegacije SIS: Niko Pezdirc TOZD TRATA AVTOMATIKA Predsednik delavskega sveta: Peter Slabšak Predsednik izvršnega odbora sindikata: Anton Plantan Sekretar OO ZK: Janez Rojic Vodja delegacije zbora združenega dela: še ni izbran Vodja splošne delegacije SIS: še ni izbran TOZD ITAK Predsednik delavskega sveta: Drago Ogrič Predsednik izvršnega odbora sindikata: Brane Matko Sekretar OO ZK: Slavko Somrak Vodja delegacije zbora združenega dela: še ni izbran Vodja (2) združenih delegacij SIS: še ni izbran Vodja posebne delegacije SIS za raziskovalno dejavnost: še ni izbran TOZD SKIP Predsednik delavskega sveta: Ivan Češnovar Predsednik izvršnega odbora sindikata: Slavko Kastelic Sekretar OO ZK: Tomaž Šilc Vodja delegacije za zbor združenega dela: Marjan Bečan Vodje delegacije SIS: še niso izbrani TOZD IPKO Predsednik delavskega sveta: Viktor Lavrič Predsednik izvršnega odbora sindikata: Franc Grdin Sekretar OO ZK: Milan Šilc Vodja delegacije zbora združenega dela: Franc Čarman Vodja splošne delegacije SIS: Feliks Grmek SKUPNOST Volitve v delovni skupnosti Emond. DELOVNA DO IKO Predsednik delavskega sveta: . Marko Drobež Predsednik izvršnega odbora sindikata: Alenka Bajec Sekretar OO ZK: Pavle AVirova lohar ^od Vodja delegacije zbora zdntele ženega dela: še ni izbran nje Vodja splošne delegacije SlVod še ni izbran štip DO KLIMA Predsednik delavskega svcI:pre| Ludvik Krajcer -ojz Predsednik konference sin£‘prei kata: Stane Božič Idik TOZD INDUSTRLJSfcave PROIZVODNJA V0( Predsednik delavskega sve^ga Bojan Koštomaj Voi Predsednik izvršnega odbc| st; sindikata: Miran Škoflek 'Pos Sekretar OO ZK: Rado''3*jnii Božič 3 P la Vodja delegacije zbora zdrveti ženega dela: Franc Ko^ižo nik. * jiav Vodja združene delegacije SjjVo. za izobraževanje, raziskovanju kulturo: Franc Medved Prč; Vodja združene delegacije SKVo za zdravstvo, telesno k uit uh so Stane Žurman Kt\ Vodja združene delegacije SVVo za otroško varstvo, social*av skrbstvo, zaposlovanje: Dahi Pečenko Vodjazdružene delegacije za invalidsko pokojninsko zavf rovanje, stanovanjsko gospod^ stvo: Konrad Kavčič [m ran TOZD MONTAŽN'1 Pr PROIZVODNJA p Predsednik delavskega sveI3p_r Hermina Čretnik I Predsednik izvršnega odbeL r sindikata: Drago Krašek *r; Sekretar OO ZK: Marj3.. r Šmid ndi Vodja delegacije zbora zdh ženega dela: Franc Hudej / Vodja splošne delegacije Sli Borut Krašovec DELOVNA SKUPNO^] DO KLIMA CELJE Predsednik delavskega svet’ Vili Špeglič Predsednik izvršnega odb^M sindikata: Štefka Novak Sekretar OO Z Kr Zdrav,j Vidmar Vodja delegacije zbora zdb ženega dela: Helga Volk Vodja splošne delegacije Sli Slavica Marš DO KLIMAT Predsednik delavskega svel Ivan Erklavec Predsednik izvršnega odb°'i sindikata: Ivan Kolin Sekretar OO ZK: Milovan 1' ničijevič Vodja delegacije zbora z^ ženega dela: Pavel Boh Vodja združene delegacije Tl za vzgojo, izobraževanje, ku' ,1 ro, raziskovalno dejavn0 I Janez Dolinar Vodja združene delegacije "J za zaposlovanje, pokojnin5 A invalidsko zavarovanje: B°J • Pahor -jfl Vodja združene delegacije 5 za zdravstvo, telesno kulturo, cialno skrbstvo: Ivan Sambol .. CD V od j a združene delegacije TT za stanovanjsko gospodar?1 otroško varstvo: Jože Bevcef £QLIH SM O S IZVOLILI SMO • IZVOLILI SMO • IZVOLILI SMO • IZVO 0 TIO