čevljar
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
letnik XXVII
POSLOVANJE AFISA
Poznavalci razmer čevljarske industrije Zvezne republike Nemčije so enotnega mnenja, da je gospodarska konjuk-tura zaobšla domačo čevljarsko industrijo in se proces krčenja domačih proizvajalcev nadaljuje na račun oziroma zaradi vsemočnejšega uvoza. Domača proizvodnja se je v letu 1986 zmanjšala za okroglih 5 % ter povečal uvoz za slabih 8 %. Potrošnja s štirimi in pol pari čevljev na leto uvršča statistika Zvezno republiko Nemčijo v vrh razvitih držav. Maloprodajna povprečna cena obutve je v povprečju dosegla nivo, ki je enak nekaj manj kot 50 mark, kar pomeni za proizvajalca ceno dobrih 20 mark. V vseh teh razmerah, ki jih lahko tudi imenujemo razmere stalnega pritiska na cene, mora svoje mesto iskati tudi Afis s svojimi podružnicami v Avstriji, Holandiji ter Švici. Predmet dejavnosti Afisa je prodaja modne obutve in sicer grobo deljene z dvema kolekcijama in sicer t. i. BRAVO kolekcija, katera se prodaja preko trgovskih potnikov do najmanjšega detajlista ali lastnika lastne prodajalne. S takim načinom prodaje je bilo skupaj prodanih 1.565.000 parov obutve, od tega približno 15 % v druge države Zahodne Evrope. Vsa prodana obutev ni bila proizvedena v naši delovni organizaciji, pač pa tudi pri drugih proizvajalcih v Jugoslaviji ter delno na Portugalskem, Italiji ter Grčiji. Izven Jugoslavije Afis kupuje obutev, katere mi, ali pa pri nas ne proizvajamo, oziroma ne moremo proizvajati z namenom širšega izbora prodaje.
Zmanjšani obseg fizične prodaje pomeni tudi manjši prihodek ali promet firme za dobrih 6 %. Ker je konkurenca vsak dan močnejša in v tem boju obstajajo samo najboljši, moramo tudi pri nas marsikaj storiti, saj je poslovanje in uspešnost Afisa v mnogočem odvisna od Peka v pogledu dobav ter dobavnih rokov. Omembe vredno je tudi dejstvo uspešnega sodelovanja s firmo Würz, katera ima svoj sedež v kraju Münchweiler na področju proizvodnje dekliške ter fantovske obutve, saj to sodelovanje, ki poteka preko Afisa, dobiva že lepe razsežnosti, saj smo v lanskem letu dobavili tej firmi skoraj 120.000 parov obutve, katere je proizvedla naša TOZD Budučnost.
SCHAPURO
Firma Schapuro je proizvodni obrat Afisa in je locirana v kraju Rodalben, ki je oddaljen od Pirmasensa dobrih šest kilometrov. Omenjena firma je prišla pod okrilje Afisa pred
tremi leti po tem, ko je zašla v težave ter stečaj. Proizvodni in prodajni program je bila specifična obutev za »vandranje« ali planinarjenje, ki je v Nemčiji zelo priljubljena oblika aktivnega razvedrila. Po prevzemu tovarne se proizvodni program ni odmaknil od svojega potrošnega segmenta, saj je bila blagovna znamka »Schapuro« že uveljavljena. Kolekcija, ki se sedaj prodaja preko Afisove prodajne organizacije, je dobila poudarek na modnih tendencah, predvsem so to barve, šivi ter okraski. Obutev se prodaja v celotni Afisovi prodajni mreži, kar pomeni tudi izven meja Zahodne Nemčije.
Uveljavljena blagovna znamka, kvalitetnejši materiali, kakor tudi specifičen program, pomeni na trgu višjo ceno, kot druge Afisove kolekcije.
Sama firma Schapuro zaposluje 47 delavcev z dnevno povprečno proizvodnjo 450 parov, kar je odvisno od sezone in nenazadnje tudi programa.
Kot vse firme, tudi Schapuro išče svoj optimum v kombinirani proizvodnji, to pomeni izdelavo zgornjih delov tam, kjer je cenejša delovna sila in sicer za 95.000 parov gotove obutve je bilo kupljenih 54.000 parov zgornjih delov v tujini in sicer pri našem kooperantu Ivo Kurjački iz Pančeva, nekaj več kot 18.000 parov, ostalo pa na Madžarskem, ki zadnja leta postaja vse bolj priljubljena »Meka za proizvodnjo zgornjih delov« predvsem zaradi svoje bližine ter nekomplicira-nih izvozno-uvoznih predpisov. Tudi gotova obutev se proizvaja izven matične tovarne in sicer pri našem kooperantu »Bor« — Dolenjske Toplice, ki je v letu 1986 izdobavil 17.200 parov moške nizke obutve.
DELOVNI JUBILANTI
Z ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI
Tri desetletja so mimo od takrat, ko so mladi fantje in dekleta prvič prestopili prag Peka. Trideset let je dolga doba, ki pa hitro mine.
Na prireditvi, ki je bila pripravljena za delovne jubilante z 20 in 30 leti delovne dobe, je bila pozornost v prvi vrsti namenjena 30-letnikom, kakor se tudi spodobi, malo manjša pa 20-letnim jubilantom. Niso prišli vsi. Zanje je bil pripravljen kulturni program. Hvalo za dolgoletno delo sta v svojih nagovorih izrekla tako predsednik KPO Franc Grašič kot tudi
predsednik skupnega delavskega sveta Karel Zajc. Jubilante sta popeljala nazaj v zgodovino in razvoj Peka in jih opozorila na dogodke, ki so pomembni za razvoj Peka, v katerih so sodelovali tisti, ki so svojo delovno pot začeli pred desetletji. Mlajšim, oziroma vsem tistim, ki so prišli pozneje in tudi tistim, ki bodo še prišli, bodo prav prišle izkušnje, ki so si jih jubilanti nabrali med dolgoletnim delom. Hvaležni smo jim za vsak dober nauk in izkušnjo.
