Leto LXXI štev. 83 a V Ljubljani, v torek, 13. aprila I943-XXI Prezzo • Cena L 0.8U Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem-itvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ei inozemstvo 63 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnic al Novo mesto« Izključna pooblaščeni?« ta eglaSevanf« Italijanskega I« fnjega Izvora* lin ione Pubbliciti Italiana S. A, Milana. Izhaja vsak dan zjutraj raze« ponedeljka la dneva po praznika. a, Uredništvo In uprava« Kopitarjeva t, Ljubljana. r. Rcdazione, Amministrazionei Kopitarjeva fc, Lubiana. | Telefon 4001—4005. Abbonaoirati: Men 18 Lire. Estero, rae-i« 3150 Lire. Edi- cione domenica, sono 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C. P.) Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-•erzionL Filiale! Novo mesto. ConcesMonarla esclnslva per la pnbbTTeltl 31 proventenza ttaliana ed estera: Uaione PubblicitA Italiana S. A-, Milana. Bollettino No 1052 Forfi puntate nemiche respllnte nel settore meridionale 19 velivoli nemici distrutti NcH'altuazione dei movimcnti dcllo truppe italo-germaniche verso le nuove posizioni nello scacchiere tu ni si no, SIax o Ivairouan ve-nivano sgombrate. . Forti puntate di uniti avanzate nemirhe ap-peggiate da carri arniati, sono state respinte nel settore meridionale. Reparti dclla nostra aviazione attarravano le rctrovio delTatversario; raeeintnri tedeschi face-vano prccipitare cinque »Spitfirec. Nel pomeriggio di ieri forinazioni di quadri-motori homhardavano Na poli Trapani e Maršala eausando notevoli danni agli abitati. Sono romplessivamente segnalati, tra la po-polazione civile, 4 mnrti e 22 feriti. La nostra cacria abbatteva sei velivoli a Napoti o due a Trapani, altri quattro erano distrutti dalle artiglierie controaree, di cui due nel cielo di Napoli, uno a Messina et uno a 1' o z i a 11 o. NelPincursiono su Cagliari segnalata dal bollettino di ieri, le batterie dclla difesa hanno colpito due apparerchi raduti in fiamine uno a sud di Kolia 1'altro nei dintorni della citla. (|uattro nostri velivoli non sono rientrati. Vojno poročilo št. 1052 Mmi sovražni na južnem odseku 19 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Pri premikih italijansko-nemških čet na novo postojanke na tuniški šahovnici sta bila iz1 praznična S!ax in Kairuan. Na južnem odseku so bili odbiti močni sunki sovražnih prednjih enot, podprtih od oklepnih vozil. Oddelki našega letalstva so napadali nasprotnikovo zaledje. Nemški lovci so sestrelili pet »Spit-firejevc. Včeraj popoldne so skupino štirimotornikov D bombardirale Napoli, Trapani in Marsalo in povzročile znatno škodo na zgradbah. Zgolj med civilnim prebivalstvom so našteli 4 mrtve in 22 ranjenih. Naši lovci sn sestrelili šest letal v Na poli ju in dve v Trapaniju; nadaljnja štiri letala je sestrelilo protiletalsko topništvo, in sicer dve nad Napolijem, eno nad Mesino in eno nad Pozzallo. Pri napadu na Cagliari, omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, je protiletalsko topništvo sestrelilo dve letali, ki sta goreči treščili na tla, in sicer eno južno od Santo Eli a in drugo v okolici mesta. Štiri naša letala se niso vrnila. Sestanek med Ducejem in Hitlerjem Borba se bo v pepolnem soglasju brezpogojno nadaljevala z vsemi silami za zavarovanje evropsko-afriškega prostora proti vsaki nevarnosti z vzhoda in zahoda Rim, 12. aprila, AS. Agencija Štefani poroča: Duce in Hitler sta imela razgovore od 7. do 10. aprila 1943. V Ducejevein spremstvu so bili načelnik italijanskega glavnega stana arniadni general Ambrosio, državni podtajnik za zunanje zadeve Bastianini, višji uradniki italijanskega zunanjega ministrstva ter častniki vrhovnega italijanskega poveljstva. Na nemški strani pa So se s Hitlerjem udeležili tega sestanka državni maršal Herman Gii-ring, nemški zunanji minister von Ribbentrop, načelnik vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil maršal Keitel, vrhovni poveljnik nemške mornarice veliki admiral Doenitz ter načelnik glavnega stann kopenske vojske general Zeitzler. Pri tem sestanku sta bila tudi navzočim nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen in veleposlanik Italije v Berlinu Alfieri. Med obsežno izmenjavo misli, do katere je pri tej priliki prišlo, so pretresli splošen političen položaj in tudi vsa vprašanja, ki se tičejo skupnega vojskovanja. Dosežen je bil popoln sporazum glede ukrepov, ki jih je