IDRIJA edsednik delavskega sveta: Tratnik redsednik konference sindi-‘a' Ivan Šuligoj “?wetar OO ZK: Vladimir ?snik °dja delegacije zbora zdru-^ga dela: Ivo Vencelj °dja posebne delegacije SIS gi^gojo in izobraževanje: Ivan °dja posebne delegacije SIS ;aPoslovanje: Jože Zajc ,°dja posebne delegacije SIS dz,skovalno dejavnost: Janko ..Rajne °dja posebne delegacije SIS Sekretar OO 7K: Marjan Oltra Vodja delegacije zbora združenega dela: Dušan Markelj Vodja združene delegacije SIS za izobraževanje, kulturo, telesno kulturo: Janez Vodenšek Vodja združene delegacije SIS za socialno varstvo: Rinaldo Stanič Vodja posebne delegacije SIS za zdravstvo: Zdena Koščak TOZD ZASTOPSTVA Predsednik delavskega sveta: Zofija Kavčič Predsednik izvršnega odbora sindikata: Zdene Dejanovič Sekretar OO ZK: Andrej Trtnik Vodja delegacije zbora združenega dela: Mirjam Oblak Vodja splošne delegacije SIS:-še ni izbran ,klJlturo: Marjan Gantar °dja posebne delegacije SIS Zdravstvo: Anka Gliha ^°dja posebne delegacije SIS socialno skrbstvo: Angela TOZD HVA Predsednik delavskega sveta: Tine Mendiževec Predsednik izvršnega odbora sindikata: Ivan Kek Sekretar OO ZK: Jože Za-dražnik Vodja delegacije zbora združenega dela: Ivan Kek Vodja splošne delegacije SIS: Peter Bregar TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER Predsednik delavskega sveta: Erna Tadič Predsednik izvršnega odbora sindikata: Janez Penca Sekretar OO ZK: Ida Kurent Vsi so delegacija za zbor združenega dela, vsi so delegacija za SIS °dja posebne delegacije SIS %[ sfa*iovanjsko gospodarstvo: •Nav Kolen ■ °dja posebne delegacije SIS nvalidsko in pokojninsko za-VVanje: Marija Pirc .^dja posebne delegacije SIS nje 00 ku*turo: Stanko Veli- ’*^°dja posebne delegacije SIS stlpendiranje: Drago Zelene TOZD LBK Predsednik delavskega sveta: Jože Marinič Predsednik izvršnega odbora sindikata: Ivan Janežič Vodja delegacije zbora združenega dela: še ni izbran Vodja splošne delegacije SIS: še ni izbran D° PANONIJA Redsednik delavskega sveta: ,dt!]z Barborič 'p °yiooric Irti edn'k izvršnega odbora „'*ata: Jože Kouter . 'Cve ‘ar 00 ZK: Andrej Za- .,:,y°dja delegcije zbora združe-’ F dela: Vilijan Ortar J °dja združene delegacije SIS TOZD VIPO Predsednik delavskega sveta: Franc Zaletel Predsednik izvršnega odbora sindikata: Janez Tancek Predsednik delegacije zbora združenega dela: Jože Mravlja Predsednik splošne delegacije SIS: Franc Bradač TOZD PROJEKTIVNI BIRO Predsednik delavskega sveta: Dušan Holzbauer Predsednik izvršnega odbora sindikata: Dušan Plut Sekretar OO ZK: Primož. Goslar Vodja delegacije zbora združenega dela: Matjaž Maček Vodja splošne delegacije SIS: Milan Pavlica SKUPNOST [stanovanjsko gospodarstvo, v,T°s'0Vanje, invalidsko in po-rPlak^0 zavarovanie: Franc 1 j 0(Jja združene delegacije SIS !i ^faževanje in raziskovalno s,lenost: Roman Gomiunik ■ združene delegacije za Qr-ro 'n telesno kulturo: Olga DELOVNA DO LIVAR Predsednik delavskega sveta: Iztok Munih Predsednik izvršnega odbora sindikata: Dane Nanut Sekretar OO ZK: Franc Ko- porce Vodja delegacije zbora združenega dela: Janez Kuralt Vodja splošne delegacije SIS: Jožica Pogačar TOZD ALCHROM Predsednik delavskega sveta: Vinko Lavrenčič Predsednik izvršnega odbora sindikata: Jože Malec