PoStntna plačan« ▼ gotovini Leto LXII. 9ev. 183 U UuNioni. v toreh 13. ovtusfo 1929. ceno Din r— Izfaaia vsak dan popokhie, izvzemS nedelje ta praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—^ Popust po dogovora, fnseratnl davek poscbci. »Slovenski Narod« veija letno v Jugoslaviji 144.— Din, a inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se oe vračalo, — Naš* telefonske števllke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Austrija vstopi v Malo antanto! Senzacijonalna vest o ponudbi dr. Beneša avstrijskemu zveznemu kancelarju za zvezo Avstrije z Malo antanto Beograd, 13. avgusta. »Pravda« objavlja iz Prage zanimivo poročilo pod naslovom »Pri-stop Avstrije k Mali antanti«, V poročilu reproducira senzacijo nalno vest bratislavskega lista »Pozsony Hirlap« o pogajangih med českoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem in av-strijskim kancelarjem dr. Streeruwitzomf v katerih je dr. Beneš baje opetovano pozval av-strijskega kancelarja, naj bi Avstrija podpirala Malo antanto in vstopila tuđi formalno vanjo. Dr. Beneš je opozoril dr. Streeruwitza na ugodne posledice, ki bi jih imel pristop Avstrije k Mali antanti za avstrijsko gospodarstvo. Ražen tega bi bila Avstrija deležna velikih kon-cesij in koristi. Zveza srednjeevropskih držav bi skušala resiti v prvi vrsti aktuelna in važna gospodarska vprašanfa, ki so danes tuđi v Avstriji v ospredju. Avstrijski kancelar dr. Stree-rawitz je baje v razgovoru z dr. Benešom izjavil, da uvideva koristnost take priključitve. Pogajanja o uresnicenju tega predloga se bodo nadaljevala na Dunaju. Beograd, 13. avgusta. Po vesteh z Dunaja tamošnji listi odi očno demantirajo včeraj objavljeno vest iz Bratislave, po kat eri se vrše pogajanja za vstop Avstrije v Malo antanto. Listi povdarjajo, da je ta vest fantastična in da Avstrija tuđi pod novim režimom ne namerava opustiti načel, po katerih se je ravnala pod vodstvom prejsnjega kancelarja Seipla. Nemčija zahteva izpraznitev Porenja Potek seje politične komisije haaške konierence. — Predčas-na izpraznitev Saarske kotline. — Amerika posije v Haag generala Dawesa? ti a a z ♦ 13. av^usta- Politična komisija reparacijske konference se je bavila včeraj popoldne z vprasanjem iz-praznitve Porenja. Debata je bila zelo živahna ter je nastopil kot prvi govor-nik ministrski predsednik Briand, ki je za stopa! stališče. da je treba pričeti z razpravo političnih podrobnosti o iz-prazaitvi Porenja še'e tedaj, ko bo spreiela finančna komisja Younj£Ov nacrt. Odgovarial mu je zuoanji minister dr. Stresemann, ki je izjavil, da bo Nem-čiia odobrila Youngov nacrt samo pod po^oiem, če bo v tem primaru Porenje izpraz njeno povsem gotovo tako.u Izpraznitev Porenja nj v bistvu vprašanje za se, povsem ločeno od finančnega ter bi bilo zelo škodljivo, če bi konferenca spreiela Briandovo naziranje v tem vprašaniu. Po govoru dr. Stresemanna je bila seja zaključena in preložena na sredo. Med tem časom se bodo vršili med iraneoskimi in nemškimi delegati osebni razgovori, na katerih bodo skuša li najti kompromisno formulo za resi te v tega vprašanja. Pariz, 13. avgusta. Po poročilu lista »Intransiseant« je izročil predsed-nik Briand nemškemu zunanjemu ministru dr. Stresemannu obširno spomenico o razgovorih glede na vprašanje predčasne izpraznitve Saarske kotline, ki so se vršili med BertheKHom in nem-šktm pariškim poslanikom. Spomenica se obširno bavi tuđi z vprašanjem carin v Saarski kotlini. W a s h i n g t o n , 13. avgusta. Vlada Zedinjenih držav za enkrat še ne misli podvzeti nikakih oficijelnih korakov za pospešitev dela reparacliske konference v Ha a su, ki ga zasleriuje z veliko pozornostjo. Vendar pa se širijo v po. učenih krogih vesti, da misli v dogled-nem času odposlati vlada Zedinjenih držav na konierenco v Haag generala Da-wesa, čeprav to sedaj še odločno zani-kujejo. Bombe v bratislavski katedrali V katedrali v Bratislavi so našli sedem bomb, ki so jih zakopali komunisti, da hi jo pognali v zrak. Bratislava, 13. avgusta. V ne-deljo so odkrili v tukajšnji katedrali bombe, ki jih je bUo zakopanih sedem po sredi cerkve. Odkrite bombe bi za-dostovale, da bi pognale v zrak vso cerkev. Do odkritja so prišli na ta način, da so nekatere osebe opazile v cerkvi na sedmih krajih sveže sledove razko-oavania tu opozorfle na to oblasti. Pre- iskava je izkazala, da so bombe položili komunisti že pred 14 dnevi z namenom, da bi 1. avgusta pognali v zrak katedralo in dali s tem znak za krvavo vstajo v Slovaški. Policija je v barakah na periferiji mesta aretirala pet oseb. ki so osu mijene, da so položile bombe v cer-kvl Kriza nemške vlade Haag, 13. avgusta. Semkaj je do* spel nemški minister za delo dr. WisseL ki je obravnaval včeraj popoldne z nem-škim notranjim ministrom Severingom vpra sanje zavarovaraja brezposelniru ki grozi razbiti nemško vladno koalicijo. Med ohema ministroma je bilo sklenje-no, da je treba najti na vsak način kompromisno rešitev in onemogočiti krizo vlade. V ta namen bo vlada Še enkrat temeljito proučila zahteve nemških socv-ialistov in preuredila zakonski nacrt zakona o hrezposel.nem zavarovanju v smislu zahtev socialističnih strokovnih orgranizacij. Evropski Itrožai polet Amsterdam, \3. avgusta. Na tu-kaisrtje letališče je prispelo včeraj proti večeru kot prvo letalo, ki se udeležufe evropskega krožnega poleta lunkerso-vo letalo, ki ga vodi Franc Kirsch. V kratkih presledkih k> nato prispelo še 8 leta!. Silna vrocina na Madiarskem — Budimpešta, 13. avgusta. Tu je na-«toptl nov vročinski val, tako da j^ kazal v?f»raj fprmom^t^r v s**nci 3R stopini C. V bolnico so pripajali veliko ^tevilo na «olnčariri obolpIih oseb, izmed katerih jih j« pet umrlo. 1 Konkordat med Prusijo in Vatikanom — Berlin, 13. avgusta. Danes opoldne se )c vršila slovesna izmenjava ratifikacijskih listin o zaključitvi konkordata med Prusijo in Vatikanom. Vatikan je zastopal zapeŠki nuncij Paccelli. prusko vlado pa mmistrski predsednik dr. Oton Braun. S tem je stopi] konkordat v veljavo. Granata rastrgala tri otroke — Rim. 1S. avgusta. Pri Maceratu f^> našli otrori granato in e«» pričeli z ojo igrati. Granata je eksplodirala in je rai-trgrala tri otroke, 6 drugih pa smrtno n*--varoo ranila. Potres v Ameriki — N©wyork, 13. a^^ieta. Včeraj opoldne fto občutili v rainih predelih ZMinj^ nih držav razmeroma dokaj močne potres-ne-šunke. Potres w> občutili tuđi v NVw-vorku, kjer so bili 6unki tako močai, Ha so v nekaterih okrajih ljudie zapustili hi-5e in abežali na proeto. Vendar pa ni na-pravil potres ve?je Škode. Porušilo se je samo n^kaj dimnikov Mir smrti — Washington. 13. avgusta. Po poročilu vojnega departementa se je dvignila učinkovitost vojnesa orožia po sklepu versail-leske mirovne pogodbe posebno pri topovih in letalih za skoro 100%. Zarota proti perzijskemu šahu — Pariz, 13. avgusta. -»Ghicaso Tribune« poroča iz Teherana, da je policija od-krila zaroto prot: šahu. Med aretirannri osebami, ki prideio pred preki sod, se na-hajata baje tuđi brat šaha in sedanji ii-naneni minister. — London, 13. avgusta. Kakor poročajo iz Simle, je bil v nekem mestu pokrajine Padžab izvršen bombni antentat, pri čemer sta bila ranjena dva predstavnika v'ade. Strokovni svet ministrstva javnih del — Beograd, lo. a^asta, Minister za javna dela je v smislu čl. 129 uradniškega zakona imenoval za elane strokovnega sveta za 1. 1929 svojega pomoćnika Mihajla Kneževića, direktoria železme Vasilija Marko-v»ća, načelnika splosnega oddelka Vladi-mir.ia Novakovića. načelnika kontrolnega oddelka Josipa Tuteka in ^efa inspekcije Dimitriia Tasića. Izpremembc v beograjski policiji — Beograd. 13. avgusta. S kraljevini ukazom je vpokojen naistareiši šei policije Gligorije Popović, ki je v zadnjem času bil šef prometa v prestoHci. Za časno ja bo nadomeščal Dragoljub Jović. se! javne va mosti. Pritožba BSK proti Hajduku — Beograd, 13. avgusta. BSK je vložil na JNT5 pritožbo proti nedeljski tekmi s splitskim >Haidukom- zaradi srolmana Cu-lića, ki ni h^l. pravočasno i° pravom-očno verificiran in k\ je igra! že letn^ prvenstvene tekme" za drugre k'ube. Velesejem na Reki — Sušak. 13. avgusta Jutri 14. t. m. bo otvorjen aa Reki mednarodni vrorčm •i^jm. CHvoritev bo osebno izvršil miniet^r aarrvd-nega gospodarstva Martflli. V zveii z otvo-ritvijo letožnj^ga sejma tolaii italijanfeki t^k re^ko prebivalstvo, da mu bodo kmalu za-sijali boljci dn^vi, k*»r }<* kriza za R**tr> žp pr^bol^na Regulacija Recine Susakt 13. avgusta. Iz kreditov za jav= na dela, ki jih j** stavilo na razpolago pri-moreko - krajiški oblasti ministretvo za socijalno politiko- pa b**io izvajala tuđi o>la na rf^ulariji korita Račine v blizini vaši Vali^a, kjer ee nahaja vodovod za Su^ak. Za ta dela je predviđan kredit od HOO.OnO Din. Ostala dela na rf^gulanji korita PeČi-ne *ie bodo izvršila na skupna stroške n^>e države in Itali.ie. kakor je pr«ivM*»no s posebno konvencijo m^H naso državo in Italijo. Incident v Skadru — Skadar, l.v a-vjiis*a. V .prv^a,n'.