"Z&ssr Leto LX1. Jtw. 203. u LiuBHcnt v sredo 5 septembra 19Z8. cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike, — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrsi 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. eSlovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne VfaČajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica Št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Na današnji seji vodstva KDK sprejeta resolucija. - Neprestani zunanjepolitični porazi sedanjega režima, ki nima kvalifikacije, da predstavlja državo pred svetom Zagreb, 5. septembra. Na podlagi posvetovanj zadnjih dni je izvršni odbor K. D. K. na svoji današnji seji, ki je trajala od 11. do 13., sprejel sledečo resolucijo: Povodom odhoda delegacije beograjske vlade pod vodstvom dr. Voje Marinkovića kot prvega delegata in zunanjega ministra na zasedanje Društva narodov, ki bo otvor j eno v Ženevi, je izvršni odbor na svoji seji sprejel sledeči sklep: Zastopniki hrvatskega, slovenskega in srbskega naroda, ki so v KDK združeni v skupni borbi za enakost in ravnopravnost ter za pravice seliaškega naroda, ki poleg tega predstavljajo vso Hrvatsko in ves hrvatski narod, so v svojem sklepu z dne 1. avgusta izjavili, da okrnjena Narodna sTcu-pščiraa v Beogradu nima pravice delati zakonov in sprejemati sklepov za celo kraljevino SHS, Ln so proglasili za neobvezne vse zakone in sklepe, ki bi jih ta Narodna skupščina sprejela, zlasti pa sklepe, ki nalagajo finančn obveznosti. V svojem sklepu z dne 23. avgusta, ki je bil sprejet na seji izvršnega odbora v Ljubljani, je KDK oporekla delegaciji okrnjene Narodne skupščine v Beogradu pravico zastopati na Interparlamentarni uniji v Berlinu parlament kraljevine SHS. Ta sklep je bil sprejet radi tega, ker so bili v Narodni skupščini v Beogradu, ki je izšla iz nasilnih volitev, 20. junija 1928 ustreljeni predsednik in voditelj hrvatskega naroda in KDK Stjepan Radić in narodna poslanca Pavle Radič in dr. Gjuro Basariček ter težko ranjena narodna poslanca dr. Ivan PernaT in Ivan Grandja, ki so se z zakonitimi parlamentarnimi sredstvi borili za svobodo in ravnopravnost. Ravnotako oporeka KDK pravico delegaciji beograjske vlade, da v Ženevi na skupščini Društva narodov, ki mu je cilj čuvanje mednarodnega miru, spoštovanje mednarodnih pogodb in čuvanje vladavine pravice in časti, govori v imenu kraljevine SHS. Ta vlada je diskvalificirana za sodelovanje s svobodnimi narodi, ker je izraz okrnjene Narodne skupščine, v kateri so bili ubiti in težko ranjeni hrvatski narodni zastopniki in iz katere so bili z revolverji izgnani narod zastopniki KDK in v njihovi odsotnosti sprejeti važni zakoni za celo državo in prav tako tudi mednarodne pogodbe, ki nalagajo težke obveze baš onim krajem, ki jih predstavila in zastopa KDK. Z umorom narodnih poslancev sredi Narodne skupščine je odvzeta KDK možnost legalne borbe potom parlamenta, katere se je vedno posluževala. Vlada, ki je izšla iz takega parlamenta, ki se naslanja na večino, od katere je že več članov v preiskovalnem zaporu radi umora narodnih poslancev, nima niti moralne, niti politične sposobnosti, predstavljati kraljevino SHS pred Društvom narodov,. Kako tesne zveze obstojajo med vlado in terrri člani njene večine, najbolj dokazuje dejstvo, da je aktiven minister neposredno pred aretacijo enega teh poslancev, ki so v preiskovalnem zaporu radi umora v Narodni skupščini, in že potem, ko ga je Narodna skupščina izročila sodišču radi tega krvavega zločina, imel ž njim skupno politične shode in bil celo gost na njegovem domu. Država SffS je v Času, ko je dosegla mednarodno priznanje s strani glavnih zaveznikov, prevzela mednarodne obveze, med katerimi je tudi ta, da bo dala popolno zaščito življenja in svobode vsem svojim državljanom brez razlike, da noben zakon, nobena uredba in noben uradni akt ne sme biti v nasprotju s to obvezo. Krvavo delo 20. junija pa je prožilo žalosten dokaz, da te zaščite življenja in svobode ni niti v Narodni skupščini, niti za same narodne poslance. Še več, vlada po tem groznem krvavem zločina ne samo da ni razpustila Narodne skupščine, nego je nadaljevala delo v parlamentu, v katerem KDK ne more in ne sme sodelovati, ne da bi pogazila čast naroda, ki ga zastopa in izpostavlja nevarnosti novih umorov svoje poslance. S to obvezo so bila garantirana načela, ki morajo biti sveta vsem kulturnim državam. Kršenje te obveze in gaženie teh načel je kompromitiralo ne samo položaj kraljevine SHS v Društvu narodov, marveč tudi v mednarodni zajednici sveta. Upoštevajoč, da je bila kraljevina SHS ustvarjena s svobodnim sklepom Srbov, Hrvatov in Slovencev z ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije, da so se Srbi in Crnogorci ujedinili v enotno državo s pristankom Srbije in črne gore, je na ta način postal akt ujedinjenja 1. decembra 1918. Načela demokracije pa aiso mogla preprečiti, da se utrdi hegemonija bivše kraljevine Srbije nad vsemi ostalimi pokrajinami. S tem je ustvarjeno v tej državi stanje neenakosti, ki je po vladi poslabšano še radi političnih in administrativnih metod, osnovanih na partizanstvu in korupciji. Kot viden znak hegemonije lahko služi tudi sestava deleg3-cije same, ki je pod predsedstvom dr. Voje Marinkovića odšla v Ženevo. V tej delegaciji so vsi trije člani in vsi funkcionarji Srbijanci, dočim imajo Hvrati in Slovenci le po enega namestnika, prečanski Srbi pa sploh niso niti zastopani. DKK smatra za svojo dolžnost, da protestira proti takemu nedostojnemu predstavništvu države pred Društvom narodov, ki škoduje njenemu moralnemu in po- litičnemu ugledu in kreditu. Pri tej priliki naglasa, da zunanja politika države ne more imeti uspehov in potrebne avtoritete, dokler obstoja v državi vladavina nasilja in neenakosti, dokler so v državi notranje trzavice in spori. To najbolj dokazuje najnovejši niz porazov v zunanji politiki, ki so se zlasti pojavili po krvoprelitju 20. junija odnosno po ratifikaciji nettunskih konvencij, na katere je bil v odgovor proglašen Ahmed beg Zogu za »kralja vseh Albancev,^ kar znači velik poraz beograjske zunanje politike v enem najobčutljivejših vprašani. Režim, ki je dovedel do neznosnih razmer v notranji politiki, ogroža položaj države v zunanji politiki. KDK smatra za svojo posebno dolžnost, da ugotovi to pred vsem svetom.« Kako se skušajo amputaši opravičevati Njihov predlog za amputacijo je bil baje samo preizkušnja za Radića in KDK. — Značilen molk voditeljev hegemonističnih strank« — Zagreb, 5. septembra. Informacije, ki so jih v ponedeljek objavile zagrebške »Novosti« o namerah in načrtih amputašev ,so izzvale v političnih krogih tem večjo pozornost, ker je notranje ministrstvo dalo zapleniti vse zagrebške liste, ki so o tem poročali. Kakor vselej, pa so smeli beograjski listi mirno objaviti celotno poročilo »Novosti«. Razumljivo je, da so razkritja »Novosti« vzbudila najrazličnejše komentarje. Značilno pa je, da se oni, ki se jih razkritja najbolj tičejo, t. j. politiki, ki so predlagali amputacijo, doslej še niso niti z besedico izjavili o tem in da niso niti skušali zanikati očitke, naperjene proti njim. Politiki raznih skupin so včeraj in danes posečali šefe vladnih strank, zlasti Ljubo Davidovića in zahtevali od njih pojasnil, koliko je resnice na razkritjih in obdolžitvah raznih prečanskih listov. Le najožje, najzanesljivejše svoje strankarske priatelje so šefi vladnih strank poučili o pravem stanju stvari, širšim krogom pa skušajo dokazovati, da so vse te informacije izmišljene in da gre le za manever KDK. Z ozirom na to postopanje hegemo-nistov objavljajo današnje »Novosti« nove informacije, ki so jih dobile od vplivnega političnega voditelja. Ta se je izjavil o amputaciji sledeče: »Šefi vladnih skupin so bili 7. julija, ko so predlagali amputacijo, pod vtisom dogodkov. Postopanje KDK. zlasti pa Stjepana Radića, ki je odklonil mandat za sestavo vlade in ni hotel sprejeti niti Ace Stanojeviča, o katerem je bilo znano, da se ni zavzemal za Vukičevičevo vlado in da ni sodeloval v Narod, skupščini, nadalje govor poslanca Predavca v Zagrebu in razpoloženje v prečanskih krajih — vse to so tolmačili kot trden sklep Kmečko-demokratske koalicije, odnosno Hrvatov, da nočejo več ostati v zajednici s Srbi. Pod vtisom tega pojmovanja so šefi vladnih strank zavzeli stališče da nima smisla, siliti Hrvate, da v takem psihološkem razpoloženju se nadalje ostanejo v skupni državi. Radić bi moral naslednjega dne odpotovati iz Beograda v Zagreb. Zato so šefi vladnih strank o priliki večernih konzultacij na dvoru sklenili, predlagati amputacijo v času, ko je Stjepan Radić še v Beogradu, da bi se videlo, kaj Hrvatje prav za prav hočejo, in bi šele potem svetovali kralju, kako naj se sestavi nova vlada. Ko je bilo to sklenjeno in dogovorjeno, je prišel v dvor Svetozar Pribičević, da v imenu Stjepana Radića poda svoje mišljenje. Po odhodu Svetozarja Pribičevića se je ugotovilo, da Stjepan Radić odnosno KDK nista niti mislila na to. da se Hrvatska odcepi od države. Šefi vladnih strank so sprejeli to vest z velikim zadovoljstvom, zlasti pa Aca Stanojević, in takrat je padla odločitev, da se se-stavi nevtralna vlada, ki bo izvedla volitve. Ta mandat je dobil general Ha-džić in stvar je bila s tem rešena. Šele v zadnjem času, nekega večera, je nastopil preokret, nakar je prišlo do vlade dr. Korošca. To je iznenadilo celo nekatere izmed udeležencev one konference na dvoru, ker je bilo znano, da so se Italijani zadovoljili z dobro voljo Beograda, da ratificira nettunske konvencije, in pristali na to, da se ratifikacija odgodi za poznejši čas, ko bodo razmere v notranjosti urejene. Končno je treba še naglasiti, da je prišlo do sestave Koroščeve vlade samo pod vplivom predsedstva demokratske stranke (t j. dr. Marinkovića in Ljube Davidovića). Novinarji so se danes obrnili na Ljubo Davidovića s prošnjo, naj jim poda kako