Sekretar OO ZK: Branislav Petrovič Predsednik delegacije zbora združenega dela: Vladimir Viš-nar Vodja združene delegacije SIS za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in socialno skrbstvo: Maks Šnofl Vodja združene delegacije SIS za telesno kulturo in otroško varstvo: Marjan Domadenik n °dja združene delegacije SIS ^ocialno skrbstvo in otroško -| ytVo: Jolanka Sapač ,,L odia posebne delegacije za J aystvo: Helmut Vidic DO IZIP LIVAR Predsednik delavskega sveta: še ni izvoljen Predsednik konference sindikata: Rajko Strmole Redsednik delavskega sveta: Kastelic iip "usieuc anredsednik konference OOS: ez Vodenšek (predlog) f?rZD LSNL ’ Ilt,e . edn*k delavskega sveta: J pa Marjan incl t Sednik izvršnega odbora 'Nata: Zlatko Klemen TOZD INŽENIRING Predsednik delavskega sveta: Franc Mrhar Predsednik izvršnega odbora sindikata: Bogdan Bitenc Sekretar OO ZK: Dušan Hočevar Vodja delegacije zbora združenega dela: Vlastimir Boh Vodja splošne delegacije za SIS: ga nimajo, ker je vsak delegat zadolžen za svoje področje DELOVNA SKUPNOST DO IZIP Predsednik delavskega sveta: Ana Udovič Predsednik izvršnega odbora sindikata: Marija Škrjanec Sekretar OO ZK: Bojan Šef-man Vodja delegacije zbora združenega dela: Bojan Šefman Vodja delegacije SIS: Sonja Sindič SKUPNOST DELOVNA SOZD Predsednik delavskega sveta: Franc Zatler Predsednik izvršnega odbora sindikata: Lojze Javornik Sekretar OO ZK: Stane M a uri Vodja delegacije združenega dela: Marija Primc Vodja delegacije SIS: še ni izbran SOZD IMP, o. sub. o. Industrijska montažna podjetja 61000 — Ljubljana, Titova 37 Potrdilo POČITNIŠKA SKUPNOST Tov. V DS oz. TOZD Potrjujemo prejem vaše prijave za letovanje v počitniškem domu. Glede na vaše želje in razpoložljive kapacitete smo vašo prijavo upoštevali za čas 1982 v počitniškem domu Prosimo, da gornjo razporeditev upoštevate; za primer, da se z njo ne strinjate, pa vas prosimo, da se oglasite v kadrovski službi DO oz. TOZD. Pismene prijave za letovanje bodo sprejemale kadrovske službe od 15. 4. do 1.5. 1982. Prijav po telefonu in tudi pomanjkljivo izpolnjenih pismenih prijav strokovna služba počitniške skupnosti ne bo upoštevala. Komisija za razporeditev kapacitet bo uskladila prijave in do 20. maja 1982 posredovala potrditev kadrovskim službam DO oz. TOZD. Najmanj 7 dni pred odhodom na dopust dvignite napotnico v kadrovsko splošnem sektorju DO oz. TOZD. Ob dvigu napotnice mora biti obvezno vplačana najmanj akontacija v višini pripadajočega regresa, razlika pa takoj pri prvem naslednjem izplačilu OD. V Ljubljani. 1982. Za recepcijo: IZVLEČEK IZ SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA POČITNIŠKE SKUPNOSTI: ČLEN 34 - Storitve počitniških domov imajo pravico uživati: — člani delovnega kolektiva — družinski člani pod 1. in osebe, ki jih te vzdržujejo — upokojenci IMP — za člane družine se šteje: žena. mož. otroci, starši in posvojenci. ČLEN 35 — Doba koriščenja počitniškega doma traja za vsakega koristnika in njegove družinske člane 10 dni v koledarskem letu. ČLEN 36 — Prednost pri letovanju v počitniških domovih imajo člani kolektiva s šoloobveznimi otroki, dalje člani kolektiva, ki v preteklih letih niso letovali v počitniških domovih IMP, in končno tuji gostje, če so proste