&c.u v Skai]iie'..ia. da se je nKisei naš poš-t-ni pai-n^ik vrTTiTi na svo-ve mevo. verwlar pa se la^rm-ku mi-česar zjjtvJ-vIo. Ameriška jeklena industri|a v Rnsiii — Newyork, 1.5. avgusta. Predstavniki jeklene industrije Zedin;en'h držav so stopili v scike s sovjetsko vlado zaradi naku-pa velikih množm mangana iz Georsije. V ta namen je že bi] ustanovlien poseben trust, ki bo kupil na leto IS.oon vagonnv man?anave rude v Rubili V zameno b^do debnv!« »1: A-'-rkanc; industrijske in po-Ijcdelske stroje .Zeppelin" na poti okoD sveta Zrakoplov »Groi Zeppelin bo startal v cetrtek zjutraj za polet na Japonsko. - - Koncem meseca bo zapet v Lakehurstu. Friedrichshaien, 13. avgusta. Vesti, da bo -Grof Zeppehn- že danes ponoći startal k poletu okoli sveta, nišo točne. Zrakoplov bo startal jutri ali pa v četrtek ponoći, ker se ne more prej dovršiti preskrba s plinom in pregled mo-torjev. Posadka 40 mož pod vodstvom dr. Pckenena bo ostala izpremenjena. Po dr. Eckener.ievih izkušnjah pre-kaša zrakoplov v prekomorskih poletih vsako drugo prometno sredstvo. Sicer za enkrat še ne more tekmovati z veli-kimi brzoparniki v točnosti in rednosti, toda izredno velike razlike v trajanju vožnje, ki se še pojavljaio pri prekomorskih poletih, bodo postale z izpopolnit-vijo zrakoplovov čim dalje maniše. Ćelo pri otežkočeni vožnii bo zrakoplov ostal hitrejši kakor parnik in prihranek na času bo vedno večii. čim dalima bo pot poleta. Preizkušnjo v tem bo podal polet okoli sveta. Dr. Eckener namerava leteti preko Rusiie in Sibirije proti južni obali Baj- kahkega jezera ter upa. da bo ie pri-hodnio nedelvo na Japonskem. Poslal je t.ia no kopnem že nekesra svo.iesa inzen-jeria z vsemi potrebnimi nadomestnimi deli. Zrakoplov bo vzel s seboi na pot pač pošto, vendar pa nobenih tovorov. V Tokiu namer3va dr PcVcner ostit Ie malo časa, da bi dnšel do ko-nca meseca preko Ka1*tornije zopet v I-akehurst. Friedrichsh.ifen, 1^ avsu^ta. Po dogovoru med \-odstvom Zeppelin0-vih t<*\ aren in kapetanom dr. Fckener-jem ie blk> sklenjenn, da ho odletel zrakoplov »Grof 7enn*iin< na ^voi ve'ikl rolet okoli sveta 1S. a varu* ta. Start se bo vršfl v prvih rutranjih urah. Dr. Fckc-ner računa, da T>o rabil za T*H od Fried-rfch«.hafna v Tokin s do ft ćnu V TokiHi se bo mudil štiri dni, nakar ho nnvtf>rtll naitežH del putovanja preko Tiheca Oceana. 7a polet so fe oddana vsa pot-ni£ka mesta, vkrcana Ie turfi $te\i!n* pošta. Ogromni gozdni požari v Ameriki 40.000 ha gozdov v plamenih. — Mnoga mesta ogrožena. — New York, lo. avgusta. V drža-vah IdalK*. Montana in Orijson so iz-hruhnili ogromni gozdni požari, ki so se razširili na ozetnlju skoro 40.000 ha. Požar se ie razsiril zaradi močne«a vetra tuđi proti kanadski meii. Več me&t ie resno og^oženih in ohstoia ho-jazen. da bodo portala žrtev sllnesra gozdneza požara. Vladi Zedinjenih držav in Kanade sta odooMaJi na kraj požara veliko šte-vilo čet. ki pomaKaio obiipanemu pt«-bivalMvu gasiti vedno bolj s« ra/šir^a-ioči požar, ^koda ie neprecenlSva. Posebno ie p-rizadet ameriški trust pai>ir-nic. ki so lastnice većine teh ico^dov. Skrivnostna smrt angleškega lorda Visok angleski aristokrat vržen skozi okno tretjega nadstropfa Londor.. 13. avgusta. Veliko senzacijo je vzbudila v an^le?ki javnosti oa wlo t^j^n način povzroč^na .-mrt zn^r^tra člana an cl^Jkf^ca visoke^a plemstva lorda Lou^h-borougha, ki sc> gr\ na^li ob 2. zjutraj ni vrtu nek^ h'^» v K^nsingtanu v n^zav^t-n^rn stanju Onf^v^^Čen^aa lorda s-o tiknj prepeliali v bolnico, kjer so ga operirali. Operacija pa je bili prekasna t*^r je umri lord že v prvih dopoMsnskib urah. Pokojni lord Lousboroush je bil na fre-daj še nepojasn.ven način vržen ftko^i okno nekega v III. nadstropju se nahajajoč^ga stanovanja, kjer je bil v druibi nekaterili prijateljev in svojega zdravnika dr. Lenan-na kot gost neke dame, mane v londonski visoki družbi. Njegov o&ebni zdravnik dr. L<*n%nn je izjavi] pri £.i>li.»anju. di liitJju-ču»e «»ainomorf ker je bil pokojni K*rd v zadnjem ča#u v najbolj^em razpolai^nju tpr s** pripravljfll za ud^ležt>o na rWci tr-rrovski kr»nf*»rAnri ki bi m* im^li vršiti u*odne0i dne Bil je tuđi popnlnom* 7<1rav, ker i* že davno pr^st-il živčni n»p»d, ki pa je im^l ^pomladi. Samo proti večeru *♦* je ore^Aj razbunl, ko j*> ( i^^.el po neJd partiji brklga iz saloni v telefonsko r*lico t^r mi vrnil iz nje precej potrt. Angle^ka polic«|a je pričala z velikim interesom preiskovati ćelo zadevo ter upa, na se ji bo v kratkem c»«u po*re^ilo r-t/.r*-siti ^krivnostne okolnost) smrti \muU Lougborougha. lik k A i ir . J„ . < ' — Bekescaba, 13. avgust. V nedelK* so r.ašh izletniki v nekem gozdu strasno raz-mesarjeno truplo neke ženske. Imela ie prerezan vrat, razparan trebuh ter več drugih težkih ran. V umorienki so usotovili >-letno ženo bogatesa kmeta Dnnsovskesa. Mož je bil takoj aretiran ter je priznal. da jo je umofil v liubosumnosti, ker io je za-sačil pri zakonolom^tvu. Dva tajinstvena umora v Franciji — Pariz, 13. avgusta. Francosko javnost je z^lo razburilo odkritje polirije, ki je na-Ua v blizini St. Ma ura pri Pariru velik zavoj, plavajoč po reki Marni. Ko so witek potegnili iz reke Marne, so uaMi v ajem razrezano truplo približno 25 l«*t "♦jr* žensk**. Ostanki trupla e^o morali ležati ie dalje ča»a v vodi. Na njih je bilo -»paziti sletove revolverima Rtrela. Policija j« pričela z veliko inteniivnostjo pretek->v;iti to zagonetno najdbo. Medtem je prejela tuđi z Brjeya na Lo-trinžkem porooilo, da fro našli v tamošnjem kamnolomu zakopano pod kamenjem *ruplo petletn** d<*klire. Dvp deklici, ki >ta se igrali z n**5re?nim d<=»t**tom. eta izpovedali, da Ma s** nahajali v družbi z njim do trenutka, ko je pri>el k njim neki m^i k\ je ponu^iil mali d^klici bonbone ter jo izma-mil s >eboj v gozd. Zdravniška preiskava je usotovila. da je bil otrok zadavljen. Oče otroka je neki italijan^ki delavec. Domn*1-vajo, da eo bili motivi umora ne^inlin^ga deteta ein osvete domačinov zaradi lepn-ljubljeno«ti or<*ta umori^n^ga otroka. Revolucija v Venezueli — Newyork, M avgusta. Iz Karakasa poroćam, da so venecuelski revalucijonar- ii napadli mestn Kimana, kjer pa so bil' težko poraženi. Vladne čete so v spo-padu nhile dva voditela revolucionariev in uie-l«3 večie Števi!n upornjkov. Ostali revolu-cuonarji so se razbežalu 9 ! p 7 • % % » > i * i | r t * - i > > i > i I l J i 4 j • i r « / 4 , X — Sioiok, XX avsusu. V nedelm je bila tu silna vročtna, Ici jt značila popoldne 50 stopi nj na solncu. -vS Pa v senci. Na-enkrat je nastal \ihar, ki je zahteval već žrtev. Dva mladeniča, ki sta veslala v col-nu sredi Blatnega jtzera, sta se prcvrmU v voS. Berlin 11.M7& — 13.5775 in.W5), Brusclj 7.V. Budim-peŠU 9.9^458, Cunh 1<"»94.4-1<»7.4 U<»«>.9>, Dunai 8.0102— S.«WIJ (S.76.26), NeuTork 56.775~-56.975 (56.875). Pariz 2?1.R8—23.1-ftS (?>2>k), Praga 16K.2O—160 ilt&.M), Tr^t *'>Q. d.. Ru^ ^?."5* 285, Strvina 50 d.. Seiir 1^5 d., Kranjska induttr. dr, 245 d. ZAGREB^KA BORZA Devize: London 275.St>—27o ho. Ne\*"\'ork 36 775—56 975, Piru 22\fiH— 22.*.**, Mila« 2^.«h—2***.Sft, Cunh 10*4 4—1097 4 Amsterdam 22795— 22.M5. Berlin 135475 do 13 5775. Dunai SOI.02-VM02. Prasa Ir*Jf) do 160, Budimpešta 944.5K. Efekti: Vojna škoda 4O5 5—«07. INOZEMSKE BORZE. C«rili: London ?5.21. N«wyork 530, Pa- r.z 20.3^. Milan 27.1R. Madrid 76..V. Rerl.il l?3.80. Dunaj 73.2*. Beograd 9.1275. Praga 15.39, Bakarcšta 3.08, Budimpešta 90.70, Sofiia 3.75. Prtofnnitp \t Unriniknui Hwi^hii4 Stran 2 *SEOV£NSICI NA KOD«, dne 13. av*u*U 1929. < svojimi zastava mi in litijiko godbo, in rodoljubi iz vseh krajev Dolenjske. na* govoril nas je g. Josip Spendal, župan n« Muljavi, takole: »Prečaititi gospodje, dragi gostje Ijub* ljanski! Kot župan te občine Vas pozdravljam tukaj pred vasjo, kjer se je rodil slavni, pUatelj slovenski Josip Jurčič. V veliko čast si Stcje ta občma naša, da more denes tako odlične rodoljube iz belo Ljubljane in i* druzih krajev mile Slovenije imeti v svojej »redi. C*st, katero skazujete dencs fpominu rajnega naSega Jurčiča, rađene vso občino našo, ki je Sloveniji dala tako vrlega sina. Srčoo zahvalo vam rato izreka vsa občina, ter ob jednem izraza željo, da bi se denašnja sla^Tiost zvršila sijajno, v slavo pokojnika, v slavo Vai.. in nam in vsem njegovim častilcem. Občina izreka Vam vsem domoljuben pozdrav.