trehu izdati na vseh področjih. Duce in Fiihrer sta znova potrdila trdni sklep ter sklep svojih narodov, da je treba nadaljevati vojno ter vpreči v to vse sile do končne zmage in popolne odstranitve vsake bodoče nevarnosti, ki bi od zahoda in vzhoda pretila evropsko-afriškemu prostoru. Znova sta potrdila skupne cilje, za katerimi teže osne sile zaradi obrambe evropske omike in za pravice evropskih narodov, za njihov svoboden razvoj in sodelovanje. Zmaga držav, ki so bile pristopile k trojni zvezi, bo zagotovila Evropi mir, ki bo jamčil za sodelovanje vseh narodov na temelju skupnih koristi; narodov, ki so trdno sklenili, da je treba gospodarske vire sveta pravično razdeliti. Razgovori med Ducejem in Fiihrerjem ter razgovori med njunimi sodcIavci so potekali v veliki prisrčnosti. Komentarji k sestanku 0uce-6Sitier Ta sestanek bo temelj badsžega reda v Evropi Iti in, 12. aprila, AS. »Messaggerot in tudi drugi listi v prestolnici poudarjajo velik pomen sestanka med Ducejem in Hitlerjem ter mu posvečajo svoje komentarje. »Messaggenx piše, da bo zgodovina gledala na ta sestanek kot na temeljni element bodoče ureditve v Evropi, ki sta jo začela preurejati nemški in italijanski narod. Ta sestanek je tako vojaško kakor politično izrednega pomena. Njegove posledice se bodo dale spoznati in premeriti v bodočnosti. Zaenkrat zadošča pripomba, da so pogovori trajali štiri dni. Oba vodilelja je spremljalo znatno število njunih odličnih sodelavcev, kar zadošča za umevanje ob-širnosti pogovorov in sklepov. V pogledu vojne in razvoja sedanjih ter bodočih vojnih dogodkov so bili sprejeti ukrepi rešitev vseh zahtev. Os ima točno vse predvideno in posledice, ki so bile predvidene v njenih načrtih o velikem pomenu tega sestanka. Toda Duce in Hitler — nadaljuje list — nista le razpravljala o vojaških nujnostih ter o potrebnih nastopih osnih armad. Siorila sta nekaj več: njuni sklepi so se rodili iz usodnih vzrokov sedanje vojne in iz tega so nastale perspektive za bodočnost. Vojna in upor proti pritisku in hegemoniji anglosaških sil v Evropi. Vojna mora roditi pravico za Italijo in Nemčijo, kakor tudi za vse druge evropske države. Surovine morajo biti pravično razdeljene; evropsko-azijski prostor mora biti osvobojen svojih hipotek, boljševizem pa mora biti za vedno izbrisan. Z zmago nad bogataško hegemonijo bo poražen tudi boljševizem, kakor bo poraz boljševizma tudi smrtno zadel bo-gataštvo. To so cilji evropskih narodov, sprejeti na tem sestanku. Berlin, 12. aprila, AS. Važnost sestanka Mus-solini—Hitler se da razvideti že iz velikih naslovov današnjih jutranjikov, ki mu posvečajo tudi svoje uvodnike. Sestanek med Ducejem in Hitlerjem — piše »Viilkischer Beobachter« je imel za cilj in je rešil v popolnem soglasju celo vrsto vprašanj, nanašajočih se na sedanji politično-vojaški položaj in na bodoče zmagovito vojskovanje, ki bo gotovo sledilo. Sovražnik je govoril v Casablanci o brezpogojni predaji osnih sil. Naravno je, da so zavezniški narodi, združeni v velik italijansko-nemški politično-vojaški blok na to nesramnost odgovorili s totalno mobilizacijo vseh svojih moralnih in gmotnih sil. da bi za vedno izločili grožnjo protievropskih sil. ki so napadle in napadajo svobodo evropskih ljudstev in njihovo pravico do svobodnega in neodvisnega življenja. »Zvviilf Uhr Blalt< pripominja, da so osne sile danes odločnejše kakor kdaj koli in njuna velika voditelja sla z avtoriteto svojega velikanskega ugleda potrdila, da bosta vodila lo vojno do zma- Knez Piemontski v Torinu in Milanu Torino, 12. aprila. AS: Nj. K. Vis. knez Piemontski je po prihodu v Torino spreiel prefekta, zveznega tajnika in župana, s katerimi je obravnaval vprašanja, ki se tičejo življenja v mestu. Nato si je v spremstvu župana ogledal tekoča dela za nova zaklonišča ter se vljudno pomudil z delavci, ki so mu izrazili z vdanimi manifestacijami svojo hvaležnost za obisk. Na koncu dolgega obiska je knez Piemontski pohvalil voditelje in delavce pri napravah »Umberto di Savoia« ter izrazil svoje visoko priznanje za izvršena dela. Mliano, 12. aprila. AS: VČerai popoldne jc potoval skozi Milano knez Piemontski, ki se mu je pri prihodu poklonil prefekt. Visoki knez je potoval strogo privatno in se je kratko zadržal v mestu. Ko so ga meščani pri izhodu iz postaie spoznali, so mu priredili vročo manifestacijo vdanosti. ge brez vsakega kompromisa in zlasti da se ne bosta