kapacitete, vendar-plačajo polno ekonomsko-plansko ceno 500,00 din. Težave naše počitniške skupnosti Težko je dohajati vse višje cene Leto je naokrog in spet je čas, da se prijavimo na letovanje. Kdor želi letovati preko naše počitniške skupnosti, naj pošlje prijavo v kadrovsko službo svojega tozda ali delovne skupnosti najkasneje do 1. maja. Letos bo v delu počitniške skupnosti nekaj sprememb. Recepcije na Titovi 37 ne bo več. Delavci, ki bodo letovali preko naše počitniške skupnosti, bodo dvignili napotnice kar v kadrovski službi svojega tozda ali delovne skupnosti. Reči je treba, da je bilo na svetu počitniške skupnosti o ukinitvi skupne recepcije precej polemike. Predvsem delavci tozdov s sedežem v Ljubljani so že navajeni, da dvigajo napotnice na Titovi 37. Nekateri se bojijo, da bodo imeli delavci zdaj več sitnosti. Po drugi strani pa je res, da kadrovske službe v neljubljan-skih tozdih že lep čas delijo napotnice, pa ni bilo nobenih težav. Da bi bile zadeve jasnejše, naj opišemo, kako bo tekel ves postopek od prijave do vročitve napotnice! Delavec bo oddal prijavo v svoji kadrovski službi, kjer mora biti, kot rečeno, do 1. maja. Kadrovska služba bo prijave overovila in jih do 5. maja poslala strokovni službi počitniške skupnosti. Strokovna služba bo nato letovalce razporedila. Ker so pri razporejanju vedno težave, svet počitniške skupnosti predlaga, naj vsak v prijavo vpiše še eno ali dve alternativi (drug kraj ali datum, ki bi bil tudi sprejemljiv). Vsako leto namreč ugotavljamo, da je za določene kraje in datume mnogo preveč prijav, medtem ko so drugod še prosta mesta. Če bodo na prijavnici tri ali vsaj dve možnosti, bo na jbrž lažje razporediti vse kandidate za letovanje tako, da bodo vsi zadovoljni. Strokovna služba bo vse, ki bodo sprejeti ali zavrnjeni pismeno obvestila tako kot doslej. Novost bo, kot že rečeno, pri dviganju napotnic, ki jih bodo vsi letovalci dobili v svoji kadrovski službi. Da ne bi bilo zapletov, bo morala trakovna služba poslati napotnice v kadrovske službe vsaj 10 dni pred začetkom vsake izmene. Druga novost je ta, da delavci, ki bodo letovali prek počjtniške skupnosti, ne bodo dobili regresa za letovanje v roko. Tozd ali delovna skupnost ga bo zanje nakazal* počitniški skupnosti kot akontacijo za letovanje. Tisti delavci, ki iz upravičenih razlogov ne bodo mogli na počitnice, bodo regres seveda dobili nazaj. Toliko o pogojih poslovanja, kakršne je sprejel svet počitniške skupnosti na seji 23. marca. Zdaj pa cene! Letošnja planska cena penzionov v počitniški skupnosti je 500 dinarjev za odrasle in 450 za otroke. Lani je bila planska cena 380 dinarjev za odrasle in 340 za otroke. Oh tem je treba povedati, da naši delavci sza letovanje ne plačujejo polne cene, saj tozdi del cene subvencionirajo. Svet počitniške skupnosti je predlagal, naj bi bila cena penziona za člp~r>e kolektiva in družinske člane lastnega dohodka 310 dinarjev, za družinske člane, ki imajo lasten dohodek, 400 dinarjev in za otroke od treh do desetih let 260 dinarjev. V pred in posezoni pa šote cene: 230, 300 in 200 dinarjev. To je seveda le predlog počitniške skupnosti. Zdaj bodo imeli besedo delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti, ki bodo sklepali o višini subvencij. Člani