« Na te, z burnimi tisočerimi živio-klici vzprijete besede, odgovorit je slavnostnega odbora prvomestnih dr. Z a r n i k ter za» hvalivSi se za pozdrav, omenil zaslug in pomembe rajnega Jurčiča in njegovemu spominu zaklical slava. Ko so se po dr. Zarnikovem govoru polegli slavaAUci, pristopita zali družici, Alojzija Spendalova in Franja L a m-pretova, tor s primemimi govori poda-rita vsaka po jeden venec, prva »Sokolu«, druga čitalničnim pevcem. Po teh nazdravih in odzdravih napotila se je vsa množica »kori z mlaji, slavoloki in zastavami olepšano vas, po novem, baš za ta dan z velikim trudom narejenem po-tu proti cerkvi, pred katero je stal slavo* lok z napisom: »Vse za vero, dom in ce-sarja«. Začela se je sveta masa, pri kate* rej so peli ČitalniČni pevci in po dovrš«nem cerkvenem opravilu hitelo je vse skozi veliki slavolok, ki nam iz »Tugomira« kliče: »Tvrd bodi, neizprosen mož jeklen. Kadar braniti je treba Česti in pravice, Narodu in jeziku svojemu, k Jurčičevej rojstnej hiši. Ta je pritlična stavba v običajnem kmetskem slogu. Par stopnic pred durmi, na desno navadna kmetska izba, na Ievo tako imenovana »kamra«, vse pa jako snažno, lepo pobe-ljeno. Na Ievo pred vhodom ličen, s sme* rečjem opleten oder za govornika, nad odrom pa spominska plošča vzidana in s trobojno zastavo zagrnena. Prijazna čedna hišica, popisna šrtevilka 19, sredi sadnim drevjem obsajenega vrta, napravi jako ugo-den vtis in obžaloval sem. da nijmamo fo* iografa, ki bi imel toli podjetnega duha, da bi bil priredil fotografijo te hišice. Vsakdo bi si jo gotovo rad kupil za spomin in fotograf bi bil stržil v ta dan naj-menj par sto odtisov. Pred rojstno hišo zbralo se je ljudstva kakor na kakem taboru, ćelo na drevji, bilo je toliko ljudij. da so se veje šibile in vsak količkaj zvišen prostor vpotrebil se je, vsak bi bil rad kolikor možno blizu govor* niškega odra. Ko je »Sokol« napravi! potrebni red, stopi na oder g. Janko K e r» s n i k, ter s svojim krepkim sonornim glasom nagovori občinstvo tako-Ie: »ČTastita, slavna gospoda! Dragi rojaki! Nikdar, še od kar prebiva v teh prijaznih krajih slovenski rod — in ta je od prve-ga tukaj — nikdar še ta dolinica nij videla zbranega tako mnogobrojnega, tako odlič* nega občinstva, nego denes. Prišli smo daleč" iz podnožja gorenjskih pltnin, prišli ste iz zelene vinorodne do* lenjske strani, Notranjska in Kras poslala sta nam svoje goste in od povsodi, kjer-koli je doma slovenska ^ovorica, od povsodi došli ste. dragi rojaki. Pozdravljam Vas gorko iz celega srca! Slaviti hočemo tukaj v rojstnej vaši Josip Jurčičevej, pred rodno njegovo hišo spomin njegov, spomin moža, ki je bil jeden najboljših. najduhovitejših, kar iih jo imel in kar jih ima slovenski rod. Mnogo rsas je, ki smo prihiteli »em; pa če bi nas bilo tuđi toliko, da pokrijemo tu doli to zeleno ravan, še vedno bi nas bilo premalo, da bi zadostili hvaleznosti, katero moramo gojiti JurčiČevemu imenu. V vsakej slo* venskej hiši od bogatinove palače do zadnje borne koče,, kjer se bere slovenska knjiga, znano je njegovo ime; in ne Ie tu — temveč preseglo je orke meje naJe domovine daleč na sever in na jug in nij ga izobraženega slovenskega učenjaka, ki bi ne znal in ne vedel, kdo je bil Josip Jurčič. Rodil se je Jtirčič tu na Muljavi v hiši, ki nosi zdaj sporaintko ploščo, dne 4. mar-ca 1K44 leta. Hodil je s početka v farno solo na Krki in potem v ljubljansko nor-malko, iz katere jeseni 1857 1. pfestopil v gimnazijo. Kot sedemnajstletTri Student leta 1861. priobčil je v »Novicah« prre svoje sp«e, od leta 1864. n«proj pa, kot »edrooSolec j« pričel svoje vrtrajno, neprenchajio piša* teljsko delovanjeu SpisaJ je takrat svojo prvo večjo povest za »Orufbo sv. Mohorja« »Juri Kozjak«, v kate rej se uie kaže izre-den njegov epflSni talent. Profesor Anton Janežič ga je vzpodbujal. spoanrfft v mlađem Jrudentn takov talent in ods4ej izšU je v »SIov«j*kem Glasniku« pc*t*t *a po-restjo te njegorega p«re«a. Ko je končal osmo šalo, podal se je na Dunaj Studirat klasično jesicoriovja. Tu je »piial prvi slovenski roman »De-seti brat«, potem pa prekrasno svojo po« vest »Sosedov sin« in mnogo, mnogo kraj-iih povesti in petrni. Leta 1866. preseli! se je v Maribor kot sourednik »Slovenskomu Narodu« in tam je deloval skupno s svojim prijateljem in najoijim rojakom Antonom Totnšičero. Iz Maribora poklicali so Jurčiča hrvatski rodoljubi v Sisek in tam je postal urednik listu »Sudslavische Korrespondenz« Po ^mrti TomSičevcj p riše I je Jurčič zopet v Maribor m od tod pre«elil se je 1872. leta s »Slovenskim Narodom« v Ljubljano, kjer je ostal do prerane svoje smrti kot duša in glavni pisatelj tega lista, kot duša vse* ga našega narodnega gibanja. Poleg vsnkdanjega mučnega publicistič-nega dela. poleg vseh vsakdanjih burnih političnih bojev, kakor smo jih vsa zadnja leta prestajali v Ljubljani, poleg skrbi sa svoje domače ljudi, navzlic vsej svojej bo* lehnosti, delal je Jurčič Se vedno literarno. Izdajal je »Slovensko knjižnico«, Studiral v jedno mer za večja slovestvena dela, k katerim je Imel vedno mnogo novih snovi, in spisal tu največje dramatično delo slovensko, tragedijo »Tugomer«. In ko je uže na smrt bolan ustanovil nov beletdstičen list »Ljubljanski Zvon«, bil mu je on prvi pisatelj, bil mu je glavni đuSevni podpira-telj in še par dnij pred svoj smrtjo, v zadnjem trenutku, dejal bi, delal in pisal je Še za ta list. V javnem in privatnem svojem življe* nji bil je Jurčič od vsakega spoštovan; in kdor j« imel priliko občevati tako tesno in tako mnogo z njim, kakor sem jo imel jaz v vseh letih njegovega bivanja v Ljub-ljan, ta ga je moral ljubiti. Pošten in zna* čajem proti vsakemu. požrtvovalen proti prijateljem svojim in blag v vsakem svojem dejanji — tak je bil v resnici, akorav-no se nij rad tacega kazal, niti s tem po-našal. Zato je tuđi umljivo, da so tedaj, ko je zavrihala 4. maja lanskega leta crna zasta* va iznad ljubljanske čitalnice, ko je bridka vest o Jurčičevej smrti preletela bliskoma vse slovenske dežele, da so tedaj, ko so prihajal! znanci in prijatelji od vseh strani pofrti in žalostni pred niegov mrtvaSki oder, da so tedaj prišli rudi polrtičn! njegovi nasprotniki ter mu izkazali radnjo Čast. Oni so počastili hrabrega, poštenega nasprotnika — mi pa smo žalovali in tugo« vali za svojim najboljšim možem, katerega nijsmo mogli nadomestiti in katerega nikdar nadomestili ne bodemo. V najboljSih. v najkrepkejSih letih, pokosila ga je nemila smrt in z njim vred vzela je nam Slovencem neizmerni du$evni zaklad, katerega je nosil seboj in kateri bi imel še gledati dan, izgubljen je, pokopan je! Ćuli ste uže o on ej cvetlici, katera le vsakih sto let svoj cvet požene in kako krasno, s kako divno v on javo se tedaj razvije. In tuđi v življenji narodov se morda le vsakih sto let pokažejo taki duievni velikani, učitelji in voditelji svojega naroda. Življenje Jurčičevo leži kakor odprta knjiga pred namL Mi smo te učili iz nje* govih del, in učil se bo rod za rodom; učili pa smo se tuđi iz življenja njegovega, km-kor se potomci naši ne bodo mogli. In po vseh njegovih delih gre nekaj, teče nekaj, kakor biserni potok po zelenej ravnini, bliščeč se v solnčcem svitu: in to je ljubezen, neizmerna, neugasljiva ljube-zen do slovenske domovine. Pozabil je nij v redkih čas ih. ko mu je sijala sreča, poza« bil je nij v mnogih grenkih bridkih urah. In to je, kar nas tako ovko, tako tesno veže z njia, to je, kar nas je v prvej vrsti napotilo v to njegovo rodno, tako odstranjeno tezečo vas. In vi domaćini, mož je iz bližnje okolice, ki ste poznali Jurčiča ie kot mlađega studenta, kot skromnega, ti-hega moža, ki je prihajal semkaj obiskovat doroačo vas. vi se morda čudite ogromne-mu številu denašnjih obiskovalcev. Glejte, kolikor nas je tukaj, bodi si, da smo kmet* skega ali gospodskega rodu, bodisl katerega koH stanu, vsi smo rodni vaši bratje, vsi govorimo vai jezik, vsi snoo Slovenci; in denes častimo tukaj spomin moža. ki je življenje svoje posvetil slovesakej domovini. Doma iz borne kmetske hiše, pospel se je iz lastne moči, s pridnostjo in velikan-skim svojim talentom kvišku, tako, da stoji ime njegovo zapisano z zlatimi črkami v našej zgodovini in da bodo spomin njegov slavili, »Dokler slovenski rod Ima po zemlji hod« Vzidali smo mu tu v rodno hiso spo* minsko ploičo kot mali dokaz hvalefnosti naše. Ta ploiča naj bo val ponos, doma-čini, varujte jo. Čuvajte jo. On sam pa, naš največji pisatelj, recimo: nal največjl pes-nik, on sam pa počiva oddaljen rod n em u svojemu kraju, tam gori na ljubljanskim pokopa!i5či. obrnjen sem na svojo lfublje-no rodno dolenjsko stran; in na grobnem spomeniku tam stoje ▼ kamen vsekane be» sede iz njegovega »Tugomera«, katere ste tuđi vi, domačini napisali na slavolok tu doli: »Tvrd bodi, netzpro&en mož jeklen. Kadar braniti je časti in pravde Narodti in jeziku svojemu.« Te besede so bila oporoka njegova slo« venskemu narodu in lepie in veličastnejš« ne moremo poslaviti ga, nego da obljubi* mo, da vzkliknemo tu: »Tvrdi bodimo, neizprosni. možje jekl©-ni. kadar nam je braniti čast in pravdo svotemu narodu in jeziku.« S to navdu«eno obljubo ločimo se torej od te prijazne doline, katere ime pozna ves slovenski svet. In kakor so Jurčiču uže brezftcvilnokrat klicali po raznih krajih oaJe domovine, in kakor bodo spomin njegov častili, ko od nas ne bo nobeneg* več na svetu, tako zakličimo mu tuđi mir »Jurčičevemu spominu slava!