Šfev. 150. V Lfiiblfani, četrtek, 6. fttfija t922. Leto II« Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POSTI: za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45*— i 1 Uredništvo ib upravništvo » Ko. ortanen alki štev. 6 — Telefon uredništva štet. 90 — Telefon bb iipravništu Sten. 328 e CENE PO POŠTI: za četrt leta Din 22-50 za en mesec Din T'50 V upravi stane mesečno Din 7‘- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p Sama bremeni. Težko je svetovati ljudem, ki za dober nasvet nimajo smisla. Še težje pa je priporočati socialno pravico takim, ki žive od socialne krivice. Naše notranje razmere kriče po izboljšanju, po koreniti izpre-tnembil Naše zunanje razmere so v zasmeh narodom. Vsa bremena se nalagajo na rame delovnemu ljudstvu v taki meri kakor v nobeni kulturni državi sveta. Z novimi dvanajstinami se povišajo takse in pristojbine za 100 do 200 odstotkov. Sistem taks pa je socialno krivičen, ker ne zadeva le bogatih, ampak v enaki meri tudi reveže. Revež bo moral za vsako pismeno prošnjo plačati 3 Din — 12 K takse prav tako kakor bogatin. Za vsako spričevalo bo moral revež plačat; 40 K — kakor bogatin. In naravnost neverjetno je, kako si upa sedanji režim povišavati takse, pri katerih bo najrevnejši pastir enako obremenjen kakor milijonar. Kako hudo zadevajo takse in pristojbine vse, osobito revnejše sloje ljudstva, dokazujejo številke o iznosu tega davka. Dočim so po uradni izjavi gospoda finančnega ministra dale takse leta 1919 18 milijonov dinarjev, so leta 1920 dale 81 milijonov dinarjev, leta 1921 pa 227 milijonov dinarjev. Po sedanjem povišku bodo dale še veliko več na škodo vseh stanov, zlasti pa delavskih in kmetskih slojev. Drugi davek te vrste je nesrečna tro-Sarina. Tudi tu je revež enako obremenjen ko bogatin. Trošarina je porastla od 19 milijonov dinarjev na 377 milijonov dinarjev leta 1921. Carinski prihodi pa od 111 milijonov leta 1919 na preko 1 milijarde dinarjev leta 1921. Tako naša finančna uprava eksploati-l» narod, zlasti delavstvo in drugo siromašno ljudstvo. Vlada pa niti ne misli na to, da bi reformirala naš davčni sistem, v katerem je toliko orijentalnih elementov ter ga postavila na moderni temelj socialne pravičnosti. Vlada se dosledno in trdovratno obotavlja izvesti izenačenje davkov in davčnih zakonov po celi državi, kar je nujni po6tulat enakopravnosti vseh državljanov in kar je vlada že tolikokrat trdno obljubila. Sedaj nam je vlada zvišala železniške tarife za 50 odstotkov. Ker je že pred nekaj meseci zvišala tarife za 15 odstotkov, so se tedaj letos tarifi že zopet občutno in težko povišali. Vlada se izgovarja, da bo s temi poviški povišala beraške plače železniških uslužbencev. Mi pa vprašamo: Kaj pomaga železniškemu uslužbencu, če bo moral sedaj za par kron, ki jih v številu več dobi, potrošiti dvakrat ali trikrat več, kot pa njegov povišek znaša. Poleg železničarjev zadene podražitev tudi druge sloje. Trgovec bo novo podražitev železnice odvalil na konsumenta in konec vsega bo — poslabšanje našega, že itak mizernega stanja. Draginja že itak narašča v vrtoglave višine in najhujši verižnik in dražitelj pa je ravno vlada. — Mi dobro vemo, ti poviški ne pojdejo vsi za uslužbence. In če bi tudi šli, z zvišavanjem tarifov ne bo vlada dosegla ničesar. Moderno načelo — ki ga pa naša vlada seveda ne pozna, kakor tudi marsikaj drugega ne — je, da se v železnicah ne smejo iskati zlati viri. Železniški promet, ki je po ceni, nosi državi stokrat večjih koristi kakor promet, ki ga davijo visoki tarifi. Tudi železniški tarifi spadajo v poglavje indirektnih bremen, ki so v tej meri in višini obsodbe vredna. Pri nas se vlada z indirektnimi davki. Anglija indirektne davke komaj pozna. Tam, in to je moderna država, tvorijo podlago progresivni davki na dohodek. V Nemčiji ne znašajo indirektni davki niti polovico vseh davščin, pri nas pa znašajo indirektni davki 11 krat več kot direktni. To je