sveta počitniške skupnosti so menili, da bi bilo lepo, če bi letos vsi tozdi in delovne skupnosti sprejeli natančno tak predlog in bi bili tako enotni. Lani žal ni bilo tako, zato so delavci iz različnih tozdov plačevali različne cene za letovanje v istih domovih. Letovanje v Ankaranu bo 250 dinarjev za člane kolektiva in ožje svojce in 200 dinarjev za otroke pd treh do desetih let. Podražili se bosta tudi hišici na Veliki planini —- kdor ju bo najel, bo plačal 200 dinarjev dnevno in turistično takso za vse, ki bodo prenočevali. Letovanje ni ravno poceni in tudi letošnja podražitev ni majh- na, so menili člani sveta počitniške skupnosti. Toda primerjava s cenami, ki so jih naračunali gostinci, kaže, da počitniška skupnost skrbno obrača dinarje. Pri turističnih cenah se letos dogajajo čudne reči. Najbrž ni naključje, da so hrvaški turistični delavci predstavili svojo ponudbo v Ljubljani šele proti koncu marca. Nasploh se je zdelo, da se nobena turistična organizacija ne more prav lahko odločiti, kakšne cene naj zahteva. Zato je tudi svet naše počitniške skupnosti letos kasneje opredelil pogoje poslovanja, kot smo bili vajeni prejšnja leta. Zgovorne so primerjave ponudb, ki jih je počitniška skupnost prejela od turističnih društev in organizacij. Najcenejši penzioni.so okrog 450 dinarjev, večina pa od 500 do 550 in nekateri celo čez 700. (Slednjih sploh ni nihče resno jemal.) Ker počitniška skupnost najema postelje za 60 do 90 dni in nikoli ni mogoče napolniti čisto vseh (če imaš tričlansko družino in samo sobo s štirimi posteljami, jim najbrž ne moreš vsiliti »podnajemnika«), vidimo, da bosta naša domova v Fiesi in Lošinju najbrž spet pokrivala, primanjkljaj, ki nastaja drugod. V letu 1981 je bilo v Fiesi okrog 562.000 dinarjev presežka, na Lošinju nekaj pod 302.000, v Ankaranu skoraj 33.000 in na Vojskem 1 52.700 dinarjev. Pri vseh najetih kapacitetah so bile zgube, vendar je bil skupen rezultat ničla. K temu je brez dvoma, prispevalo dejstvo, da so bili%sebni dohodki in pogodbe o delu za delavce v počitniških domovih plačane iz sredstev delovne skupnosti sozda. če upoštevamo vse okoliščine, moramo priznati, da so se vsi, ki so delali v počitniških domovih, lani potrudili — o tem pričajo tudi številne pohvale — in je tudi strokovna služba dobro krmarila barko počitniške skupnosti med čermi podražitev. Predsednik sveta počitniške skupnosti Tone Lah je vse pohvalil za dobro delo, se jim zahvalil in jim zaželel, da bi bili tud, letos enako uspešni. LOJZE JAVORNIK* Cene letovanja za 1982 RAZPORED IZMEN predsezona glavna sezona posezona 10. 6. do 22.6. 2. 7. do 12.7. 21. 8. do 31.8. 22. 6. do 2.7. 12. 7. do 22. 7. 31.8. do 10.9. 22. 7. do 1.8. 1. 8. do 11. 8. 11. 8. do 21.8. FIESA, VELI LOŠINJ, VERUDELA, RAB, ‘ VRSAR, NOVI VINODOLSKI L Člani kolektiva in ožji svojci sezona pred in posezona — brez lastnega dohodka 310.00 230.00 2. Ožji svojci z lastnim dohodkom 3. Za otroke članov kolektiva 400,00 300,00 od 3 do 10 let 260,00 200,00 VODICE POLPENZION 1. Člani kolektiva in ožji svojci — brez lastnega dohodka 260,00 2. Ožji svojci z lastnim dohodkom 3. Za otroke članov kolektiva 330,00 od 3 do 10 let 220,00 ANKARAN 1. Člani kolektiva in ožji svojci 250,00 2. Otroci od 3 do 10 let 200,00 VELIKA PLANINA Hišica dnevno 200,00 VOJSKO L Odrasli 360,00 2. Otroci " 310,00 Opomba: V ceno ni všteta turistična taksa, ki jo plača vsak gost posebej. Prijava za letovanje SOZD IMP, o. sol. o. Industrijska montažna podjetja 61000 LJUBLJANA, Titova 37 POČITNIŠKA SKUPNOST ROK ZA P 1. 