« Ta slavnostni, rzvrstno izvedeni govor ganil je vse navzoče globoko, marsikatero oko bilo je solano. Kdo pa bi tuđi ostal ne-obffutljiv pri tem redketn jmzoru. ko pred prej nepoznano hišo v odstranjenej Muljavi mej vihrajočimi zastavami oplakuje po tlsočih zastopan narod izgubo svojega prerano umrSega Jurči^a in ko vidi na pragu hiše v žalnej oblekl sivolaso in slepo ma« ter pokojnega, katerej dvojnih občutkov sila pretresa srce in goste solze siplje na velo lice? Po govoru zapeli so pevci Jenkovo »Mo litev« in ko je bilo izvrstno petje dovršeno, hitelo je vse na vozove, kajti pozno je uže postalo in dokaj pota je bilo še pred nam i. V hipu bili so zasedeni vozovi in cesta, ki se vije od Muljave proti Zatičini, bil* je hkrati pokritm z vozovi in gost im cest-nim prahom, in ko so bili prvi vozovi uže pred Zatičino, dvigal se je še kviSku prah tam doli pri Muljavi, k|er je v triogelniku mej Jurčičevo hišo in cesto, Id drži v Zatičino, glava pri glavi, kakor dufe v vicah, stalo kmetsko občinstvo in gledalo to panoramo, katere morebiti niti pozni vnuki več doživdi ne boda — Razveseljiv napredek našega plavahega sporta Tekme za državno prvenstvo so pokazale, da se todi plavalni sport v Sloveniji lepo razvija in da borno lahko Slovenci kmaln tuđi na tein polju med prvimL Ljubljana, 13. avgusta. Plavalne tekme za državno prvenstvo so končane. Rezultati so znani, uspefti tuđi. Glede na dejstvo, da se se tekme vršile prvič v zaprtem bazenu m v sladki vodi, ni bilo računati na posebne rezultate ali nove rekorde in zato ie sportnike iL prijatelje plavalne^a sporta tembolj razveselila vest, da sta bila dosežena dva nova jugx»s!ovanska rekorda. Dosegli so ju jurriorji Jadrana v Štafeti 4 kTat 50 me-trov in juniorke Juga v Štafeti 4 krat 50 metrov. Oba rezultata pričate, dt pltvalnl sport pri nas hitro napreduje, kajti jtmior-ji so naš np in naia nada. Zmaso si je pnboril spKtski Jadran. Njegovi zmagi ni oporekati. PostavU Je skoro za vse proge svoje Wudi in skoro ni bilo točke, v kateri bi se Jadranovi pla-vači in plavačice ne plasiraid. V Senjano-viču, Rojetu, CHsgi Rojetovi ter v ixvTStflih jiraioTjLh ima Jadran svoje glavne adute. Tuđi Jug i« upravičeno zasedel drugo mesto ter si istotako zasluženo pribor i 1 naslov wtterpolo-pTvaka. Jug rmzpoiaca z dobro, di-sciplindrano plavalno ekipo, v kateri so nedvomno najboH&i njecovl junior-ii in njegove juniorke. Omeniti je treba tuđi Matica, ki je Senianoviču opasen konkurent, ter izvrstne brate Dahroviće. Naravnost krasen pa je naoredek doma čih ptevačev, odnosno obeh domaćih krubov, posebno IHrije. Ce upoštevamo, da je Hfrija pred leti na plavalne tekm« za državno prvenstvo lahko poslala v boj sacno KordeBča in da si je kvečjemu pr> borila 10 ald 15 točk, da je lani na plaval-nem prvenstvu v Beogradu izvojevala 90 točk in dosegla peto mesto, let os pa s 171 točkami zasedla pred suSaSko Viktorijo ćelo tretie mesto, moramo priznati, da je napravll naš plavaroi sport velik korak naprej in če pojde tako dalje, lahko upra-vičeno računamo, da bo Ilirija postala prav resen konkurent vsecn klubom v državi in aspirant za drugo mesto, čc Že ne za prvo. Domena Ilirije so skok i in dame. Ilirija je lefcos izvežbala. cei kader Drvovrstnia skakačev, ki so trenirati pod vodstvom sta« rega rutinerj a in internacijonalca Kavška ter pokazali Že letos tako let) napredek, da Je upravičena nada. da nas tuđi pri-hodnja leta v tej đfsdpltni ne bo nihče dosecel. ka] sele nrekosfl. Poleg Kordeft-ča je nedvomno oajbolj talentiran skakač Stnsad, ki je šeie letos pričel. a obeta mnogo. EJegaaca skokov ia njegovo klasično lepo teto sta občinstu izredno uga-jala. Up in nada Ilirrje sta tuđi nadarjem junior Longika, ki si ie priboril i>rvo me-sto, dalje skakači Otruba. čerček, Zvan ili dr. Upamo, da bodo »kanalčkic — tako ftai pravijo nirjani — prteodnle leto še bolje odrezali in da bočno v državnera !>r-venstvu v skokih brez konkurence. Druga glavna opora Ilirije so dame. VoKartova je ena na.fboli nađarienih prsnih in hrbtnih plavačac v državi, izvrstno se tuđi razvija Severjeva, n*ed iuniorkami Skuljeva in Dolenčeva Simona. Dame so poleg skakačev odločile ugoden plasma Pa tuđi Primorje, ki sicee ni moglo tako temeljito trenirati kakor Ilirija. lepo napreduje. Lani si je v Beogradu Driborilo 35 toCk, letos pa že 63. Plus ie torej velik, treba je saoio sistematično nadaljevati započeto delo. Tuđi Primorje ima močno gardo dam, med katerimi so Treova, se-stii Prekuh itd. naiboijšc In v orsnem pla-vanju istotako prekalajo plavačice z .-nor-ja.Primorsko waterpoln noštvo obeta %t mnogo, pa tuđi skakači, med niimi Junt»-*s in 2ivec, se ute-gnejo osrro boriti z Ilirijani za prvenstvo. V sploinem iahko rečemo, da je (U^ plavalni sport lepo napredova! in vse Ici-žt. da postane to nas poletni nacijona'-r sport. KDOR 0GLA3UJE, TA NAPREDUJE! Jkepcičajte se satni a tem, da je avtattuk v uporabi najemnejši, ker s« doma lahko pere in lika in prekača po trajnosti mnoge druge ovratnike* Tragična smrt mlade služkinje Davi se je z lizolom zastmpila 22 letna služkinja Ivana Svetlin 4 Vzrok samom ora ni znan. Ljubljana. 13. avgusta. Po Gradišću in bližnji okolici se !c davi ra^Širila vest o tragični smrti mlade, simpatične sluikinje Ivane Svetlinove, zapo-sltoe pfi tovarnarju in industrijalcu g. Radu Hnbanu. Bilo Je okoll 9., ko so druge sluikinje, ki so bile zaposlene v prvem nadstropju s pospravljanjem. lačule glasno hropenje \* itanovanja drugega nadstropja. Ko so pri-hftele v drugo nadstropje, so naSle Ivanko Svetlinovo, pi je pospravljala sama v dru-gem nadstropju, zvijajočo se v krčevitiJ bolečinah na tleh. Glasno ie hropela, iz ost so H silile pene. PrestraSene služkinj« so obvestile g- Hribarja, ki je takoj spo-rnal, da gre za zastruplienje. V sobi ie rnočno dUalo po lizolu, na tleh pa ie ležala prazna steklenica. Re&lni avto je nesrečno služkinjo pre- peljai v bolnico, kjer so ii zdravniki priskočili na po:noč. Toda vsaka oomoč J« bila zaman. Količina lizola, ki ga je ztvži-la Svetlinova. ie bi!a prevelika i« nes»reč-qo dekle je kmalu po prevozu v bolnico v strahovitih mukah umrlo. Pokojna Ivanka je bila stara lele 22 let. Doma Je bila iz Preloga pri ?hanu. Bila je zek> pridna, vestna in simpatična Kaj K> je ^nalo v smrt. n- mano. O. Hrihar pravi, da je bila vedno marljiva, veseli in vedra in tuđi zadnje dni ni bilo na n!i opaziti nobene spremembe. Pač pa prinoveduiejo druge shižkinje, da je Ivanka včerai po-poldne napisala več plsem !n videle so }ot da je sinoći jokala. Zdi se. da je vzrok samomora nesrečna ljubezen. G. Rado Hribar Je o samomoru ohve-stol Ivankine roditelje v Ibanu. Slovenci v Ameriki 2rtev brezobrirnesa av-tomobili&ta je postal 22. julii a 44-letni Janez Tomše iz Chi-caga. Na 23. cesti ga je zvečer povozil avto, brezobzimi Sofer se pa za nesrečno žrtev ni unenil, marveč ie divjal dalje. Tomšeta so na§li nezavestnega s prebito lobanjo in udrtim prsnim kosom. Prepe* liali so ^a v bolnico, kier pa ie čez dva dni umri. Policiji se doslei 5e ni posrećilo prijeti brezobzirnega avto mobi li sta. — Pokojni TomŠe je bi! rodom iz Globofič pri Čateiu pri Krškem. Bil je oženjen m je zapustil več otrok. V kraju Ely, država Minnesotta, se je v rudniku smrtno ponesrečil Janez Omer-za. Zasula ga je težka plast zemlje. — V fueblu. država Co'orado je poUlegia raku Slovenka Jeriinova v starosti 62 let. — V istem kraju je zadela težka nesreča družino PapeŽevo. Pri kopanju v reki Arkan-s*s je utonil 8-letni sinček France. V Pueblu so našli 3. Julila mrtvega P. Požarja. Pokojni si Je radi neotdravHiv« boleznl pognal kroglo v glavo. — V istem kraju je doletela družino Bobkovo laija avtomobilska nesreča, pri kateri se je po-nesr&čila Bobkcrva žena in obe njeni 'jčer-kl, v bolnico pa so morali prepeljati tuđi Rudija Aniika. in Rudija Koknana. Američko državljansko so sprejeli sle-deč! ameriikd Slovenci: Janez Zsonc, Ivana Zsronc. Simon Zupin, Frančlska Vida»r, Fran^iška Vesel, Frančiška Steblai, Frank Ule, Anton Paum. Gregor KristHan, Aloj-zij Lesar, Frančiška MrkoHč. Margareta Štukelj, Neža Krničar, Franc Krničar. Žani Korošok, Anton Huć, Ana Đutarac. Franc Dejak, Neža Goliru Aloizij Reboli, Mike Vertin, Mati ja Praprotnik. Margareta Ko-vačič, Marila Ceruivc, Franc Podjed m Rut Pogorelec. ____ Na križu je hotel viseti Pred berMrrsidTn sod-ižčem se je vr-Sila te dni zanTmiVa obravnava. C>r-kuSld akrobat Ihner k tožil vseuejli-škesa profesrvria m rdravnika, dd ica-t«rega j« zahteva? ocKlcodnino. ker sra je z operacijo, katero je sicer sam na-ročil, T»hah!l. Ilmer se je hotel v cirkusu in gledallščih produefrari tn vn-itA ie na ortemahK) idejo, da H se aai križati. Uči se ie viseti na km u i« ćelo rnlce in noge si ie dal orebiti z žehlji. PosreSHo se mu ie najti neKe^a v^eučliskefira Ttfofesorja-kiTurga, in wysil sra ie. naj sa °^raJ?k^4v-Htiei v rdca'h rn noeah vedw> uoprav-Ktene ruknjice za žeMje. Profet se te « ^£vwrh ™ napravil Je «t>erac5*>..Na ^teh m no- hteval *e za operacijo 20.000 Dm. rimer ffi " SStel ie takoi nMtopHi, za kar je rjotrebav^al prtimmo reklamo. Neke« dne so & nafliv vagonu ber-Hnsfoe prestavlien svoj kviz. na katerem je visel pribit z žeblji. Kako je to napravit in kdo mu je rxmiagal. ni pov-edal. Toda s prvim nastotx>m rri fenel sreč«. Moža so srieri s kriia in ga t>o$lati oAfprei v noriSnico. potem pa v bomico. kajti rane na rokah ii> no-jrah so se mu začele srnoniri. Kmalu so se ttitj tako oznojile, da n« produkcije ni mogel več misK-ti. 5icer mu ie pa tuđi noTci.ia prct>ovedala nasto-r>ati. Razočarani Ilmer. ki kirub *ikii'm boiečinam in znatnim strošknm ni do-sejrel svojega cilja, ie ovadil kirurga sodSču in zahteval odStodnino za th> hablien« roke in no*e. Toda tuđi pri tem ni imel sreće. SodiŠče ie profesoria oprostilo in s'eer iz nas!ednies:a zanimivega razloga: Pismena rx>2odba, katero je sklcnil II- mer z obtožencem, je nemoralna. k«r je šio za zavedno t>oh3hljen>e zdrave-za človeka. Po zakonu so i>a nemoralne Dosrodbe nevelMvne m zato )e bila tožba zavrniena. Berlinski listi pa ne rjoročaio, da-Ii ostane kirurg, ki je nemoralno Tx>s:odt>o podpisal, kljuh temu vseučiliški profesor. !8c/estttea KOLEDAR Dane*: Torck. 