V kulturnem delu prireditve so nastopili člani gledališča Tržič, harmonikar Andrej Pivk, pevec Stane Mancini, solista Jelka Končina in Dani Zupan in duo Zvone Horvat in Boris Leban.
Jubilantke KATI BEKŠ vam ni treba posebej predstavljati. Svoje misli in spomine je zbrala takole:
Ko se spominjamo teh let nazaj, so minila hitro, prehitro. Takrat nas še ni bilo toliko zaposlenih in lahko trdim, da smo se vsi poznali med seboj.
Tovarna se je tako rekoč šele razvijala. Ni bilo sodobnih strojev in naprav kot danes. Delovni pogoji so bili težki. Turi' samoupravljanje je bilo šele v povojih. Doživljali smo ta-k j rekoč leta odrekanja. Razmere v tistih časih so nas naredile, da smo postali trda generacija in veliko nas je ostalo Peku zvestih vsa leta.
Spominjam se, da smo takrat izdelovali veliko manj parov čevljev kot sedaj. Delali smo vse sobote in ni bilo problema delo potegniti tudi v nedeljo, če je šlo za izpolnitev plana.
Proizvodnja pa se je večala. Nabavljali smo nove stroje in naprave, gradili nove objekte okrog tovarne. Iz majhne tovarne Petra Kozine je nastala sodobna tovarna Peko z 8 TOZD-i in približno 5.600 zaposlenimi.
Seveda so sedaj razmere bistveno drugačne kot takrat. Gospodarstvo je zašlo v krizo, čevlji se ne prodajajo več tako dobro kot nekdaj. Zato se bomo še vnaprej ta leta, ki jih bomo pred upokojitvijo preživeli v Peku, trudili po svojih močeh za čim boljšo kvaliteto in storilnost naše delovne organizacije.
Delo v šivalnicah je bilo bistveno težje, kot sedaj. Vse zabojčke do delavk je bilo treba znositi ročno. Tekočih trakov, kot jih imamo danes, še ni bilo. Takrat smo izdelovali več vrst izdelav čevljev. Spončane, californija, skoz šivane, delno lepljene in goodyear čevlje. Posebno priznani so bili goodyear čevlji, ki so bili izdelani iz pravega usnja, tako zgornji deli kot podplati. Nosili so se po nekaj sezon. Dobra kvaliteta te izdelave nam je prinesla ime po celi Jugoslaviji.
Kljub težjim pogojem dela je bilo včasih več zadovoljstva in družabnosti med delavci kot danes. Po značaju smo se danes bistveno spremenili. Vse se peha nekam za materialnimi dobrinami in ni več tistih družabnih srečanj med delavci kot nekoč.
JUBILANTI — 30 LET
Ažman Janez 590, Ahačič Marija 512/1, Bahun Renata 512/0, Bekš Kati 510, Bevk Jožefa 510, Bohinc Ana 512/4, Bu-balo Marija 512/0, Bohinc Ignac 540, Firan Ana Sombor, Foršek Marija Varaždin, Godnov Franc 200, Golmajer Ivan 562, Gospičič Zdenka Zagreb I., Hafner Anica 512/4, Jekovec Vlado 560, Ježek Marijan 562, Keršič Marijan 500, Kerec Marija 521, Klofutar Alojz 521, Knific Judita 512/0, Kolarič Brigita 512/2, Kralj Amalija 510, Kremenovič Ljubica 512/5,
Arnež Ladislava 521, Andrejka Marija Domžale, Berlo-gar Alojzij 531, Barbarič Vida Rijeka III., Bogovič Vladimir Karlovac L, Brelih Milena Idrija, Butič Nikola Zadar, Čuk Antonija 520, Črešnovar Matilda 550, Černič Darinka Maribor L, Dolžan Marjan 500, Dovžan Anica 523, Dolmovič Anton 300, Dragaš Anka Zagreb I., Fern Cvetka 400, Ferlič Marija 512/2, Gros Štefka 200, Gašper Veronika 512/4, Gorjanc Milan 523, Grašič Jana-531, Galovič Ljubica Dubrovnik, Golob Margareta Maribor L, Gabrijel Marija 550, Glavač Ljudmila 550, Hlebš Frančiška 200, Hočevar Marija 512/1, Hočevar Marjan 522, Hladnik Nikolaj 600, Hrup Veronika Rogaška Slatina, Jazbec Antonija 512/4, Jerman Marjan 522, Jančič Stanislav 540, Jenkole Matevž 569, Jurjavčič Stanislava Idrija, Jazbec Dušan 900, Jazbec Nada 200, Klemenčič Bogdan 900, Klemenčič Bojan 500, Košnjek Edvard 400, Kramar Marija 700, Knafelc Branko 529, Kuhar Draga 520, Lombar Ana 512/6, Lorenčič Mladenka 512/5, Leontič Bogo 540, Lutar Regina Murska Sobota, Meglič Frančiška 523, Mušič Marjan 531, Malus Jožefa 550, Mavrin Olga Kočevje, Memič Safeta Sarajevo L, Omejc Milena 700, Ostanek Marjeta 550, Ogrizek Slava Rogaška Slatina, Pogačnik Franc 200, Peraič Mira 512/2, Podgoršek Alenka 512/1, Praprotnik Ana 512/0, Praprotnik Marija 512/5, Pavšek Janez 569, Pretnar Miroslav 300, Petek Pavla 550, Prašnikar Lidija 550, Pejašinovič Dušanka Banja Luka IL, Petrov Ivanka Maribor I., Rovtar Marija 522, Ribnikar Davorin 541, Renko