Leto XVI. V Celju, dne 4. aprila 1906. 1. Ste v. DOMOVINA tlredni&tvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak £>otideljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Ne mit jo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za ^jflKitiko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina. äjbreC: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. NaroČnimi «t; r">silja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Žensko vprašanje. O priliki volilne reforme je postalo žensko vprašanje spet aktuelno in razne stranke so povzdignile zahtevo, da se tudi ženskam da volilna pravica in so ob enem naznanile, da bodo po dosegi splošne in enake volilne pravice vsa sredstv» uporabile, da pribore ženskam volilno pravico, 'l zadnjih dneh pa se je tudi začelo Melati za ustanovitev oziroma podpisuje srednjih šol za dekleta od strani dižave in je pri tej priliki obljubila vlada, da bode natančno preštudirala vse vzroke, kateri govore za ali proti ustanovitvi srednjih šol za dekleta, oziroma dovoljenju, pohajati skupno z dečki srednje šole. Uvažujoč ta dva važna pojava, kakor tudi upoštevajoč velik upliv ženstva na razvoj narodov, se hočemo pečati z ženskim vprašanjem. Vsak treznomisleč človek bo pod jgiral stremljenje žensk po dosegi istih državljanskih pravic, katere imajo Koški, ne le i/, tega stališča, ker veljajo razun splošne vojaške dolžnosti vse ostale dolžnosti za ženske, ampak osobito radi tega. ker z materinstvom . in z dokaj večjim uplivom na telesni in dnševni razvoj otrok, kakor moški, tebe za procvit in. napredek narodov, zajirocvit in napredek držav. Vendar p še manjka mnogo predpogojev, kateri so neobhodno potrebni, da asposobijo ženstvo za izvrševanje volilne pravice v njihovo korist in v t korist naroda, iz katerega izhajajo. Med temi predpogoji sta najvažnejša širša, temeljitejša izobrazba in larodna zavest. Naše ženstvo stoji na nizki stopinji izobrazbe, kar je večinoma pripisovati dejstvu, da se do sedaj nikdo pri nas ni pobrigal za ženstvo. Tega ne opažamo samo v nižjih slojih, ampak, kar je tembolj žalostno, v krogih naših tržanov in meščanov. Če pogledamo po naših trgih in mestih, vidimo, da dajo naši tržani, tudi oni, kateri so imovitejši, svoje hčerke za eno, k večemu dve leti v kak nemški zavod in mislijo, da so za izobrazbo dovolj storili. Dekleta pridejo z 14. ali 15. letom domu in od te dobe ne uživajo nobene izobrazbe več, hočejo pa vedno veljati za zelo izobražene. Poleg tega ne berejo nič ali pa si izberejo čtivo, katero jim ne nudi absolutno nobene izobrazbe. Tukaj se odpira lepo polje dela za narodne učiteljice in izobražene dame, katere bi veliko storile 'za našo narodno stvar, ako bi vsaj enkrat na teden zbrale šoli odrasla ^ f p»..»)«'——r- . dekleta v svojem kraju in bi priredile v in mestih Ura hi'- več;.'*,' ì>"Ù katerih bi se brali in razlagali proizvodi naše književnosti, kakor tudi klasiki drugih književnosti, pozneje priredilo kako predavanje o posameznih dobah našega slovstva, o zgodovini, o nalogah narodnega ženstva, o odgoji otrok itd., na kmetih pa poleg branja in razlaganja najvažnejših del našega slovstva pouk o gospodinjstvu, zdravoslovju. važnosti šole, delovanju starišev v zvezi z šolo, odgoji otrok itd. Uverjen sem, da bi se dalo zlasti v zimskem času, ko vlada povsod na Slovenskem med mladim svetom dolg čas, to izvršiti in da bi se tekom časa na zahtevo obiskovalk teh bralnih večerov seveda, če bi dotične vodi- teljice te večere kolikor mogoče zanimive naredile, isti vršili ne le enkrat, ampak večkrat v tednu in bi združevali vso šoli odraslo žensko mladino. Lepo in hvaležno narodno delo bodo izvršile one narodne učiteljice in narodne dame. katere se bodo lotile te naloge! Premajhna izobrazba, posebno pa obiskovanje nemških zavodov je krivo, da je naše ženstvo po veliki večini narodno mlačno, da nima one narodne navdušenosti in odločnosti, katera tako blagodejno upliva ne le v obitelji, ampak tudi v javnem življenju s tem. da vzbuja vse one, kateri so bodisi po svoji vzgoji, bodisi po pritisku razmer postali narodno mrtvi. Opeto-vano se ne grajalo, da se slovensko ženstvo po trgih in mestih najrajše pogovarja v nemščini, in človek, kater" si drzne opozoriti na ta narodni zp zasmehovanje Slovencev se daje -uvì.'"™- aasprotniküHi. kitko se s teti)" podpirajo izvajanja „Štajerca"" in drugih enakih listov, da je nemščina edino zveličavni jezik in kako se s tem odbija ter tira v nasprotni tabor naše ljudstvo, se ne pomisli! Grd madež za slovensko ženstvo je tudi, da, iz prevelike komodnosti ne govori čiste slovenščine, ampak vpleta cele nemške stavke, oziroma posamezne nemške besede v slovensko govòrico. Posebno važno se zdi slovenskim materam, hvala Bogu ne vsem, pa marsikaterim, že majhnim otrokom- vbijati blaženo nemščino v glavo; otrok se ne nauči ne nemščine, ne slovenščine, pride pozneje v nemške šole in ne zna niti slovensko misliti. kar se splošno opaža pri otrocih slovenskih meščanov in tržanov. Dolžnost starišev in poklicanih činiteljev je, večjo pozornost obrniti na žensko mladino, bolje se zavedati narodne dolžnosti, katera nas Slovence sili, da si vzgojimo narodno ženstvo. Kak upliv imajo ženske na razmere v obitelji, nam kaže dejstvo, da so otroci skoraj vseh obitelji, v katerih je bil oče Slovenec, mati Nemka, ali odločni renegati ali pa narodno popolnoma mlačni. Da imamo Slovenci v primeri z drugimi narodi toliko odpadnikov, je precej pripisovati našemu ženstvu. katero nima dovolj narodne zavesti in odločnosti, dà bi si ohranilo svojo-narodnost in povzročilo, da bi, če dobi moža narodno indiferentnega, oziroma k nasprotnikom se nagibajočega, istega privedlo onemu narodu nazaj, iz katerega je izšel. Narodna odgoja ženske tfiitthplj pomembna^, ker imajo- ženske kot matere največji upliv na odgojo Atrok. s katerimi So dosti več skupaj, kakor .možje, katen radi svojih stanovskih in službenih opravkov prebijejo večji del časa izven obitelji. Ista pa je tudi potrebna, da se živahnejše razvije naše narodno življenje, da prodre