13. av^usu 1929: kato-ličani: Kasaj In Hip; pravoslavni. 31. Ju'Ma, Cvdokim. DANAŠNJE PR<£REI>[TVC. Kioo Marica: Sv<4x>dna Ljubezen (Eveli-ne tiolt). Kino Ideal: Prva dirka (Jaclri© Coojran). DEŽUKNC LEKARNE. Dancs: Sušnik, Marijin tx%; Km alt, bo. sposvetska cesta. — P. N. klub. ObveSča se vse posestni-ke P. N. motorjev, da se smiie Ustnl klub vseh F. N. voiačcv v Sloveniji. Klub \m\ namen drufabno rdnifevati vse Clane in prirejati skurme izlete Jn turne vožnje. Članarine ne bo nobene, vsai predviđena ni. Prijave naj se pošljejo s točni-n naslovom In označtoo evldcnčne Itevilke Tiotorji na naslov: Rajko Kos, poslovodja tiskarne Slatnar, Kamnik. Takoj po preiermi vseh prijav se bo pism-eno obvestilo vse pristo-pfvše člane o sestanku. m katerem se bo. do skupno določile smeraice novera kluba. Đelavcevi sreća. TovarmiŠki delavec se vrne z dela in že na pra^u zakliče ves srečen ženi: — Draga ženica, raduj se. plaCo so mi povišali! — Koliko bo§ pa zdaj zaslužii? — Za en liter več. Pri volak*. __ Janez, kaj storrm, Če vodnim četo tx> u&n in srečam generala? — vpraša narednik. — Za po veste mimo *n rK>rdrav na desno. — Kaj pa storite vi? — Obrnemo glave na desno hi gledamo generalu v oči. — Kaj pa. če s-rečamo tepena dekle-ta? Ali tuđi zapovem mirno m pozdrav na d-esno? — Ta bi bilo od več, gosood narednik, v Utkah Drimerih eledamo na dewo brez povelja. Rablodutnost Nadebudni pesni'k: Ali ste čitati moje pesmi? Za'iOŽTiik: Da, ;n reci moram, da so tako neine, d* b4 tiska sp'loh ne pre-nesle. Iz HalOanskesa bmnorfa. Avtor »Naie boginje« Massimo Bofltempefli pripovednic a zanimivem Qui e Beltra-melli. Nekega dne je stopi! v ktvarno »Savin« v Miltitu elegantno o»blcčen eosvod. Stotvil ie k BontempelHni in ga prisrčno pordravil. Vkleč. da ga Bon-terapelli ne poina, >e dejal: Beltrtmelk. — Ne. BorvterrmeTli, ga K i**>ravn avtor »Naše bog'n.ie« misleč. da so )e nriSlec zmotil. kar se ie bfk> že večVrat pripetilo. Toda r>r«1ec ie odgovoril tr-dovratno: Beltrimelli! N«. kaj pravim BontenrpeHi! , Beltramellf ie k«r>5nd Irrubfi PJ>tn>-Ijenie :i barometer zelo visoko, pa smo kljub temu dobdi hlaoV no, deževno vreme. NajvAšJa temperatura je znašala včeraj v Skorim 36. v BeogTa-du 34, Sarajevu 32, Zagrebu 39. v Ljubljani 26.6, v Mariboru 26 stopi nj. Davi je ka-zal barometer v Ljubljani 763.8, temperatura je znašala 16j8. — Snrtna nesreća pri ZHcrebu. Na travniku železnjške kolonije Culinc pri Zagrebu se je včeraj pripetila nenavadna ne-sreča. Na travniku se je pasci konj posest-n>ka Ivana Lovrenčiča, igralo se Je pa tam tuđi več otrok. Proti večeru je pustil last-nik konja samega na travniku. Tedaj je pristopil h konju 7-letnJ gluhonemi Mije Gregorin in začel konja dražiti. Nenadoma je konj poskočil in brcnil dečka tako moćno, da je odletel v velikem loku. Nesrečo so opazili drugi otroci, ki so obvestili deč-kovega očeta. Ko je prišel oče po sinčka, je bil ta že mrtev. Konj ga ie brcnil v glavo in mu prebi! lobanjo. — Zavraten zločin. V Sestinah pri Zagrebu je bil ubit s&Ijak Josip DvoikoviČ, ki je s fanti vozil balo za Gjura Kompeska v Sestinah, ki se je v nedeljo poročil. Na vozu sedeči fantje so namreč v proslavo ve-selega dogodka streljali s samokresi in ena krogla je zadela Dvojkovi-ča, ki je bil ta-koj mrtev. Sprva so vsi mislili, da gre za nesrečno naključje, prciskava. ki so jo uvedli orožniki, pa je dokazala, da gre za dobro premišljen zločin. Dvoikovića je ustrelil Stjepan Talan, ki se ie vozil na vozu. Sprva je trdal, da se mu ie samokres po nesreći sprožil, toda orožniki mu niše verjeli. Samokres, ki so ea našli pri njem, ic bil namreč nabasan in us:otovili so, na ž njim sploh ni strelial. Bilo je torej jasno, da je imel Talan še en samokres. Talan, se ie naiprej izgovarjal in la-gal, koiično ie pa spoznaj, da ni iznoda in je priznal, da je samokres, s katerim ie streljal, zakopal blizu kraja zločina. Orožniki so tam res našli samokres. Podlega zločinca so prepcljali v zapore zagrebške-ga sodišča — Težka avtomobilska nesreća na Lovčenu. Na cesti Kotor—Cetinje se je v soboto popoldne pripetila težka avtomobilska nesreča. Na progi vozi redno poštni avtomobil, ki ga je upravlja! RudoM Ma-ričič, znan kot spreten in zanesliv šofer. Toda nesreča nikoli ne počiva. Na ostrem ovinku pri vsponu na Lovčen ie šofer nenadoma izgubil oblast nad volanom in av-tomobil je strmoglavil v prepad približno 20 metrov globoko. Kondukter Jovan Sku-letič in prosovni nadzornik Jovan Rado-jič sta bila težko poškodovana. šo-fer in dva orožnika so bili pa samo lahko po-škodovani. Skuletiča in Radojiča so takoj prepeljali v bolnico, kjer pa ie Radojič drugi dan podle>gel poškodbam. Avto se je skoro popolnoma razbil. Žrebanje loterije „Županove jame" bo 15. avgusta. Vse srećke, ki ne bodo do 14. avgusta plaćane — so neveljavne — 15. avgusta velika veselica s Pe-strlm sporedom v Ponovi vaši na vrtu !os. Černe. Ob 15. uri burka »Carodejna briv-nica«, ob pol 16. uri žrebanje efektne lo-terije Županove jame. Pri veselici igra godba na pihala. Na postaji Grosuplje vozovi In avtobus na razpolago. 455-n Iz Uubliane —lj Ko&cart hrvatskega pevskega dru. Šrva »Nade< iz Banjaluke. Drevi ob 21. priredi nrvatsko pevsko društvo »Nada< iz Banjeluke na svoji turneji t>o Sloveniji koncert na vrtu restavracije »Zvezda«. Na sporedu je Novakova: .»Tvoj biser krasni«, Kuki«: »Jadranu«, Napravnika: »Ruska četvorka«, šantiča: »Pjesme iz Bosne«, Vilharja: »S Dinare kršne«, istesra skladatelja »Blijedi mjesec«, Šantiča: »Pjesme iz Mostara« in Adamiča: »Hrvatskoj Istri«. Pevovodja je g. Marko Canković. Opozar-jaoio občinstvo na nastop tega pevskega društva, ki rarpolaga z zelo dobrimi pevci. —lj VVeekend na niriJL Ljubljanski Aeroklub opozarja vse cenjene dame in gospodične, ki so se prijavile ali ki se še mislijo prijaviti k tekmovamu za naslov »niiss Ilirija:, naj se javilo drevi ob 18. v kopališču SK Ilirije v svrao poskusnega filmanja, obenem pa dobe tuđi vsa potrebna navodila, kako naj bodo pri tekmovaniu oblečene, kako frizirane, kako naj se pri tekmovaniu vedejo itd. — Weekend na Iliriji obeta biti najzanimivejša družabna pri-reditev letošje sezone. Program, ki smo ga že deloma objavili bo izredno pest;r in bogat na senzacijah, šaljivih točkah in dru-jrih nastopih. V kopališču bo ves čas zabave Igrala godba dravske divizije, tako da se bo lahko mladina veselo zasukala. —I'j Pri Javni borzi dela v Liubliani je v času od 4. do 10. avgusta 1929 iskalo dela 567 moikih in 270 žensk, skupa i 837 brezposelnUi. Prostih mest ie bilo 130 mo-šldh in 12 ženskih, skupaj 132. Posredovani se je izvršilo 60 moških in 8 žen-skin, skupaj 68. Odpotovalo je 57 moških in 2 ženski, skupaj 59 brezposelnih. — De-lo »ce: moiki: 12 hlapcev, 2 drvarja, 1 rudarski posk>vodla, 1 pecar. 1 irebljar, 5 kovačev, 10 železostru«ariev-Hvariev, 2 kleparja, 1 brusač orodja, 1 graver, 1 strojni tehrrik, 30 stroj, ključavrtičarjev, 3 tlektromehanikl, 12 elektromonterjev, 2 lesostmgarja, 1 parketar, 1 rezbar, 4 ura-r-ji. 11 mizarjev, 7 kolariev, 4 žafarii, I pk-tar, 3 sedlani, I usnjar, 5 strojtrjev, 2 rkttet, 4 tapetniki, 25 krojačev. 20 čev-liarlev, čevtjarsfci pTirezovalec. 1 klobučar, 8 brivcev, 6 Vnji^ovezov, 1 kart de-lovodia, 7 mlinari ev, 15 pekov. 16 mesar-Jcv, 4 natakanl, 6 tesarjev, 2 slikarja, 3 zidarji, 2 gradb. tetmika, 1 črfcoetavec, 30 plsarn. stag, 56 pornož. de4avcev. 7 kurja-čev, 7 automdranrlcov, 40. trgov. pomoČM-kov, 89 navadnih delavcev, 1« knJUoro-dSj, 33 zasebnih uradmkov, 2 lesna aiani-pulauta, 1 ekonotru 15 stavb. kliučavniiar-iev, 1 vodwođni instalater, 7 vaicncev. — Ženske: 14 pisanuškfti moči. 2 fcontorU stinji, 9 prodajalk, 5 natakatic. 