izjavo o amputaški aferi. Davidović je to zahtevo odklonil in izjavil, da bo govoril o tem vprašanju na velikem demokratskem shodu, ki bo sklican prihodnji teden v Beogradu. Sedaj noče o tem še nič govoriti, ker hoče počakati na povratek zunanjega ministra dr. Marinkovića, da se z njim dogovori in pri njem informira o zu* nanjepolitični situaciji. Tudi ostali hegemonistični vodite? Iji, katere so novinarji naprosili za iz* jave o tem vprašanju, so bili v vidni zadregi in so previdno molčali. Med njimi je opažati veliko vznemirjenje in dolgotrajna posvetovanja, na kate* rih razpravljajo o tem, kako naj sedaj v javnosti opravičijo svoje stališče. Pokazalo se je namreč, da je ta politika amputacije tudi v Srbiji izzvala veliko ogorčenje, ker vidijo v tem rušenje države s strani onih, ki bi bili poklicani, da čuvajo njeno edinstvo m delajo na popolno izenačenje in du* hovno ujedinjenje. ••MllllllllilllllllllllM" „Edinost" ustavljena — Trst, 5. septembra. »Edinost« je z včerajšnjim dnem prenehala izhajati, ker je prefekt odtegnil odobrenje direktorju lista dr. Periču »Edinost« je bila zadnje dni ponovno zaplenjena in včeraj drugič posvar-jena, kar je vzel prefekt za povod za popolno ustavitev lista. To je očividno odgovor na ponižno ratifikacijo nettunskih konvencij s strani kleroradikalskega režima pod dr. Korošcem. Med tržaškimi Slovenci in Hrvati je vzbudila prepoved obupno jezo. Žalost je tem večja, ker naši rojaki ne dobijo iz Beograda niti najmanjše moralne podpore. Krasin nadaljuje z iskanjem Amundsena Milan, 5. sept. »Corriere« poroča s krova »Krasina«, da je ruski ledolomilec v nedeljo opoldne prispel v Kingsbav ter že včeraj odplul proti severu. Letala Cuhnov-skega niso vzeli na krov, temveč bo sledilo ledolomilcu do prve prihodnje postojanke. Moskva, 5. septembra. Pomožni odbor za rešitev >Italiec je prejel iz Norveške z ledolomilca »Krasina« dnevnik udeležencev ekspedicije veliko število fotografskih posnetkov in dajši film. Istočasno je prejel odbor poročila voditeljev ekspedicije; odbor bo ta dragoceni materijal, ki ima mednarodni pomen, objavil. Fotojjraske posnetke »Krasina« bo razmnoževala samo rvrdka »Press - Cliche«. Film, ki je bil posnet z letala Čirhnovskega, bo izdelal v teku enega meseca »Sowkino«. Demisija celokupne bolgarske vlade Izredno resna in težka kriza — Odločilen spopad med make-donstvujuščimi in njihovimi nasprotniki. — Društvo narodov Bolgariji ne dovoli posojila, dokler ne uredi svojih notranjih razmer — Beograd, 5. septembra. Po vesteh iz Sofije je ministrski predsednik Ljapčev predal kralju demisijo celokupne vlade. Krizo vlade sta izzvala zunanji minister Bu-rov in predsednik Sobranja Cankov, ki sla ultimativno zahtevala, naj ministrski predsednik izvede rekonstrukcijo svojega kabineta na ta način, da izloči iz vlade sedanjega vojnega ministra Vlokova, ki je kompromitiran po svojih zvezah z makedonstvu-juščimi. — Sofija, 5. septembra. Bolgarska vlada je v težki krizi, iz katere za enkrat še ni videli izhoda. Ultimativna zahteva zunanjega ministra in predsednika Sobranja, da mora odstopiti vojni minister, je naletela na odpor ne samo pri ministrskemu predsedniku Ljapoevu, marveč tudi pri kralju, ki se je izjavil odločno proti temu. Burov in Cankov pa sta vztrajala pri svoji zahtevi in grozila z demisijo, če ministrski predsednik ne ugodi njuni zahtevi. Zunanji jniai-ster je obenem obvestil ministrskega predsednika, da tako dolgo, dokler bo Vlkov Potrjen zapor obeh Račićevih sokrivcev — Beograd, 5. septembra. Prvostopno sodišče v Beogradu je danes potrdilo preiskovalni zapor, ki ga je odredil preiskovalni sodnik nad demokratskim poslancem Dragutinom Jovanovićem-Luno ter odklonilo priziv njegovih zagovornikov. Glede Tome Popovića odločitev še ni padla. Ker rja so obdolžilve proti njemu še mnogo težje, ni dvoma, da bo potrjen tudi njegov preiskovalni zapor. V hegemonističnih krogih je izzvala ta vest veliko razburjenje. Do zadnjega so upali, da sodišče preiskovalnega zapora ne bo potrdilo. Z gotovih strani se je baje celo skušalo vplivati na sodnike, vendar pa brez uspeha. Vladni krogi izjavljajo, da o nameri preiskovalnega sodnika niso bili obveščeni in da jih je aretacija obeh poslancev prav tako presenetila kakor vso ostalo beograjsko javnost. Jugoslavija še ni priznala albanskega kralja — Beograd, 5. septembra. Naš tiranski poslanik Mihajlović je danes ponovno pose-til zastopnika zunanjega ministra dr. Su-menkovića ter imel ž njim dolgotrajne konference. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih ,se poslanik Mihajlović ne vrne več na svoje mesto v Tirano. Vlada zastopa mnenje, da je bil akreditiran samo pri predsedniku albanske republike. Kar pa sedaj ni več niti republike, niti predsednika, a pri novem albanskem kralju, ki ga vlada še ni priznala, ni akreditiran, smatrajo v vladnih krogih, da smo za enkrat brez diplomatskih odnošajev z Albanijo. Provizorno vodi posle naš odpravnik poslov v Tirani, ki pa se prav tako omejuje le na varstvo naših interesov in na najnujneše zadeve. O ponovnem akreditiranju našega poslanika v Tirai bo vlada sklepala šele po povratku zunanjega ministra iz Ženeve. Akreditiranje bi pomenilo obenem priznanje kraljevine in kralja v Albaniji, čemur pa se hoče naša vlada izogniti, dokler zapadne velesile ne zavzamejo svojega definitivnega stališča. Albanska veličanstva — Rim. 5. septembra. Italijansko časopisje se obširno bavi s spremembo režima v Albaniji. Po novi reformi je kralj najvišji glavar države. Zogu 1. je vrhovni poveljnik vseh čet na kopnem, na morju in v zraku. Albanski kralj ne odgovarja nikomur, temveč nosi vso odgovornost ministrski svet. Kralj imenuje ministrskega predseduika. Kralj nosi naziv »veličanstvo«, prestolonaslednik pa naziv albanskega princa. Kraljeva mati je >visokost«, kraljica pa >veličan-stvoc Brati in sinovi so princi, sestre in hčere pa princese; vsem gre titulatura >vi-sokostc. minister, ne gre v Ženevo. To pa je za Bolgarijo tem usodnejše, ker je na dnevnem redu Društva narodov tudi vprašanje bolgarskega posojila, ki je Bolgariji nujno potrebno. Odsotnost bolgarskega zunanjega ministra, notranji spori v Bolgariji in zadnja demarša Francije in Anglije v Sofiji pa ne dajejo mnogo nade, da bi velesile posojilo odobrile. Zato so se zadnje dni vršila posvetovanja in pogajanja na vse strani. Ljapčev je končno pristal na zahtevano rekonstrukcijo vlade, toda s pogojem, da se izvrši šele pozneje. Zunanji minister pa je odklonil tudi ta kompromisni predlog. Zato se je končno ministrski predsednik odločil, da poda demisijo celokupne vlade. Kdaj bo ostavka predana, še ni znano. — Ženeva, 5. septembra. Komisija Društva narodov, ki je razpravljala o bolgarskem posojilu, je sklenila, da Bolgariji tako dolgo ne odobri posojila, dokler ne zadosti demarši Francije in Anglije, ne razpusti makedonskega revolucionarnega odbora in ne da zadostnih garancij za mir na Balkanu, Sklicanje prvega skupščinskega odbora Beograd, 5. septembra. Za dne 12. t. m. je sklicana seja skupščinskega odbora za dalmatinski agrarni zakon. To je prvi odbor, ki se bo sestal med parlamentarnimi počitnicami. Zdi pa se, da hoče vlada s tem le demonstrirati svojo voljo, da nadaljuje s sedanjo Narodno skupščino ter da tako na zunaj pokaže, da je vlada trdna ... Nevarna epidemija na grški ladji — Bukarešta, 5. septembra. Kakor poročajo iz Braile, so na grškem parniku »De-co« oboleli štirje mornarji na tropični mrzlici, ki je znana kot nevarna kužna bolezen. Bolnike so prepeljali v bolnico, parnik pa zasidrali sredi Dunava. Prebivalstva v mestu se je polastila skrb, da bi se epidemija ne razširila tudi po Rumuniji. Česa je obtožen Rossi — Rim, 5. septembra. Bivši tiskovni sef ministrskega predsednka Cesare Rossi, ki je bil kakor znano pred nekaj dnevi aretiran v Carnpionu, se bo moral zagovarjati pred izrednim tribunalom radi razširjenja napačnih vesti, ki so Škodovale kreditu in prestižu Italije. Za take prestopke je dolo* cena ječa od 5 do 15 let. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam O—22.8175, Berlin 13.5525 — 13.5825 (13.5675), Bruselj 0— 7.9127, Budimpešta 9.905 — 9.935 (9.92), Curin 1094.1 — 1091.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0052 — 8.0352 (8-0202), London 0—276.16, Newyork 56.805 — 57,005 (56.905), Pariz 221.27 — 223.27 (222.27). Praga 168.27 — 169.07 (168.67), Trst 296.78 — 298.78 (297.78). Efekti: Celjska 158—0, Ljublj. kred. 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—110, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeno je bilo 5 vagonov, in sicer 2 vag. frizov in 3 vagoni drv. Povpraševanje je za hrasotove frize po dimenzijah kupca, fco vag. nakl. post. za 3 m3 po 800—100, za trame, fco vag. nakl. post. po 230—250 in za hrastova drva, fco vag. nakl. post. po 15.5—16.5. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 802.02, Berlin 13.5675, London 276.16, Milan 297.80, Newyork 56.905, Pariz 222.22, Praga 168.67, Curih 10.956. Efekti: Vojna škoda 437. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Berlin 123.75, New-vork 519.25, London 25.19875, Panz 20.28, Milan 27.18, Praga 15.39, Dunaj 73.18. Pozor igralci tem ko u državne razredne loterije! Še mnogo je nevnovčenih srečk, ki so bile izžrebane. Pošljite nam takoj izžrebane srečke, da Vam izplačamo dobitke. Pravico do izžrebanih dobitkov imate samo še do 10. septembra. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19 Stran 2. •SCOVENSK1 N A R O D» dne 5. septembra 1928. Stev 203. Hrvatski duhovnik proti bratskim klerikalcem Župnik Rapljenovič o voditelju hrvatskih klerikalcev dr. Šim-raku. — Kako je dr. Šimrak služil Svetozarjn Pribičeviću. — Nepristranska sodba o «Ristovi£evi mafiji dr. Korošca*! Župnik Janko Rapljenovič iz Mrzopolja na Hrvatskem objavlja v »Narodnem va» hice obsežen odgovor na napade, a katerimi ga je počastilo hrvatsko klerikalno glasilo »Narodna Politika«. Župnik Rapljenovič odgovarja v prvi vrsti voditelju hrvatskih klerikalcev dr. Janku Šimraku in piše o »njegovi prošlosti in njegovi režimski se* danjosti«. Članek je tudi v načelnem po* gledu me roda j en in zasluži, da ž njim se* znanimo tudi našo javnost, da bo vedela, kako so klerikalci enaki pri nas doma, ka* kor na Hrvatskem. Dr. Šimrak je namreč v svojem listu napadel sedem katoliških duhovnikov, med temi tudi prečastitega kanonika Koreniča, ki se je, kakor znano, javno izjavil za politiko sodelovanja krvaiskega klera s hrvatskim katoliškim ljudstvom in s tem tudi s KDK. Župnik Rapljenovič uvodoma zavrača razne neslanosti teh napadov, zlasti pa Šimrakove trditve, da so si napadeni du* hovniki izbrali za svojega verskega pogla* varja (!) Svetozarja Pribičeviča itd. Potem pa nadaljuje hudomušno: »Naj se mi sedaj raztolmači, kako m o* re tak strokovnjak, javni delavec in poli* tik še priti v zadrego zaradi učinkovitih in poraznih orargum en tov *. Svetozarja Pribiče* vica- je postavil za verskega poglavarja za* to, da bi ga očrnil pred našimi sobrati, na drugi strani pa zato, da bi ga onemogočil med pravoslavnim duhovni št vom. Edino, kar moti »resnicoljubnost« tega politika, je to, da je javnosti zamolčal svojo prošlost, da pa si je drznil govoriti in pisati o pro? šlosti kanonika Koreniča in nas drugih. TJ asa javnost pa se ni pozabila, da je bil dr. Šimrak nekoč vnet pristaš Svetozarja Pribičeviča in pogosto grdo črnil svoje dus hovniške tovariše pred njim (dr. Pazmana, dr. Marchettija in druge). Vprašam jav* nost, ali je mogoče kaj sličnega govoriti O prečastitem g. Koreniču? Še nekaj: Sve* tozar Pribičevič je zdaj sredi političnega ognja in bi lahko svojega nekdanjega kli* jenta z eno samo besedo potolkel in dis* kvalificiral. On pa gre mirno preko tega. Z impozantnim in širokogrudnim molkom prehaja preko takih »strokovnih« polemik dr. Šimraka. Nam se zdi, da ni niti kato* liško, še manj pa se to spodobi katoliške* mu duhovniku, ako poskuša dr. Šimrerk zadeti svojega nekdanjega gospodarja in pokrovitelja. Ali je mar pozabljeno, da je baš dr. Šimrak prejemal velike milosti od Svetozarja Pribičevića? In taki ljudje se še vsiljujejo katoliški cerkvi in katoliški javnosti kot razsodniki v verskocerkvenih vprašanjih! Podtikanja, blatenja in žalitve od strani dr. Simraka ne morejo škodovati svetlemu licu in velikemu svečeniškemu ugledu pre> častitega g. Koreniča. Se manj pa g. Sve* tozarjn Pribičeviću. Kajti od vseh potez njegovega čistega in velikega značaja je najsvetlejša ta, da zna prezirati robske, su* ženjske, prodane duše, ki pišejo, mislijo, čutijo in dihajo le po naročilu in za nagras do... kakor pač naroča slučajni gospodar. Centralizem in strahovite mizerije na upravnem, kulturnem in verskem področju nista kriva ne prečastiti g. Korenič, ne Svetozar Pribičevič, temveč naš cerkveni sistem, ki favorizira take vrste ljudi, kot je dr. Šimrak. Tako je bilo L 1918., ki se ga g. Šimrak pač dobro spominja. Tako je tu* di I. 1928, ko je takim ljudem dovoljeno, da se pred vso hrvatsko javnostjo bahajo in lahko branijo roko v roki z Rističevo mafijo dr. Korošca in njegov krvavi in ne s moralni sistem, poveličujoč pri tem z res klamno apoteozo najnesramnejši zločin, ki ga pomni svetovna zgodovina. Vse to se dogaja pod zaščito katoliških idealov, pod varstvom cerkvenega ugleda, kajti z redko izjemo še nihče od merodajnih činiteljev ni teh ljudi obsodil. S tem je katoliška cer* kev spravljena v smrtonosen in nenaraven spopad — kot nikoli v preteklosti — z živ* ljenjem in obstankom hrvatskega naroda. Od vseh ran je ta najgloblja in najnevar* nejša. Ta izvajanja ne potrebujejo posebnega komentarja. Hrvatski katoliški duhovnik je zadel v živo. Hrvatski klerikalci imajo za voditelja moža, ki je svoj čas proslavljal Svetozarja Pribičeviča in ga koval v de* veta nebesa. Danes je glavni pobornik beo* grajskega centralizma in branitelj suženj* ske vloge hrvatskega naroda pred cincar* skim Beogradom. Dr. Šimrak se lahko v svojem početju mirno sklicuje na sloven* ske klerikalce. Tudi ti so izdali slovensko katoliško ljudstvo beograjski cincarski čar* šiji za skledo leče. Kaj skupnost katoliških narodov, kaj vzajemnost slovenskega kato* liškega in hrvatskega katoliškega ljudstva, kadar gre za preimenitno čast ^največjega Slovenca*, kadar gre za to, da postane naš prečastiti dr. Korošec ministrski predsed* nik! Pisane zgodbe iz naših krajev Svetoslav Petrovič v domovini,— Tragedija gledališke igralke. — Nevarna ciganska tolpa« — Tajinstven umor. — Atentat Z ocetno kislino. Naši listi so že pred tednom poro« čali, da pride znani filmski umetnik Svetislav Petrovič, rodom Srb, v svojo domovino na daljši oddih. Predvčeraj* šnjim je Petrovič dospel z vlakom v Subotico, kjer je ostal nekaj ur. Mnogi njegovi oboževalci niso vedeli, da je že v Subotici. Iz Subotice je filmski umet* nik odpotoval v svojem avtu v Novi Sad k svojim roditeljem. Petrovič je prišel v Subotico popoldne v sprem* stvu svoje sestre in hčerke. Na kolo* dvoru se je prijavil carinskim oblastem. Med tem so ga obkolili novi* narji, katerim je izjavil, da je odpoto* val iz Niče že preteklo sredo. Med potjo se je le malo ustavljal in je po* toval zelo dobro v. svojem avtu. Ko je potoval prepo Madžarske, ga ni nihče spoznal. Neopazen je ostal tudi v Bu* dimpešti. Pri roditeljeh v Novem Sa* du namerava ostati osem dni. Potem se vrne v Francijo, kjer bo igral glavno vlogo v velikem srancoskem filmu. Sre* čen je in zadovoljen, da mu je bilo mogoče posetiti roditelje in se vrniti po dolgem času zopet v domovino. Do sobote ostane v Novem Sadu, potem se pa odpelje v Beograd. Od našega kralja je dobil vabilo, naj se prijavi v avdijenco, ko pride v Beograd. V Beo* gradu ostane Petrovič nekaj dni kot gost tamošnjega žokej*kluba, čigar taj* riika pozna še iz Francije. Petrovič je dejal, da je pred tednom končal svoj Zadnji film, v katerem iga nedvomno svojo najboljšo vlogo. Ta film se ime* nuje »Trije mučeniki« in ga predvaja* jo sedaj z velikim uspehom na Angle* škem. Igrali ga bodo pa tudi v Jugo* slaviji. Umetnik se sedaj pogaja z Ufa* družbo glede glavnih vlog v treh fils mih.. Neka nemški filmska družba mu je ponudila glavno vlogo v velikem fil* mu »Atila«, ki bo menda še prekašal veliki nemški film Ben Hur. Po dveur* ni vožnji je Petrovič dospel v Novi Sad, kjer ga je sprejel njegov brat Bo* goljub. Ga. Černajeva, umetnikova do* ora stara znanka, mu je poklonila lep šopek. Ves večer je umetnik prebil v krogu svoje družine. Naslednji dan je •hišo oblegala ogromna množica njego* vih prijateljev in prijateljic in obože* vateljic. Petrovič je moral deliti svoje avtograme. V kinu so predvajali njemu na čast film »Alahov vrt«, kateremu je prisostvoval tudi on. ★ V ponedeljek je vzbudil v Splitu splošno pozornost samomorilni poskus dramske gledališke igralke v Splitu Blaženke Kotalimć, ki je znana najboljša igralka splitske drame. Dopoldne je prišla domov preje nego običajno in ni zapustila svoje sobe do treh. To se ie zdelo sumljivo njeni gospodinji. Za. to je začela trkati na njena vrata. Ker ni nihče odprl, je vdrla v sobo in našla igralko ležečo na postelji. V sobi je di* šalo po plinu. Gospodinja je takoj od* prla vsa okna in vrata in poklicala po* licijo, ki je kmalu prišla z zdravnikom. Zdravnik je takoj preiskal igralko in ugotovil, da je še pri življenju. Ne* srecnico so odpeljali v bolnico in jo z umetnim dihanjem in masažo spravili k zavesti. Igralka je izjavila, da si je hotela končati življenje radi nesrečne ljubezni. Že del j časa je ljubila nekega novinarja. Čigar imena pa ni hotela iz* dati. Ta se ji je pa zadnje čase vedno bolj odtujeval in ker brez njega ni mogla živeti, je hotela izvršiti samo* mor. Pred samomorom s plinom se je oblekla v belo obleko in se lepo poče* sala. Njena gospodinja jo je pa rešila, za kar je igralki neskončno žal, kakor je sama izjavila. Zdravniki upajo, da bo samomorilka ostala pri življenju. ★ Iz Beokereka poročajo, da so tam pred dnevi aretirali člane nevarne ciganske tolpe. Policija je cigane zaslišala in tako so pojasnjeni razni zločini, ki so se dogajali zadnje Čase v Beč-kereku in okolici. Ciganska tolpa, ki jo je vodil cigan Štefan Radu, je izvršila nad sto vlomov in tatvin. Preiskava in zasliševanje ciganov bo trajalo več tednov. Med aretiranimi je tudi sin zjia-nega bandita Barba Laja, ki je nedavno pobegnil in ima več umorov na vesti. Sin je policiji priznal, da se njegov oče ne piše Barbo Laji, temveč Peter Stan. Preiskovalni sodnik se je naf>otil v Torak, da bi tam zaslišal cigane, ki stalno prebivajo v tem kraju. Ko se je prebližal taborišču sta hotela dva cigana pobegniti. Stražniki so ju pa kmalu dohiteli. Pri zasliševanju je eden priznal, da je umoril nekega drugega cigana. Pred dnevi je ta cigan prerezal svojemu tovarišu v prepiru vrat z brit-^ ijc Stražniki so merilca takoj aretirali. Tolpa, ki sta jo vodila Stan in Radu, je vlomila v mnogih krajih v Beč-kereku in okolici in odnesla gotovine za 50.000 Din. Ta ciganska tolpa je tudi umorila pred mesecem seljaka Pavla Lenharta. Največji plen je dobila pri vlomu v hišo Iv. Jancerja v Boki. Cigani so kradli tudi v Banatski Topoli in bližnjih vaseh. Nedavno so našli na savski obali blizu Čukarice truplo umorjenega mladeniča, Čigar identitete še do danes niso dognali. Pred dnevi pa je policija vračarskega sreza našla truplo drugega mladeniča, za katerega se tudi ne more ugotoviti, kdo da je, Truplo mladeniča, ki je bil najbrž umorjen in oropan, je ležalo blizu Avale. Neki seljak je šel na polje ob poti na Avalo. Pot ga je vodila preko posestva Aćimovića iz Belega potoka pri Avali. Seljakovo pozornost je vzbudil plav plašč, ki je bil deloma pokrit s koruzo. Stopil je bliže in privzdignil plašč. Pod njim jc ležalo truplo mladeniča, starega okrog 20 let. Mladenič je bil ves obli t s krvjo in mrtev. Na glavi je imel več smrtnih ran. Seljak je takoj poklical Ačimoviča in orožnike, ki so obvestili srezko poglavarstvo. Komisija je ugotovila, da je mladeniča nekdo ubil. V tej smeri je policija tudi začela preiskavo. Orožnik je našel na Avali debel kol, na katerem so bili krvavi madeži. V bližini kola je bilo več krvavih madežev in dve luži krvi. Zato se domneva, da je bil mladenič umorjen na Avali. Vendar je čudno, da ni bilo krvavega sledu od Avale do kraja, kjer je seljak našel mladeniča v koruzi. Koruza okoli trupla je bila vsa pohojena. Truplo je bilo v jami dobro skrito in pokrito s plavim plaščem in koruzo. Zločinci so bili zelo pretkani in so zabrisali vsako sled. Umorjenega mladeniča so sezuli in čevlje skrili v grmu. Upravičena je tudi domneva, da je mladenič sam šel v koruzo in so ga tam zločinci napadli ter umorili. Pri umorjenem mladeniču niso našli nobene legitimacije tako, da je nemogoče ugotoviti njegovo identiteto. V žepu so našli samo ogledalo, no-žič, dva svinčnika, nekaj drobiža, na katerem je bilo napisano z latinico ime Marko in s cirilico ime Peter. Truplo so odpeljali v prosekturo državne bolnice v Beogradu. ★ Iz Osijeka poročajo o zadnjem dejanju rodbinske tragedije, ki se je odigrala tam v ponedeljek. 