narodna zavest v najširše narodne mase. Naše društveno in družabno življenje bi napredovalo, nek oživljajoči duh bi zavel v naše javno življenje, ako bi stalo na braniku za naše narodne pravice poleg mož naše narodno ženstvo, ako bi prevzelo naše narodno ženstvo med svojimi tovarišicami delo narodne pro-buje, ako bi vzgajalo ženstvo raznih slojev k narodni samozavesti, narodnemu ponosu! Za okrepljenje naših t LISTEK. Frischauf-ova brošura in vseučilišcni modrijani. I Nedavno je izšla v Ljubljani pri Sdnentiierju mala brošurica, ki vzbuja precej pozornosti med Nemci, zlasti graškimi vseučiliščnimi profesorji. Naslov ji je: „Der Alpinist und Geograph Eduard Richter, beleuchtet von Johannes Frischauf. Laibach 1995, Verlag von L. Schwentner;" sa je 32 strani. Knjižica je zanimiva tedi za nas Slevence. ne toliko radi vsebine, temveč posredno vsled posledic, ki so nastale, in pa radi pisatelja samega, katerega njegovi tovariši, nemški profesorji sedaj, ko ga napadajo in grdijo, družijo s Slovenci in slovenskim narodom pri vsaki drugi besedi; s tako kritiko hočejo oprati pri slepih čitateljih nemških svojega vsenemškega Richterja; značilno je ^ »lasti, da ne zavračajo znanstvenim potom očitanj Frischauf-ovih, temveč pošiljajo v graške nemške liste izjave praznih fraz: značilnejše je pa še. da sta podpisala te izjave tudi oba slovenska profesorja dr. Murko in dr. Štrekelj. Tudi o tem hočemo govoriti, sta-li bila naša učenjaka, katera smo vedno smatrali kot neko oporo Slovenstva na graškem vseučilišču, res prepričana o nedolžnosti te izjave ali sta storila ta korak le iz kolegialnosti do svojih nemških tovarišev. Treba je poznati najprvo vsebino te Frischauf-ove brošure. V uvodu, v katerem je napisal geslo : .„Ich will noch eine Lanze brechen, wenn die Kräfte aushalten; an Nachwuchs wird es nicht fehlen, und die Wahrheit hat keine Eile," povdarja pisatelj, da je velika nesmisel, da je učni načrt združil v eno skupino zgodovinsko in zemljepisno vedo; to svojo izjavo utemeljuje in opozarja na nedostatke takih učenih razprav, ki se pojavljajo v teli vedah in na zmote, ki se pač lahko pojasnjujejo; kajti zgodovinopisec ne more postati kar čez noč tudi izvrsten učen zemljepisec. Ta zmešnjava se je zlasti pokazala pri Richterju. ki je zaslovel vsled slepega nemškega nacionalizma kot prvi učenjak v zemljepisni vedi. Na strani 4. in 5. se opravičuje Frischauf, da se ne drži reka: de mortui» nil nisi bene (o umrlih le dobro). Stremljenje po pravičnosti in resnici v vedi mu ne pripušča, da bi molčal in ne popravil zmot. ki so v Richter-jevih delih; se izrazi resno:-,.Hier zu schweigen schien mir ein Akt der Feigheit und kommende Zeiten — Wahrheit hat keine Eile — würden gewiß mit Staunen und Bewunderung auf unsere Zeit zurückblicken, wo Machwerke, wie Richter sie geliefert hat, ienes Denkmals gewürdigt werden konnten." Pečati se hoče le z večjimi deli, zakaj „Gelegenheitsaufsätze schöngeistigen Inhaltes stellen nur Leistungen höherer Töchterschulen dar." Od 6. do 9. strani označuje njegovo delce „Die Gletscher der Ostalpen" in opozarja na do cela napačna izvajanja Richter-jeva, ki imajo tako malo vrednosti kakor knjižica: „Anleitung zur Ausübung des Bergführer-Berufes" (str. 9, 10), katero so morali radi stvarnih pogreškov celo ustaviti, ki torej niti ni zadostovala vodnikom, tem manj pa vedi. Obširneje ocenjuje knjigo: „Die Erschließung der Ostalpen" (sh. 10.—15.). Zlasti tu pokaže svetu več napak; Frischauf pač najbolj pozna naše gore, to jo priznano. Zato tudi opravičeno smeši Alpiniste, kot sta Richter in Gratzy, rekoč „ein Alpinist, der nie einen Hügel erstiegen hatte". Od 16. do 25. pobija kriva mnenja Richter-jevega dela: Atlas der Österr. Alpenseen, in dokaže, da je skoro neverjetno, da zamore spraviti učenjak v tako delo celo topografične pogreške. Najhujši udarec zadene pa še Richter-jevo znanstveno delovanje zadnji del (Schulatlas str. 25.-33.); če čitamo te odstavke, moramo pač do cela spoznati površnost učenjaškega dela; tu se nehote odkrije početje takozvanih vseučiliških učenjakov, ki zasedajo svoja mesta le po protekciji in grešijo vsled svojega dostojanstva kot profesorji — učenjaki in mislijo, da se jim ravno radi njihovega imena ne bode upal nikdo ustavljati, če pošljejo v javnost še tako površnih spisov. Ravno tako je prišlo tudi pri Richter-ju, ki l. gospodarskih razmer bi narodno vzgojeno ženstvo pripomoglo z doslednim izvajanjem gesla ,.Svoji k svojim!" Žalosten pojav je, da zahajajo v raznih krajih, kjer imamo narodne trgovce in obrtnike, žene onih mož. kateri se na vso moč borijo za gospodarsko osamo-svojenje slovenskega naroda, le k trgovcem in obrtnikom, najbolj zagrizenim nasprotnikom našega naroda, in če semtertja slučajno pridejo v narodno trgovino, delajo take zahteve, kakor bi bile stalne odjemalke, a ne pomislijo, da more trgovec le tedaj zadostiti vsem zahtevam "občinstva, ako ga isto stalno podpira in more on sigurno na gotovo število obitelji ra-čnnati. katere vse v njegovo stroko spadajoče potrebščine pri njem naro-čujejo. Ne brez potrebe narodnih podjetij grajati, ampak pripraviti vse narodne obitelii^do tega, da bodo kil-povale le pri narodnih trgovcih in obrtnikih in potem bodo gotovo tudi oni vsem željam občinstva zadostili. Potom večje irf Temei jltéjse izobrazbe se bo naše ženstvo usposobilo za razumevanje vseh naših narodnih vprašanj, ne bode smatralo vse za malenkost; vpraša se le, na kak način isto pridobiti? Za imovitejše sloje je v tem dobro preskrbljeno, saj imamo v višji dekliški s'oli v Ljubljani zavod, kateri skrbi za vsestransko izobrazbo ženstva v narodnem duhu in le želeti je. da bi že vendar enkrat Slovenci opustili nemške zavode, posebno Ornigov „Mädchenheim" v Ptuju. Slabejše preskrbljeno je za manj imo vite sloje; za te obstoje le gospodinjska šola kmetijske družbe v Ljubljani in dekliška šola šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu. kateri dve šoli pa sprejemata radi premajhnih prostorov le neznatno število gojenk. Kako potrebna in za nas Slovence, narodno