Katarina 550, Ra-dojčin Biljana Zrenjanin, Rokvič Mirjana Zemun, Rajzer Roman Maribor L, Sedej Jožefa 501, Seifert Dana 400, Stu-den Melita 521, Sedminek Ana 513, Semič Bruno 531, Slan-šek Miroslava 550, Savič Vukašin Banja Lutea, Srdič Marija Rijeka L, Stamenkovič Kitan Niš III., Šatara Miroslav 200, Šparovec Vinko 521, Štular Helena 523, Škaper Drago 541, Šlibar Marjan 549, Šrimpf Božidar 565, Šlibar Franc 300, Teran Rudolf 529, Teran Anka 300, Tukovič Anka Bjelovar, Tu-škan Mira Poznanovec, Vručina Josip 900, Veršnik Rudolf 569, Vigele Pavla 550, Vukovljak Djuro Bor, Zupan Albin 900, Zupan Jana 510, Zupan Olga 520, Zaplotnik Stanislav 300, Zupan Milan 531, Zupan Nataša Ljubljana IL, Žekar Danjela Zagorje, Žižek Anica Beltinci.
Nagrade za 10-letno delovno dobo pa je dobilo 112 delavcev.
Vsem delovnim jubilantom čestitamo!
Delovne jubilantke iz 512/5: Ljubica Kremenovič, Cvetka Zaletel, Hilda Mandič in Marija Lučki.
Kuhar Marija 600, Kokole Pavle 550, Kemec Djurdjica Lud-breg I, Lučki Marija 512/5, Lauseger Viktorija 531, Mandič Hilda 512/5, Meglič Mihaela 522, Meglič Jože 565, Medved Anton 300, Medved Stanislav Novo mesto, Praprotnik Anton 900, Peharc Emilija 510, Petrovič Marija Bled, Rengeo Gize-la 700, Ribarič Tatjana 523, Ribnikar Marija 512/1, Sluga Marija 524, Seifert Jože 565, Smolej Anton 531, Simič Lidija Beograd L, Soklič Marija Radovljica, Todorovič Tomislava Beograd III., Vodnik Ana 510, Zaletel Cvetka 512/5
JUBILANTI — 20 LET
INFORMACIJSKI SISTEM ZA NABAVO
Za sprejemanje pravilnih in pravočasnih nabavnih odločitev moramo organizirati ustrezen informacijski sistem. Leta nam posreduje vse informacije, ki jih potrebujemo v procesu nabavnega odločanja. V današnjem ostrem konkurenčnem boju in posebno še na tujem trgu so namreč informacije dejavnik, ki lahko prevesi jeziček na tehtnici v našo korist. Zato mora biti vzpostavitev učinkovitega informacijskega sistema naša prednostna naloga.
Pri zasnovi informacijskega sistema za nabavo je treba upoštevati zunanje okolje, v katerem posluje nabava in v katerega sodi tudi nabavni trg, nadalje potek pretekle nabave in področja nabavne politike. Informacijski sistem nam mora dati podatke in informacije o splošnih pogojih gospodarjenja in gospodarskih gibanjih, o ponudbi in povpraševanju na domačem in tujem nabavnem trgu, o poteku pretekle nabave, o kakovosti materialov za nabavo, o količini nabave, o nabavnih poteh in dobaviteljih, o nakupnih cenah, o nabavnih stroških, o velikosti zalog ...
Z navedenim seveda niso prikazane vse skupine informacij, ki so lahko koristne za oblikovanje nabavne politike. Vrste informacij je treba stalno dopolnjevati glede na cilje in naloge nabave. Prav tako moramo določiti način pridobivanja informacij in njihove uporabnike. Vse informacije namreč niso namenjene vsem uporabnikom, saj njihovo preobilje lahko zmanjša preglednost le-teh in tako negativno vpliva na učinkovitost nabavnih odločitev.
Vsekakor pa si brez ustreznega informacijskega sistema uspešnega nabavnega poslovanja v bodoče ne moremo več predstavljati.
Ručigaj Marko
ODGOVARJAMO
Le na nekaj vprašanj je bilo treba odgovoriti na zadnjem informativnem dnevu 11. maja. Res pa je, da so vprašanja oziroma odgovori zanimala skupine delavcev.
INDEKSNA RAZMERJA
so se od prvotne razprave in predloga spremenila izključno v korist grup pri vrhu razpona. Vsi ostali so ostali v enakem razmerju, če so napredovale najmanj za štiri kategorije. Predlagano razmerje je 1:5.
Indeksno razmerje je glede na velikost in obseg Peka normalno. Razpon je možen celo do 1:6.
Za poslovanje delovne organizacije so potrebna vsa dela in opravila od najenostavnejših del v šesti kategoriji do štiridesete. V sedanji situaciji, ko občutimo pomanjkanje ustreznih, dobrih strokovnjakov, ker pogoji gospodarjenja zahtevajo več koristnega znanja, je nujno, da ta del tudi ustrezno nagradimo. Prav nagrajevanje je vzrok, da nam sposobni kadri odhajajo. V zgornjem delu razpona ni velikega števila izvajalcev, zato porabljena sredstva za ta del ne predstavljajo velike mase sredstev. S predlaganim indeksnim razmerjem zmanjšujemo uravnilovko.