28-letni Ivan Horvat je živel že dolgo ločen od svoje žene, ki je med tem dobila službo v neki trgovini in se ni hotela več vrniti k možu. V ponedeljek je žena povabila moža na razgovor in dejala da bi se rada spravila z njim. Mož je res obiskal ženo na njenem stanovanju nič hudega sluteč in ko je stopil v sobo mu je žena zlila večjo količino ocetne kisline v obraz. Mož bo najbrž izgubil desno oko. 2eno je policija takoj aretirala. Pri zasliševanju je izjavila, da je njen mož velik pijanec in se ga je hotela znebiti, da bi je ne nadlegoval. Bojevito ženo je policija izročila sodišču. Kranjska tombola Ponedeljek zvečer. V ulici za cerkvijo je zavriskal zakasnel kmečki fant, na trgu odvažajo zadnji kramarji svoje stojnice, Šen-čurjan Janes se jezi nad paglavcem, ki mu je zlomil drog, drugi se smejejo in odhajajo glasno k rami jaje domov. Izpod »vel-ba> zadoni harmonika; družba kmečkih veseljakov prikoraka iz tesne ulice in odhiti po trgu. Sredi trga stoji vabljiva lesena hišica, popolnoma nova z visokimi izložbenimi oknu pred katero veseljaki obstanejo in zastreme v zelene luci, ki sijejo iz nje* Ta hišica je paviljon, v katerem so izstavljeni dobitki kranjske tombole, ki se bo vršila 16. tm. popoldne ob 15. na trgu v Kranju, za slučaj slabega vremena pa teden kasneje. Ta tombola je nekaj posebnega, saj stane samo njena oprema in drugi izdatki hrez daril nad 20.000 Din. Darila so zelo lepa, nad 300 dobitkov so darovali različni trgovci in tovarnarji ter drugi meščani in okoličani, ki poznajo izvanredno požrtvovalnost kranjske požarne brambe, katera bo tombolo priredila pod naČelstvom vedno agilnega in podjetnega načelnika g. Rice Maverja. V razstavnem paviljonu na trgu sta razstav Ijeni 2 kompletni spalnici: ena iz trdega lesa, radio aparat, sod olja, moško kolo, zaboj sladkorja, moka, žito, usnje ter polno raznih drugih lepih dobitkov. Srečka stane samo 3 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za gasilne potrebščine in je torej prireditev Človekoljubnega namena, se je bo pač vsakdo bližnjih in daljnih okoličanov, ne samo domaČih gostov udeležil. Vnebovpijoča krivica Pod tem naslovom prriobčuje »Vjesnik trafikantov«, ki izhaja v Zagrebu, naslednjo davčno Storijo: Naš član g. Petar Gjukuč je imel v Stanju leta 1936 in 1927 v zakupu vel*prodajo tobaka. Po vsem svetoi je navada, da lahko vsak s svojim detlom nefca-j zasluži, naš g. Gjukič je bfl pa tako srečen, da sa je država milostno obdarila s posebno naklonjenostjo en mu dovolila, da Je plačal več davka, nego Je znašal njegov zaslužek. Natfboljša dokaz je naslednje potrdilo občinskega poeteivarstva v Shaniu z dne 7. 7. 1928: Redno potirdilo, s katerim se potrjuje, da je Petar Gtakiič, trafžkanit na področju tega poglavarstva, bil za veleprodajo tobaka 1. 1926 in 1927 obdavčen s pridobnino III. raar. z naslednjimi davki: 1. Pridobnana III. razT. 5.813.60 Din 2. 35% dohod, doklada 2.034.76 » 3. 60% vojna doklada 3.488.16 • 4. iavattdska davek 5.700.— * 5. 30% izredna dokflaida 3.400.— » 6. komorska d oklada 2.850.— » 7. 200% Občinske dokl*de 11.627.— » 8. 10% cerkvena davščin* 581.3« > 9. 10% epia/rh. doklada 581.36 • Skupno 36.077.39 D m Imel sem L 1926 in 1927 v zakupu tobak v srezu Slunj. Bav.il sem se k s prodajo tobaka. V teh dveh letih sem prodal za 3 milijone Din tobaka. Imel sem pa pri tem 5% bruto dobička. Tobak sem prevažali na vozovih iz Karlovca v Slunj, to je 58 km, in plačal: za prevoz tobaka 35.000 Din za stanarino 20.000 » za zabole 10.000 » za obresti 40.000 » za pokvarjeni tobak in d-terence 4.000 > «-j>rdiart«u\ji» pokrali 25.000 » za davek 36.000 » za manjše izdatke, sluZmčad. razsvetljava 1M. 6.000 » 5% zaslužek Skupno 176.000 » 150.000 » izguba znaša 26.000 Din. Kje pa je moj zaslužek v dveh I*ah? Kot navaden monopolski delavec bi zaslužil v dveh leteh vsaj 24.000 Din. V naši držaivj so zakupci, ki so nioli v dveh letih do 40 milijonov prometa v enem samem srezu. pa jih nihče ni vprašal za davke. Imamo zakupce, ki so imela desetine srezov v zakupu in izbili ogromne zaslužke. V Srbiji so zakupci s 30 do 40 srezi, ki so jih kasneje oddaja'.- v podzakup in povprečno pri vsakem podzakupu zaslužili ktno po 400.000 Din, pa niso plačali niči vinarja davka. Da, toda oni so držarvijani prvega reda, jaz pa prečon tretjega reda. Vprašam gospode drža/vndk*, ali j« to pravica? Kje je na svetu Se taka država s sličnaroi krivicama? Gospodje v ministrstvu financ, aLi obdavčite vse enako, ah pa ukinite ta davek. Pred zakonom bi morali bita vsi enaki! Petar Gjulrfć, v državi največji Obdatvčenec tobačnega davka, plača 5000 Din onemu, ki najde njemu enakega obdavčenca v naši državi. G. Ogrin in SLS pa pridiguje slovenski javnosti, da smo izenačeni s Srbijanci in da se je pri nas davčni vijak omitil ... Ljubljana v jeseni Letos ima naš velesejem z vremenom srečo. Otvoritev jesenske razstave je bila sicr v znamenju deževnega vremena, toda nebo se je požrtvovalnih organizatorjev usmililo In jdm naklonilo lepo vreme, ki traja že tretji dan in se do konca razstave najbrž ne bo poslabšalo. Lepo vreme vpliva na poset razstave, ki je prav zadovoljiv. Samo veselični prostor je nekoiiko prikrajšan, ker je zvečer tako hladno, da ljudje ne morejo sedeti zunaj. Zato je pa tem večji naval na tobogan, vrtiljak in orjaško kolo. Ljubljančani in Ljubljančanke se kar pulijo za sedeže na vrtiljaku in za nevarno romanje po toboganu. Tistega platna, ki se tako hitro premika in ki je že marsikoga obrnil z nogami navzgor, mnogi ne bodo zlepa pozabili. Smeha na račun drugih je pred toboganom vsak večer dovolj. Včeraj, zlasti pa danes je jesenska razstava v znamenju poseta zunanjih gostov, zlasti naših kmetovalcev, ki kažejo hvalevredno zanimanje in razumevanje za krasno jubilejno razstavo Kmetijske družbe. Danes je bilo že dopoldne na sejmišču mnogo kmetovalcev, ki so ogledovali neštete zanimivosti kmetijske razstave in povpraševali po poljedelskih strojih. Dopoldne je posetil razstavo dvorni maršalat z dvornim maršalom in majorjem Pogačnikom na cehi. Ob izredno lepem jesenskem vremenu bo sejmišče popoldne nedvomno še bolj oživelo in tako lahko že zdaj rečemo, da je jesenski prireditvi našega velesejma uspeh že zasiguran. Mlekarska razstava Udeležba sirarn in mlekarn na letošnji kmetijski razstavi je precejšnja, kar je dokaz vedno večjega zanimanja od strani naših mlekarskih organizacij. Tudi kakovost sira in masla je letos pri posameznih mlekarnah nekoliko boljša, v splošnem pa je treba poudarjati, da so sirarne poslale na razstavo premalo blaga. Zato ie splošna kvalifikacija ravno z ozirom na nedozore-lost sira slabša nego je bila lani. Priporočati je sirarnam, da si prihodnje leto za tako razstavo prihranijo večie število stare jšga, dobro zorenega sira, da bo latoko ocenjevalna komisija dognala zboljšanje našega, v splošnem zelo dobrega izdelka. Ocena sira je izpadla v splošnem tako, da spada med prvovrstno blago sir iz Logatca, potem Blok pri Cerknici od Osrednjih mlekarn in od Mlekarske družbe v Češnji-ci Ocenitev podrobnosti se objavi pozneje. Glede masla je omeniti, da je prvo darilo odnesla Osrednja mlekarna, da imamo pa tudi med drugimi mlekarnami izvrstno blago, ki se lahko kosa z najboljšim čajnim maslom danske vrste. V kineškem baru >V kitajskem baru fletno bio, a v Odeo-pu še bolj . . .c, tako so jo lani žingali Ljubljančani, ki so se zabavali z debeluško Ro-ziko v kineškem paviljonu, pili izvrstno kapljico, ki so jo točili Grošljeva mama in imeli vobče velik spas. Toda tudi letos v kineškem baru ne manjka zabave. Veseli parčki že sučejo in brusijo pete ob zvokih izvrstnega orkestra, od danes dalje pa nudi bar zopet atrakcije. Goste bo razveseljevala dama, ki jo je narava obdarila z lepo in košato brado. Je to živa Adrijene, katero so krstili za Tarzanovo ženo. Poleg tega nastopa sloviti indijski fakir El Rauna, ki požira ogenj tako, kakor Zalaznikove torte, v turških hlačah pa zapleše lepa plesalka Fatma, tipična orijentalska krasotica. To bo fletno dnes in jutri in vse dni v kineškem baru! Eskotični gostje pa nastopijo po 1. uri zjutraj tudi v Odeonu. Kdor želi Adrijeno pocukati za brado, naj se danes oglasi v kineškem baru! Sport Naši motociklisti na Koroškem Na povabilo avstrijskega Tourmig-Kitiba Ko-roSke Je priredil agataa Motoklirb «L$ubjema» celodnevni telet na Koroško in sicer brez trip-a. za državno reprezentanco nominirani igralki Tomljenovič in Flick, ne moreta nastopiti. Prva je težje blesirana, druga pa trenotno ni več verificirana igralka Jhs-a. Z odpovedjo teh dveh naših najpopularnejših in najbolj ru-tiniranih igralk, ki sta tako pogosto z velikimi uspehi reprezentirali našo državo v težkih mednarodnih borbah, je naša reprezentančna družina močno handicipirana. Odsotnost obeh bo le težko nadomestiti. mca Koledar. Danes: Sreda, 5. 