važna je dekliška šola po dovršeni ljudski šoli. nam kaže neumorno delovanje rodoljubov v Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem. kateri se ne ustrašijo ne truda, ne stroškov in začnejo zidati slovensko ljudsko šolo v zvezi z nadaljevalno šolo za dekleta. A mi na Štajerskem? Ravno pri nas. kjer vidimo toliko žen izhajajočih iz slovenskih obitelji. v taboru naših nasprotnikov, kjer so redke"žene. katere sodelujejo v naših društvih — častne izjeme tvorijo nekatere učiteljice — vztrajno in z uspehi, kjer ne moremo zaznamovati nobenega napredka v narodnem oziru. smo seveda navezani na samopomoč; z lastnimi močmi si snujmo. ne le po naših trgih in mestih, ampak tudi na kmetih, na že prej naziiačeni način ognjišča, okrog katerih se ^j>ode zbiralo slovensko ženstvo, izobraževal© v narodnem duhu in učilo vse sa življenje potrebne reči. Začnimo [a tudi misliti na to. da ustanovimo tadi na Štajerskem za dekleta srednjih stanov slovensko izobraževaiišče. Le s tem. če bodemo večjo pozornost obmili na izobrazbo slovenskega ženstva, bodemo dosegli, da bode tudi pri nas, kakor pri Čehih in drugih Slovanih, narodno ženstvo ona moč, katera bode z besedo in dejanjem mogočno pospeševala ves narodni pokret. Svetovno-politični pregled. — Kranjski deželni zbor se je sešel dne 2. aprila v zasedanje. Kakor znano, ga je vlada sklicala nenadoma,-da nihče ni vedel, zakaj. Vlada .je izjavila, da zato, češ, da se ima izjaviti glede neke rezolucije kranjskega deželnega zbora iz prejšnjega zasedanja zaradi uvedbe splošne in enake volilne pravice za deželni zbor. In v resnici vlada predložila svoj načrt za prenaredbo volilnega reda. Prvi načrt obsega sledeče: •-. § 3. V deželnem zboru je sedem-inštirideset zbornikov, namreč: a) Ljubljanski knez in škoi. b) šest in štirideset izvoljenih poslancev, in to: I. deset poslancev za veliko posestvo. II. deset poslancev za mesta, trge in obrtne kraje, imenovane v volit-venem redu ter za trgovsko in obrtno zbornico. III. šestnajst poslancev za ostale občine Kranjske vojvodine. IV. deset poslancev za občni vo-lilski razred. v § 11. Deželni odbor, ki je gospodarski in izvrševala! oddelek .deždji^a zastopa, ima deželnega poglavarja za prvosednika in pet prisednikov. izvoljenih izmed zbranih deželnih poslancev. Kadar bi prvosednik sam ne mogel opravljati svoje dolžnosti takrat si postavi namestnika izmed deželnega odbora. § 12. Enega prisednika v deželni odbor volijo poslanci za veliko posestvo, enega poslanci za mesta, trge in obrtne kraje in trg. zbornico, enega poslanci za kmetske občine, enega poslanci za občni volilski razred ter enega vsi zbrani deželni poslanci izmed sebe. § 33. Razpravna jezika deželnega zbora in njegovih odborov sta oba deželna jezika. Drugi načrt obsega prenaredbe volilnega reda. Po tem načrtu ostane kurija veleposestnikov nespremenjena. Celi načrt ni malo ne odgovarja načelom < splošne in enake volilne pravice. Sprejel se' je predloga da se vladna predloga izroči ustavnemu odseku, ne da bi bila prej generalna debata. Za predlog so glasovali Nemci in slovenska ljudska stranka. Odklonil se je predlog Hribarjev, da mora odsek predložiti tiskano poročilo. Proti predlogu so glasovali Nemci in slovenska ljudska stranka. — Cesar o volilni preosnovi. Kakor poročajo dunajski listi, je cesar zelo nezadovoljen z razvojom posvetovanj o volilni preosnovi v zbornici. Zlasti je bilo cesarju neljubo, ko je izvedel, da nastopa veleposestvo skupno z Vsenemci. Splošno znano je. da cesar ne zaupa Schönererjancem. Zato je razumno, da je bil vladar zelo nezadovoljen s postopanjem fevdalnega in ustavovernega veleposestva, ki je glasovalo za nujnost, vsenemških predlogov. po katerih bi se omajala skupnost države. Razširjene so vesti, da je označil cesar to postopanje za netaktnost. ki je ni pričakoval. Drugi trdijo, da si je izdalo veleposestvo slabo vsposobljenostno izpričevalo. Öe so ta poročila popolnoma istinita. je drugo vprašanje, a gotovo je. da hoče krona volilno p r e o s n o v o. — Ogrski dogodki. Minister notranjih zadev. Kristoffy. je preklical vse svoje naredbe, ki so omejevale pravico svobodnega združevanja. Kot vzrok v to je navedel, da se je ljudstvo že pomirilo, vsled česar so postale te naredbe odveč. — Pruski deželni zbor je odklonil predlog svobodomiselnih poslancev glede uvedenja splošne, enake in tajne, volilne pravice. Za.predlog so glasovali svobodnjaki, centrum in Poljaki. Sprejela ( pa se je vladna predloga, tičoča se pomnoženja članov zbornice, spremembe volilnih okrajev ter spremembe predpisov o volilnem postopanju. — V nemškem državnem zboru je predložil kat. centrum takozvani tolerančni predlog, v katerem zahteva: „Nobenega otroka se ne more brez izrecne volje staršev a 1 i v a r u h o v siliti k udeležbi verskega pouka ali k božji službi, ako to ne odgovarja verskemu prepričanju staršev ali njih namestnikov". — Velik škandal i z italijanskih naselbin. Disciplinarni svet italijanskega ministrstva za zunanje stvari prične danes razpravo proti benadvin-skemu kraljevemu komisarju in zanzi-barskemu konzulu Mercatellju. ki je obdolžen. da je prekoračil svoj delokrog. Trdi se, da je dal kovati denar in posilil neko sužnjo. — Novo italijansko vojno pristanišče ob Jadranskem morju. Italijani nameravajo zgraditi novo vojno pristanišče ob Jadranskem morju. Načrte je izdelal inžener Mociggal Pristanišče bi ležalo v mezzanskih lagunah severno od Comachia. Mezzanska laguna leži ob močvirjih reke Pad pri njenem izlivu v morje. Novo italijansko pristanišče bi merilo 17.000 ha. Od morja ga loči 15 km. široka zemeljska ožina, ki jo lahko utrde. Dva prekopa jo vežeta s širokim morjem. — Zarotniško vprašanje v Srbiji. Srbska vlada je sklenila, da se ! ne bo pečala z zarotniškim vprašanjem. Zarotniki niso nikakor voljni, da za-puste svoja mesta. Agitacija proti za- ' rotnikom je vedno večja. Baje je bil imenovan energični Cerovič za bel-grajskega prefekta, da omeji agitacijo proti zarotnikom. — Novo rusko bojno brodovje. Predlogi mornariškega sveta, ki se tičejo poprav