4 SrvUBe, 1 šiva ja perila, 1 snodlstoja, 1 firitdsfflarict, 32 tovarniških delavk, 3 kunarice, 2 sobarici, 48 sruikinj, 5 postrežnic 2 vajenki. — Deio je na razpotato: moškln: 5 hlap-cem, 2 kovačem, 4 raizarjem, 1 ža^arju za venecijalko, 9 čevljairjecn, 2 peko*n-€icijerr?. 24 zidarjeni, 9 tesariem, 18 pleskarjem-so-boslikarjem, 4 sodarjem, 5 kamnosekom, 2 pečarsldm pomočnikoai, 7 krojačem, 2 klepariem, 20 navadnim delavcem, 1 klo-bucarskemu pomoćniku, 20 kovinostrusar-jem, 1 fotografu, 1 str. ključavničarju, 1 mesarskemu pomočniku, 1 slaičičarskemu pomoćniku, 2 mlinarskim pomočnikom, 1 plačilnemu natakarju, 1 sekirnemu kovaču, 3 elektromonterjeoi, 1 vodovodn. instalater ju. — Zenskam: 1 natakarici. 2 štepari-cam, 2 dežnikaricam, 1 kuharici. 2 služki-njama, 2 kmečkim deklam, 1 delavki, 1 pro-dajalki. 1 vajenki. —lj Seznam izgubijenih pcedmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do 31. julija: usnjata torba, v niej klobuk, razni tr«ovski pa-i>irji, foto-aparat in razne trgovske biljež-ke. Najditeli teh predmetov dobil 1000 di-nariev nagrade; lakasta denarnica, v njej 100 Din, potni list, izstavljen do po! cijski direkciji v Ljubljani, domovinski list, 12 slik in razni papirji, vse glaseče se na ime Celarc Roman; listnica. v njej 270 Din, slika, vojaški dokumenti in več listov, vse glaseče se na ime Novak RudoM: denarnica, v njej 120 E>in, 2 ključa in 1 slika; de-narn'ca s 60 Din; ročna torbici, v ^je: denarnica, železeniška legirioiaciia na ime Zor Marija, poštna uradnica, 2 ključa, ro-b©c in pilca za nohte: listnica s 190 Din, v njej tuđi nekaj znamk in železniška legitimacija na ime Petek Ivan. višji revt-dent v pok.; denarnica, v njej 37 ogrskih pengov, 10 Din in 1 ključ; nakupovalna knjižica trgovine Jelačin, elaseča se na ime Kisel Helena, v knjižici 150 Din; 600 dinarjev; 270O Din; 2 v platino vdelana briljanta: zlata podolgasta broša z zelenim kamenčkom v sredini: zlata broška v obliki podkve; zlata broška v sredini broške je zvezdica z vdelano perlo; zlat* zapesmica v obliki verižice: veliki prstan z briliantom; zlata zapestnica; žepna ni-klasta ura z gravuro: »S. K. L.« in nov damski polsvilen dežnik. —lj Sokol Šiška priredi 15. t. m. aa praznik celodnevni gozdni pikivk v Podu-tik Odhod ob 8. zjutraj izpred čitalnice. Za zabavo, jedačo in pijaco preskrbljeuo. Jedilno rodje prinesite s seboj. — Odbo:. 457-n Uili se ohcudujejo vaši lasje- Tuđi Vaši lasje lahko postanejo tako t^ da jih bo vsakdo občudoval. Scvcda morajo biti svilnatoraehki in se ne smejo sprijemati. imeti morajo oni lesk svile,ki ga iraajo običajno zdravi lasje. Uporabljajte tuđi Vi Elida Sham-poo, kakor to delajo druge negovane žene- Elida Shampoo naredi lasc veliko bolj košatc in mehke kot svila, da jim lep moten lesk in nežen duh. ELIDA SHAMPOO Iz sočutja. — Kai si ^e vecfcio samec? Saj si se hote1 oženiti. — Razdrlo se je. Moj bodoči tast je mnezo iz^ubil na borzi, pa nisem hotei, da bi izzubil še hčerko. Kaj vidi kibic na šahovskem turnir ju Prizori s sahovske^a turniiia v Karlovih Varih. — Dr. Vidmar na glasu kot izredno flegma Učen mož in strasten kadilec. V Karlovih Variih so zbrani najboti, š: šahisti sveta. Mednarodne^a Šahov-skeea turniria, lci sa ie organiziral Tietz, se irdeležujeio Euwe, Rubmstem, SpielmanTi, sir Thomas, Capablaijca, Maroczy, Canal Gilg, dr. Trevbal Ya-tes. Men5ikova, Colle, dr. Vklmar, Mat-tison, Nemeovič, Eogoljubov, Grfiniekl, Marshall dr. Tartakover, dr. Bečke r, Johtier in Samisch. O sanu imamo že bog-ato literaturo in mno-Ki slavni možje so mu peli navdu-Šeno slavo, če§ da vpliva blagoidejno na človeški značaj. Če vpliva šah bla-Kod-ejno na značaj že v malih dozah, kako mora vplivati sele na značaj onih, ki so mu posvetili vse svoje življenje! To morajo biti idealni Ijudje, ki imajo same dobre lastnosti. Prvo razočaranje caka navdušene-sa Rledalca, ki ga ie privabil medna-rodni šahovski turnir v Karlove Van, ko se prepriča, da šah ne pospešuje te-lesne kulture. Častne izjeme kakorAl-jeh:n, Capablanca, Nemcovič m Thomas, ki bi s* lahko pojavili tuđi na sportnem igriscu, so neznatna manjsi-na med tolikimi mojstri, sedečimi za šahovsko ali -reporters'ko mazo. Nalbolj žalostno pa ie, da se ne da ugotovrtf, kako šah vpliva na telo. Eni postaTiejo pri šahu mršav: kakor trske, drugi se pa tako zrede, da komaj hodik>. Pri šahu ne priđe v poštev telo, marveS samo duh. Šahisti se posrlobe v mro in sploh ne opazijo, kaj se eodi z njihovim telesom. Ma^ttison bi bil -gotovo presenećen, 5e bi mu kdo povedal, da njegova desna noga n>ed igro -neprestano niha. Spielmann in Yates bi komai ver->ela, če bi jima kdo po-vedal, kakšne čudovite grimase delata med igro. Med šahovskim! pojstri so tuđi taki, ki se tako zamislijo in poglobe v igro, da ne opazijo, da ikri padejo rz ust umetni zobje. Ugod-nejši vtis napravi na gledafca, ko y?d:, da je Šah edma strast pretežne večine mojstrov. Abstinentska liga bi gotovo izdatno podprla vsak šahovski turnir, če bi prišli njeni delegati v Karlove Var: in bi videH med obedom n"a vseh mizah Šahovskih mojstrov samo miiieramo vodo. Matu bi bili zadovoljni TiekadiTci, pa tuđi ti bi z navduše-njem pozdravili svetovnega šahovske-ga mojstra Aliehina, ki je pokadil v prvih 20 let ih svoje Š-ahovske karijere toliko cigar. da bi zadostovale desetim strastnim kadikrem za vse življenje, a krjub temu sedaj že «dvc leti ne kadi. Pač pa bi bfl kadilcem r>edose|3Jrv vzor Samisch, katerega si brez cigarete niti misSti tie moremo. Vrsi mu vedrio T>rflepljena Tia spodnji ustrrfci w sicer t^rteo tndmx da je ne odl»fU tuđi če govori aH kašlja. Naivecji sovražnik kaditoev ie Nemcov*č. NSetn« ie Pa predla Shiba, ko je igTal ipred lett v Nrwyorto s dr. Vithnarjetn, ki je znan med šahovski-mi mojstri kot rzredno flegmattčen mož. Or. Vkfmar rad pozabi med igro na svojega nasprotnika fc mrsH, da se-di doma v kabinetu tarebtte teĆke teb-nJČoe fwobieflie. Pti 9bIr teđl tslEXX da. je njegov nasprotnik vedno v gostih oblakih dima. Tako je bilo rudi med partijo z Ne meo vičem, ki je ves čas mahal z rokami, da odžene od sebe to-bačrii dim. Ko to ni pomagalo, je po-grabil mizico in jo po«tegn:l za s^boj dober meter od dr. Vidmarja. Toda dr. Vidinar je bil tako zatopljen v igro, da tega niti opazil ni. Ne da b' vstal, je mehanično -orimaknil stol k mizi in ka-dil naprei. Sele po p-artiji je zvedel, za-kaj je njegov nasprotnik z mizo vred bežal od nje-ga. Zato ie pri drugi partiji ustregel želji organizatorja turnirja, dozo k imel sicer na mizi, kadil pa ni. Toda Nemcovič ni opazil te izpremem-be in med partijo je ves Čas v svetem strahu pred svojim nasprotnikom mahal z rokami, misteč, da dr. Vidmar kadi. Šah vzfouia baje v človeku smisel za točnost. Na vse zgodaj zjutraj hite mojstri k svojim partijam :n so boli točni, nego še tako vestni uradniki. V&aka zakasnitev Domeni namreč izgu-bo časa za razmišljanje. Eden pa ven-dar manjka in sicer Sams-ch, ki privo-Šči vsakemu svojemu nasprotniku naj-manj t>ol ure časa. Samo na turnirju v Nemčfji so mu dali dobro lekcijo. Odkazali so mu stanovanje v oddalje-nem predmestju. od koder se je moral voziti s tramvajem, toda imel je samo eno zvezo tako, da ie lahko pr spel pravočasno ali pa tako pozno. da >e partijo izgubil. To je pomagalo. Samisch je prihaial vedno pravočasno. Drugi mojstri zakasne samo iz tehtnih razlogov. Tak vzrok ie im-el Bogolju-bov, ko je žrtvoval v Karlovih Varih Capablanci skoro 30 minut, sa! je moral nestrpnim gledalcem dokazati, da je partiia s Capablanco zanj igrača. Dokaza! ie to do partiji tuđi presene-čenemu gledalcu, ki mu je prršel Čestitati k remis. Pustil je njegovo roko vi-seti v zraku in samo zamahnil ie z roko, oeš, takih mojsitrov pohrustam deset po obedu. Pri tem je pa najbrže po-zabil. da jo je v petih partirah s Capa* blanco petkrat pošteno polomil. Toda to >e vprašanje skromnosti, ki diffi rudi šahovske mojstre. Seveda pa skromnost šahovskih mojstrov ni taka, kakrsno opisuieio čitanke. Med -njiTrTl ie neskromefi, k*dor pove, kaj si drugi samo nrsli. In ker >e Bogofjubov med vsemi šahisti n-aiodkritosrčne.Si, izve-mo kmahi od niega. da bo prvi na turnirju, da je tak turnir ran-j malenkost in da mu zadosruje prestavUati samo figure. Zato velja za neskrorrmesra. Pri šahu se Človek fehiko tuđi seznani s tttjkni iezfki. V Karlovih VarJi v tem w>riedu TjoloŽai ni čisto jasen. Ni s:cer tako tr4wrfčen. kakor je b?l na laitsfki olmTTjiiađi v Haagu, da bi se morali ndeteženci siX)razuTnevat: s krernianr. enostav^n pa rudi ni. Ko ie MetVš'Vova px>raxla Beckra. sta jo M'eses in Alje-hin orosila, nai jima t^kaže partijo. Ker je pa Mieses Nemec. Aljehin prej Rus, «lai pa Fra-ncoz, Menšikova pa Wiu4> svojemu ceSkoslovaškcnrn dr*av-ItenstvTi^nsfnJa, so si morali pomagati z jSHtkddno. Pa tođi BocoiMxyv se Je zanimal za to partjo, toda angkitina mu je španska vas. Začel >e govoriti