6eptembra 1928; katoličani: Lovrenc; pravoslavni: 23. avgusta: Današnje prireditve. Drama: >Fanny, tete strici«. Kino Matica: »Ti si moj očkar. Kino Ideal; >Vstajenje«. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Dežurno lekarne. Danes: Bohinc, Rimska cesta, Levstek, Resljeva cesta. Repertoar med velesejmom Četrtek, 6. septembra ob 20. uri: Cairobna pi&čal. Petek, 7. sept. ob 20. urd: Herman Celjski. Sobota, 8. sept. ob 15. uri: Cardaška kneginja. ob 20. uri: Župan stilmondski. Nedelja 9. sept. ob 15. uri: Dobri vo}aik S»ve}k. Ob 20. uri: Poljska kra. čarobna piščal, ki jo izivaja na&a opera pod taktirko g. PoBiča v četrtek 6. t, m.. Je res mojstersko dek> velikega skladatal(ja. Na to predstaivo opozarjajno zlasti t>udi izveniljubljain-sko občinstvo, ki se ob priliki velesejma mudi v našem mestu. V petek, 7. t. m. igra drama Hermana Cel-jskega, izvirno slovensko dramo A. Novačana, kii je vzbudila v vsej slovenska javnosti splošno zaniimaiaje. Obe predstaivu se vršita v dramskem gledailišču. Cene običajne. Ova velika sejma Slovenci imamo svoj veliki sejem in Hrvati ga imajo takisto. Mi smo po* nosni nanj in ga hodimo vsako leto gledat, Hrvatom se je pa njihov za* meril. Lani so bili ponosni nanj in na ^pokusno oranje» po njem, letos so pa neznansko hudi sami nase, da so razstavili samo biks, krtače, zobotreb* ce, igle, bučke, knofe in drugo tako ro* bo, ki da na ves glas kriči o poman j* kan ju inicijaiivnosti in organizatorične sposobnosti. Zagrebški veliki sejem gre rakovo pot, tako pravijo Hrvati sami. Pravijo pa tudi, naj bi se šel rav* natelj njihove revije biksa in zobo* trebcev učit v Ljubljano, kako je tre* ba organizirati velike sejme Naš veliki sejem so bratje Hrvati pohvalili in mi jim moramo biti hva* ležni. Spoznanje je prvi korak k po* boljšanju. Če se pridejo Zagrebčani v Ljubljano učit, kaj lahko spreten rav* natelj velikega sejma stori z organiza* cijo in propagando jih sprejmemo z odprtimi rokami in naš gospod ravna* tel j jim bodo dali prosto hojo po vseh paviljonih, samo tobogana se bodo morali ogibati, da jih ne vrže na hrbet. ENOSTAVEN IZHOD. — Gospod šef, ali bi ne mogel za* vzeti mesta vašega pokojnega družab* nika? — Lahko, zakaj pa ne! Kar pome* nite se z grobarjem, morda vam ustre* že. Jaka, ki ga rad čuka, prihiti v po» pisovalni urad: — Dobro jutro, gospoda! Prihajam z veselo novico. Žena mi je rodila dvojčke. Uradnik: Dobro, toda zakaj pravi* te «gospoda«, ko sem pa sam tu? — Grom in strela! Hitro moram domov pogledat, če se mi ni rodil sa* mo en sinček. Stev. /03 •SLOVANSKI NAROD* dne 5. septembra 1928. Strto 3l Kalvarija Matičičeva bojna igra se vprizori dne 8. in 9. sept. vsakokrat ob 8. uri zvečer na Kodeljevem na prostem. Predprodaja vstopnic pri tvrdki «Orijent», Dunajska cesta 14. iinevne vesti. — Kongres narodnega delavstva. Kokor smo že poročali priredi Nar. 6trok. zveza v proslavo 201etnice obstoja nar. strok, organizacije narodnega delavstva kongres narodnega delavstva, ki se bo vršil to nedeljo ob 9. dopoldne v dvorani na Taboru. Na ta kongres dospejo delegacije iz Češkoslovaške, Nemčije, Srbije in Hrvatske ter vseh krajev Slovenije. Iz Nemčije pridejo west-falski Slovenci, včlanjeni v Zvezi jugoslovanskih delavskih in podpornih društev pod vodstvom svojega predsednika g. Pavla Bolhe. Ti gostje dospejo v Jugoslavijo že v petek 7. t. m. s popoldanskim brzovla-kom na Jesenice, kjer jih sprejmejo člani podružnice NSZ na Jesenicah. Ostali gostje dospejo po večini v soboto, medtem ko pride češka delegacija že v četrtek. Kongres na Taboru bo tedaj ena najveličastnejših manifestacij narodnega delavstva in je zato dolžnost vsega narodno zavednega delavstva iz vseh krajev Slovenije, da se takoj prijavi k udeležbi na kongresu. Prijave je poslati na tajništvo Narodno-stro-kovne zveze v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II. Po končno veljavno določenem sporedu bo po kongresu sledil obhod po mestu Sprevod, na čelu katerega bo šla godba jeseniškega Sokola in prapori NSZ, bo šel po Vidovdanski cesti, Komenskega in Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti, Marijinem trgu, Prešernovi ulici in Aleksandrovi cesti pred Narodni dom, kjer bo skupno slikanje in razhod. Po kongresu bo skupni obed v hotelu »Tivolic. Tudi za skupni obed sprejema naročila tajništvo NSZ. — Razpust društva. Podružnica krščanske §ole< pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, je razpuŠČena, ker sploh ni delovala in ker nima pogojev za pravni obstoj. — Razpisani sodni službi. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega uradnika, pri okrajnem sodišču v Kamniku pa mesto pisarniškega pomočnika ali pisarniške pomočnice. Prošnje je treba vložiti do 10. oktobra. — Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. V mariborski oblasti je bilo od 15. do 21. avgusta 34 slučajev tifuznih bolezni, 23 griže, 56 škrlatinke, 28 ošpic, 8 daviee, 6 šena, 5 krčevite odrevenelosti in 7 vraničnega prisada. — Živalske kužne bolezni v Ljubljanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 20.—26. avgusta 19 slučajev svinjske kuge, 19 svinjske rdečice, 3 vraničnega prisada, 1 garij in 1 čebelne gnilobe. V mariborski oblasti je bilo 27. avgusta 40 slučajev vraničnega prisada, 61 svinjske kuge in 12 svinjske rdečice. — Dražba lova. Dražba lova občine Sv. Štefan, srez Šmarje pri Jelšah se bo ^ršlla 20. t m. ob 10. v pisarni sreskega poglavarja v Šmarju pri Jelšah. — Zanimiva gospodarska publikacija. Profesorski zbor juridične fakultete ljubljanske univerze je založil in izdal razpravo znanega narodnogospodarskega strokovnjaka vseučiliškega profesorja dr. Aleksandra Bilimoviča iNove metodec proučevanja konjunktur in gospodarska prognoza«, na kar opozarjamo zlasti naše gospodarske krize. — Hrvatski planinci v Julijskih Alpah. Hrvatsko planinsko društvo »Sljemec priredi v soboto in nedeljo za svoje člane skupni izlet preko Kriške stene na Križ in Škrlatico s povratkom v Aljažev dom. Hrvatski planinci se odpeljejo iz Zagreba v petek zvečer. — Kongres NSZ in velesejem. Uprava velesejma je dovolila udeležencem kongresa NSZ polovično vstopnico na jesensko razstavo. Vstopnice, ki veljajo samo 5 Din in so veljavne le, če ima dotični član kongresa znak NSZ, se dobe v tajništvu NSZ. — Motoklub Ljubljana- naznanja vsem svojim članom, da se vrši v četrtek dne 6. tm. strogo obvezen sestanek vseh članov ob 8. uri zvečer v klubovem lokalu Hotel štrukelj^ Ker se bode na tem sestanku razpravljalo tudi o motornih dirkah ki se vrše dne 8. tm. se Člani uljudno vabijo, da se ga gotovo udeleže. — Odbor. — Legitimacij« za obisk jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 10. septembra opravičejujejo na polovično vožnjo v Ljubljano in nazaj samo tedaj, ako jih imetnik da žigosati pri odhoda na domači postaji in pri povTatku zopet v Ljubljani. Posetniki naj voznih listkov ne oddajajo pri dohodu v Ljubljano kolodvorskemu vratarju, ampak naj jih dobro shranijo, ker veljajo potem za brezplačni povratek. Kdor bi se po tem ne ravnal, mu pozneje vse reklamacije nič ne pomagajo. VIII. kongres Saveza apotekar saradni-ka v kr. SHS se bo vršil letos oo 8.-9. septembra v Ljubljani v beli dvorani Hotela Union. Referati, ki bodo izneSeni na tem kongresu so od velike važnosti, osobito pa tudi stališče, ki ga bodo službujoči farmacevti na tem kongresu zavzeli napram lekarnarjem lastnikom, a katerimi tvorijo skupno >Zbornioo v Beogradu«. Prvi po sekciji B v manjšini, drugi pa pod B v večini 1 Službujoči zahtevajo udejstvitev soci-jalno važnih vprašanj, za katere se bore od postanka Saveza, dosedaj brezuspešno. 8. septembra zvečer priregi slovenska sekcija, ki ima sedež v Ljubljani došlim gostom zabavni večer v lepo okrašeni beli dvorani, 9. pa se popeljejo udeleženci na Bled. _ K raastavi konj. V poročilu o razstavi konj je pomotoma izostalo, da je dobil veleposestnik g. Lenarčič z Verda pri Vrhniki »lato kolajno za razstavljenega konja. Njegovi lipicanci so vzbujali na razstavi sploftno pozornost. — Zdravniško mnenje o g. Poljšaku, Danes se je v Mariboru sestala zdravniška komisija, sestoječa iz zdravnikov, ki so pioučvali način in metode Poljšakov ega zdravljenja. Kakor smo izvedeli, je nastal v komisiji sami spor, ker je oblastni odbor delegiral v njo še štiri druge zdravnike, ki Poljšakovega zdravljenja niso proučevali. Med prvimi in drugimi je baje radi divergentnih naziranj in stališč nastal spor, ki še ni poravnan. Po Mariboru krožijo vesti, da je Poljšakovo zdravljenje zahtevalo že tretjo žrtev. Baje gre za neko Ljubljančanko, katero je Poljšak zdravil. — Vreme. Nastopilo je krasno jesensko vreme, samo da je zjutraj in zvečer že precej hladno. Ljubljančani so že oblekli suknje in dame so odložile poletne obleke. Barometer že dolgo ni stal tako visoko, kakor danes zjutraj, ko je kazal 771 mm. Temperatura je pa znašala samo 8 stopinj. Iz tega lahko sklepamo, da ostane vreme stanovitno lepo. Včeraj je bilo jasno samo v Mariboru, drugod pa megleno in več ali manj oblačno. Najvišjo temperaturo so imeli v Splitu in sicer 28 stopinj. V Dubrovniku je bilo 27. v Beogradu 25, v Zagrebu 22, v Ljubljani 21.3, v Skopi ju 18, v Mariboru 16 stopinj. — Živčno in duševno utrujenim povzroča naravna grenčica »Franz-Josef« dobro prebavo, lahko glavo in mirno spanje. Po preizkušnjah znamenitih špecijalistov za živčevje je uporaba grenčice »Franz-Josef< neprecenljive vrednosti. Doty se v vseh lekarnah, drogerija h in špecerijskih trgovinah 26-T — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 53-T Iz Ljubljane t — Razpored za proslavo rojstnega dne kraljeviča Petra. Ljubljanska posadka bo rojstni dan prestolonaslednika proslavila na naslednji način: Artiljerija bo na ljubljanskem Gradu oddala drevi 