in prenaredb ruskega brodovja, je car potrdil. Po teh načrtih bo dobila Rusija do leta 1914 v tiškem morju brodovje, ki bo sestajiln iz devet oklopnic po 17.000 ton, štirih križark prvega reda po 12.000 ton, 18 torpednih rušilcev in deset podmorskih čolnov. Do isteg£T~ «asa bi imela v Črnem morju 3 oklopnice po 12.000 ton, 7 križark prvega reda po 6700 ton in 28 torpednih rušilcev. Pri tem niso vštete 4 oklopnice, ki jih izdelujejo ruske ladjedelnice. Stroški za obnovljenje mornarice se računajo na milijardo rubljev; letno bo žrtvovala v ta namen Rusija 112 milijonov rubljev. — Generalova hči izvrši» atentat. V Minsku je napadla, kakor pred tedni poročali, neka dam« ad rala Čuknina, a se je napad ponesrečil. Admiral jo je ukazal na mestu ustreliti. V zadnjih dnevih pa se je dokazalo. da je atentatorica hči brigad-nega generala Ismajloviča, ki se nahaja tačas v Mandžuriji. Dekleta je admiral onečastil in se je zato hotela nad njim maščevati. Admiral se je poslužil smrtne obsodbe, da se tako vsaki odgovornosti izogne. — Predsednik Fallières je podpisal dekret, s katerim se ustvarja višji deželnobrambni svet. je prišel do slave le vsled svojega delovanja v nemški ljudski stranki: učenjaka je torej stvarila politična moč in politična stranka, ne pa njegova dela. To je približno vsebina Frischauf-ove brošurice, ki je naravnost razburila tevtonske duhove; vseučiliščni profesorji so se zgražali nad svojim tovarišem Frischauf-om v izjavah, katere so pošiljali v vse nemške liste; peklo jih je. da pljuje najbližji tovariš v lastno skledo in razkrinkava pred svetom plitvost graškega učenjaštva. Mi pač sodimo, da so si dali ti gospodje s temi izjavami največjo zaušnico, ker se nobeden izmed teh učenjakov ni stvarno dotaknil Frischauf-ovih izvajanj, temveč .le slepo v svojem ogorčenju podpisal nično izjavo, v kateri se priznava učenost umrlega Rich-terja. Vseh profesorjev, ki so podpisali to izjavo, je bilo nad 20, morala sta pristopiti na pomoč še oba Slovenca dr. Murko in dr. Štrekelj — in ti bi pač lahko skrpucali spis, v katerem bi dokazali, da niso resnična očitanja Frischaufova. To bi bilo pač za 20 učenjakov bolj dostojno, kakor se sme imenovati brošurica samega enega moža nedostojna, ker se peča z deli že umrlega pisatelja. Mi sodimo objektivno in priznamo, da je bila ned Frischauf-om in Richter-jem disharmonija, katero je pa zakrivil Rechter sam vsled svojega oholega nastopa. Frischauf je pobijal svojega protivnika že prej, dokler je živel; imel je prilike dovolj Richter, dokazovati neresničnost Frischauf-ovih očitanj, kar pa nikdar ni storil, ker je vedel, da mu seže Frischauf vsled svojega znanja do kože. To brošurico pa smatramo za neki nokrolog, katerega je spisal Frischauf, da bi ob enem pokopal z Richter-jem tudi njegova dela, ki širijo le pomote v šoli in učenjaki. Če se sedaj Richter ne more več braniti — saj se tudi ni upal zagovarjati, dokler je živel, naj ga zagovarjajo — seveda stvarno — njegovi nekrologisti, ki imajo dovolj časa in prilike, ščititi svojega ljubljenca. Toda prepričani sino, da javnost mora spoznati, da ne store take izjave, kakor so jo poslali vseučiliščni profesorji v svet, ničesar za umrlega, temveč da smešijo učenjaka in celi učenjaški zbor. Navajeni smo že nekaj let sem graških izgredov, katere vprizarjajo vseučilišni dijaki vsenemškega mišljenja. Vsi ti dogodki pa nas tudi pouče, da so bili s takimi izgredi v najožji zvezi nekateri vseučiliščni profesorji, ki so včasih naravnost inspirirali kruto in izzivajoče postopanje nemških buršev ali vsaj odobravali. Tako se je tudi nedavno zgodilo v Frischanf-ovi aferi. Vseučiliščni profesorji si naroče nemško dijaštvo, da hruli in tuli in pripravlja v javnosti pot jako plitvi izjavi. Opozarjamo samo na drzne govore vsenemškega dijaškega shoda; govorniki so le blatili v splošnih frazah Frisch-aufa, ga proklamirali za izdajalca, ker je Slovencem pravičen; izdajstvo so pa ti neumneži utemeljevali s tem, da so naštevali, koliko koristnega je storil Frischauf za slovenski narod. Torej je sklep tega besedičenja njihovega: „Vsak nemški poštenjak, ki dela tudi v blagor slovenskih pokrajin, je izdajalec svojega naroda". To je zares lepa morala! To moralo pa podpišujejo nad vse oli- kani in učeni možje vseučiliščni profesorji, za štafažo sta jim pri tej blamaži pa še dva slovenska učenjaka. Dijaški shod spričuje. da ima cela zadeva le politično ozadje. Na nečuveni način so se vpletali Frischauf-ovi nazori v znanstvenih stvareh z osebnimi napadi na njega in na slovenski narod; S takimi napadi so pač upali dos največ raklame za svoje budalosti nemškem občinstvu. Zares so do svoj namen. Nemško časopisje je pomagalo širiti to ostudno gonjo. Ko je bila pot pripravljena, se oglasi še zbor filozofov graškega vsenči-lišča. Ne vemo, se li niso upali ti gospodje nastopati odkrito, ali sta jih prepričala dr. Murko in dr. Štrekelj za to naravnost zofistično izjavo. V njej se hvali le učenost Richterjeva in fakulteta sankcionira njegovo modrost in s tem tudi lepe napake in pa plitvo, pogrešno njegovo pisateljevanje, kakor to dokaže Frischauf v svoji brošuri. Toliko drzni vendar niso mogli biti profesorji, da bi bili tudi oni nastop"' naravnost v političnem smislu, kak — Francoski ministrski svet je sprejel zakonski načrt, po katerem se ustvari mobilni orožniški voj 2000 mož. Dopisi. Št. Ilj pri Velenju. Preteklo nedeljo se je priredila odliodnica za naš kraj velezaslnžnemn nadnčitelju |g. Trobeju. kateri je nad 18 let deloval Iv našem kraju kot učitelj, občinski [odbornik in občinski tajnik, ter pos-: pešitelj vsega narodnega iu gospodarskega dela. Zbral se je polnoštevilno "občinski zastop. krajni šolski svet. r odbor sadjerejskega društva, žene. za-[ stopniki šolske in odrasle mladine, ter mnogo prijateljev odhajajočega. Celo Islavnost je otvoril načelnik krajnegä šolskega sveta z lepim govorom, v I katerem je izrazil čut hvaležnosti za velik trud in učne uspehe, katere je ' dosegi slavljenec na šentiljski soli. j Nato so se z deklamaeijami poslovili od