5.1 sse PRIJAVA ZA LETOVANJE Podpisani................................zaposlen v DS oz. TOZD .........................odleta........stanujočv ................ se prijavljam na letovanje v počitniškem domu: 1. Razen mene bodo letovali člani moje družine: PRIIMEK IN IME .... v času od... do....... do to je.... .... včasu-od... do to je.... leto roj. sorodstveno zaposlen za otroke razmerje da— ne ...lit >o ...H) 4. ' ai VI >o h Če glede na razpoložljive kapacitete v navedenem času ne bo mogoče rezervirati prostora, sem pripra,j| ljen po vašem obvestilu spremeniti termin letovanja. la In S to prijavo se obvezujem, da bom dopust v domu koristil v navedenem času, oziroma, da ga bob1 primeru objektivnih zadržkov odpovedal vsaj 14 dni pred predvidenim časom koriščenja, v nasproti primeru pa se obvezujem podjetju poravnati vso škodo, ki bi nastala zaradi moje nepravočasne odpjj vedi. Prav tako se obvezujem, da bom svoje obveznosti poravnal ob prvem naslednjem izplačilu L oziroma se mi te lahko odtegnejo od osebnih dohodkov. V'. ., dne . 1982 ...........'I (lastnoročni podpis) Govoriti je lažje kot pisati Učimo se arabščine Marca se je v IMP začel tečaj arabščine, ki ga obiskujejo nekateri naši delavci. Vodi ga profesor Vladislav Jagodic, lektor za arabski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V krajšem pogovoru, ki sva ga imela pred nekaj dnevi, je na kratko orisal pomen in značilnosti arabščine, probleme pri učenju arabščine in povedal, kakšno je zanimanje za ta jezik. Takole je pripovedoval: »Arabščina spada po številu govorečih med najbolj razširjene jezike na svetu. Govori jo danes preko 150 milijonov ljudi. Po pomembnosti je takoj za kitajščino, angleščino, ruščino, španščino, francoščino. Velik je tudi gospodarski pomen arabščine, saj so arabske dežele glavne proizvajalke nafte. Z večino arabskih dežel smo bili Jugoslovani vedno v dobrih odnosih. Ti odnosi najsibo gospodarskega, političnega, športnega ali kulturnega značaja, se vedno bolj poglabljajo. Zato je razumljivo, da se je pokazalo, da je vsaj osnovno znanje arabščine za mnoge naše strokovnjake in druge delavce, ki odhajajo na delo v arabske dežele, zelo koristno. Seveda, tu pride glede na profil našega strokovnjaka, delavca oziroma na čas njepovegn bivanja v teh deželah do vprašanja, »katera arabščina«. Za nepoučenega je malce nelogično vprašanje, vendar, treba je vedeti, da je poleg uradno priznane standardne knjižne arabščine, ki je enotna za vse arabske države od Atlantskega oceana do Perzije, še domača pogovorna arabščina, ki se razlikuje od ene arabske dežele do druge. Razlike v govoru med arabskimi državami so kot pri nas med slovenščino in srbohrvaščino. Knjižna arabščina ni praktično materinščina skoraj nobenemu Arabcu in se. je mora vsak Arabec naučiti. Seveda, precej olajšuje učenje to, da je večina Arabcev muslimanske vere in da jezik korana le ni docela neznan tudi preprostemu Arabcu. V novejši dobi pa poleg šole tudi moderna komunikacijska