11, in jutri zjutraj 21 strelov. Jutri ob 9. bo služba božja v pravoslavni kapeli, ob 10. pa v stolni cerkvi Pred vhodom v kapelo oz. stolnico bo postavljena častna četa z vojaško godbo, čete ljubljanske posadke pa se bodo medtem razporedile po Bleiweisovi, Rimski cesti in Vegovi ulici. Desno krilo čet bo pred poslopjem policijske direkcije. Po službi božji v stolnici bo komandant divizije pregledal čete, ki bodo nato defilirale po Blei-weisovi cesti v smeri od policijske direkcije proti kolodvoru. Komandant divizije, predstavniki civilnih oblasti in častniki bodo zavzeli mesto pred Narodnim domom. Po paradi bo komandant divizije sprejemal čestitke v dvorani Ofic. doma (vojašnica Vojvode Mišića). Zvečer ob 8. se bo vršila bakljada z vojaško godbo iz vojašnice Kralja Petra po naslednjih ulicah: Poljanska Vodnikov trg, Stritarjeva, Marijin trg, \Vol-fova, Kongresni trg, Šelenburgova, Prešernova, Sv. Petra cesta, Trg Tabor in nazaj v vojašnico. V primeru slabega vremena bo samo služba božja v pravoslavni kapeli odnosno v stolnici. —Ij Rezervni oficirji se po naredbi komandanta mesta in v smislu točke 474. službenih pravil (2. del) vabijo, da se na rojstni dan Nj. kr. Visočanstva prestolonaslednika Petra dne 6. septembra ob desetih udeleže slovesne ponitikalne maše v stolni cerkvi. Člani naj se zberejo ob pol desetih v pisarni pododbora, odkoder bo skupen odhod v cerkev. Po maši se zberejo vsi rezevni oficirji pred Narodnim domom, kjer bodo prisostvovali paradi. Isti dan bo v pisarni pododbora odprta knjiga za čestitke, v katero naj se podpiše vsakdo, kdor ne bo zadržan. Po službi božji v stolnici bo sprejemal komandant dravske divizije čestitke v oficirskem domu v vojašnici vojvode Mišića. — Uprava pododbora Ljubljana. —Ij Našemu narodnemu ženstvu. Da bo moralni in gmotni uspeh velike manifesta-cijske prireditve Jugoslovenske Matice Čim večji, se je sestavil poseben damski odbor, ki bo pritegnil k sodelovanju tudi naše narodno ženstvo. Jutri ob petih popoldne se bo vršil v damski sobi kavarne »Emona« sestanek tega odbora, na kar opozarjamo vse dame, ki žele sodelovati pri tej ^ažni narodni prireditvi. —Ij Nabiranje posebnih prispevkov za veliko prireditev sJugoslovenske Matice«, ki se bo vršila v soboto, na praznik Malega šmarna, v »Zvezdi« in na sosednjem Kongresnem trgu, že prav lepo napreduje. Znano nam je, da se je že mnogo posameznikov pa tudi več denarnih in drugih takih zavodov v resnici zelo radodarno odzvalo prošnji marljivih nabiralk, in upamo, da bo odziv tudi povsod drugod, kamor pridejo, prav tako lep, če ne še lepši. Prav psebej se sedaj še obračamo na naše vrle narodne proizvajalce raznih jestvin, ki prihajajo pri taki prireditvi v prvi vrsti v po-Štev, prekajevalce, pekarne, slaščičarne, da bi s kar najobilnej5imi darovi v blagu omogočili čim boljši gmotni uspeh prireditve. Seveda se bodo take vrste darovi pobirali šele zadnje dni pred prireditvijo, da se blago ne pokvari. Zelo ugodno je tudi, da imamo te dni na našem jesenskem ve-lesejmu kar najimenitnejšo razstavo naše sirarske industrije. Ali ne bi se tudi nali proizvajalci sira spomnili »naših zatiranih bratov dneva« in po motnosti v svojem Iz-bornem blagu v nase vseskupne narodno-obrambne namene? In potem nade vedno tako požrtvovalno trgovstvo! Zlasti trgjvci z vinom in drugimi pijačami. Pa pivovarne, tovarne sodavice, zaloge raznih naših sve- tovnoznanih slatin itd. itd. Vsi morejo prispevati, vsi morejo pomagati, da bodo sredstva, ki jih potrebujemo v naše narodno obrambne namene tem zadovolji ve je po-rastla. In ne samo, da bodo tako storili svojo narodno dolžnost, temveč bodo ti darovi tudi v ne majhno reklamo za njihova podjetja, ko bodo tisoče in tisoče našega naroda culi njihova imena med tistimi, ki so pokazali, da imajo svoje srce na pravem mestu tedaj, ko gre za našo veliko narodno, za našo narodnoobrambno stvar. —Ij Zdravstveno stanje Ljubljane v avgustu. Zdravstveni izkaz Ljubljane v avgustu navaja sledečo statistiko o življenju in umiranju v Ljubljani: V avgustu so umrle 103 osebe in sicer 51 moških in 52 žensk, torej približno isto razmerje. Od teh. je Lilo 49 tujcev. Smrtni vzroki so bili: škrlatinka 1, druge nalezljive bolezni 3, jetika na sopi-lih 15, druge oblike jetike 2, rak 9, bolezen na srcu 11, pljučnica 7, druge bolezni na sopilih 3, bolezni na želodcu 1, driska in vnetje črevesa 6, vnetje slepiča 1, kila 3, krčenje jeter 1, vnetje ledvic 3, porodniška mrzlica 1, prirojena slabost 7, starost 8, smrt vsled nezgode 5 in druge bolezni 16 slučajev. Med tem časom se je rodilo 148 otrok in sicer 74 dečkov (2 mrtvorojena) in 74 deklic, torej tudi isto razmerje. V 1. mesecu starosti je umrlo 8 otrok, v starosti do 1. leta 21, v starosti do četrtega leta 1, od 5 do 14 let 2, od 15 do 19 let 1, od 20 do 39 let 26, od 40 do 59 let 20, od 60 do 69 let 11 in od 70 let dalje 19 oseb. Naznanjene nalezljive bolezni: skup. tifoz. bolezni 2, škrlatinka 4, ošpice 4, davica 6» —Ij Promenadni koncert musike dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. Cerina se vrši na sejmišču Ljubljanskega velesejma v četrtek od pol 16. do pol 17. ure in v soboto od pol 16. do pol 17. ure. Ker bodo na programu samo izbrane točke, opozarjamo ljubitelje godbe na te promenadne koncerte. —Ij Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 27. avgusta do 1. septembra 1928 iskalo delo 548 moških in 183 žensk, skupaj 731 brezposelnih. Prostih mest je bilo 106 moških in 12 ženskih, skupaj 118. Posredovanj se je izvršilo 78 moških in 10 ženskih, skupaj 88. Odpotovalo je 64 moških in 2 ženski, skupaj 66; odpadlo pa je 1 moški in 1 ženska, skupaj 2 brezposelna. — Delo išče: moški: 2 manipulanta za lesno stroko, 2 ekonoma, 1 rudarski paznik, 2 rudarja, 1 vrtnar, 1 pečar, 2 steklarja, 1 kamnosek, 3 zlatarji, 4 kovači, 16 stavi), ključavničarjev, 8 kleparjev, 9 železohvarjev, 14 železostrugarjev, 17 stroj, kjučavn i carjev, 3 elektromonterji 1 puškar, 12 mizarjev, 4 kotlarji, 5 sodarjev, 5 Žagarjev, 1 graver, vrlkanizer, 9 usnjarjev, 4 sedlarji, iermenarji, 1 tkalec, 2 tapetni-ka, 14 krojačev, 26 čevljarjev, 3 slarrmi-karji, 3 knjigovezi, 5 mlinarjev, 3 mesarji, 16 pekov, 1 kuhar, 3 natakarji, 4 zidarji, 3 dimnikarji, 4 tesarji, 14 strojnikov, kurja-čev, Šoferjev, 20 pis. slug, 24 trgov, pomočnikov, 5 knjigovodij, 4 trg. potniki, 28 zaseb. uradnikov, 1 godbenik, 1 bolniški strežnik, 1 geometer, 1 novinar, 1 kino-operateur, 32 hlapcev, 9 pornožroih delavcev, 69 dinarjev, 5 vajencev. — Ženske: 18 pisar, moči, 2 kontoristinji, 8 prodajalk, 3 natakarice, 8 pletilk, 7 šivilij, 1 šivlja za perilo, 14 šivilj za slamnike, 2 štepari-ci, 1 črkoslikarica, 3 tkaHke, 10 tovar, delavk, 34 dninariec, 44 kuharic, služkinj, po-strežnic, 6 vajenk. — Delo je na razpolago: moškim: 4 kotlariem, 5 kovinostragar-jem, 10 pleskarjem, črkoslikaTjem, 4 mizarjem, 1 sedlarju za izdelovanje torbic, 2 pilarjema, 1 stroj, ključavničarju, 4 elektro-monterjem, 3 kleparjem, 1 tapetnniku, 25 čevljarjem za šivano delo, 3 mlinarjem, 1 kamnoseku, 1 slaščičarju, 2 hlapcema, 6 zidarjem, 5 tesarjem, 1 mlademu kuharju, 4 navadnim delavcem, 1 mlinskemu skladiščniku, 9 vajencem; ženskam: 1 vzgojiteljici za francoski in angleški jezik, 2 šteparicama, 2 špulericama, 1 orožniški kuharici, 1 hotelski sobarici. —Ij Popisovalni urad mestnega magistrata bo zaradi snaženja uradnih prostorov v petek, dne 7. septembra, za stranke zaprt. Izvzeti so le najnujneši slučaji. —Ij Slike raznih skupin narodnih noš iz revije narodnih noš 2. t m. so izgotvljene in se morejo naročiti v uradu Ljubljanskega velesejma po 20 Din komad. Slike so velike 15X10 cm in se pošiljajo po povzetju. —Ij Pomočniški ibor gremija trgovcev v Ljubljani bo imel svoj redni letni občni v sredo dne 19. septembra ob 19. uri v mali dvorani trgovske zbornice v Beethovnovi ulici. Dnevni red: 1,) Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika. 2.) Sprememba pravil. 3.) Razprava o pobiranju članarine in v porabi iste. 4.) Volitev novega odbora in 5.) Slučajnosti. Odbor opozarja članstvo, da po § 4. pravil je občni zbor sklepčen eno uro pozneje ob vsaki udeležbi m *f»rosi člane, da se ga polnoštevilno udeleže. —Ij Geometrskl odsek na Tehniški srednji šoti v LJubljani. Otvoritev tega odseka je v tekočem šolskm letu. Sprejemajo se učenci ki so dovršili šest razredov gimnazije ali realke ali dva letnika. TermiSke srednje šole. Za revne dijake so ustanovljene državne štipendije. Podrobni sprejemni pogoji bodo še objavljeni. Šola se bo pričela predvidoma 1. oktobra in bo trajala dve leti. Reflektanti za sprejem naj se javijo takoj pri ravnatelju Tehniške srednje šole v Ljubljani. —IJ Še o komunistični akciji. Včeraj smo poročali, da je policija aretirala več komunističnih prvakov in jih zaprla. Policija dosedaj še ni hotela dati nobenih pojasnil, zakaj je izvršila preiskavo na domu pri raznih komunistih, niti zakaj jih je zaprla. Baje gre za obsežno komurusrieno tajno akcijo, ki je razširjena po vsej državi, niti teh zvez pa segajo tudi v inozemstvo. Nekaj komunistov Je policija izpustila, osem pa jih je ostalo do nadaJjaega v policijskih zaporih. Med aretiranimi so Gostinčič, J eri«, Kopač, Wai*muIleT, bra-njevka Kuštrinova Iz SiSke m še nekaj drugih, čijih imen pa policija noče izdati. Ba- je jih policija prihodnje dni izroči sodišču, ki jih bo obtožilo po zakonu o zaščiti države. —Ij Ljubljančanom in okoličanom sporočamo, da jih čaka vsak dan po končani predstavi bojne igre Kalvarije na Zaloški cesti pri tovarni Hribar posebna garnitura električne cestne železnice, in to oba dneva 8 in 9. septembra. Zato je povratek v mesto, kakor tudi onim, ki se povrnejo z vlaki, znatno olajšan. 