naravnost ropanje revežev in podpiranje kapitalistov! Na tem temelji sedanji režim. In potem nam sita in privilegirana buržuazija zameri, če smo nezadovoljni. Lačni, bosi in osuvani nimajo vzroka, vriskati veselja. Proračnusla razprava o parlamenta. Belgrad, 5. jul. Današnja seja se je vršila ob skrajno pičli vdeležbi vladnih poslancev, ki imajo svoje posvete v klubih. Začetkom seje je minister za narodno zdravje V i 1 o v i č odgovarjal na vprašanje poslancev Jugoslovanskega kluba Kranjca Proces proti faonmnlstignemn poslanca DJafcovfču. Sarajevo, 6. julija. (Izvirno.) Včeraj je pričela pred sarajevskim okrožnim sodiščem razprava proti komunističnemu poslancu Gjuru Djakoviču. Senatu predseduje svetnik dr. Medakovič, državni pravdnik je svetnik Grgič, zagovornik pa dr. Ivica Pavičic. Ko je obtoženec vstopil v dvorano, je pozdravil mnogoštevilne prijatelje, ki so se nahajali kot poslušalci v nabito polni dvorani z »Zdravi bili!«, nato pa izjavil, da proti gori navedeni sestavi sodišča nima ničesar. Pred pričetkom razprave je prosil zagovornik dr. Pavičic za besedo in nato v daljšem govoru zahteval, da naj se obtoženi izpusti na svobodo, na kar naj se od narodne skupščine zahteva njegova izročitev sodišču, kajti on je še vedno narodni poslanec, ker je bil zakon o zaščiti države, na podlagi katerega so mu vladne stranke odvzele mandat, protiustaven in protizakonit in zato se sodišče ne more in sme ozirati na posledice tega zakona. Njemu je odgovarjal državni pravdnik in pobijal njegova izvajanja, češ, da je zakon o zaščiti za sodišče pravomočen in da ta zakon še sedaj obstoja formalno in materialno. Senat je odšel nato na posvetovanje in je čez pol ure razglasil, da zavrača vse predloge zagovornika in izjavil glede zakona o zaščiti države, da se strinja z izvajanji državnega pravdnika, da ta zakon formalno in materialno obstoja. Po običajnih formalnostih se je prešlo na čitanje obtožnice, ki dolži poslanca Djakoviča zločina proti domovini, proti kateri da je delal v družbi s Trebinj-cem in drugimi komunisti. Obtoženec je kot prepričan komunist smatral komunistično stranko kot sekcijo moskovske internacionale in je na raznih shodih agitiral za boljševiško idejo. Med svoje pristaše je razširjal boljševiške knjige in časopise in se maja meseca leta 1921. udeležil kongresa tretje internacionale v Moskvi, kjer je dobil točne informacije in instruk-cije glede ustvaritve balkanske sovjetske federacije. Po prečitanju obtožnice se je izvršilo zaslišanje obtoženca, ki je bilo precej zanimivo. Obtoženec prizna, da je globoko prpričan komunist in da je, dokler je stranka tudi formelno obstojala, vedno deloval v tem smislu. Govori o svojem političnem delovanju in pride končno do svoje aretacije v Beli Palanki, ko je hotel pobegniti na Bolgarsko. Pripoveduje strašne stvari o belgrajskem zaporu, kjer pa so ga izpustili, ker belgrajska policija ni mogla dobiti ničesar, vsled česar bi ga stavila pred sodišče. Zato so ga poslali v Sarajevo s striktnim naročilom, da najdejo bilo kakršnekoli stvari, na podlagi katerih bi ga mogli obsoditi. — Po prečitanju nekaterih odlomkov iz raznih brošur in letakov je bila razprava zaključena in preložena na drugi dan. THiofapsfoo PaSIčeoega banMrfa. Belgrad, 6. julija. (Izv.) Francoska hipotekama banka, s katero je v zvezi tudi sin Pasica znani Rade, je dobila dovoljenje za izvoz 200.000 lejev. Kurir te banke Ja-ques Calderon je dobil naročilo, da te denarje odpremi v Sofijo. Na bolgarsko-srb-ski' meji v Caribrodu ga je nenadoma ustavil detektiv ministrstva financ in pri preiskavi njegovega kovčega našel, da je imel pri sebi ne samo 200.000 lejev, temveč kar 500.000 lejev. Galderon je izjavil, da ne ve, kako je prišla večja svota v njegov kovčeg in da je bilo v Belgradu v njej samo 200.000 lejev. Odpeljali so ga nazaj v Belgrad, kjer je ravnatelj banke izjavil, da tudi on ne ve, kako je prišel denar v kovčeg. Zadevo preiskujejo. in