KADRI ODHAJAJO
V zadnjem času odhajajo od nas delavci z višjo in visoko izobrazbo, primanjkuje skoraj vseh vrst delavcev, tudi s srednjo strokovno izobrazbo. Kakšni ukrepi so predvideni, da bi se stanje izboljšalo?
Določen obseg gibanja kadrov je povsem normalen, pri nas pa je v zadnjem času prevelik. V dolgoročnih in srednjeročnih planih smo zapisali naloge, da bomo z ustreznim motiviranjem kadre pridobili in obdržali. Na področju štipendiranja smo v tej smeri z aktivnostmi že začeli.
Nadalje je že speljan postopek in spremembe, da se pripravniki, ki so se v času pripravništva izkazali, nadalje usposabljajo za prevzem zahtevnih nalog in zadolžitev. To se pravi, da jim je dana možnost napredovanja. Počasi sicer, pa se izvaja tudi izobraževanje že zaposlenih delavcev z dodatnim usposabljanjem ob delu.
Zavedamo se, da bomo mlade strokovnjake obdržali le z ustreznim nagrajevanjem. Pekov nivo je trenutno prenizek. Pot do boljšega nagrajevanja pa gre skozi rezultate. Osebne dohodke bomo lahko povečali le z ugodnejšimi rezultati poslovanja.
VREDNOTENJE IN KOLIČINA DELA
V	kateri točki metodologije o oceni del in nalog je upoštevana količina dela na posamezni nalogi?
V	metodologiji količina in kvaliteta ni upoštevana, ker ocenjujemo zahtevnost dela. Količino in kvaliteto nagrajujemo po merilih za nagrajevanje variabilnega dela osebnega dohodka, kot so izdelavni OD, prispevek za uspešnost, norme, objektivni kriteriji za nagrajevanje dela individualnih poslovodnih organov, ocena delovnega prispevka in podobno.
TRETJA DELITEV
Lahko pred odhodom na dopust pričakujemo tretjo delitev oziroma poračun?
Za pritrdilen odgovor je še prezgodaj. Seveda pa stremimo za tem, da bi tako prakso obdržali. Ce nam bo dohodek dopuščal, bomo seveda razdelili. Preračunavamo tudi to, da bi in za koliko lahko povečali tudi obračunske osnove.
ZOBNA AMBULANTA
V zobni ambulanti Peko so začeli delati marca 1983 zdravnik — stomatolog, sestra — zobna asistentka in zobna tehnica. V taki zasedbi opravljajo vse zobozdravstvene storitve, to je od vrtanja in plombiranja zob do izdelave potrebnih nadomestnih delov v ustih.
Pacientov ne manjka. Lahko bi se reklo, da jih je preveč. Mnogi, ki bi radi prišli na vrsto, še ne morejo. Ambulanta ima ordinacijski čas od 7. do 13. ure. Toda, da se razumemo, ordinacijski čas je za tiste, ki so naročeni. Kdor ni naročen, lahko pride v ambulanti na vrsto prvo uro ordinacijske-ga časa, toda le takrat, kadar ima bolečine. Mnogi to izkoriščajo in prihajajo kot bolečinski primer brez bolečin.
Včasih je čakalnica pred ambulanto polna, včasih prazna. Zakaj? Delo ni vedno enako zahtevno in pri vseh pacientih enako. Nekdo mora biti na stolu pol ure in več, pri drugem je mogoče dovolj 10 minut. Kadar so posegi daljši, je zunaj vrsta, kadar pa so manj zahtevni, je ni. V vrstni red pa pride skoraj vsak dan tudi kak »novinec«, to je tisti, pri katerem je potrebno zdravljenje po bolečinskem primeru.
Sedaj pa k vpisu. Dosedaj je bil vpis dvakrat letno. Vpisalo se je lahko določeno število. Od maja dalje bodo vpisovali vsaka dva meseca, toda temu primerno bo število manjše, kot do sedaj vas bomo na vpis opozorili v čevljarjevih obvestilih. Verjetno se boste vpisali v seznam pri svoji obra-čunovalki, ta bo seznam oddala v zobni ambulanti, kjer vam bodo določili datum. Mnogi med nami so, ki še niso prišli na vrsto pri vpisu. Naj bo razlog, da so bili premalo vztrajni ali so vpis zamudili, zato bi bilo prav, da se tisti, ki so pred nedavnim zaključili zdravljenje zob, nekaj časa ne vpisujejo ponovno, da bi prišli na vrsto tudi tisti, ki že dalj časa niso obiskali zobozdravnika.
Velja pa ugotovitev delavk v zobni ambulanti, in verjamem jim, da ga skoraj ni človeka s povsem zdravimi zobmi. Kje so časi, ko so z zobmi lahko trli orehe?
Za danes je to vse. V juniju bo INFORMATIVNI DAN v ponedeljek, 15. junija 1987.
TEK NA SMUČEH
ZIMSKO DELOVANJE
Ob zaključku zimske sezone smo tekači na smučeh pregledali opravljena dela v pretekli sezoni. Kljub neugodnim vremenskim razmeram v začetku sezone, smo dobro pripravljeni pričakali prve preizkušnje.