ozirala na grožnje, ki pričajo, da so tisli, ki jih izrekajo, slabi in nemočni. jPolitično-diplomatska korespondenca« nagla-ša, da je cilj osnih sil v tej vojni zavarovati za vedno evropske mejo pred vsakršno bodočo ogroženostjo bodisi z vzhoda, bodisi iz zahoda ali iz juga ali od severa. To je eno samo povelje, na katerega se milijoni in milijoni mož bore ter delajo, razvijajoč vse svoje sile. Ta cilj bo dosežen. Ves svet v Evropi ve, kako žalostna in suženjska usoda bi zadela Evropo, če bi se posrečila bogata-ško-boljševiška zarota, dočim bo zmaga osi zgradila soglasje in dobrobit med evropskimi narodi ter jim zagotovila pravico do življenja po naravnih težnjah ter po zgodovinskih, socialnih in gospodarskih pravicah vsakega naroda. ICrajem delovanje na vzhodu Pri Izjumu sta bila uničena dva sovjetska bataljona - V Sredozemskem morju je bila potopljena 8000 tonska križarka Trdnost en odpornost nemškega ljudstva »Anglija nas z letalsko vojno drži za eno roko, mi pa s podmorniško vojno stiskamo Anglijo za vrat« Berlin, 12. aprila. AS: Dr. Gobbels je objavil svoj redni članek v tedniku »Das Reich«, kjer pravi med drugim: V moderni vojni je duhovno in moralno zadržanje naroda glavni činilec in odločilne važnosti. Ne mislimo govoriti o zunaniih manifestacijah ob slavnih zmagah, ne o zanosnem romantičnem rodoljubju. Danes vsakdo od nas gleda na vojno kot na neizogibno nujnost in ne kot na navdušen patriotski dogodek. Danes gre za obstoj naroda, za obstoj vsakega posameznika. Strašna vojna preizkušnja, ki nam je bila vsiljena, mora biti torej sprejeta s hladno zavestjo, da bi pomenil poraz konec vsega in vseh in da na drugi strani mir ni mogoč brez odločilne zmage. Misliti na mir oziroma na to, da je prišel trenutek, ko je treba stremeti le po koncu konflikta, bi se reklo slabo poznati osnovne zakone vojne, to je, da se dtl nevarnost premagati le z največjim pogumom in z železno vztrajnostjo. Nekateri tuji opazovalci, ki gledajo naše priprave, prihajajo često do samovoljnih in zmotnih zaključkov, Primer: po nekem terorističnem angleškem letalskem napadu vidijo, da žene pri pogledu na požgane hiše ter na pobite ljudi jokajo. To je torej jasen znak, da duh prebivalstva ni več tako trden, kot je bil prej. Očividno bi se morale te ženske smejati. Toda kje na svetu bi se moglo kaj takšnega zgoditi? Ali pa pravijo, da je treba iti nekaj kilometrov pod zemljo in opazovati delavce, prihajajoče na delo. Gor:e, če so na njihovih obrazih znaki utrujenosti a i zas; nosti. Iz tega že trdno sklepajo, da nemčka delavska masa ne vztraja več. Če si hočeš narediti sodbo o nemškem delavcu, poslušaj njegov trikratni »Heil« na vsaki postaji. Ti ljudje pa ne opazijo, kako po velikih in majhnih središčih, po tovarnah in rudnikih vsakdo opravlja svojo dolz- Angleški rušilec potopljen Berlin, 12. aprila. AS. Angleška admirali teta je priznala izgubo rušilca >1 Inrvestcr«. ki jc bil potopljen v srditi borbi s podmornicami, ki so napadale velik konvoj v severnem Atlantskem morju. nost, naloženo mu od totalne vojne. Gotovo ni lahko in ne prijetno izpolnjevati svojo dolžnost, pa se ji vendar nihče ne izmika, ker dobro ve, kaj bi zadelo vsakega državljana in ves narod, če se ne bi doseglo to, kar je potrebno omogočiti oboroženim silam zmago tudi v poslednji bitki. Mi ne prisostvujemo brez zanimanja ali brez moči naraščajočim sovražnikovim strahovalnim napadom. Trenutno so Angleži psihološko na boljšem, ker posledice bombardiranja lahko vsak sam neposredno vidi, dočim pa potopitev sovražnih ladij ne more videti. Resnica pa je zelo priprosta in zelo jasna. Anglija nas z letalsko vojno drži za eno roko, mi pa s podmorniško vojno stiskamo Anglijo za vrat. To je razlika. Videli bomo, komu bo najprej pošla sapa. Nemci ne ljubimo vojne in Hitler je storil vse, da bi jo preprečil. Odločila pa se bo vojna na bojiščih, kjer smo dosegli velike zmage in nam sovražniki lahko postavljajo nasprotii doslej dva delna uspeha, ki pa sta zadela le periferijo, nikakor pa nista omajala našega središča. Zato smo lahko danes boli zaupni in odločeni kakor kdaj koli. Hitlerjev glavni stan, 12. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V očiščevalnih borbah severnozapadno od Izjuma sta bila uničena 2 sovražna bataljona. Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo samo o brezuspešnih krajevnih sovjetskih nBpadih ob kubanjskem mostišču in južno od Lado-š k e g a jezera. V Tunisu so naši zaščitni oddelki na prostoru Kairouana in Suse žilavo upirajo sovražnemu napredovanju in so vedno znova zadržali prodiranje prvih oddelkov sovražnih oklepnih sil. V neprekinjenih borbah so se nemško-itali-janske bojne skupine umaknile proti severu in izpraznile v teku teh pokretov ter po načrtnem uničevanju za vojno važnih naprav S t a x in Kairouan. Oddelki letalstva za borbo Iz bližine so pod- Dr. Gobbels v Essenu Essen, 12. aprila. AS. Na sestanku voditeljev narodno socialistične stranke ie minister Gobbels govoril o letalski voini, ki io Angliia vodi proti civilnemu prebivalstvu. Dejal ie, da ie letalska vojna za Nemčijo ne samo materialno, marveč tudi psihološko breme. Spričo tega pa ie moralno vedenje nemškega ljudstva bilo in je še zmerai tako. da presega sleherno pohvalo. Mesto Essen in vsa zahodna Nemčiia sta dali čudovit dokaz zn notranio trdnost in odločnost značajev. Udarce, ki iih Nemčiin zdaj preiema, je treba oceniti v zvezi s splošnim okvirom vojne. V tako velikanskem spopadu, v katerem ie letalska voina samo drl. ie treba gledati ne samo na to. kakšne izgube ima lahko Nemčija, marveč tudi upoštevati, koliko te izgube velia-io nasprotnika. Nai nam angleška letalska voina prizadene še toliko škode, nikdar ta škoda ne bo tolikšna, da bi odločilno vplivala na razvoj vojne. Naša podmorniška voina drži Angleže za vrat. Na tem področju iih lahko smrtno zndenenio. Podmorniška voina zadeva Angliio littie. kakor more letalska vojna zadeti nas. pa čeprav ie razdejanje šc tolikšno in število žrtev še tako veliko. Škoda, povzročena po pod-morniški vojni, pa ni tako jasno in takoj vid- Pogrevanje stare zveze narodov Berlin, 12. aprila. AS: V svojih komentarjih o Edenovem govoru v angleški spodnii zbornici pripominjajo berlinski listi, da je bil glavni Ede-nov cilj, ustvariti prepričanje o tesnem sodelovanju med Anglijo in Ameriko, zlasti pri mednarodnih pogovorih, kakšen mir naj bi zavezniki vsilili drugim v primeru svoje zmage. Kakor je znano, smatrajo vladni krogi Združenih držav, da je za rešitev povojnih vprašanj potrebna ustanovitev novega mednarodnega organizma po zgledu stare Zveze narodov, samo da bi ta organizem imel posebno vojaško silo, oziroma policijski zbor, ki naj bi države prisilil k izpolnitvi sklepov, sprejetih v tej zvezi. To vprašanje je bilo predmet razgovorov v Washingtonu. Eden je Rooseveltu s trudom dopovedal, da je Anglija naklonjena temu načrtu. Na ta zagotovila angleškega zunanjega ministra je treba seveda gledati v luči angleške in" ameriške politike do Španije, Portugalske, Turčije in drugih nevtralnih držav, na katere je začela na vso moč pritiskati angleška propaganda. na običajni način angleške zunanje politike. Edenove trditve, kako nameravata obe anglosaški sili osvobodili v nadaljnjem vojskovanju pokrajine, zasedene od Nemčije in njenih zaveznikov, pa najbolj označuje tajna pogodba, s katero so Angleži in Amerikanci prepustili Sovjetski zvezi z zasedbo vzhodne Evrope in s tem odprli boljševizmu pot za vdor v Evropo. Eden v splošnem ni povedal nič novega ter ni mogel razpršiti skrbi in neznank, ki stalno teže male narode v Evropi. pirali operacije naših čet ter prizadeli v presenet. fjivih napadih iz nizke višine sovražnku huda izgube. Posamezna sovražna letala so prodrla včeraj nad zasedeno zapadno ozemlje do državne meje. Pri tem je bilo sestreljenih 5 letal. Pri brezuspešnem napadu angleških torpednih letal in bombnikov na konvoj, ki so ga ščitile lahke nemške pomorske oborožene sile, sta bili v Biskajskem zalivu sestreljeni dve tor-padni letali in trije bombniki. Ob obali zasedenega zapadnega ozemlja in ob Norveški so lahke nemške oborožene sile na morju uničile štiri nadaljna sovražna letala. V zapadnem Sredozemskem morju je nemška podmornica napadla skupino sovražnih bojnih ladij ter potopila pri tem 8000-tonsko kri-žarko ter torpedirala povrh tega en rušilec. na. kakor je škoda po letalskem bombardiranju. čeprav ie hujša in važnejša za voiaško moč kalior krvave rane. ki iih povzročajo bombe torpednih letal. Po nekem času se bo škoda, ki so jo podmornice povzročile Angliji, pokazala v vsei resnosti. Lcla 1939 si ne bi nihče mislil, da bo nemška vojska mogla svoie obrambne črte postaviti tako daleč v sovražnem ozemlju. S tem ima nemški narod v rokah edinstveno zgodovinsko priložnost: zato pa ima ludi zgodovinsko dolžnost, da na