svojega učitelja in cele obitelji učenec Jožef Koren ter učenke M. Koren. T. Koren in M. Sredenšek. Nobeno oko ni ostalo suho pri tem ganljivem prizoru. V vznešenih besedah je slavil g. Trobeja g. župan ter v svojem govoru povdarjal tla je kot duševni oče mladine deloval na podlagi ljubezni, miru kot narodnjak iu krščanski mož: pridobil si je ljubezen in zaupanje vseh občanov, kateri so ga skoz 9 let volili v obč. Odbor, kateri pa so ga tudi v seji dne 1. sušca imenovali častnim občanom; najstarejši obč, odbornik mu izroči krasno diplomo t častnega občana. Ne le na vzgojevalnem polju, ne le pri delu za splošni blagor -i je slavljenec stekel obilo zaslug, ampak osobito na gospodarskem polju z razširjanjem zanimanja za umno kmetijstvo, v prvi vrsti za sadjerejo. in v priznanje njegovih zaslug ga je imenovalo «adjerejsko, društvo svojim caštnitn cffftTrtiriT 'Sfcobernets sfciepaio ti «višanju cen mesu,v tako da bi naj stal '' i kg govejega mesa. začenši s I. t. m.. 1 K 52 v. — Stvar je vendar prišla v javnost in se mnogostransko obsoja, češ. zakijj bi naj na ljubo omenjenim predlagateljem zvišali vsi mesarji cene mesu V Hudomušneži trdijo, da imajo ti gospodje nenasitna žrela in bi tudi 'to še radi pogoltnili, kar si manj premožni s težkim trudom pridelajo. Ne čudimo se torej, ako so ti-le pokazali mogočnežem prvikrat roge. sebi v čast in v zadovoljnost občinstva. Cena mesu je ostala razun pri zgoraj omenjenih tudi po ponesrečenem tajnem posvetovanju, kakor je bila do sedaj. pri obeh slovenskih profesorjih. Mi ne moremo naravnost umeti, da se ne oglasi slovensko dijaštvo graško in ne sklene kake protiizjavo in zavrže očitanja nemških buršev in profesorjev in pouči naravnost oba slov. profesorja, kako da jima je postopati v narodnostnih, do cela opravičenih vprašanjih. Dokaže se pa zlasti lahko pri tej priliki, da zopet enkrat niso niti do pičice nastopali stvarno ti nemški veljaki. Posebno pa moramo mi protestirati, da vlačijo v take osebne polemike slovenski narod in ga blatijo. Gosp. Fri-schaufu pa je slovensko ljudstvo že dalo večkrat zadoščenja; več slovenskih, kmečkih občin gornje Savinjske doline ga je imenovalo častnim občanom za zasluge, katere si je pridobil za dotične pokrajine. To dejstvo je pač najlepši dokaz, da dela Nemec Frischauf le v prid človeštva, ne pa v prid kake politične stranke. Te stvari bi morala dr. Murko in dr. Štrekelj uvaževati. posebno pa. ker ve vsak človek, da so vse izjave v tej zadevi le političnega izvira. Iz Savinje so potegnili zadnjo soboto pri kopališču Diana na Bregu •pri Celju truplo mizarja Aut. Koželja, o katerem smo svoj čas sporočili, da je izginil. Zdravniki so našli, da se je najprej vstrelil v prsa in potem padel v vodo, Poleg njega v vodi so našli revolver. Usmrtil se je baje zaradi nesrečne ljubezni. — Utopljenca so v soboto po-poludne opazili savinjski splavarji pri g^rajščini Kristinin dvorec v Savinji. To so naznanili oblasti in je občinska ter policijska komisija takoj dala vtop-ljenca potegniti iz vode. Spoznali so v njeni Gašparja Breznika, p. d. Ožbiča, posestnika iz Medloga. Njegovi domači so ga od petka zvečer pogrešali. V petek popoldan je namreč delal z drugimi v vinogradu. N"a večer mu je hotel sin pripraviti svetilko, da bi si svetil po poti domov, on pa je to odklonil in je poslal domače naprej, sam pa je šel počasi za njimi po ozki pešpoti ob Savinji. Ta pot pride na enem mestu čisto tik Savinje in sicer v precejšnji višavi nad malim kamnolomom. Tam se je Brežniku moralo izpodrsniti ali se je izpodtaknil. in padel je po strmem skalovju v Savinjo. Ko so ga dobili iz vode. je bil namreč ves pobit. Kei petek zvečer ni prišel za drugimi domov. so ga šli precej iskat, pa ga niso našli ne na potu. ne v Celju. Savinja je na mestu pod kamnolomom globoka nad poldrugi meter, tako da bi se Brež-nika še dolgo ne našlo, če ga ne bi Savinja naprej spravila na plitvejše mesto pri Kristininem dvorcu- Brežnik je bil vrl slovenski kmet. ki' je bil dalj časa odbornik okoliške občine celjske. — /gorelo je v pondeljek zjutraj poslopje posestnika Lednika na Coka-novi gorici blizu Celja. Za Žičkarfev spomenik so darovali: dr. Anton Medved je nabral 44 K. katere so poklonili p. n. gg.: J ,Voh. kanonik. 10 K: di', \nton Med-vi'-i. c. ki', prof.. In K: Kr. Moiavt-c. kanonik in stolni župnik, K: I.Wolf, župnik, 2 K: Fr. Trop, korvikar. 3 K; .1. Markošek. korvikar. 2 K: dr. Fran Kovačič. prof. bog.. 3 K: Vek. Haubenreich. duh. svet.. 2 K; Bohak, stolni kaplan. 2 K: Simonič, stol. vikar. 2 K: dr. Somrek. vodja Cii\ tiskarne. 2 K; dr. .lerovšek. c. kr. p rot, 3 K: L. Sku-h?rsky, župnik, 5 K; D. Agrež. kaplan. 5 K; I. Mešiček, nadučitelj. 2 K; M. Tomažič, župnik, 20 K: Anton ,Ran-čigaj. župnik. 5 K: Martin Meško. župnik. n K. Razpisane službe. Na petraz-rednici v Cadramu pri Oplotnici (tretji plačilni razred) je razpisano mesto učitelja; prošnje do 30. aprila; na pet-razredni okoliški šoli v Radgoni mesto definitivnega učitelja (dragi plačilni razred); prošnje do 2H. aprila. — imenovan je notarjem za Gornjo Radgono g. dr. Franc Strelec, sedaj namestnik notarja v Sevnici. — Imenovan je za notarja v Sevnico g. Mihael Korbar iz Laz na Kranjskem. Nkotjavas pri Vojniku. Mnogo se je že pisalo o naši novi požarni brambi. Nemški list ..Deutsche Wacht" v Celju je prinesel nam Škofljanom zadnjič celo novico, da je nova požarna bramba v nedeljo dne 18. sušca zabra-nila nevaren požar. Kolikor pa mi vemo, so pogasile goreč plot pri Majdičevem kozolcu dve ženske, za kar jim gre vsa zahvala. Nova požarna bramba pa je gotovo prepotrebna. Kaka bo še. ravno ne vemo. Toliko pametnih mož je pa tu pri na.; še tudi. da bodo vedelj, da pri nas na Slovenskem ne bomo snovali nemških ..feierberov". Kar je dobro v Žalcu, v Šentjurju. Trbovljah i. t. d. — to bo tudi pri nas. Mi nočemo ..feier-bera''. hočemo pa požarno hrambo, ki nam' pride na pomoč v sili. No. ime in značaj načelnika naše požarne brarabe. g. Florijana Vrečka, nam je porok, da ne bomo naredili kake neumnosti, da bomo ustanovili nekaj