nemško, Aljehln in Mieses sta za po-s-neimla, MenŠikova, ki nermSkega jezika ne ztfia. si je pa morala pomagati z ruščino. Tako so s«e lovili, dokler partija ni bila končana. K sreči rma>r> ia-histi svoj črno-beli esperanto, s katerim se vedno dobro razumek). Gledalec. ki bi rad na§ na stok, kade ki debatirajo, kdo bo xmagal. C:m ma nj se spoznajo na šah, tem več v«do po-vedari o vsaki partiji. Pdina sreČa >e* da mora plačati vsak gtedalec 20 Kč vstopnine, ka.fti dnrgače b1 deJali kibici mojstrom še huii© pregUvicc. Iz Celja c— Dežurna lekamišfca služba. Tekočl t»dcn do petka vrfti v Celju dežurno Idtar« ntiko službo lekarna »Pri orio« na Glav-nein trsru. —c UklBltev el«*ti1čn«ca toka. Celjska me&tna el&ktraraa &poroča ob^mstvu, da bo ^n^rala v četrtek 15. t m. zaća&i) ukini-ti električni tok zaradi nujoih popravfl \n sicer v me&tu od 10. do 16. ure. ▼ okoitet pa od 7. do 16. ure. —< Naaigfl moi. Na policijo tc je zatekla v nedeljo popokbie po pomoć žena de-lavca Jancza C. iz Giberja* ttl da ji je mol že ponovno zrozil, da Jo bo končal £ noftetn. Ker si ni bila ▼ svesti rv>o]««a življenja, je zaprosila policijo za poenoč. Policija ie moral seveda mofaka. kl na ne izgleda, da bi bil ravno tako hndc krvi. aretiratf in ra odati rt radi nevarn« tno*-nje sođlSĆTL —c PrfJMa poUpuška. V soboto zvt-čer je bila na Glazšji aretiraoa na prijavo mdmoiđočth moikti 36-letna brec^oselna pote«pu§ka Berta B^ ker %t je n«k*>liko pre-intimno zabavaia z raznftni mo^kioni na javnem prostoru. Twl| n>o w> izroC!!1 10-đfcču. ____ Stntpen lezlk. Komik Josef Ohtmpletro je nekoS t gostilni tarnal da ne more krftl vseh !»-datkov, č.eprav ima \tvt đohodke. — Tetra ne razumem. — je twipomiii-la koketna sobreta. — Imam mnogo marilo plaćo fcn vondar ml nUcodi ne zmainlka denarfa. — Seveda, — ie 6*4m\ Ofcniptetre, — to, Icar zv Soje tvoje doliođlre, txć£xQ& žalmo^e, Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 13. avgusta 1920. lev 183 tfaffusi <£tanche: ^®& SVa valovih strasti in. ^ Grof de Vandeuil. Od ranega jutra je imel vratar vojvode de Beaudreila obilo posla. Stevilni prajatelji bogatega vojvode, ki so bili zvedeli za njegovo nesrećo, so hiteli v palačo v nadi, da ga bodo mogli potolaiiti -toda vračali so se nezadovoljni s svojim prizadevanjem. Ves Pariz bi mu bil izrazil sočtrtje v nesreći, da javni dogodki nišo potisnili zasebnih zadev v ozadje. Ubogi vojvoda! Stat. ob grobu bližniega sorodnika in biti obenem prisiljen objokovati ženino nezvestobo, to je bilo ćelo za živce vojvode de Beaudreila preveč. Zato ni čuda, da se vojvoda ni dal potolažiti. Samo markiza Eulalie d* Estelle ga je mogla deloma pomiriti in spraviti k zdravi pameti. Takoj je prihitela k njeni n. — Predragi vojvoda, kar potolažite se, — je dejala STneje. Njenemu smeh-Ijaju bi se ne mogel upirati noben smrtnik. — Toda bodite previdni... nikar preveč ne ahaite in oha.ite. To bi vzbu-dilo sum pri vaših sovražnikih, obenem bi vas pa ponižalo v očeh vaših prijateljev, ki bi ne mogli razumeti. kako more vojvoda de Beaudreil tako žalovati za neznatno pritepenko iz St. Honore. — Toda bojim se, — je dejal vojvoda. — Cesa? — Da je St. Bris ne straži z vso pre-vrdnoscjo. — Bojite se, da b; mogla pobegniti? — Če bi mu TX>beznila, bi bilo vse izsrubljeno, — je dejal vojvoda in pre-bledel r>ri sami misli na to. — Seveda. toda saj to ni mogoče, — ga je tolažila markiza. — Lastna ne-varirost blagorodne^a barona je nama najboljše jamstvo, da ne govorim o mosnji iluidorov, k\ jih ■pri-Čakuv« za straženje mlade in lepe žene... Mor-da se je pa tuđi ona že sprijaznila s svojo usodo. Baron St. Bris je čeden fant ki more bi-ti nevaren marslka^er: meščanski hčerki iz St. Honore. — Čudno Je pa. da od barona St. Brisa ni Še nobenih vesti... Saj je bilo dogovorieno, da me obvesti zgodaj zlutraj. — Baš dejstvo. da niste dobli no-benega obvestila. je najboljši dokaz, da j-e vse v redu. Preveč bi zahtevali od nesrecneua barona, če bi se moral sredi ljubavne opoinosti ukvariati s tem, da bi razpošiljal bullet:Tie ... Govoriva raje o čem drugem. Vaša globoka žalost bo menda kriva, da niste zvedeli za današnje zanimive dogodke, Najbrž ne veste, kako so pokale puSke in gr-meli topovi. Zdi se. da *e položaj bolj-ši, nego smo -pričako-vali. — Vedno bolj se razvija ta pesem v navaden U'por. — ie dejal vojvoda vesel. da ie nanesel pogovor na do-srod'ke v rnestu. — 23dai je pol enajstih. — je odgovorila marki-za in pogledala na stensko uro. — Časa imate še dovolj, da se od-peljete v h:šo žalosti... Jaz se pa na-potim ta Čas k Bsrrveru. In ipotem? — Ta čas, ko dvignete vi Geronnfe-ra z mrtvaskega odra in ga odpel'ete v cerkev Sv. Magdalene, dvigmem iaz vas na stolček minstrskega predsedrci-ka in vam r>r:pomorem do vtadnega k-rmila. — Prenagli ste. Euialie!... Mislite, da se vam bo to posrećilo? — Da. , * * — Kakšnemu ipeklensfkemu srtro.m zaupate pri tei težki nalogi? — Eni al« dvema besedicama, ki ju zaše-pečem Berrveru na uho. — je odgovor 1 a markiza samozavesfno. In ti beseđici bosta? — Zel-o enostavni: ali posadite vojvodo de Beaudreila na stolček ministr-skega T>redsednfka, ali pa ustavi vojvoda de Beaudreil vir svojih luidorov, ki podpiraio prestol Orleanov. Premi-shte dobro, preidno s eodroč;te ... Evo, to ie vs-e. kar mu porečem. In prepričana sem. da bo to zadostovalo. kajti ka i b; bili Orl-eani in kaj v*e rr. hove nade na pre^+oi. da ni vašega zlata? Stolček minis-trskega pred^edniVa ie visok, a kam n-e se-ga zlato, kaj se na svetu ne da kupiti? Ćelo liuđr so bili n bodo vedno na proda i, Vai sele mi-nistrski stoički! Kar poto!až:te se. dra-ei vcvvoda. vse pojde sjladko od rok. — Že res. toda ... Vstopil je sluga in sporočil. da caka zunai grof de Vandeuil. — Novo sožalie, — ie dejala markiza in vstala. da od:d*v Vojvodo je že imela v svoi:'h mrežah :n nobena sila ii ea ni mogla iztrgati. Bil ji je potre-ben kakor vrtnarju lestva. po kateri hrvče srezati na drevo. A čim pripleza Po niegovem trrbtu do svoj-ega cHja, ga r>ahne od sebe kot nepotrebno, ohrabreno sredstvo. Tako ie raznršVala ma^k'za. ko se ie T>rrprav1iala zapustiti palačo. — Bože moi, to bo dolgočasno! — ie vzklikrii von*oida iezen na ljudi, ki so prepričani, da je njih sveta dolžnost izrazat: znancem in prijateljem sožalie. — Hitro od dura k mnftu, drag; vojvoda, — ^a je opozorila markza in mu segla v roko. Siromak ni vedel. da stiska roko. ki je vedno pripravljena zadati mu smrtni udarec. — Zbogom, Eulalie! — je dejal vojvoda :n ii poliubil roko. — Po pojtre'v1 se oglasim pri vas. da mi poveste, kako ste opravili. — Dobrodošli mi boste, ministrski r>redsednik! — je dejala markiza smeie. — Toda kaj vidim! Na rokavu imate dva žalna traka namesto enega. — Eh, to je posledca moje raztre-senostif — je dejal vojvoda in odloži] en trak. Markiza ie srečala v predsobi grofa de Vandeuila, moža šestdesetih let, krepke, visoke postave in plemenitih ootez na obrazu. — Kako se počuti nas vojvoda? — je \i>rašal grof. Zagonetni umori n^ ?&km Našli so štiri ženska trupla, o moriJcu pa ni duha na sluha. — GTOzt?e orgije sadistev v Pragi. Češkosbvaška .iavne^t ;e zadnje dm uod vt:scm štiir.h zagonern.h umo-rov. ki naibrže nikoii ne bedo po^as-nien . Pred dobr m tednom so n3Š i v Všenoru trurlo umor.ene kuharice :.n prostitutke Jane Ja noto ve. NeVa; dni pozneie so rasli truplo nezra^e ženske v Radboru. Policiia in orožn:šrvro ie začelo dobivat! anonimne -dopis-e. v kate-rih .ie nek"do oblast obveščal. da *e več žensk brez sledu .zg:n:lo. V Pad-born umo-rrena ženska je bila hčerka pokoirega pc'ic-'^kcga ins^ektoria iz Prage Antom i a Prochazkova. Dekie ie koncem uin;ia na Z3gorie'tein način iz-giivlo :n roditeli: n so dobili od nje no-benega obvestila. Kmalu so naši: še tretio in četrto žrtev nez;nanh morfl-cev. trup!i pro^:tutk Kočove in Petrov«. Vse kaž-e. da ~e morilec blažen aL t>i sadist. Vse št:n žrtve so bie umor-lene naibrž so-dnevi. ka-t: malo ie ver-ietno. da bi š'a prostitutka ponoći z mo'škim v gozd, ko ima na razroligo Darke in drevorede. Jano-tova ie šla na usoin: k"2i prostovo1Io. Na kr3iu, kjer so našli njen čevelj, ni bilo no ben-ega sledu o borbi med n]o in mo-rilcem. Praški listi so izrazili domne-vo, da gre za zloč n biaz^nega sadista in policija je uvedla preiskavo v tei smeri. Izid je bil presenetljiv. Izkazalo se ie. da so v Pragi sadisti, ki prirejajo strahotne orgije. Med mnog-mi sadisti je v Prag: tuđi mož, katerega D-r-znajo prostitutke zelo dobro. Zanima se navadno istočasno za dve prostitutki, ker je dobro znan in ker b: sarra nnbena ne s'a z ni.m. Odvede ju v samotno cobo. k ?t eno s1^-če .n ti DTveže za roge k postav ali omar- -.