vse breme, ki ga zda i prenaša, gleda v luči velike bodočnosti Nemčije. Razlogi proti invaziji Lizbona, 12. aprila. AS. Znana angleška revija »Ulustrated London Nevvst je objavila polemičen članek proti tistim, ki zahtevajo vdor v Evropo. Po mnenju te revije nasprotujejo izkrcanju v Evropo naslednji razlogi: 1. osne sile, katerim bi se pridružilo domače prebivalstvo; 2. v Evropo ni mogoče vdreli po najbližji poti; 3. za vdor v Evropo bi bili potrebni predvsem veliki sovjetski uspehi, oziroma velika oslabitev osnih sil; 4. La poskus bi bil zelo tvegan in bi zahteval od napadalca velikansko število žrtev. Najhujša zima v Moskvi Stockholm, 12. aprila. AS. švedski listi objavljajo dolge popise o težavnem življenju v Moskvi, ki je prestala tokrat najhujšo in najbolj trdo zimo v svoji zgodovini. Ne le du v nobeni hiši razen pri sovjetskih mogočnikih niso imeli kurjave, marveč je po večini mosta manjkala tudi razsvetljava. Moskva je bila zelo skopo preskrbljena z živili in dolge vrste raztrganih in shujšani!! žen so stale od prvo zore pred raznimi trgovinami, kjer so še kaj prodajali. Le prve so prišle na vrsto, ker je lilago navadno zmanjkalo in ostale so morale po večurnem čakanju prazne domov. Ljudstvu so dopovedovali, da bo z zimsko ofenzivo konec trpljenja in da bodo spomladi dobili mnogo živeža iz osvojenih pokrajin ter od zaveznikov, t<>da zdaj je ljudstvo začelo spoznavati resnico ter je postalo potrto. Ankara, 12. aprila. AS. Turška zbornica je ratificirala trgovsko pogodbo z Romunijo ter odobrila kredite za izvedbo turško-nemške trgovske pogodbe. Ob drugi obletnici italijanskih čet v Ljubljani Ljubljana, U. aprila. Visoki komisar jo ob 1040 dopoldne, kakor je bilo napoveduno, odšel na vojaško pokopališče v spremstvu Podprefekta in drugih funkcionarjev Visokega komisariata. Tamkaj so ga sprejeli poveljnik Armadne-ga zbora Eksc. general Gambara, Zvezni tajnik narodni svetnik Orlandini, župan in podžupan, Kvestor, poveljnik skupine Kr. karubi-njerjev in velika množica častnikov in zastopnikov oblastev. Visoki komisar, Zvezni tajnik in župan so položili lovorjeve vence pred osrednji spomenik na pokopališču, ki je tam postavljen v spomin na žrtve naših slavnih padlih vo^jukov. Pozneje so Visoki komisar, Zvezni tajnik in zastopniki oblasti odšli v palačo poveljniStva Armadnega zbora, kjer so izrekli svoj goreči pozdrav Eksc. generalu Gambari in Oboroženim silam ter pri tem poudarjali hrabrost naših vojakov, ki so zanesljiva straža na tem ozemlju v popolni gotovosti zmage. Eksc. general Gambara se je gostom zahvalil z lepimi patriotičnimi besedami. Sestanek se je končal s pozdravom Kralju, Duceju in Oboroženim silam. Poljaki in Sovjeti se ne morejo sporazumeti Bern, v aprilu. General Sikorski je dejal v Londonu: -Ce se naši načrti do konca vojne ne bodo upoštevali, bodo vei Poljaki ne glede na versko ali politično mišljenje, do poslednjega človeka edini v tem, da ostanejo zve6ti svojim zahtevam glede na nedotakljivost 6vojih narodnih teženj.« Nato je general govoril o federaciji osrednjih in vzhodnih evropskih držav s prijateljskimi o.lno-šaji z Rusijo in z garancijo proti Nemčiji. Ruski problem je trd oreh za Anglosak6once. Gardner Covvies, ravnatelj notranjih del v vojaškem informacijskem uradu v washingtonu, ki je bil jeseni spremljal Wi!lkieja Wendella na poti v Rusijo, je dejal da bo do konca vojne podala svoje načrte o spremembah meja, vendar se bo težko sporazumeti, ker imajo povsem drugačen sklep o ureditvi Evropo kakor pa Sovjeti.. Rusija 6i hoče podvreči Evropo in je spet prav nič ne zanima mnenje Amerike. Moskvi ni niti malo mar, da bi 6e prerekala s svojimi zavezniki. Značilno je, da je neki naročeni angleški zaupnik odšel iz Washingtona in n vetru, ki sta se prepirala med seboj, ali celo že ob koncu aprila, Čeeto ozebejo ali pa ■ kdo le močnejši. Veter je dejal: »Pokazal ti bom, v rasti tako oslabijo, da jim pozneje povzroče gli- g da se.m močnejši jaz. Ali vidiš tistega starca, ki ei vične bolezni zelo občutno škodo na pridelku. Zalo g ol)lafl suknjo? Prepričan sem, da mu jo bom hitre-se odreja, da nihče v Ljubljanski pokrajini ne sme 5 1° odnesel, kot bi jo tU ln 7,ačel je pihati z vsemi prodajati paradižnikovih sadik pred L majem. ■ svojimi močmi. Toda čim bol je pihal, tem bolj se Priporoča pa se vsem vzgajačem, da pripravijo 5 Je 6tar,£ek zaVJal v. svojo «uknjo. Končno je veter čim več