domačega, slovenskega. slovensko požarno hrambo s slovensko komando. F d e n iz Š k o t j e v a s i. — Laško. Poučno predavanje preteklo nedeljo je bilo nad vse dobro obiskano. Obširneje poročilo sledi prihodnjič. — Ustrelil se je občinski tajnik pri vSv. Krištofu nad Laškim, Franc Ferlinc. Ker je živel precej potratno, jelo se je sumiti, odkod dobiva denar, ter se je zahtevala revizija občinskih računov. Preden pa se je moglo dognati. koliko je potrosil občinskega denarja, pretrgal si je nit življenja, ustrelivši se s samokresom v čelo. Samomorilec bil je ljubljenec tukajšnjih nemškutarjev. — Trboveljska premogovna družba je na svojem občnem zboru dne 2. t. m. na Dunaju sklenila, da' se izplačajo od čistega dobička 724.005 K petodstotne divider.de in enoodstotne superdividende, torej 8 K od delnice. — Trbovlje. Gd. živinozdravnik Franc Pirnat je premeščen k nameštniji v Gradec. Tukajšno prostov. gasilno društvo, kateremu je bil marljiv tajnik, je priredilo odhajajočemu tovarišu 29. sušca slovesno odhodnico. ter mu izročilo ..spomin" na njegovo gasilsko službovanje. — Odhajajočemu gospodu in njegovi soprogi, ki sta bila vsled svoje prijaznosti v vseh krogih jako priljubljena, želimo mnogo sreče. — Jurklošter. 1. januarja 1906 se je otvorila tukaj c. kr. orožniška postaja treh mož. Po Veliki noči imamo občinske volitve: nadejamo se. da bodo Št. Lenarčani složni z nami. Št. Ilj pri Velenju. Vsi kmetje in sadjerejci se vabijo k predavanju ,.o sadjereji"'. katero se vrši v nedeljo, dne S. aprila točno ob V29. uri zjutraj (pred mašo) pri gosp. Ivanu Kranjcu. Predaval bo g. potovalni učitelj Goričan. — Št. Janž pri Velenju. Pri občinski volitvi. katera se je vršila dne 27. marca t. 1. je zmagala slovenska kmečka stranka z 10 odborniki proti 8. katere, so izvolili Štajerčijanci. Cast zavednim slovenskim možem, kateri so trdno kakor skala glasovali za slovenske kandidate. Sramota pa za one. kateri so šli v boj za „Štajerčeve" kandidate. Med njimi je moral seveda biti nadučitelj Glaser. brat velezaslnžnega narodnjaka in pisatelja dr. K. Glaserja. — Velenje. Predavanje ,.o sadjereji" se vrši v nedeljo dne 8. aprila ob 3. mi popoldne pod župnikovim kozolcem poleg cerkve v Šmartnem. Predaval bo g. potovalni učitelj Go-ričan. V slučaju slabega vremena se vrši predavanje v gostilni g. Kokoši-neka. Želeti je, da se kmetje in vsi sadjerejci v velikem številu udeležite tega zborovanja. Radeckijev veteran umrl Dne 31. marca je umrl nagloma od srčne kapi zadet Juri Mravljak v 70. letu svoje starosti. Bil je vojak stare korenine, služil je pod Radeckim. bil večkrat v ,.ognju" na Laškem in Nemškem. kjer mu je prijateljska nemška krogla prodrla levo nogo. — Žalostna usoda bivšega odvetnika in nemška hvaležnost. V Slovenski Bistrici je več kot štirideset let imel svojo odvetniško pisarno Dr. Detitscheg. Pred štirimi leti je moral opustiti pisarno, ker je vsled visoke starosti in bolehnosti postal nesposoben za delo in ni imel nobene klijentele. Preselil se je v revno hišico pri svojem vinogradu na Ritoznoju in zdaj tam živi kot osemdesetletni starček brez vseh sredstev za življenje, ker od zapuščenega, od trtne uši uničenega, nad vrednost zadolženega vinograda nima nobenih dohodkov. Ves hrom leži v postelji, pozabljen od vsega sveta, pozabljen tudi od nemške stranke, kateri je verno služil, dokler so mu dopuščale moči. Naj bi ga vsaj spravili v kako hiralnico, da bi mu ne trebalo stradati in bi poslednje dni življenja imel vsaj potrebno postrežbo. Zastrupil se je v Mariboru kletni profesorjev sin Herman Le-vitschnig zaradi slabih učnih uspehov. — Dvojni samomor pri Mariboru. Kakor smo poročali, so našli v nekem gozdu pri Mariboru trupli neznanega moškega in ženske. Trupli so že lisice strahovito razjedle. Sedaj se je dognalo, da sta bila samomorilca odvetniški koncipijent di', Oton Herman in 24 letna uradnica Amalija Pelikan iz Znojma. — Oba sta bila uslužbena v isti odvetniški pisarni ter sta se zaljubila brez upanja na zakon. Iz Znojma sta izginila že meseca oktobra. — Izginil je Janžekovič, trgovec v Ormožu. Pogrešajo ga že dalj časa. — Vlak je povozil preteklo nedeljo due 1. aprila ob pol petih zjutraj mladeniča Janeza Valič-a od sv. Marka pri Ptuju. Ponesrečenec je nekaj ur poprej veselo pel in popival v domači fari, zjutraj pa se napotil k svojemu bratu v mlin Viktorja Soka v Moškanjce. Ko je šel črez progo je vozil ravno brzovlak mimo ter ga zgrabil, zmečkal mu črepinjo in sploh zadnji del glave in ga vlekel nad 500 m daleč, kakor kažejo to sledovi ki vi in ostanki možganov. — Potrjena je izvolitev posestnika Franca Vela iz Žic načelnikom in. Ivana Roškarja, posestnika v Maini, podnačelnikoni okrajnega zastopa Sv. Lenart v Slov. Gor. — Shod županov, svetovalcev in odbornikov ljutomerskega okraja, ^ ki sc je vršil dne 1. L .m. v Ljutomeru v restavraciji g. Kukovca, je bil uajsi-jajnejši izmed dosedanjih županskih shodov. Nad 150 vrlih in resnih slovenskih kmetov, poleg tega mnogo drugega narodnega občinstva se je zbralo in slovensko ljudstvo ljutomerskega okraja je pokazalo topot zopet, kakor že ob neštetih prilikah, da se ima še vedno prištevati k najizobra-ženejšim. k najzavednejšim delom slovenskega naroda. Sklepalo se je. kakor doslej na vseli županskih shodih, o tem. ali se naj ustvari tudi za ljutomerski okraj okrajna zveza slovenskih županstev. Po precej obširnem poročilu, v katerem se je razpravljalo o namenu in pomenu županskih zvez, se je začel razgovor, v katerem so padle mnogotere dobre in pametne misli. Sprejel se je enoglasno in z navdušenjem predlog, da se osnuje na podlagi predloženih načrtov in pravil okrajna zveza žu- . panstev. ki naj ima namen, da stopi kot krepka organizacija slovenskega kmečkega ljudstva v vrste bojevnikov za gospodarske, jezikovne in politične pravice slovenskega naroda, posebej slovenskega kmeta. — V predsedstvo shoda sta bila voljena, potem ko je zborovalce pozdravil g. dr. Chloupek. gg. Matjaž Slavič iz Bučečovec in Fr. Dunaj iz Cezanjevec. V pripravljalni odbor za župansko zvezo so bili