Udeležili smo se petih množičnih tekaških prireditev, prvenstva DO, Šuštariade 87’, občinskih prvenstev, tekem za trim pokal v občini Tržič ter vrsto manjših tekmovanj.
Tekmovanj se je udeleževalo vedno vsaj 8 članov in članic naše DO, na nekaterih prireditvah pa tudi več: Duplje 30, prvenstvo DO 27, Bloke 10, Kranjska gora 7, Cerklje 16 itd.
Če navedemo nekaj boljših dosežkov naših članov.:
—	L, 4., 6. mesto na množičnih tekmovanjih (Duplje, Bloke, Pokljuka)
—	2. mesto ekipno Šuštariada 87’
—	8 krat 1. mesto na občinskih tekmovanjih
—	5 uvrstitev do 50. mesta na tekmovanju z več kot 1000 udeleženci (tekmovalci)
Ne glede na organizacijske težave (zbiranje prijav, organizacija prevozov in tekmovanj, priprav prog ter ostalo) smo sezono uspešno zaključili.
Sredstva odobrena za našo rekreacijo so bila porabljena v okviru planiranih in so pripomogla k uspešnosti naše »sek: cije«.
Zahvaljujemo se konferenci OOZS Peko za pomoč pri organizaciji in kritju dela stroškov startnine in prevozov.
Toliko o zimski sezoni, kako poteka delo v času krosov in cestnih tekov pa kdaj drugič.
Pri naši dejavnosti kakor tudi pri drugih pa je opazno, da se premalo poslužujemo reklamnih napisov PEKO. Želimo si take oblike reklame, da bi jo lahko nosili ali pripenjali na drese v katerih tekmujemo in se udeležujemo prireditev.
Lauseger Darko
Balinarji iz orodjarne: (od leve) Drago Štefe, Franci Koder, Matjaž in Avgust Knific ter selektor Vili Globočnik.
BALINANJE
Tretji tradicionalni balinarski turnir med ekipami orodjarjev naše DO, mesarjev, pekov, obrtnikov in malarjev obrtnega podjetja Tržič, se je odvijal na balinišču našega nekdanjega alpskega smučarja in olimpijca Janeza Štefeta, tekmovanje samo pa se je odvijalo po propozicijah balinarske zveze Jugoslavije. Letos so prvo mesto osvojili z zelo dobro igro orodjarji, pred ekipami malarjev, mesarjev, obrtnikov in pekov. Eno leto bo prehodni pokal v naši vitrini, poseben pokal za 1. mesto pa smo dobili v trajno last. Lanskoletni zmagovalci peki, letos niso imeli sreče, slabšo uvrstitev so imeli zato, ker dva njihova najboljša tekmovalca nista mogla priti na tekmovanje. V bližanju je zmagal Maje Peter iz ekipe malarjev, pri zbijanju pa je bil nepremagljiv Polde Kavčič iz ekipe mesarjev. Tekmovanje sta odlično izvedla Avgust Knific in J; nez Stefe, slednji je bil tudi uradni sodnik. Tekmovanje se je odvijalo dva dni, vreme nam je služilo odlično, po tekmovanju pa smo se okrepčali in odžejali, meso so prispevali mesarji, kruh peki, za pijačo pa so poskrbele ostale ekipe. Vzdušje je bilo odlično, zato se bomo dobro pripravljeni ponovno srečali prihodnje leto.
Organizatorja tekmovanja: Janez Štefe in Avgust Knific.
NASI PETDESETLETNIKI
Jelka GROS, odpravljanje napak pri dokončevanju obutve
Gizela RENGEO, zajemanje podatkov na MDS 21/40
Marija KAMNIKAR, šivanje golenic — najzahtevnejše I.
Peter ŠKRJANC, kontroliranje v izdelavi obutve Alojz ŠARABON, kontroliranje gotove obutve Čestitamo!
ŠUŠTARIADA
VELESLALOM : Zmagovalke v kategoriji mlajše.
NOVI UPOKOJENCI
ANTON BEČAN iz montažnega oddelka 521 IRMA DORNIK obračunovalka v 501 MARIJA PLAJBES iz oddelka kontrole SADIK ŠEHOVIĆ iz vzorčne delavnice so naši novi upokojenci v aprilu. Hvaležni smo jim za njihov prispevek in vloženo delo. V zasluženem pokoju jim želimo čvrsto zdravje.
ALKOHOLIK V DELOVNI
ORGANIZACIJI (nadaljevanje)
2.	OKOLIŠČINE, KI POGOJUJEJO ALKOHOLIZEM V DELOVNI ORGANIZACIJI
Naša kultura je v bistvu alkoholna kultura in to se seveda odraža tudi v delovnih organizacijah.
Do asocialnega vedenja alkoholikov (parazitizem, delo-mrzništvo, agresivnost do otrok) smo pretirano strpni. V naše vsakdanje norme so vgrajene norme alkoholikov:
—	voznikom motornih vozil je dovoljeno, da vozijo alkoholizirani,
—	v delovnih organizacijah odobravajo dopust za dneve njihovega pijančevanja,
—	alkoholikom se dodeljujejo solidarnostna stanovanja,
—	družinam alkoholikov se dodeljujejo socialne pomoči.
V javnih občilih se srečujemo s stališči, da je alkohol hrana, odlično poživilo ali celo zdravilo.
Mirno sprejemamo stališče, da je alkoholik dober delavec, ko ne pije, dober mož. Pozabljamo pa, da so »dobri«, ker se morajo odkupiti za prejšnje in bodoče grehe.