657-n —Ij Pojasnilo. V notici o brezobzirnih ponočnjakih smo zadnjič omenili Tavčarjevo ulico. Da ne bo nesporazuma, moramo ugotoviti, da je ta ulica nekaka romarska pot ponočnjakov, ki so menda prepričani, da se morajo vračati iz vseh ljubljanskih gostiln domov baš po Tavčarjevi ulici, kjer so hrupne nočne debate na dnevnem redu. —Ij Tatvine. Uradniku Jošku Vavpotiču je včeraj z jutraj neznan tat iz veže mestnega knjigovodstva na magistratu odpeljal kolo, vredno 900 Din. Policijska direkcija je sicer telefonično o tatvini takoj obvestila vse stražnice, vendar tatu ni bilo mogoče prijeti. —Ij Kolesarski karamboli. Na Miklošičevi cesti sta včeraj popoldne trčila skupaj sluga Alojzij Cigler in vajenec Ivan Majcen. Pri karambolu se je Majcenu strlo sprednje kolo. Nesreče je bil baje kriv Cigler, ki je vozil po levi strani in se z vso silo zaletel v Majcena. — Drugi karmbol se je pripetil v Ciglerjevi ulici v Vodmalu, kjer je mesar Josip Jager podrl na tla slugo Ivana Ma-grla in mu raztrgal obleko. —Ij Drobil policijske kronike. Včeraj je policija aretirala Matevža B., ki ga je državno pravdništvo zasledovalo zaradi krive prisege. V zapor je moral tudi Jože K., ki je beračil, Mate K. pa zaradi krošnja re-nja po mestu. VeČ trgovcev in obrtnikov je bilo ovadenih zaradi kršitve pravilnika glede zapiranja trgovin, več gostilničarjev pa zaradi samovoljnega podaljšanja policijske ure. —I) Uboga žena s štirimi otroci, brez stanovanja, prosi za kako podporo. Darila sprejema uprava našega lista. —Ij >Dan bonbonžkov« v Šiški je prinesel družbi Din 1.249.06. Vsem darovalcem in prirediteljicam iskrena hvala! 656-n h Celja —e Statistika umrlih. V mesecu avgustu je umrlo v Celju skupaj 37 oseb in sicer 7 ▼ mestu, 30 ▼ javni bolnici. —« Betonski mottič čez SuŠniee pri javni bolnici so pričeli graditi. —t Srebrno poroko je slavil danes v Celju dentist g. Emanuel Hoppe. Čestitamo. Žena-vrag V poljskem mestecu Rybniku so si bili zakonci Brachman in Pochziel sosedi. Bili so prijatelji in končno se je razvilo med Brachmanovo in Pochzie-lom ljubavno razmerje. Brachmainova je bila močna ki robustna ženska, nasprotno pa je bila Pochzielova žena je-tična in oba sta samo še Čakala na njeno smrt. Na poti jima je bil tudi Brachman. Toda žena - vrag ni odnehala, marveč je zasnovala bestijalen načrt, da se iznebi ljubčkove žene in svojega moža. Za svoj podli načrt je pridobila tudi Pochziela. Sklenila sta Brachmana doma pošteno opijaniti in umoriti. Toda Pochziel ni imel toliko poguma in tako se načrt ni posrečil. 2ena pa ni obupala. Moža se je hotela za vsako ceno iznebiti. Skuhala mu je gobovo juho iz strupenih gob. Mož je sicer bruhal, toda zdravniki so ga rešili. Med tem je umrla Pochzielova žena in Brachmanova je bila njene smrti zelo vesela. Z možem ni več računala, kajti iznebiti se ga je hotela pri prvi priliki. In res. Nekega dne je Pochziel zopet priredil domačo zabavo, na katero je povabil tudi Brachmana. Ta je bil velik prijatelj vinske kapljice in napil se je do nezavesti. Pijanega moža je žena s pomočjo svojega ljubimca vrgla v vodnjak, kjer je utonil. Oblasti so menile, da gre zgolj za nesrečen slučaj in tako sta Brachmanova in Pochziel mislila, da so vse ovire odstranjene. Čez pol leta sta se res poročila. Toda morilca v zakonu nista imela sreče in skupno življenje se je kmalu izpremenilo v pravi pekel. Takoj po poroki sta se sprla. PriSlo je celo tako daleč, da je beštijama žena zasnovala načrt, da se iznebi tudi svojega drugega moža. Mož je živel v smrtnem strahu pred svojo ženo in ponoči se je sam zaklepal v svojo sobo. Nekega dne sta se pa zakonca ponovno sprla. Beseda je dala besedo in v jezi sta drug drugemu očitala zločin. Prepir so čuli tudi sosedje. Drugi dan sta bila zakonca Pochziel aretirana. In dočim je mož, vesel, da se je iznebil robustne žene, takoj priznal svoj zločin, je žena sprva trdovratno tajila, kasneje je pa tudi ona priznala, da je bila soudeležena pri umoru. Policija Je aretirala tudi njeno hčerko, ker sumi. da je bila tudi ona v komplotu. Stran 4. •S C O V F N S KI NAROD* dne 4. septembra 1928. Stev 21-3 Edgar Wallace; TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. Mirabela je zamižala in je samo slišala udarec, ki je zadel Johano od njegove roke. Ko je Mirabela spet odprla oči, je Johana ležala na postelji. Gurther pa je bil baš pri tem, da jo s svojim usje-mm pasom priveze na posteljo. In potem je Mirabela zagledala nekaj, kar ji je mahoma razklenilo jezik. Gurther je začul njen krik in se je s spaoenim obrazom obrnil k njej. Pogledal je v smer, kamor je strmela Mirabela. In je videl___ Nekaj se je vilo iz razbitega zelenega zabojcka! Crna. lopatasto oblikovana glava z leske čočimi se mrzlimi očmi, ki so se zdele, da lokavo premer-jajo prizor. In potem se je palec za palcem splazila na tla neka debela svetla stvar, podobna gumijevi vrvi, se vila okrog sebe in dvignila plosko glavo. O, bog! Glej!« Ob tem pogledu se je obrnil, obraz mu je bil še vedno spačen, in je zagol-tal nekaj brezzveznega. Kača je nekaj časa ležala v miru in je svoj strupeni pogled upirala zdaj v prestrašeno deklico, zdaj na moža. Gurthrovo presenečenje je bilo dramatično. Bilo je, kakor da bi se bik) pred njim pojavilo bitje z drugega sveta. In potem je po bliskovo segel v hlačni žep. Zabliskalo se je in počilo, da je zabobnelo v ušesih; Mirabelo je malone oglušilo. Orožje je padlo Gurthru iz rok in je zarožljalo na tla. Videla je, kako se mu je roka krčevito iztegnila in v rokavu je tedajci zagledala temno vrv, ki se mu je ovijala okrog zapestja. Kača je švignila po rokavu navzgor. Blago ob bicepsu se je sunkoma dvigalo in padalo. Gurther je stal negibno, roko je še vedno imel iztegnjeno, obraz je imel še vedno spačen in oči so se s čudnim izrazom upirale v zvitek okoli zapestja. In potem se je njegova druga roka nenadoma zganila, pograbila rep in divje otepala ž njim. Kača se je besno sigaje obrnila in ga je hotela vnovič oklati. Toda on je dvignil roko in je zalučal njeno glavo proti peči. S krčevitim 'trepetom se je golazen zvila v pepel. »Moj bog!« je šepnil Grther. S prosto roko si je previdno otipal laket. »Mrtva je, milostiva gospodična. Toda morda je še kaka tu.« Omahnil je proti zelenemu zabojčku in je brez oklevanja vtaknil vanj roko. Še ena. večja kača je bila notri; razjarjena, da so jo motili v spanju. Dvakrat ga je vsekala v zapestju, toda Guirther se je smehljal, grgrajoč smeh, kakor da bi mu bilo prijetno. Zakaj vedel je, da mu ni več rešitve. In v tistem trenutku, v sekundi pogina, ko so bila vrata sodbe že odprta na stežaj, je prišlo nanj, da bi stopil pred stvarnika vsaj z enim edinim svetlim madežem na umazanem plašču svojega življenja. »Pojdi, mala!« je vzkliknil, režeč se v trioglati kačji obraz, »nič več ni strupa v tebi. Končano je!« Stisnil je otepajočo se glavo pod peto. Mirabela je zaprla oči in si za-tisnila oči. Ko je izpregledala, je stal Gurther pri vratih, se krčevito opiral na podboj in se je zaman skušal obdržati na nogah. Zopet se je spačil — morilec, ki je bil pravkar opravil svoje poslednje delo. »Oprostite, milostiva gospodična!« je dejal jecrjaje in se zgrudil na kolena. Z glavo se je naslonil na vrata, njegovo telo pa je počasi zibaje se klecalo, dokler ni končno padel z obrazom na zemljo. Od zgoraj se je zaoul hrešceči Ober-zohnov glas. Poklical je Gurthra in tisti mah se je pojavil na vratih; v roki je hnei revolver. »Tako!« je rekel upiraje oči na umirajočega. Potem je zagledal kačo. Celo se mu nabralo. Mimo Mirabele se je ozrl na deklico na postelji; stopil je k njej, jo preiskal, toda njenih vezi se ni dotaknil. Razvezala jo je Mirabela. Omočila je Johani njen razmesarjeni obraz in ji odpela obleko. Tedaj začutila roko na ramah. »Pojdi!« je zaipovedal Oberzohin. »Ostala bom pri Johani, dokler ...« »Ce ne greste takoj z menoj, vas predam svojima malima prijateljicama.« Oberzohn je pokazal na kači, ki sta se krčevito vili na tleh. Morala je stopiti čez Gurthra. Toda to se ji je zdelo laglje kakor priti mimo obeh trepetajočih kač; prijela je Ober-zohna za roko in je omahovaje odšla po temnih stopnicah v čisti nočni zrak. Ko je vstopil, je bila opazila, da je bil napravljen za potovanje. Na glavi je imel težko sukneno čepico, ki mu je zakrivala njegovo odvratno čelo; zdel se ji je manj odnren. Čeprav je bila noč topla, je bil vendar ogrnjen v površnik. Šla sta med zidom in tvornico, ko je nenadoma obstal in ji položil roko na usta. Začul je bil glasove, tihe glasove onstran zidu, in vmes škrabljanje nekega orodja. Potisnil jo je pred se; kmalu sta imela tovarno pred seboj. Mislila je, da jb bo vedel nazaj v stanovanjsko hišo, toda namestu tega jo je vodil naravnost naprej vzdolž zida. In zdajci je pred seboj zagledala sence nekake barake na vodi. »Počakajte! Nič govoriti!« ji je ukazal in je jel vrteti zarjavelo kolo. Stoka je so se odprle zatvornice. Kake namene je imel? Takoj je imela zvedeti. »Pojdi!« je vnovič ukazal. Stopila je v barako. Slišala je, kako je Oberzohn sopihal in hreščal, ko je vlekel vrv, ki jo je nekje našel. Oberzohn je kazal neverjetno ročnost in spretnost; nato ji je ukazal, naj stopi k njemu. »Nočem!« je zavpila. Obrnila se je in bi mu bila ubežala, da je ni zagrabil za obleko in potegnil k sebi. »Utopil te bom, ženska!« je zarencal in ona je Mla uverjena, da bo grožnjo izpointf, če Je stori po njegovi zapovedi. Trepetaje je stopila čez rob in njena noga je zadela ob nekaj trdega, a vendar podajajočega se. Oberzohn se je napenjal z vso silo; in tedajci se je pred njenimi očmi pojavil obris motornega čolna. Bil je najmočnejši in najhitrejši motorni čoln, kar se iih je moglo dobiti za Oberzohnov denar in kar jih je mogel zgraditi gerrijalen brodar. Baraka ni bila nič drugega kakor hišica za čolne, v kateri je bil za Oberzohna noč in dan pripravljen motorni čom — najprimernejše sredstvo za beg. Ljudi, ki so se bili nahajali na bregu kanala, ni bilo več. Vijaki motorja so se jeli počasi vrteti, čoln je lagotno zdrknil po temnih vodah nizdol, nato je za-pul pod most, čez katerega so drevili vozovi cestne železnice, in se je obrnil proti Deptfordu in Temzi. Doktor Oberzohn je odložil površnik in ga je previdno položil v odprto kabino; previdno, ker je bil sleherni žep natrpan z denarjem. Mirabela Leicestrova, ki je zdela v temi, je bila izgubila vsakršen smisel za pojem »čas«. Nekje jima je z obrežja kanala krik-nil zapovedujoč glas. Bil je nočni stražnik; Mirabela ga je videla šele, ko je čoln že švignil mimo njega; njegovi kovinski gumbi so se lesketali v svitu plinske svetiljke. Toda kmalu je ostal daleč za njima. Deptford je bil v bližini, ko je čoln naletel na zapreko, čez katero bi ne pomagala ne denar, ne iznajdljivost. Razcapan potepuh je z brega radovedno motril čoln. »Tod ne pridete čez, mister!