voljeni gg.: Joško Rajh iz Mote. Alojzij Jureš iz Borec. Matjaž Kosi iz Stare ceste. Ludvik Poštrak iz Moravec. Matjaž Lebar iz Vučje vesi, Jernej Zu-panec iz Berkovec, Franc Štuhec iz Logarovec. Anton Žajdaia iz Radislavec, Jožef Veršič iz StroČjevesi. Fr. Seršen iz Veržeja in Vido Magdič iz Ključa-rovec. Shod je potekel mirno in dostojno ter je pokazal, ila stoji slovensko kmečko ljudstvo ljutomerskega okraja na visoki stopinji in da bi se dala s tem ljudstvom biti krepka in zmagovita vojska za pravice našega naroda. Upamo, da se bo z zvezo storilo mnogo dobrega, da bo županska zveza krepka opora v boju za pravice slovenskega jezika ob naši meji. in da bomo počasi res dosegli to, česar se nasi Germani tako silno boje. kakor so to pokazali v „Grazer Tagblattu", namreč, da bo konečno naše ljudstvo jasno in odločno reklo ,.nix daitsch" in da bo pokazalo vsem privandranim oholežem, ki prezirajo naše pravice, odločno in brezobzirno vrata. V to ime: krepko naprej! — Iz govora predsednika graške-mu nadsodišču, dr. viteza Pitreicha, ki ga je imel pri sprejemu uradnikov graških sodišč dne 1. t. m. in v katerem je v prvi vrsti povdarjal enakovrednost vseh treh vrst sodnijskega poslovanja, moramo povdarjati posebno zadnji del njegovih izvajanj, ki bi si ga naj naši nemški sodni uradniki na Spodnjem Štajerskem posebej zapisali v spomin: „Pri tem Vam nikakor ne prikrivam, da sem dobil pri svojem vstopu v sodniški poklic prepričanje, katerega mi doslej še ni nič omajalo, da za sodnika ni dovolj, da je v vednosti in teoriji izobražen pravnik, da je vešč logike> psiholologije in etike, marveč da mora biti tudi cel mož in nedotakljiv značaj, ki uživa popolno zaupanje vseh krogov ljudstva. Ste m mu je naloženo n e k a k o s a m o z a t a j e v a n j e, o 11 m o r a tudi izven štirih ste 11 svoje uradne sobe 11 a d strankami stati in se 11 e s 111 e ume-šavati v strankarsko gibanje, ako si h o č e to z a u p a 11 j e d c c e 1 a ohraniti. Ako te meje prekorači, se kaj lahko zgodi, da izgubi to zaupanje in zanj je nevarnost podana. tudi jaz sem, žal. dokaze za to videl. — da se njegova lastnq sodba skali. Tako samožatajevanje nalaga pa skoraj vsaki poklic svojim članom iii ako velja beseda „noblesse oblige"' tedaj smem pa tndi reči ..justice oblige". Prosim. Vas tedaj, gospoda moja. da si to vedno pred očmi ohranite, to-je -namreč ko-rollar dragocene neodvisnosti, s katere polnim poroštvom obda,a zakon sodnika." Mi želimo samo. da bi pi. Pitréich se tudi po teh izvajanjih ravnal in vsem onim. ki so pri nas kot sodniki s svojim nam sovražnim in izzivajočini nastopanjem že davn© izgubili svoje zaupanje pri ljudstvu, pokazal svojo nadoblast. Najprej 11111 bo treba pogledati v Ljutomer! Kranjsko« — V izvrševalnem odboru narodno - napredne stranke je voljen načelnikom g. Ivan Hribar, podnačelnikoni g. dr. Ivan Tavčar in drugim podnačelnikoni g. dr. Vlad. Ravnihar. — Primarij dr. Gregom snuje v Ljubljani velik privatni sanatori). V društvu zdravnikov za Kranjsko se je že razpravljalo o tem načrtu. — Umrl je v nedeljo v Ljubljani posestnik in trgovec g. Ivan Grajzer star 69 let. Ko je prišla njegova hči gdč. Mara Grajzer domov in zvedela za očetovo smrt. zgrudila se je mrtva na tla. V pondeljek pa je umrl polkovnik g. Avgust pl. Salomon. — Gledališka sezona na ljubljanskem gledališču se je končala mi-nolo nedeljo. Velik koncert gojencev „Glasbene Matice" se je vršil minolo soboto v Ljubljani. Ustanovni občni zbor društva uradnikov „Naša zveza" se je vršil minolo soboto v Ljubljani. Bil je precej slabo obiskan. V odbor s'o bili voljeni gg.: Ivan Duffé, Luka Jelene. Pavel Jerovec, Ivan Kejžar, Kari Majer, dr. Ivan Rupnik, Ivan Sešek. Anton Trstenjak. Rudolf Vesel in dr. Fr. Windischer. Koroško. — Lastno ženo do smrti mučil. Jožef Mihelič v Grafeuburgu 11a Koroškem je svojo ženo tako. pretepaval, da je umrla vsled tega. Ljubeznivega, moža so izročili sodišču. — Nemško gledališče v Celovcu goji veliko opero, opereto in dramo, subvencije pa ima 2000 K od mesta in 1000 K od koroške posojilnice. V Dravo skočil je minolo soboto v Beljaku rudar Martin Zusner. Skočil je z mosta, in čeravno je Drava tam precej plitva, ga je nesla jako daleč in je Zusner utonil. — Žrtva svojega poklica je postal dne 28. m. m. kurjač Ludvik Vehi v Beljaku. Ko je hotel lokomotivo skopčati z drugim vozom, sta ga prijeli odbijalni ploči in ga stisnili. Siromak je umrl. Bil je doma iz Maribora. Primorsko* Grad Miramar si vsak lahko, ogleda od 1. aprila počenši zjutraj od 10.—12. ure in popoldne od 3.—5. ure. 251etnico obhaja 6. t. m. goriški deželni glavar dr. vitez Pajer. odkar je deželni poslanec in deželni odbornik. — Požar v Gorici. Precejšen požar je uničil del skladišča drožerije g. A. .leretiča v Gorici. Škoda je velika, toda pokrita z zavarovalnino. — Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905 do 29. marca 1906 je prišlo v Opatijo 14.573 oseb. Od 27. do 29. marca je priraslo 365 oseb. Dne 29. marca je bilo navzočih 3035 oseb. — Črnogorski konzulat v Trstu je odpravljen. Vzrok temu nenadnemu odpravljenju je štedljivost črnogorske vlade. — Obesil se je ili si vrat pre-rezal v Trstu šef firme Behr & Co. Herman Heine, star 50 le. Mož je bil na živcih bolan in je najbrž storil svoj grozni čin v stanju hipne blaznosti. "^^Trotr vòTìTni rèforriiì jTfoRr-* stujejo furlanske laške občine. Za Furlansko zahtevajo kar tri poslance, in sicer za tržiški in červijanski, gradiški in korminski okraj in za mesto Gorica. Vsi naj bodo Lahi. Slovanski jug. Umrla je v Zagrebu nadebudna hrvaška umetnica Slava Raškaj. Za Strossinayerjev spomenik je doslej nabranih 80.000 kron. Preklicana himna. Srbski pesnik Aleksa Šantič je izjavil posredno ministru prosvete. da prekliče svojo himno in jo vzame nazaj. Kakor znano, srbska javnost ni bila s to himno zadovoljna. Medicinska fakulteta v Belemgradu. Te dni so se v Belemgradu sestali srbski zdravniki na posvetovanje, da se dogovorijo glede ustanovitve medicinske fakultete 11a belgrajskem vseučilišču. Srbkinje na Bolgarskem. Učenke