Alkoholizem v delovni organizaciji je predvsem vprašanje reda in delovne discipline, ter humanih socialističnih samoupravnih odnosov v njej.
3.	ODNOSI MED ALKOHOLIKOM IN DELOVNIM OKOLJEM
Alkoholiku pomaga v soočenju z drugimi alkohol. Probleme in konflikte potlači, rešuje jih utopistično; se jim izogne ali pa jih spremeni v obtožbo drugih. Alkohol mu omogoča, da živi brez problemov.
Potrebe po alkoholu pa nima samo alkoholik, temveč tudi njegova okolica. Alkoholik je odvisen od alkohola, njegova okolica pa od alkoholika. Potrebuje ga, da bo namesto nje uresničil tisto, česar si ona ne upa, govoril tisto, kar se boji izgovoriti, izživljal tisto, kar ona zatira.
Vodja, ki ima razčiščen odnos do alkohola, bo zahteval treznost, lahko bo organiziral priprave na zdravljenje, spremljal rehabilitacijo zdravljenih alkoholikov in skrbel za ustrezno preventivo.
Če pa vodja nasede alkoholu, se občasno ali redno vključi v njihov »pivski krožek« ali se pusti od njih kompromitirati s podarjenimi steklenicami dobrih domačih specialitet, se bo v svojem okolju za vedno onemogočil. Takega vodjo bodo alkoholiki prisilili, da jih ščiti do skrajnih meja. Marsikateri vodja pa brez alkohola sploh ne more organizirati dela. Če je treba delati popoldne ali čez praznike, če je treba prijeti za umazano delo, se da pritisniti samo alkoholike, ki delajo »plave«. Takšni poprimejo, da imajo v dobrem naslednjega plavega.
Vodja, ki pa je sam alkoholik, ne more »preganjati« drugih alkoholikov in tudi ni pošteno, da to od njega zahtevamo.
Magda Plementaš
NAZAJ V PLANINSKI RAJ
(nadaljevanje)
Dobra oprema je torej pogoj za varno in prijetno hojo v gorah, ki pa mora biti tudi primerno izbrana z ozirom na letni čas in zahtevnost ture. Za poletne ture v hribovje do 1000 m višine je primerna oprema: lahki čevlji, visoki z rebrasto gumo iz nepremočljivega usnja (rosa, dež), lahko tudi nizki z rebrasto gumo (tenis copate niso primerne), pumparice iz lahke tkanine, danes tudi dolge hlače, ki so v vročih dneh lahko tudi kratke, vendar je treba paziti na sončne opekline, dokolenke k pumparicam, kratke nogavice. Za visoke čevlje imejmo vedno dva para nogavic. Nogavice ob koži naj
bodo bombažne, vrhnje pa volnene, športna srajca iz lažje tkanine (lahko tudi športna majica), perilo: majica brez rokavov, spodnje kratke hlače (oboje mako), pulover srednje debel, vetrovka, ki ne premoči, kapa volnena ali suknena s senčnikom, nahrbtnik, dober za nošnjo, v njem naj bodo: ogrinjalo za dež ali zložljiv dežnik, čutara ali termovka, rezervna majica, srajca, žepna svetilka, ročna lekarna, zemljevid in vodnik, kompas, copati, če bomo ostali v koči in morda še trenirka.
Pri opremi ne smemo pozabiti na: dokumente (osebno, planinsko, zdravstveno izkaznico), dnevnik, blazinico za žigosanje, šivanko s sukancem, varnostne sponke (knofljice) itd.
Za sredogorje nekako od 1000 m do 2000 m višine moramo poleti dodati še: vetrovko ali bundo s kapuco, rokavice po možnosti še višinomer.
Zimska oprema za hribovje do višine 1000 m: čevlji iz nepremočljivega usnja, pumparice iz debelejšega volnenega blaga, volnene dokolenke in kratke nogavice, srajca iz flane-le, spodnje perilo naj bo toplo, rokavice volnene in prevleka zanje, bunda s kapuco, toplo pokrivalo ali vsaj ščitniki za ušesa, nahrbtnik v katerem naj bo obvezno rezervno zgornje in spodnje perilo in nogavice, eventuelno tudi gamaše ter smučarske palice.
Za sredogorje nekako od 1000 do 2000 m višine pa je pozimi potrebno dodati še: dodatni pulover, očala (sončna ali snežna), kremo proti opeklinam, bivak vrečo, kuhalnik, vžigalice, cepin, dereze, vrv, krplje, lavinsko vrvico.
Oprema za visokogorje nad 2000 m višine pa mora biti skoraj v večini primerov enaka tisti, ki nam je potrebna pozimi za ture v sredogorje, kajti če hodimo že samo po naših Alpah, moramo upoštevati da so v Zahodnih Alpah tudi poleti za naše pojme skoraj povsod zimske razmere.
Na splošno o opremi velja ugotovitev, da z zadostno in primerno opremo lahko dosežemo več in varneje, kot pa slabo opremljeni.
Pri odločitvah o naših planinskih turah pa moramo brezpogojno upoštevati tudi svoje lastne sposobnosti in zmogljivosti, kajti vsako precenjevanje le-teh se nam lahko krepko maščuje.
Če smo torej enkrat primerno opremljeni, pa nam preostane le še, da vzamemo pot pod noge in veselo na gore! Ob tem pa upoštevajmo izrek znanega predhodnika planinstva in iskrenega ljubelja naših gora dr. Juliusa Kugya:
»NI POTREBNO, DA V GORAH VSAKIČ DOSEŽEŠ KAK VRH, NAUČITI SE MORAŠ TUDI, DA TE PREMAGAJO IN SE SKROMNO ZADOVOLJIŠ Z DOSEGLJIVIM. KLJUB TEMU BOŠ PRINESEL DOMOV DOVOLJ RADOSTI«.