sredstva: radio, , televizija, fi,m šinjo poznavanje tudi knjižne arabščine. Jasno je, da je za komercialista, ki bo podpisal Pri pouku arabščine. pogodbo v arabskem jeziku, zaželeno znanje knjižne arabščine, a za delavca, ki je na delovišču po 2 leti ali več,'kjer se vsak dan srečuje z domačini, pa je bolj koristno znanje domače pogovorne arabščine tiste dežele. Zato smo pri tem tečaju postavili težišče na uvajanje v pogovorno bagdadsko arabščino oh istočasnem spoznavanju osnov knjižne arabščine za tiste, ki bi želeli poglobiti svoje znanje tudi v tej smeri. Začetek učenja tega jezika je težak, ker je struktura jezika Za izobraževanje ni nikoli prepozno Vse delavce delovne organizacije, ki nimajo končane osnovne šole, vabimo, da spet sežejo po knjigi, končajo osnovno šolo ter tako dosežejo, zastavljen cilj v mladosti. Če se odrasel človek pri tridesetih ali štiridesetih ponovno vpiše v osnovno šolo, ni sramota. Škoda je le zavreči pravico, ki nam jo daje ustava. V sodobnem žaljenju se nepismen in polpismen človek čuti nujno odtujenega od splošnih razvojnih tokov in širšega družbenega dogajanja, ostaja na robu družbenopolitičnega življenja. Družbeni problem pa je tudi nizka raven pismenosti, ki ima za osnovo sicer končano nižjo in srednjo stopnjo osnovne šole, nima pa celovite, sklenjene osnovne izobrazbe in vzgoje. Po statističnem popisu iz leta 1974 je med zaposlenimi brez končane osnovne šole v Sloveniji 193.000 oziroma 30% delavcev, kar je slabše od jugoslovanskega povprečja. Pričakovati je bilo, da bo vpis v osnovne šole za odrasle iz leta v leto manjši, odstotek Slovencev z dokončano osnovno šolo pa vedno večji. Menimo, da se delež tistih z nedokončano osnovno šolo v Sloveniji ni zmanjšal, ker nekvalificirana delovna sila iz drugih republik vztrajno doteka. Premiki na tem področju seveda so. Delež nepismenih je v zadnjem desetletju upadel skoraj za 5 %: število odraslih vključenih v osnovno šolanje se je podvojilo: v vseh republikah in obeh pokrajinah je bilo več povezanih družbenih akcij za odpravo nepismenosti in dvig splošne izobrazbe aktivnega prebivalstva. Rezultati pa kljub temu niso v skladu s stališči, sprejetimi na 10. kongresu ZKJ in republiških kongresih, niti s sprejetimi družbenimi dogovori o kadrovski politiki in srednjeročnimi družbenimi 'načrti. Republiško izobrazbeno strukturo bi hitreje izboljševali, če bi delovne organizacije pokazale več razumevanja za svoje delavce in osnovno izobraževanje, ki je pogoj za boljše samoupravljanje v združenem delu. Predlagam, da se vključite v brezplačno osnovno šolanje, ki ga organizirata delovna univerza »Univerzum« v prostorih IMP. O pogojih, načinih in času šolanja boste obveščeni v svojih kadrovskih službah, kjer boste lahko prijavili svojo udeležbo. Kadr. spl. služba DO IZIP drugačna od strukture tistih jezikov, ki jih običajno srečujemo. Poleg tega pa se mora učenec 'naučiti še abecedo, torej arabsko pisavo in je potem tudi čitanje arabskih besed težje kot v latinici, ker Arabci običajno ne označujejo kratkih samoglasnikov. Tisti, ki se prebije preko začetnih težav, običajno ugotovi, da arabščina ni nič^težji jezik kot drugi jeziki in se jo prav tako lahko nauči, kot se je naučil angleščino ali kakšen drug jezik. V