učiteljišča v Belgradi! napravijo o Veliki noči pod nadzorstvom svojih profesorjev izlet v Sofijo. — Srbski gimnastiki v Atenah. Belgrajsko telovadno društvo „Dušan Silni" bo poslalo več svojih članov na olimpijske igre, ki se prirede v Atenah meseca aprila t, 1. Bolgarsko gimna-stično društvo ,.Vnnak" je odpovedalo svoje sodelovanje na atenskih igrah. Slovanski sever. Slovaški župani pri vodji železniškega ministrstva. Pod vodstvom moravskega poslanca dr. Stojana je prišlo v četrtek, dne 29. marca 10 slovaških županov iz okraja Uharsko Hradište k načelniku žel. ministrstva glede podržavljenja severne železnice. Ko jim je vodja žel. ministrstva sekčni šef Wrba obljubil, da vpošteva njili želje, si je dal vse člane depntacije predstaviti ter je izrazil veselje nad lepo narodno nošo. v kateri so ga obiskali. Priporočal jim je. naj med rojaki delujejo na to. da se ohrani narodna noša. — Rusija se hoče zavarovati. Da ne bi bilo v bodoče toliko neprilik pri morebitnem zopetnem štrajku brzojavnih uradnikov, je zvala ruska vlada Marconija. da pride v Rusijo in uredi' po celem carstvu brezžični brzojav. — Češko Sokol st v o šteje po zadnji statistiki (na koncu I. 1904) 37 žup, 645 društev. 50.935 članov, med njimi 11.642 telovadcev in 3160 vaditeljev. Naraščaj: 6907. šol^ih učencev 5854. ženski odseki so imeli 6432 članic. _ Svetovne vesti. — Vlak je povozil predsinoči med Varaždinom in Zagrebom neko nepoznano, elegantno oblečeno gospo. Ne ve se. ali se je dogodila nesreča ali samomor. Vsled štrajka v Lensu imajo francoski rudniki vsak dan 1.025.000 fr. izgube. Iz Nemčije se uvaža vsled vsled štrajka 11a Francosko vsak dan za 1 milijon fr. premoga. Slovanska zveza v Ame i ki. Iz Pittsburga poročajo, da je št mio članov „Slovanske zveze" narastlo na 22.942. — Med češko in nemško soci-jalno demokracijo v Brnu se je dr Adlerju posrečilo sporazumljenje. Majsko slavnost praznujeta baje že obe skupno. Ceško-agrarni list „Venkov" je začel izhajati. — Spomenik Schmidtu. Iz Peter-bnrga javljajo, da mislijo prijatelji iu častilci poročnika Schmidta postaviti istemtr spomenik na otoku Barasana na tistem mestu, kjer je bil Sehnmit ustreljen. ,jl|H — Mladi samomorilki. Na Dunaju sta 13letni učenki Ana Nepalet in Hermina Pichelmayer pile lugovo esenco, ker ju je učiteljica v šoli pokarala. Hudo ranjene so prepeljali v bolnišnico. — Petnajstletna deklica, mati trojčkov. „Banovac" poroča iz Dubice: lSletna Ljubica M. se je zaljubila v 14letnega Branka. Ta ljubezen je trajala leto dni in Ljubica je ir.orala v Zagreb v rodilnico, kjer je uedavuo povila trojčke, trojico sinčkov, živih in zdravih. HT V Hamburgu je stopilo 2000 mornarjev v stavko. Stavkujočim se pridružijo vsi -«stali mornarji in pristaniški delavci. — Demonstracije čeških vojaških novincev. K naboru v Blovicu na Češkem so prišli rekrutje iz občine Borek z žalnimi znaki. 9 vojaških 110-vjncev je bilo obsojenih . na 24urni zapor. Proti godbi, ki jih je sprem-lfevala in igrala žalostinko. je vložen' tožba. Napad na turškega pašo. Cari-grajski prefekt Redvan paša je bil v predmestju od neznanih ljudi ubit. Skoro gotovo je to delo zasebnega maščevanja. -r- Dr. Fritjot Nansen, slavni potovalec na severni tečaj, je imenovan za poslanika v Londonu. — V zalivu Port Ar tur so dvignili Japonci iz morja torpedno križarko in dve oklopnjači, katere so bili Rusi pred predajo Port Arturja potopili. Zdaj se nahaja na tamošnjem morskem dnu še pet ruskih ladij, ki jih mislijo .Japonci dvigniti na površje. Učenec in pomočnik Celo mesto na bobnu. Ogrsko mesto Razsahagv je zarubljeno. ker je mestna uprava z mestnim premoženjem preveč lahkoumno gospodarila, Upraviteljem te rubežni je imenovan odvetnik Stevčik. Gene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Liipa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. Pwiprave za valjanje perila (valjarje), « - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje = tvrdka H. VOLK (217) se sprejmeta takoj pri ■> i ANTONU" KOCUVANU v Šoštanju Protinske in skrninaste fa"" v ^ bolečine, bodenje v ^ i/gjj ^ straneh, trganje v udih, ^ '^Pift ifŽ krče. bolečine v hrbtu. . ' jiJ^V-J. ^ j,p živcih in mišicah, tr- , ixanje v ledjih, izpahe Ü^VjäßsE^f*?® itd. ozdravi po izjavi tisoče- /^«ŽftSŽ^) rili zahvalnih pisem Feiler-jev lepo dišeči rastlinski esenčni fluid z znamko i^.JjjMHHKgÄ' „Elsa-Fluid"; 12 malih ^^^sffcfd ali H velikih steklenic stane p^j-r (VÜ^y/V franko 5 K. 24 malih ali 12 velikih franko 8 K 60 v. k " ' pri izdelttvatelju E.V. FELLERJU lekar-n ar j n v Stubici, Elzin trg št. 202. Hrvatsko, -f- Priporočati je. tla se naroče Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pillen" skupno z Fluitìom fi škatljic za 5 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. ,— Pravega balzama je dobiti ne 1. ampak 2 ducata za 5 K franko. '— Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 5 Kron. — Prave, švedske želodčne kapljice 3 steklenice 5 K franko. (204/b) 10—2 Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon. Kolodvorska ulica. (64.) «7-32 V 11 mešane stroke. pomočnik sns JL spreten proda- jalec se sprejme do 1. majnika. — Naslov na upravništvo ..Domovine". (220) 3- 2 -- registrovana zadruga z neomejeno zavezo - naznanja, da je v zmislu pravil § 36 in sejnega sklepa o © © z dne 1. aprila 1906 © © © Čitalnica v Konjicah vabi na izvamedni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 7. aprila 1906 v lastnih prostorih ob 8. uri zvečer z edino točko vsporeda: Imenovanje častnega člana. K polnoštevilni udeležbi^ vabi odbor. — Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek 5. aprila t, 1. ob 10. uri dopoludne v okoliški šoli po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. 0 lepem deklamovanju v ljudski šoli. (G. prof. dr. Bezjak.) 4. Nerazdeljeni pouk (gg. Kopič, Vouhnik). 5. Volitev delegatov za „Zavezo", b. Razni predlogi. K prav obilni udeležbi vabi Kopič, predsednik. t Trbovljah v tovarni za cement proti dobri in stalni plači: delo je trajajoče. (222) 2-1 pri hranilnih vlogah od 4