Planinski SREČNO!
Marjan Markič

Delovne jubilantke iz 510: Emilija Peharc, Ana Vodnik in Jožefa Bevk

NAGRADNA KRIŽANKA
ZAHVALE
Ob smrti naše tete
FRANČIŠKE ZUPAN
se zahvaljujemo za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala pevcem kvinteta Zupan za zapete žalostinke in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ob boleči izgubi očeta
FRANCA MAGDIČA
se sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 521 iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja.
hčerka Brigita Zore
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 700-ERC, za prelepo darilo in jim obenem želim obilo sreče, zdravja, medsebojnega razumevanja in delovnih uspehov.
Angelca Velikavrh
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam v oddelku 512/1 za lepo darilo in tople želje. Vsem želim veliko delovnega uspeha, dobre volje in medsebojnega razumevanja.
Ob boleči izgubi dragega očeta
ANTONA FICKA
se zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam iz oddelkov 510, 521 in 522 za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Marija Gričar, Vilko in Srečo
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE URŠIČ
se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz elektrodelavnice za podarjeno cvetje in izraze sožalja.
Franc Uršič
Vsem sodelavkam iz šivalnice 512/2 se lepo zahvaljujem za darila, ki sem jih dobila ob odhodu v pokoj.
Mimi Dobravc
Dolgoletni sodelavci in sodelavke iz oddelka 512 — se-kalnica zg. delov — zadnji delovni dan, to je ob odhodu v pokoj, ste mi resnično pripravili prijetno in nepozabno presenečenje.
Iskreno se vam zahvaljujem za prekrasna darila, ki mi bodo drag spomin, kakor tudi za prijetno dolgoletno sodelovanje z vami.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala in vam v bodoče želim obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Grašič Janez
Marija Ribnikar
PRIŠLI ODŠLI
V TOVARNO
v mesecu aprilu
Tumpič Roman, Tišler Marko, Vogrinc Vincenc, Ibrahimovič Sadeta, Furundžija Klara, Smešnik Emica, Dolanc Jožefa, Pušavec Franc
V MREŽO
Kranj I.	Ruparčič Suzana
Murska Sobota Kramar Karmen Sarajevo I.	Hađžibegović Mirsad
IZ TOVARNE
Grivec Marjana, Grmšek Martina, Grvala Senada, Zagorc Andreja, Zupančič Branko, Vugrinec Andjelka, Grašič Janez, Kogoj Zvonka, Stritih Silva, Meglič Jana, Meško Marija, Kališnik Janez, Kravcar Marko, Teran Marjeta
IZ BUDUĆNOSTI
Žerjavič Saša, Pavala Josip, Maksimovič Vera, Medjimurec Jadranka
je ena izmed knjižničark naznanila in na kratko predstavila nastopajoče, potem pa je kot gost spregovorila o Stezicah in o tej posebni številki tega glasila, Berta Golobova, za njo pa je nekaj lepih misli povedal Tone Pretnar. Čakali smo še prebiranje lepih in zanimivih pesmi naše mame Dorce. Tudi to je kmalu prišlo na vrsto. Pesmi sta brala Marina Bohinc in Bojan Veselinovič, z glasbo pa ju je spremljal Matej Lončar. Vse to je izpadlo zelo lepo.
Ker pa so pesmi Dorce Kraljeve tudi uglasbene, je eno izmed teh zapel Dani Zupan.
Na tem literarnem večeru je bila tudi sama Dorca Kralj in na koncu se je vsem, ki so o njej rekli lepo besedo, prav lepo zahvalila.
Zahvalila se je tudi učencem našega novinarskega krožka in pa seveda našim mentoricam.
Na koncu je učenec novinarskega krožka podaril vsem nastopajočim in pa seveda našim mentoricam šopke rož, največji pa je seveda pripadal naši mami Dorci.
Ta literarni večer je bil prvi, ki sem se ga udeležila in vem, da mi bo še dolgo ostal v spominu, kajti takih prijetnih dogodkov se ne pozabi tako kmalu.
Lukane Barbara 8. r OŠ heroja Bračiča
IZ MREŽE
Brežice	Mlekuž Renata
Kranj III.	Prešeren Simon
Ljutomer	Čuk Jožica
Smederevska Palanka Djurdjevič Melanija Sarajevo I.	Mrakovič Ferida
IZ ŠOLSKIH
NOVINARSKIH
KROŽKOV
SMEH NI GREH
Smeh. Kako sploh pride do smeha? Na to vprašanje bi strokovnjaki odgovorili z zelo zapletenimi razlagami. Človek najbrž malokrat razmišlja, kako gre signal po njegovem telesu, da se on lahko zasmeje.
Vendar pa velja, kot pravi ljudski rek, da je smeh pol zdravja. Kajti če se človek smeji, mu gre vsaka stvar od rok in ga ne vrže s tira kaka malenkost, ravno obratno pa je, če je človek slabe volje.
Poznamo tudi prisiljeni smeh, ki ga ponavadi uporabljajo igralci v gledališču. To delo seveda nikakor ni lahko. Včasih pa se tako smejemo tudi mi, namreč iz vljudnosti. Ta smeh pa najbrž ni »pol zdravja«.