Stanovnika v stvari slovenskih bolnišnic. Minister je izjavil, da je nakazal za bolnišnice v Sloveniji 2 in pol milijona dinarjev in da se bolnišnice ne zapro; ostati pa mora pri tem, da se v bolnišnice sprejmo le osebe, ki se nikakor ne morejo zdraviti doma. V razpravi o proračunu se je zemljo-radnik dr. Vasil Popovič izjavil za to, da se sedanji preživeli parlamentarizem zamenja s stanovskim zastopstvom. Glasoval bo proti proračunu. — Poslanec Jugoslovanskega kluba Stjepan Barič je v svojem govoru med drugim ostro ožigosal Radiča in njegovo demagoštvo, ki mu dovaja vodo na mlin sedanji centralistični sistem. Čas za sporazum med Jugoslovani je dozorel; izvrši naj se revizija ustave in razpišejo volitve. — Poslanec Etbin Kristan je v popoldanski seji opozoril predsednika na nezadostno število poslancev, pri čemer ga je podpirala tudi opozicija. Predsednik je nato poslal v klube poziv, naj poslanci pridejo v zbornico. Prihodnja seja jutri. Po sedanjih načrtih se konča splošna proračunska razprava v soboto. Potem pride v ponedeljek na dnevni red razprava o ameriškem posojilu. Pomilostitev Stejšia. Belgrad, 6. julija. (Izv.) Vprašanje po-milostive atentatorja Stejiča še vedno ni rešeno. Kakor se splošno govori, vlada nika-. kor ne misli smatrati kraljevega koraka kot akt nezaupanja vladi in bo zato odstopil kvečjemu pra^csodni minister dr. Laziča Markovič, ki je odpotoval na Bled. S seboj je nesel tri ukaze in sicer enega za izvršitev smrtne obsodbe, drugega za pomilostitev Stejiča na 20 let in tretjega za pomilostitev Stejiča na 10 let. Najpreje bo skušal kralja pridobiti, da podpiše prvi ukaz. Če ne bi hotel, mu bo predložil drugega in če bo kralj vstrajal pri svoji prvotni odločitvi, mu bo predložil ukaz za pomilostitev na 10 let. Mariborske novice. Občni zbor »Krekove posojilnice v Mariboru« se vrši v nedeljo 23. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani J SZ, Splavarska 4.' Prvi delavski denarni zavod »Krekova posojilnica v Mariboru« dobro napreduje. Krog vlagateljev je teden za tednom večji in zaupanje do zavoda je vedno večje. Dal Bog da bi ta denarni zavod v resnici tudi zanaprej deloval v prid in korist delavskega stanu. Nova stranka. Staroavstrijski »vitez< Franc Zagorski je ustanovil novo >neod-visno gospodarsko stranko«, ter sam sebe postavil za načelnika te nove stranke. Mož bi menda rad postal jugoslovanski minister ali vsaj poslanec. Mogoče bo pa šlo, saj je že preiskusil vse obrti, razun politične. Po postavi, obrazu in politični modrosti je drugi Novačan. Če bo imel kaj uspehov bomo poročali. Za kaplana v Ormož je odšel ustanovitelj kapucinske naselbine v Studencih pri Mariboru, č. g. p. Kalist Vaupotič. Vsled svojega preprostega in prijaznega obnašanja je bil med delavstvom zelo priljubljen. Želimo mu na njegovem novem mestu več sreče pa tudi hvaležnosti kot jo je imel dosedaj. Vse funkcije pri SLS je odložil tov. A. Krepek. Žensko učiteljišče dela velike preglavice ravnatelju Voglarju. Mestna občina je za to nepotrebno napravo, odpovedala prostore. Da bi pa bolj zaleglo, se je zadnje čase tihim potom agitiralo zato da bi se čimveč gojenk vpisalo v I. letnik. In res agitacija ni ostala brezuspešna, 36 gojenk se je priglasilo. Ravnatelj Voglar, pa se na tihem muzajo, češ bom še ravnatelj in tudi prostore bom dobil za svoj zavod, magari pri šolskih sestrah. Pa dvomimo, če bo šlo. Današnia predborza. Zagreb, 6. julija. (Izv.) Berlin 79.50, Italija 14.95 (roba), Newyork 321, Pariz 26.60, Praga 6.30, Dunaj 1.55, Švica 61.50. Ziirich, 6. julija. (Izv.) Berlin 1.22, Holandsko 203.25, Newyork 24.50, London 23.85, Italija 24, Praga 10.125, Pešta 0.45, Zagreb 1.625 Varšava 0.11, Dunaj 0.0250, avstr, krone 0.0275. Dunaj, 6. julija. (Izv.) Praga 404, Zagreb 64.25, Pešta 18.35, Varšava 4.30, Italija 950, Bukarešta 22, London 935, New-york 20700, Pariz 1680, Švica 39550, Berlin 48.25* Holandsko 7950, DbClasfaa spspsfesiss o LfHisipsi. Zvišane in nove davščine v ex-lex stanju. »Hola, hola, oj Ljubljana! — Ti boš še enkrat prodana — za tri rdeče čičke, — za tri tovorje d’narjev.