paradižnikovih sadik, odgojenih v lončkih, S omagal. Tedaj pa je posijalo sonce izza oblakov, ker ee take sadike po presaditvi na stalno mesto ■ kJ,er J« bl ? »k"l°\tef nalah"° ljubeznivo obsi-uspešneje in hitreje razvijajo. Pikirane rastline je S la ° 8 toplimi žarki starčka Ta si je takoj obrisal treba presaditi v lončke, kjer se morajo dobro za- II ce,° in elfkel suknjo. Tedaj je sonce dejalo vet-koreniniti, tako da se pri presajanju koreninska g ru- da prisrčnost m ljubeznivost prednost gruda ne osipa. | pred nasiljem in surovostjo. Strogo je treba paziti tudi na to, da se pro- H , v potrdilo modrosti te basni preberite tole, . . .. . ... ... * MM L O I* a A l A irTA/1 l I rt n nnb am itn 111» n m mnftit dajajo le zdravo in sortno zanesljive sadike. S Razdeljevanje krmil za pr&: Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča vse 2e kar se je zgodilo v nekem velikem me6tu. V mestnih dnevnikih je bilo mogoče brati ne- 8™ šteto oglasov in opozoril pred laži-zdravniki, šarlatani, ki so se lotevali zdravljenja vsakovrstnih bo-■ lezni in bili pripravljeni pomagati pri najrazličnej-fj ših zdravniških posegih, a 60 dejansko samo brili rejce prašičev na področju mestne občine Ljublja-g n?rce. » lahkovernih ljudi t najstrašnejšimi grozna, da ho v tekočem tednu razdelil močna krmila h »jami kakor n. pr. »izguba moskosti« itd. 11 laži-za prašiče. Rejci, ki želijo dobiti krmila, bodo B zdravniki so zakrivili precejšnje število smrti, a prejeli nakaznice prt Prevodu, oddelek za kr-g nikdar ni bil niti eden zaradi tega kliMn pred so-•- - g disče m kaznovan. Izvlekli so se tako, da 60 plačali ■ ali malenkostno kazen ali pa so jim visoke politične B zveze pomagale na kak drug način. Slednjič se je mila. Gosposka 12, dvorišče levo, in sicer: 12. t m. rejel z začetnico A do J 18. i m. rejci z začetnico K do P 14. L m. rejci z začetnico R do 2. ?! velika večina poštenega prebivalstva ogorčeno dvig- Drobne gospodarske Hrvatska banka, Zagreb, izkazuje za lansko { a nila. Pridigarji 60 s prižnic besneli nad časopisi in B iskali pomoči pri Najvišjem. Mestne organizacije, g ženska društva in poslovni ljudje so obsojali in ■ javljali te šarlatane, a vse zaman. Obrnili so se celo B na sodišče, da napravi konec tem škandalom, a politični vplivi so vse te pritožbe onemogočili. leto pri glavnici 20 milijrkun čistega dobička 0.38 E „ ""i1 ie„ izdajatelju/enega najbolj upoštevanih (za 1941 9 91 mili i kun g listov, da zelo občuduje njegov dnevnik, da ga Sava, "zavarovalna družba v Zagrebu, izkazuje g tv^.no. berf..in da & ®teje za enega najboljših v za lansko leto pri glavnici 10 milij. kun 1.25 (0.46) g '^enkl. »Toda,« nada juje doktor, »nek, moj milij. kun čistega dobička. S Š^iLT J.e Pr'P°fd°val- da. mu je preds.noč- Zvišanje glavnice »Ansaldo«. Znana industrij- B ^Jim mlada hčerka brala eno izmed zdravniških ska družba težke industrijo »Ansaldo« v Genovi » opozori . obiavljenih v vašem časopisu, ,n ga vpra- zvišuje glavnico od 250 na 500 milij. lir z izdajo g *»la. kaJ «® pomeni. Moj prijatelj n. vedel kako 1.25 milij. komadov novih delnic jio 200 lir, za H " »® h™®1«1.iz *e..zaRat°- dnevnik zahaja v katere morajo plačati delničarji 205 lir. g najboljše mes ne h.se in to, kar se je zgodilo mo- železniški promet Italija-Madžarska-Slova- g 1«™» .Pr'Ja>elJ»'. more ponoviti v nešteto dru- ška. Od 13. do 17. aprila bo v Bratislavi konfe- S j i,! i?r i i" h*erk'c°- «J> b vam bilo renca zastopnikov Italije, Madžarske in Slovaške g Prav' d£,^,bral,a iB c£ obT.1,- glede ureditve raznih vprašanj, ki se nanašajo na S Zelo mi ie žal da Vaš č"sopis — sicer brezhiben Železniški promet med Italijo, Madžarsko in Slo- B Zel° "V 1® žal- da Vas časopis - sicer brezhiben vaško in sicer predvsem zaradi blagovnega pro- g Da ,vseh druRlh ~ *rešl v, teJ tofkl in . " B mislim, da so tisoči Vaših naročnikov z menoj meta'_ g istega mišljenja.« mmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmm ■ Dva dni pozneje je doktor dobil naslednji od- obsežni skopljanski škofiji. Ni ga predela, kamor g Sovor od ravnatelja časopisa: ne bi bila stopila njegova noga; lahko rečem, ni g >Velepoštovani gospod! bilo hiše, kjer so stanovali katoličani in kjer ne ■ bi bil odmeval njegov značilni pozdrav: »Hvaljen n Zelo se Vam zahvaljujem za poslano pismo, Isusl« Ni bilo družine, ki ne bi bila videla nje- B ki me. je dovedlo k zelo važnim ukrepom, govega prijaznega, a odkritega nasmeška in ki ne g Od ponedeljka dalje moj dnevnik ne bo več bi bila deležna njegovega posredovanja pri Bogu. g objavljal v danih možnostih nikakega zdravniške-zelo pogostokrat pa tudi pri oblasteh. Dobri gospod B fia oznanila, ki bi moglo vzbuditi grajo pri mojih Kordin ni nikomur odrekel pomoči. To njegovo vse- g bralcih. Kar pa se tiče opozoril, ki jih trenutno stransko, marljivo in vestno delo je hotel škof Gni- r moram še objaviti, jih bom spremenil tako, da dovec priznati. Ko je nekoč apostolski nuncij v Beo- B bodo popolnoma miroljubnega značaja, gradu namignil škofu, naj predloži koga za cer- g Ponovno se Vam globoko zahvaljujem in osta-kveno odlikovanje, je predložil g. Kordina. Postal n jam Vaš X. X.« je monsinjor. Znano mi je to iz ust samega škofa B . Gnidovca. Monsinjor Kordin je upravičeno imel ta g . Grskl fz.enl Eff' ^f1 na Krezovem naslov. Zaslužil ga je in vrednega se je izkazal, g dvol;u' J® fest 3,0 let Pred Kristusom pisal ne-Predvsem s tem, da je bil vprav sinoveko vdan gsmnne uasm" svojemu škofu. Ne bom tajil, včasih je-malo go- 9 Toda besede, ki jih je on tedaj zapisal, prav drnjal. Brez tega si g. Kordina sploh misliti ne u ,ako veljajo še v današnjih dneh kakor pred pet-moremo. Marsikaj mu ni bilo prav. Ali vedno je g indvajsetimi stoletji. Sonce nas prej prisili, da poudarjal: »Mi škofa ne ra-zumemo. Ne moremo se podložimo suknjo kakor veter; ljubeznivost, čut pri-povzpeti tako visoko kakor on. A nazadnje ee ven- U srčnosti in razumevanja mnogo hitreje spremeni jo dar prepričamo, da je le on imel prav, četudi se g z gotovostjo mnenje kakor pa vse zlorabe in besne-nam je čudno zdelo, kar je ukrenil.« V škofovi g nja na tem ubogem svetu. bolezni smo se redno o tem pogovarjali in veliko B Spomnite se Lincolnovih besed: kaplja medu zanj molili. Ko pa je prišel brzojav in naznanil g privabi več muh kakor liter kisa. škofovo smrt, je zajokal g. Kordin ko otrok, da bi gq Kadar hočete, da bodo drugi z vami istega mi-lahko rekli s 6v. pismom: »Glej, kako ga je ljubil.« n šljenja, uporabljajte tole pravilo: (Konec prihodnjič). 9 Pokažite se kot prvi odkritosrčnega prijatelja! PRVI DEL. 1. Bodoči car. V začetku leta 1894 je vznemirila Rusijo vest, da je carja Aleksandra III. napadla pljučna bolezen. Nemiru se je pridružilo začudenje, saj je bilo skoraj nemogoče misliti, da bi takega hrusta mo^.a napasti bolezen! Pri vsem tem pa so izkazi o carjevi bolezni, ki so bili v časopisih, poročali, da je bolezen nevarna. Kaj kmalu pa so ti izkazi oznanili, da se je carjevo bolezensko 6tanje obrnilo na bolje. Počasi so ta poročila sploh prenehala, zagotavljajoč, da je nevarnost minila. Toda na dvoru so si prišepetavali, da je carjevo zdravje vendarle resno ogroženo. Zdaj je veljalo zanimanje tistemu, ki bo nekega dne zasedel ruski prestol. Iz zakona 8 carico Fedorovno, rojeno princeso Dagmar Zofijo Frideriko Dansko, se jo rodilo Aleksandru III. šestero otrok, od ka terih je eden umrl v otroški dobi; ostalo pa je troje sinov in dve hčeri. Najstarejši izmed njih, veliki knez Nikolaj, rojen 6. maja 18(58 (po ruskem koledarju), je bil star že 25 let, ko je zajela njegovega očeta bolezen in je bilo treba resno misliti na to, da bo moral kmalu zasesti prestol ta njegov sin. Do tega časa se prestolonasledniku ni niti sanjalo, da bi se to utegnilo tako hitro približati. Močna postava Aleksandra III., pa tudi leta (saj je bil komai devet in štiri- deset let star) so jamčila, da bo car še dolgo vladal državi in ljudstvu, ki ga je držal v šahu največ s svojo mogočno pojavo. V lastni družini pa tudi na dvoru sploh, so ravnali z mladim velikim knezom in prestolonaslednikom kakor z otrokom. Carska dvojica je živela v lepi slogi, družinsko življenje sta ljubila nad vse drugo, hotela sta, da bi tudi njihovi otroci odraščali v varnem zavetju družinskega življenja in da bi bila njihova mladost in brezskrbna otroška leta Čimbolj podaljšana. Ko je bil carjevič star že dvajset let, je nosil še vedno mornarsko obleko kakor kak deček. Do tega časa se nI ločil od svojega brata Jurija, ki je bil tri leta mlajši od njega. Ta dva mladeniča in sestra Ksenija, roj. 1875, so tvorili posebno skupino starejših carjevih otrok; skupino »malih« pa sta predstavljala veliki knez Mihael, roj. 1878, in velika kneginja Olga, roj. 1882. leta. Ta mali svet je napolnjeval s svojim vriščem iji s svojimi igrami grad in grajski