-Ve - zveže na hTbtu. usta -pa zamas z rehrcem. Pofem ufanja razne org: e. s'ec'r^č na draži Prosrrutka na izrecnn že!io pobesrelega tioži zveže in ra-r\'eže svnii družici ro-ke n noz*. Potem potegreta z združen m: močmi s-ad;sta r>rd strop. kj.er rekai časa vis ;n se# naslada nad svoiirni mukami. Ko se navelča viseti. ga spustit.a pr-osti-tutki nazai. mož ^ma T^ača 7a u^lugo in odde. Takh sadistov ie baje v Prag! več in n; irkljuoeno. da i^ e-dtn v eksrar Janotovo zaduš1!. Po-l^c1^ r>e zavrača niti do-TPrteve, da ie h '?. Janotova umonena drugie n da so morilci T>ri-nesli njeno truplo ^" \rsenor. Ja\Tiost je tem boli ra-zburjena. ker gre za šrr zagonetne umore, in ker nišo izklmče-n: no\*i zločin-', če sads-t'čn-ega mor.lca kmalu ne izslede. Glava prost tufke Janotove ie b.la strahovito rarmesar-•-er.a. d-očim ie bftlo telo nedotaVn;emv Vzrok smrti ni bil ugotovljen. Telo in drobovie ie bilo irredno dobro ohra-nieno. Samo na glavi in n»a vratu so se Doznali sledov nasilne smrti. Oblasti so spo četka do mire vale, da je bila j>rost:itutka zadavljena, govorilo se je rva tuđi. da k> je morda ubila strela. Ta možnost je pa docela Uključena, kajti strela b: ie ne mogla sleči in pokriti z vtjam. Policiia i'n orožništvo stoji ta Dred tež-ko nalogo. Vsa javnost se zanima za iz"d r>reiskave, ki je pa ostala doslej kliub vsemu pnzadevanju brez-uspešna. Ne ožfint sp z dekletom, ki ima bele ročice. dočim so roke njene matere hrapave in polne žuljev. Tako dekle ti ne bo nikoii dobra pomoćnica. Ne oženi se z dekletom. ki zahteva. da jo popelješ vsak večer na kako zabavo in ne trpi, da bi sedel z njo doma. Ne oženi se z dekletom. ki trna bogato zbirko ljubavnih pišem in fotografu s pod piši svojih oboževalcev j ali ljubčkov. Tako dekle neprestano nori ! za drugimi, tuđi če se poroci. Ne oženi se z dekletom. ki se sramuje svojih roditeljev in noče, da bi z njimi obceval. Ne oženi se z dekletom, ki misli samo na obleke. Njeni možgani dokazujejo, da i ne bo dobra zakonska žena, marveč sa- I mo nenasilna omara za obleke. Ne oženi i se z dekletom, ki te sili hoditi na žaba- I ve. za katere nimaš denarja. Ce ne računa s tvojirni dohodki pred poroko, ti bo v zakonu gotovo nakopala mnogo dolgov. Ne oženi se z dekletom, ki se ne zna dostojno oblačiti. Gotovo ne bos J hotel zardevati. videč. da je tvoja žena ; nedostojno oblečena. Taka žena ubije vsako ljubezea. Ne oženi se z dekletom, ] ki se z vsakim poljublja, da si prihraniš 1 razočaranje in duševne muke. Ne oženi | se z dekletom, ki je mnogo starejša ali ' mlajs*a od tebe. Velika razlika v starosti je vzrok domaćih prepirov, katerim sledi navadno ločitev zakona. Ne oženi se z dekletom, ki noče imeti otrok. Zakon brez otrok se izpremeni v pustinjo. Ne onroži se s fantom, ki biva v mestu, pa ne čita v novinah sportnih poročil ali ki biva na kmetih in se izogiblje vsakega težkega dela. Fant, ki noče ali pa ne more po-kazti svojega poguma in sile. bo skrbel v zakonu samo zase. Ne omoži se s fantom, ki kvarta za denar. V takem fantu dremlje kvartopirska strast, ki kmalu ubije njegovo ljubezen do domaćega ognjišča, žene in otrok. Ne omoži se s fantom, ki zatrjuje. da nima nobene slabe lastnosti ali razvade. Kmalu se prepričaš, da ima napako. ki je mnogo slab-ša nego pijančevanje. Ne omoži se s fantom, proti kateremu imajo ugovore tvoji roditelji, če se ne prepričaš, da so ugovori brez podlage. 65 odstotkov ta-kih zakonov se razdere. Ne omoži se s fantom, ki pravi, da nima rad otrok. To je sebičnež. ki te pahne v nesrećo. Ne omoži se s fantom, ki govori zaničljivo o tvojih roditeljih in starih ljudeh sploh. Kot mož te bo zanemarjal in preziral. čim se pojavijo gut>e na tvojim obrazu. Ne omoži se, dokler nisi toliko stara, da dobro ves. ka.i đeldš. PrEtresljiva tragedija V rodbini nadporoinika Kondra v Mostu na Ceškoslovaškem se te odigrala pretresl'iva t^a?edna. V četrtek ie odšel nadporocnik Kondr po obedu z 10 letnim sinom Jaromirom v svojo sob^, niegova žena ie pa odSla istočasno z S letno hčerko Blanko skozi druga vrita na dvonšče. Mati nadporočn:kove iene. ki staji uje v istem stanovanju, je mislila, da zet spi. Preden je odšel v svojo sobo, je namreč prosil. na,i za nihče ne moti v spanju. £ele drugo jutro je prihitela Kondro-va tašča k sosedu in mu povedala. da je odšla niena hči z vnukmjo že prednji dan po obedu z doma in se se ni vmla. Sosed je obvestil orožnikc. ki so vdrli v stanovanie, kjer se jim te nudil grozen prizor. Kondr ic visel na oknu, na kljuki pred vrati je pa visela njegova žena, za-grnjena s prtom. Na miri je ležal listek. na katerem je bilo zapisano, da sta otro-čiča v omari. Orožniki so odprh omaro in našli oheOna oba otročiča. Vzrok pretresljive tragedije, je neozidravbiva nadporočnikova bojezen. Kondr je imel želodžnega raka m ko je spoznal, da inu ni pomoči. sta se z ženo donjerula in izvršila samomor, obenem sta pa ohesila tuđi svoja otročiča. OTROŠKt MOCAVlCt K U Č N^cJfse, naftr^Qe#ev žalo U najcenejoe! Sti^ar io kritik. Slikar spremlia kritika v svoj ateUe in ko gresu po stotmicah, nru pravi: — Veste, kadar popuem s>st vrč-kov piva, se mi naj"holje slika. Toda več za ne smem. Čim za popijem s<-dem vrčkov, je -moje umetnosti konec. Med pogovorom prdeta v a tebe, kjer pokaže slikar na slike, rekoč: — No, kaj pravite o mojih il-.-kah? Kritik nekai časa ogledui eslike, po* tem pa pravi: — Mojstcr, ne smeli hi tobko pit. R odbiti ^1 blagofeJov. — Kako to, da tvoje ž«ene ne sV-s.m več prepevati? — Dobil sem potomca. — Da, da, otroci so pravi rodb.nsk blagoslov. V hotelu. — Koliko stane on vas prenočišče? — To je odvns no od Ie**. — Jaz ležim vodno na hrbtu. faunafaki ve£e*cjem (Wiener-Mes6e) 1,—17. $cd>te4i]bra W29 CRafcumda do 8. &ea«emibra) Posebne priredotive: Rassiava sa hraiula im živila. Razsstava i»trei)Sćiin za bo«el«ike j o4»raite. Kaiajaofiia posetona razastava. Razstava U. €*1mHZ **—*+•}. (5. 8. setptembra 1926.) Plecnenfidca žirvvoa. Pstocna živina. KooiL Brez vizaumal S sejansko izkaanjkco in potnim ldstom svofeodea pie-stop mede v Av&trijo- Ogrski prebodni vizinn se S T>rei na. roegi. Precejšoje vozjie ugodnosti na Jo goskvv., o-zrsloh m avstrijisfcih Je-leznicali, na Dtmavu, Jađransfccan inorjo io. v zračaen pnometti. PoiasnHa vseh vrst io se^nske izkaanioe (s*> Dio 56.—) pci tec za časa lijxskewmspi, Oesterr. Me^shaas, ier pri častafli za&Oopstvih v LjabKani: apomen«Wj. r«?ie< ii» Zanesliiv pomocek za nego las Z rabo na oevo izn&jdene tranco&k« pomade »MlSCL« te ostavi teoadanjc 1 m sivink bs, oovToeio t« trs ubijeni lasje. odstranilo se vsi pojavi, ki taiad' n]ii» lasje txpadajo to siv« Uspeb Ie zaacsljiv pri 60 do 160 eramih. kalu>r *c so ie Ic^mo dal} ta sa siveii afi izi>adal lasje Ceae > dostavitviio vsakema aaročnika oa dom: 60 cr 115 Dia. SO &. 150 Dio. 100 tf IS5 Dm. 160 er 290 Dia. Vsakemu aaročihi priložimo garancijo ta PPpota us^eh ta ta lek. Za stuCaL da bi a« 6Ho ispe ha, vmemo denar tn poravnamo vse stroSke ^ I V tuzemstvo pobija po povzetjo Depo »a Jo^oslavljo pomada •Ml^EL«. » - 1 Beograd Vasina S. — V Beogradu prodaja tekam* Delini. Knez MlhaUova 1 J UUBUANA >%Ha1i og1asi< Vsaka beseda &O far. Plača «e Inhko auli v mutniuih. Za odgovor znamkol — Na vpra&anja brez tnamkm mm «mi od&nmrkuno* - NajmanjŠi o^Uv Ot» 5----—— Dama &redsviih let, z opremo in neka} deaarje-m že-li anaavja v s\Tbo že-njtve z g&&&od>om, po možoosti vi^jaim državnim taradfliiikorr v sca-ro&ti 28—40 let. Lc re&n« pco.uid-be, če mosoce s stoko, na upravo »Slcv. Naroda € pod m*&^ »Le-PO žvljjenje«. 1646 Trgovino z n*eša.ai«m bLagom, aa de-i*la v pfoanetne-m kraju, vraimetm v aa-jera z o4t.Tobro.rn ak aovim !e«to«n. Pooud'be na osJov: C. P, poštoi ^t^dal 62, Slavonska Požega 1667 Enonadstropno kišo 2 o-prenni^no trgovino, aa pcojuet-nern kraju nk jLavo« ce^.te, s pri-bližno 1 oralo-m reanl^e, prodani ©vefit. pro«ri primernd kavcijs od-da-m v zaitar". Naslov: A.!ojsr!j Hrvr« vat. trgovec. Sar. .Hair?«»ta wife Ptoija. !ft66 Strojepisni pouk med počitaicartM se vrii vsak dao od 6. do 9. ure zveče r. Za&etek 5 avpsta; Vpisovioje 5 avjusti i« dalje vsak dan od 6. do 8. oxe »veCer. Te5aji ra ta četnike ia «• vežbanec Posebni tečal u starej-še dame :n sospode Učo« nra * Dm Christofov u ini uvod, U»h-l|a«a, DonobraiMka ce*ti 7, L ■adttr. 1563 Kuharico z dotorimi Jaiprićevali, 20—30 let, ki zna vsa h&na de'a. siprejmecn 15. a-vffusta VprašiKij v pi&artia Pte-Jua ui. 4, Uubljaaa. 1&S Šivalni stroj »Sinjer« ck>brr> olkr aiib]e«n, >ć uhodao >rod»-Ojleda &e: Sraa in fVvm (Vili Hr^va*) paf^r. !«a^o 1/ViS Vrtnarja samft&^^antaa wi zag**Avx t,g*. ki ra^uCTie w«daci mamice r^sc^diT- stroj. kLfucavnićaiia etialctr^iaini.a, revne o&ebe i& ^~ Buy«» to 74 Bioskop-aparat ka tti v r*b, z J;J me'r. daUio«. i v&eim: d*>ti rax^n t«đca, kupiim. Zaibre^-a^n po*icuiBi»o. Navedete o»* no. — Radiislav NLatuević^ i>o4t« Rovova Rela, Cugvia*. 16.7J Sprejme se šiviljo loi se razume pri v*&tođu »Tribuna«, UuM>a»a. KarU>\'*ka c«sta 5». 4. l«sO LDftuiTVO ZA OBRTNU 1 r POTREPSTlNt. 1 I u osueKu I lilakuiatutni paph Ci a (Dm 4*— UnM*t Joato T^nHf, — Za "irifci ttaKs ftm Umttik. — Za «n?t la laMtatal M U»tt: Oim CkrtttoL - V« » LJabOaaL