« je za-vpil. »Šele ob plimi se odpro zatvornice.« »In kdaj nastopi plima?« je vprašal Oberzohn in glas mu je jedva zaznavno drhtel. »Ob šestih zjutraj!« je odgovoril glas z brega. Dolgo je Oberzohn, ki ga je ta vest obsojala na brezdelje, negibno sedel na svojem sedežu in strmel v noč; potem je okrenil Čoln, ki se je jel obračati v krogu. »Nikakega zatočišča v bližini, lepa Mis!« je rekel Oberzohn. »Nu, saj se bo kmalu videlo, kako in kaj. Nekaj bi vam rekel. V sebi čutim veselje do življenja kakor še nikoli. Vi tudi?« Ona ni odgovorila. »Ce boste kričali, če postanejo ljudje pozorni na naju, vas ubijem. To je vse.« dosežete vaš namen najhitreje in najbolje ako se se poslužite MALIH OGLASOV v SLOVENSKEM NARODU ki ao najcenejše In najbolj uspešnejše sredstvo za nakup, prodajo, službe, stanovanja, itd., itd. Strojepisni pouk se vrši vsak dam od 6.—9. are zvečer. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsak dan od 6.—8. zvečer. Christofov učni zavod. Uubljana, Domobranska cesta 7, I. n. 1499 Pohištvo sMke-orisinale, radio itd. rada selitve prodam. Naslov: Gledališka baraka, Krajrtova al. 1578 Šivilja iz učena, išče službo v trgovini ali damskem salona. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na opravo lista pod «Začetnica*/l575. Dijaka sprejmem v vso oskrbo. Klavir na razpolago. Ponudbe na upravo lista pod cDHak»/l573. QBQQBEŠQQQ G. Flux Gosposka 4, L nadstr., strokovna posredovalnica boljših služb, Čez 35 let obstoječa, priporoča ki Išče vsake vrste osobja za tu ki izven L)ubijane, kakor: vzgojiteljice, kuharice, sobarice z nemščino, natakarice, pridne delavne začetnice, kuharje, natakanje itd. Priložite znamke za odgovor. 1553 SBBBBBSBHB Življenje in ekspedicije Roalda Amundsena Mladost in priprave. — Se vero zapadna morska pot. — Ekspedicija na južni tečaj. Po Amundse novih žilah se je pretakala mornariška kri. Njegov oče je bil mornar v Borge, toda sinu Roaidu, ki je bil rojen 16. julija 1872, je namenil zdravniški poklic. Toda deček je že v zgodnji mladosti navdušeno čital polarne potopise. Sanjal je samo o odkritju neznanih pokrajin v najnevarnejših krajih severa in že od mladih let se je s sportom in telovadbo pripravljal na ta pokHc. Odločilni korak je pa mogel storiti šele po štirih semestrih na univerzi, ko mu je umrla mati in ko je postal mornar na ribiški ladji, ki je lovila v polarnih krajih ribe. Oče mu je bil umrl že nekaj let poprej. Leta 1897. je dobil na ladji »Belgica« službo krmarja. Ta ladja je odplula pod vodstvom kapitana Adriena de Gerlacha v južne polarne kraje. Tu se je mladi Amundsen seznanil z življenjem in strahotami polarnih krajev. Ladja je kmalu zašla med ledene gore in je morala med njimi prezimovari. Ekspedicija na to ni bila pripravljena, med posadko je začela divjati nevarna epidemija in kapitan sam je bil že na smrt bolan. 26-letni Amundsen je moral prevzeti poveljstvo, rešiti ekspedicijo in spraviti ladjo iz objema ogromnih ledenih gor. To je bila prva velika šola borbe s polarnimi elementi. To borbo je nadaljeval leta 1901—1902, ko se je napotil z lastno ribiško ladjo v severne polarne kraje, kjer je zbral mnogo važnega znanstvenega gradiva, ki ga je izročil pozneje Nansenu. V presledkih med po-edinimi ekspedicijami je študiral pomožne vede, zlasti zemski magnetizem. Ta čas je dozorel v njem načrt odkritja severozapadne morsike poti od Gronlandije do Behringovega morja. Zaman je prosil, da bi mu dala vlada podporo. Bil je že zadolžen, ker si je moral denar za prve ekspedicije izposoditi. Ker ni vedel, kako bi se odkri-žal upnikov, se je odločil za obupen korak. 16. junija 1903, ko so mu sporočili, da bo njegova ladja »Gjoa« drugi dan v pristanišču zaplenjena in prodana na javni dražbi, je pregovoril svojih šest pomočnikov na ladji in je ponoči skrivaj odplul iz pristanišča. Samo Amundsen se je mogel odločiti s tako neznatno posadko in slabo opremljeno ladjo za ekspedicijo, na kateri so se mnogi raziskovalci pred njim ponesrečili. Ladja je imela samo eno jadro in samo en motor na bencin. »Gjoa« je plula počasi proti severoza-padu in je srečno pasirala najsevernejši kraj, kjer je 30 tet prej pristala ladja »Gandara« polarnega raziskovalca sira Alla-na Younga. Tu je bila Amundseno-va ladja že v krajih, ki na zemljevidu sploh niso bili označeni. S svinčenim vodomerom spredaj je Amundsen prodiral korak za korakom med ledenimi gorami in meril morsko dno. Kljub opreznosti je pa večkrat zavozil na skale, toda morski tok je vedno pognal ladjo naprej. V septembru je bilo že treba misliti na prezimovanje. Na obali Zemlje kralja Viljema je našel mladi vodja ekspedicije severno pristanišče, kjer se je »Gjoa« zasidrala. Zaboje z instrumenti in živili so prenesli na obalo. Zaboji so bili narejeni tako, da so se dale sestaviti iz desk kolibe. KoHba, v kateri so bili aparati za opazovanje magnetizma, ni smela imeti nobenega žeblja. Tu so našli Amnndsenovo ekspedicijo Eskimi, s katerimi se je mladi raziskovalec kmalu tako sprijaznil, da so se utaborili blizu njegovega taborišča. Šele v avgustu 1905 je »Gjoa« zapustila zaliv. Ozemlje proti jugu je bilo že preiskano, morje pa še ne. Tri tedne je »Gjoa« iskala pot skozi neznatne morske ožine in šele 26. avgusta se je začul radostni krik opazovalca: »Jadro, jadro!« Na zapadu so zagledali veliko ribiško ladjo, ki je priplula iz San Fran-sisca. Cilj je bil dosežen, »Gjoa« je našla morsko pot nad Severno Ameriko in priplula srečno v morje nad Aljasko. Pot pa še ni bila končana. Ekspedicijo je čakalo še neprijetno presenečenje. Začetkom septembra je morje zamrznilo in Gjoa« je morala drugič prezimovati. Šele v juliju 1906 se je led stajal in v oktobru je »Gjoa« srečno pristala v San Franciscu. Amundesena so sprejeM Američani tako navdušeno, da je podaril iz hvaležnosti svojo ladjo mestu, ki jo še zdaj hrani v Golden - Gate - Parku kot zgodovinsko znamenitost. S predavanji po Ameriki je Amundsen zaslužil toliko, da je poravnal vse dolgove in da je lahko mislil celo na novo ekspedicijo. Mikala ga je ekspedicija na severni tečaj. Od Nansena, ki je njegov načrt odobraval, je kupil slavno ladjo »Fram«. Ladja je bila že precej stara, vendar pa dobro zgrajena in trpežna. Amundsen je hotel vzeti seboj tudi letalo. Toda sredi priprav ga je presenetila vest, da je admiral Peary v aprilu 1909 dosegel severni tečaj. Poparjeni in razočarani Amundsen je čutil, da se mora za nekaj odločiti, kajti sicer bi bilo konec njegove slave. In res je izjavil, da odpluje proti severnemu tečaju. V avgustu 1920 je odplul, toda spotoma je moštvu sporočil, da je namenjen na južni tečaj. Mirno lahko rečemo, da se je ta ekspedicija posrečila samo zato, ker jo je vodil izkušen in pogumen mož. Istočasno se je napotil na južni tečaj kapitan Scot, čigar ekspedicija je pa našla tragično smrt, ker jo je vodil manj izkušen raziskovalec polarnih krajev. Obe ekspediciji sta pripluli do ledene barijere Antarktike tik pred pre-zimovanjem. Scott se je takoj napotil dalje in se utaboril 600 km od obale, Amundsen je pa ostal med ledenimi gorami blizu obale in si poiskal kraj na ledu, o katerem je iz polarnih potopisov vedel, da se že 70 let ni premaknil. Amundsen se ni motil, misleč, da sloni led na skalah. Nemoteno je prezimoval, dočim je bila Scottova ekspedicija izpostavljena strahovitim snežnim mete-žem. Amundsen je imel seboj tudi polarne pse, s katerimi je rekognosciral polarno ozemlje in si tako pripravil več varnih zavetišč, v katerih je shranil zmrznjeno meso. Amundsen je sklenil ubiti na povratku vsak dan enega psa, kar je pomenilo, da je lahko vzel seboj za vsekga psa 22 kg živil manj. To pa igra na polarnih ekspedicijah zelo važno vlogo. S štirimi spremljevalci je dosegel Amundsen v decembru 1911 južni tečaj, kjer je ostal tri dni in preiskal vse ozemlje na 50 km okrog tečaja. Potem se je srečno vrnil v glavno taborišče. V januarju je dosegel južni tečaj tudi Scott, toda na povratku je našel s štirimi spremljevalci v večnem ledu in snegu strašno smrt. ^ : boljše, najtrajnejše, zato najcenejše' INVENTURNA PRODAJA A V* v* ki se vrši do 15. septtmbra pri tvrdili A. Šinkovec nasl. K. Soss, Ljublana, Mestni trg 18—19 Vam nu li blago po nedosegljivo nizkih cenah —:—:—:— Zatorej : ne odlašajte z obiskom : L. Mikuš Ljubliana Mestni trg št. 15 Ustanovljeno 1839 Na malo Na veliko Telefon 2282 1 A>1 dežniki . "T • • • »i ■ Restavracija „Volga" na LJUBLJANSKEM VELESEJMU KONCERT slavne ruske pevke I. Lomainosove, KONCERT velikega zbora ruskih balalajk s petjem. RADIO. — Toči najboljša domača in inozemska vina ter ruske specialitete. — Najpriljubljenejši lokal na velesejmu. ELEGANTNO. — PRIJETNO. — VESELO. Solidna postrežba. Za obisk se priporoča F. LEONOV. SBBBBBBSBBSBBBBBBBSBBG HBBBBBBBBBBBBBBBBBBB«F3 DU Danes senzacija v kineškem baru! Danes in prihodnje dni nastopa v kineškem baru Adriena, dama z dolgo brado, poleg tega El Rauna, fakir, ki se igra >o požira ogenj. — Turška plesalka Fatma in druge zanimivosii! Po zatvoritvi nastopijo vsi v ODEON-baiu! a a a a a a a a a 3 Urejuje: Josip Zupančič. ~» Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezerftek. — Za opravo io inseratni del luta: Oton Christol — Vsi t Ljubljani