Janko Posavec
¦        Junaki iz naše šole.
HSw  mrzli  dolini  na Dolenjskem stoji mogočna šola.
*^ ^ Človek bi mislil, da je kako vseučilišče, ako ne bi bilo na nji zapisano debelo »Ljudska šola«. Kakor šola,  taki  imenitni junaki   so  tudi njeni obiskovalci.
| A čudo preveliko — iim manjši so učenci, tem večji.
Stran 108_________ANGELČEK _________Leto 30 I
so   junaki  in   učeojaki.  Vse pa posekajo tisti, ki se dopoldne  na učcnost pripraviiajo^  popoldnc pa uče-^nost  razkladajo. Morda ste že uganili, kateri so to? Na vralih njih sobe sloji številka I.
Ko bi jih bili vi videli Jani v začetku letalKa-kor palčki so čepeli po klopeh. Rastejo pa, da se kar vidi. Pa to še ni nič; naibolj imenitno je to, da se tudi vedno lepše vcdcjo, da znajo in da so prav pogumni takrat, ko je treba. Opazili so to tisti, ki jih učijo, in so jih močno veseli. Morda \e še kje drugod kaj takih, a pri nas bi jih zastonj iskali po vsi drugi šoli. Tako praviio gospod katebet, ki vse otroke poznajo. K tem juaakom bi se morali priti ¦ učit celo naši »šestošolci«.                                        f
Kakšni pa vcndar so? Med poukom sede kot kipi. Oči vseh zro v gospodično a!i v gospoda kate-heta. Nobene besede nc preslišijo. Le včasih sc kdo prenagli, pa pove kar nepoklican kaj iz svoje mlade izkušnje. Pa tega ne zamerinio prcveč, ker se vidi, M kako lcpo posluša. Mirni so pa ti otroci ne zaradi I kake velike palice. Bog varuj! Samo zato, ker se boje žaliti gospodično, ki jim je nepopisno dobra in iih z ljubeznijo napeljuje k vsemu lepemu. V tej družbi vlada ljubezen in prij<iteljstvo, nepoznani sta pa jeza in palica. Doma ie pa tukai tudi olika, da o večji na tej Soli šc menda niso slišali. Ko gre gospod katehet \i> razreda, se mahotna znajde pri vratih Ton-čck Gregorčič, najmaniši paglavček, ki je toliko raz-posajen, da ga prav lahko in radi prenašamo. Vrata sc bliskoma odpro, on pa stoji v pozoru in sc po-slovi z globokim poklonom od gospoda. Pa to še ni vsa olika teh malčkov. Mnogo lepega so že tudi dru-gačc pokazali, a bi bilo predolgo, da bi o vsem tem pripovedovali.
Leto 30                    ANGELČEK                Stran 109
Le pogum še omenirao, pogura! Če mirno scde ti otroci, ne mislite, da se boje. Povedali smo žc, da so pridrri iz ljubezni do predstoinikov. Da se pa znajo ludi pokazati, smo pa videli ravno pred božičem. Ko srao se prav po domače pomenili o iaslicah in ko smo zvedeli, da imajo pri Nežnih celo božično drevesce, se je pa javila Angelica Drobnič, pa ie sama pred vsemi drugimi zapela »Sveta noč, blažena noč«. Kakšen pogutn, kaj ne? Tako korajžnih src bi pred leti ne bili dobili. In celo prelepo, ganljivo je zapela, da smo se vsi Čudili. Resno od tedaj upa-mo, da bo enkrat 5e čast naših cerkvenih pevk in da bo pela 3e pred celo faro na visokem koru. — Enako učenost je pa pokazala tudi Francka Kozina, ki je vrla in pogurana pevka. Neki Francek je pa tako zažvrgole!, da smo bili prepričani, da bo doma vse kratkoČasil s petjem. Samo za »vižo« te pesmice bi ne bili vedeli iz njegovega petja, ako bi je ne bili že od drugih slišali.
Ob koncu ure je pa stopila h gospodu katehctu mala Mici Gruden in ganljivo voščila v lepi pesmici vesele praznike. Dcčki so pa dejali, da bodo gospo-dični voščili za god, ki bo kmalu. Morda bomo pa kasneje kaj povedali, kako so se odrezali, čc boste radi prebirali, kako je na naš\ visoki šoli, k}er so majhne postave, a velike duše.
H