začetku aprila sem se pogovarjala tudi z nekaterimi tečajniki arabščine, ki so iz tozda Elektromontaža. Povedali so, da so šli v ta tečaj •zato, kjer bodo znanje arabščine potrebovali, tečaj pa je priložnost, kjer se jo lahko naučijo. Menijo, da arabščina ni težka, problem je le pisava. Prepričani so, da bodo dobili s tem tečajem zadostno osnovo za konverzacijo arabščine, seveda, če se bodo vztrajno udeleževali tečaja in doma ponavljali snov. Udeleženci tečaja so zelo zadovoljni z lektorjem, ki tečaj vodi, Vladislavom Jagodicem. Pri tečaju pogrešajo literaturo za učenje jezika, saj je ni mogoče kupiti pri nas in so tako prisiljeni zapisovati snov predavanja. Lektor jim je razdelil kopije abecede in teksta v knjižni arabščini. Menijo, da bi jim učenje zelo olajšal učbenik, ki bi bil v obliki skript. Lektor jih seznanja ne le z jezikom, temveč jim razlaga arabsko mentaliteto, običaje, navade, kar vse bo prav prišlo tistim, ki bodo šli kdaj v Irak. Dan žena v Iraku Naši fantje so se izkazali s pozornostjo Bližal se je 8. marec, praznik žena, ki je v Jugoslaviji globo*" zakoreninjen, medtem ko se po svetu še bije boj za emancipacij žena. Dokler človek sam ne doživi razlike, kako se žene obravfj vajo v naši domovini in po svetu, se mu zdi, da je enakopravn^ žena sama po sebi umevna. Vendaržene po svetu ne uživajo tol1 j pravic, kot v Jugoslaviji. Na veliko presenečenje nismo bile pripravljene žene in deklo1*1-naselju na Abu Greibu, da nam bodo naši delovni kolegi in osLsr člani kolektiva posvetili toliko pozornosti. Čeprav nas je v naso|l*d samo peščica žena in deklet, jim je bila prva dolžnost ob 6. uri tiTt traj, da so nam čestitali za naš praznik. Postavili so se v vrsto in rri Hd s stiskom rok zaželeli vse najlepše, celo poljuba smo bile deležih in to je bil poljub spoštovanja. N Žene, ki so ločene od svojih družin smo doživljale ta praznik ri&d koliko drugače, kot tiste, ki so v Iraku z družinami. Počutile soje* osamljene, oropane nečesa, kar se ne da napisati in to so čustva, I se nismo mogle stisniti k svojemu najdražjemu, ki nam je sopo^lfe na poti življenja. Organizacijski odbor nam je pripravil praznovanje 8. marca klubskem prostoru na Abu Greibu in sicer s pestrim spored111 malčkov naših družin in slovesnim kosilom. ifi| V režiji vzgojiteljice in učiteljice tov. Aljoše Pečaver so nam P1. pravili vrsto recitacij, ki so bile vse posvečene mamicam. Kot i"j‘. niten napovedovalec, se je izkazal Luka, medtem ko nam je Šp' . povedala zelo duhovito pesmico, kako pomembna je oče to'.j druga polovica in to je mamica. Skratka vsi malčki so bili zelo srčni, tako da je imela marsikatera mamica'Solzne oči od ganjc111 sti, kako so lahko malčki hvaležni mamicam za skrb in ljubek. Ob koncu sporeda, pa so obdarili najprej mamice, nato pa$ ostale žene in dekleta s cvetom orhideje, čeprav tako majhen C :Vt smo doživljale vse enako, cvet podarjen iz otroških rpk — iz Kot vedno so se izkazali tudi tokrat naši kuharji in kuharice-končanem kosilu, so se prikazali v dvorano z velikimi pladnji H katerih so bile lepo aranžirane pohorske omlete. To je bil enkram prizor, škoda le, da nam je zatajil fotoaparat, da bi imeli sporni111 ta enkraten trenutek. M Praznovanje se je nadaljevalo vse do večera, nakar je o