Da je dobra volja res najboljša, se mi je potrdilo tudi v praksi. Nekega dne sva na morju s prijateljem vstala zelo zgodaj. Jaz sem tisti dan vstal z levo nogo in na prijateljev predlog, da greva v neki hotel ob obali igrat na avtomate, sem seveda odgovoril odklonilno. Vse, kar je on tisti dan predlagal, se mi je zdelo neumno. Kasneje, ko so vstali še ostali, ki so bili kot zanalašč tisti dan vsi dobre volje, so se smejali in zabavali, jaz pa sem šel v sobo in nisem vedel, kaj naj počnem. Zdelo se mi je krivično, ker so se drugi smejali, ko pa meni do smeha ni bilo. Seveda smo se tisti dan še krepko skregali. Vse mi je šlo narobe in ko sem se polil s sokom, so se mi vsi smejali. Že sem jih hotel nadreti, pa sem nekaj časa premišljal in nato ugotovil, da bom zaradi tega še slabše volje in se bomo še bolj sprli. Zato sem se začel smejati še sam in kmalu so bili vsi spori poravnani. Spoznal sem, da je smeh veliko boljši od slabe volje, toda vsakdo ima kdaj
slab dan.	David Dolžan 8. r
OŠ heroja Bračiča
LITERARNI VEČER V TRŽIŠKI KNJIŽNICI
Učenci tržiških osnovnih šol smo se zbrali v tržiški knjižnici. Tržiški knjižničarji so ob izidu posebne številke šolskega glasila Stezice pripravili literarni večer, na katerem naj bi predstavili pesmi tržiške umetnice Dorce Kraljeve. Posedli smo v krogu in nestrpno čakali pričetek. Končno
Delovni jubilantki: Mihaela Meglič in Tatjana Ribarič
Delovna jubilantka: Marija Sluga
Delovna jubilantka: Judita Knific
SREBRNI ZNAK SINDIKATA
V PRAVE ROKE
Na prvomajski proslavi so bila podeljena tudi priznanja OF in znaki sindikata.
Srebrni znak je dobila članica našega kolektiva, predsednica osnovne organizacije sindikata Obutev I. Jožica KOGOJ.
Priznanje je dobila za aktivno delo na področju samoupravljanja in v sindikatu. Dobitnica priznanja se zavzema za dosledno izvajanje vseh nalog, ki so v pristojnosti najma-sovnejše organizacije sindikata. Vedno je pripravljena prisluhniti delavcu, njegovim željam, težavam ter problem izpostaviti tam, kjer je treba.
Pridružujemo se čestitkam.
IZ ORMOŽA
Z NOVIM ZNANJEM
V obratu Ormož je prva skupina uspešno končala usposabljanje ob delu. 31 delavcev je zaključilo prvo stopnjo sred-njeusmerjenega izobraževanja smeri krojilec in šivalec zgornjih delov obutve. Organizacijo usposabljanja je prevzela Delavska univerza Ormož, v sodelovanju s srednjo čevljarsko šolo iz Kranja. V prvi skupini so bili prirezovalci in proizvodna režija. S tako obliko izobraževanja bodo nadaljevali, ker je to osnova za boljše delo.
Praktični del pouka je bilo delo iz redne proizvodnje, zaključni izdelek prav tako. Svoje znanje so pokazali na artiklu DORCA.
Obiskovalci usposabljanja so ob zaključku pokazali presenetljivo veliko znanja. Osipa skoraj ni bilo. Od 32 jih je uspešno končalo 31. V zimskem času, ko so obiskovali šolo, je več prostega časa. Mnogi med njimi imajo poleg dela v obratu obveznosti tudi doma na kmetijah.
Telovadba med delom je postala že vsakdanja tudi v Ormožu.
Tekmovalci iz tržiških osnovnih šol tekmujejo v znanju spoznavanja proizvodnega procesa!
TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV
Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo Tržič je letos pripravila srečanje mladih tehnikov Gorenjske. Udeležili so se ga najboljše ekipe in posamezniki iz občin Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Jesenice, Tržič, Domžale in Kamnik. Pokrovitelj srečanja je bila naša delovna organizacija, ki je mlade tekmovalce nagradila s praktičnimi nagradami.
Teden dni pred občinskim tekmovanjem je bilo v naši delovni organizaciji izbirno tekmovanje v treh tekmovalnih disciplinah:
—	spoznavanje proizvodnega procesa
—	modeliranje čevljev
—	tekmovanje mladih oblikovalcev usnja
Pri tovrstnih tekmovanjih gre predvsem za animiranje učencev za poklice v obutveni panogi, to je poklicev v naši stroki. Mladi so pokazali veliko znanja in zanimanja.
Najboljši bodo odšli na republiško tekmovanje v Krško.
PEKO GOSTITELJ
Peko tozd Orodjarna bo gostitelj regijskega in republiškega tekmovanja kovinarjev. Rezkalci bodo svoje izkušnje in znanje pokazali na naših strojih. 13. junija bo regijsko tekmovanje, 26. pa republiško.
DAN DELAVCEV PEKA
Zadnjo soboto v maju bo Tržič oživel. Na dan delavcev Peka bodo prišli tudi naši sodelavci iz Budučnosti, Benedikta, Trbovelj in Ormoža. Športniki se bodo pomerili v športu, humoristi v zabavnem delu, vsi skupaj pa bomo zaplesali na zaključni slovesnosti v soboto popoldne in zvečer.
Lanskoletna prireditev je navdušila vse, ki so se je udeležili, zato bo DAN DELAVCEV PEKA vsako leto.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 217 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov s srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.