« Citiram te vrstice iz nekega govora rajnega dr. Kreka v Unionu pred volitvami občinskega sveta v Ljubljani. — Danes nimamo legalnega zastopa, a na stolu sedi mesto postavno izvoljenega župana na magistratu diktator po krivdi centralne vlade. Zato tudi vladni komisar ne more imeti zaupanja ljudstva, kakor ga nima tisti, ki ga je postavil. To pa ne ovira od vlade postavljenega in od nje odvisnega komisarja, da bi ne gospodaril po svoji mili volji in po navodilih trabantov jedeesarske klike. »Za tri rdeče čičke« bo še prodana Ljubljana! A ti kratkovidni Ljubljančan pojdeš morda še v boj za liberalno kliko. Morda pa tudi ne. Zato čuj, ti delavec, ti uradnik, in tudi ti obrtnik, kaj te čaka. Pa tudi ti, gospodinja, ki že sedaj za visok denar ne moreš kupiti na trgu niti najpriprostejših živil. Čujte vsi, ki trpite! — Nelegalnim potom, ne da bi govorili upravičenci po svoiih izvoljenih zastopnikih, se Vam bodo naložila ogromna davčna bremena, ki bodo imela za posledico neizogibno zvišanje vseh življenjskih in drugih potrebščin. Torej čujte! Tam na magistratni deski Vam razglaša uradni komisar, da bo treba plačati vsaki stranki, ki postavi na trg katerekoli vrste blaga posebno davščino (takozvano tržno) n. pr. od perutnine, rac, gosi, pur-manov, jajc, od barak in vozov. Ravno tam je razglašeno v drugem razglasu, da se bo poleg navedenih davščin pobirala še posebna davščina, takozvana »uvoznina« od raznih ondi naštetih, pa tudi nenaštetih, ampak enostavno z značilno kratico i. t. d. naznačenih predmetov. To pa še davno ni vse. Kajti mi vemo še več iz drugega, četndi ne na zadosti vidnem krajn nabitega razglasa. Ljubljančanom bodo iz častitljivih pleš po koncu stali lasje, če jim povemo, kako lepo presenečenje jim je priprava po milosti vlade in s sodelovanjem dr. Žerjava, toda protipo-stavno jim vsiljeni diktatorski komisar. Sedaj poslušajte! Zviša se zemljiški davek in davek na splošno pridobnino IV. razreda davčnih obvezancev za — 100 odstotkov, to je od 50 na 100 odstotkov. Vsi drugi davki pa se zvišajo od 85 na 135 odstotkov. — Da se zviša veselični davek od 10 na 20 odstotkov omenjamo mi le toliko, da se pokaže kričeči kontrast k drugim poviškom, ker vsi preje navedeni davki zadenejo le najubožnejše sloje, dočim veselični davk ne zadene prav nikogar, ker uživalci razkošja iz vrst gornjih desettisočev bi prav z lahkoto prenesli povišek te vrste davščine za najmanj 1000 odstotkov. Res, klobuk doli pred takim umevanjem socialnega gospodarstva. Pri tem pa gospod vladni komisar ne najde potrebe, da bi vsaj v »Jutru« pojasnil, v kakšne svrhe bo naenkrat potreboval tako ogromne poviške in dohodke od njih. Saj je skoro vse sklenjene kredite v investične namene vlada črtala, ker jih je sklenil »opozicional-ni«, razpuščni občinski svet. Pa ne da bi potreboval gospod komisar pare za vse-sokolski zlet? Ne bo nič, ker kontrola in obračun bosta ostra. — Vprašamo: Kaj poreče gospod pokrajinski namestnik in pokrajinska uprava sedaj? Ali bo brez vsega dovolila ogromne poviške in nove davščine proti vsem postavnim predpisom, ker jih ni nikdo sklenil? — In končno: Ali bo prebivalstvo Ljubljane tudi sedaj molče in ne da bi glasno ugovarjalo preneslo to bobnečo klofuto? Da vidimo! — če se to zgodi, potem Ljubljana res ni vredna drugega. nego da se proda za tri rdeče čičke. A. M. tfoHtiSni dogodki £ Imenovanja v državni svet. Kakor se poroča, predlaga kralj Aleksander za državne svetnike: načelnika v ministrstvu za notranje stvari Mihajla Galovica, vpok. poslanika Dimitrija Popoviča, Ilijo Gjuka-novica in dr. Marka Semarlča. Radikali in demokrati se sicer še pulijo med seboj zaradi par mož, na splošno se pa strinjajo z listo. Potemtakem bo državni svet sestavljen iz samih Srbov. Stran 2. Ka .^Norif Čas«,