park v Gačinu, ki je bil najljubša rezidenca Aleksandra III. — Kraj je oddaljen od Petrograda dve uri železniške vožnje. V zimskem času je bil grad zapuščen, carska družina se je preselila na zimo za nekaj časa v Petrograd v palačo Ancikov, kjer je prebival car, ko je bil še prestolonaslednik. To palačo je smatral car za svoj pravi dom tudi še potem, ko je zasedel prestol. Nikoli ni maral stanovati v petrograjski zimski palači, preveč ga je spominjala žalostnih dogodkov, smrti svoje matere, najbolj pa smrtnega boja njegovega deda, Aleksandra II., ki so ga bili odnesli pred njegovimi očmi, oblltega s krvjo in razmesarjenega od bomb, ki so Jih bili podtaknili njegovi morilci (1881). V poletnih mesecih je biv^l car Aleksander III. s svojo družino za spremembo v Peterhofu, na jesen pa se je mudil za kratko dobo na Krimu v carskem gradu Livadija. Časih pa je križaril 8 svojo družino po Baltskem morju. Skoraj vsako leto je car obiskal svoje danske sorodnike. Obiski na Danskem so mu posebno prijali, ne le zaradi tega, kere je car zelo ljubil starše svoje soproge, kralja Kristijana IX. in posebno še svojo taščo ,kraljico Lujizo temveč tudi zato, ker je na danskem dvoru lahko živel preprosto in mu ni bilo treba ozirati se na dvorsko etiketo, ki je bila carju velikega ruskega cesarstva tako zoprna. Njegovi sinovi, veliki Unezi. so tudi v nozneiših letih radi zahajali na obisk k svojemu dedu in babici na Dansko. Posebno car Nikolaj II. se je vedno rad spominjal lepih dni svoje mladosti, ko se je igral s številnimi bratranci in sestričnami. Spominjal se je lepih izletov, ki so jih skupno prirejali v okolico starega grada, kjer so kupovali po trgovinah po mili volji razne igrače in tekali prosto, koder jim je bilo drago. In prav svoboda je bila tisto, kar je ruska carska družina najbolj pogrešala v teku zadnjega četrt stoletja. Stari oče Aleksandra III., Nikolaj I., je imel navado, da je potoval po Rusiji v navadni kočiji, ki je bila prirejena za daljša potovanja; njegovo spremstvo je obstojalo iz enega ali kvečjemu dveh vojaških pribočnikov. Rad je hodil peš po glavnem mestu. Včasih se je ustavil in se po domače pogovarjal s pešci. Njegov sin, Aleksander II., je tudi še užival to svobodo v prvih letih svojega vladanja, prav do leta 1866, ko je Karakozov streljal nanj, ravno, ko ae je sprehajal s svojo hčerko po ljudskem vrtu. Ta atentat je pretresel vso Rusijo; narodu se je zdela nezaslišana krivica. Temu atentatu so sledili še drugi, sploh so se atentati ponavljali kar nepretrgoma, še ko je bil car Nikolaj II. še deček, in so bili čedalje bolj drzni. Carja so neprestano zalezovali, tako da niti v lastni palači ni bil več varen pred morilci, saj so morilci položili bombo celo v Zimski palači, kjer je zletela v zrak obednica, ravno ob času, ko je car stopil vanjo v spremstvu svojih gostov. To se je zgodilo 1. 1880. In ko so teroristi potem 1. 1881., prvega marca po ruskem štetju, končno le zatekli svojo žrtev, se je izkazalo, da so bile celo ceste, po katerih je car hodil, podminirane, tako da bi car Aleksander II. tega dne na noben način ne bil mogel uteči smrti. Ko je njegov sin, car Aleksander III., nastopil prestol, ki je bil omadeževan s krvjo njegovega očeta, je moral pred vsem drugim poskrbeti za lastno varnost in za varnost svoje družine, prav posebno pa za varnost prestolonaslednika, za varnost mladega velikega kneza Nikolaja, kateri naj bi bil naslednja žrtev teroristov, ki so imeli prav povsod svoje pristaše in pomočnike, celč v sobah carskih princev. Car Aleksander III. je bil prisiljen preseliti bo s svojo družino na grad v Gačinu, kjer je bilo lažie zastražiti okolico carske družine, kakor v velikem mestu. šest mesecev po smrti dr. M. Natlačena V Ljubljani, 12. aprila. Jutri mine pol leta, odkar so komunisti ubili bivšega slovenskega bana dr. Marka Natlačena. V kratki dobi od njegove smrti pa do danes smo doživeli v javnem mnenju velik preobrat, zato je prav, da 6edaj, ko je v glavah mnogo trezneje in ko so s časom odpadli razni predsodki, ki so kvarili sodbo o Natlačenovi žrtvi, zopet opozorimo na pomen njegove smrti in okoliščine, ki so bile za to smrt odločilne. Komunisti sami so v svojem podtalnem tisku priznali, da je Natlačenovo smrt sklenila in izvršila Osvobodilna fronta, ki jo sestavljajo komunisti in nekaj manjših, njim prijaznih 6kupin, ki so pa prepuščene popolnoma komunističnemu vodstvu. To zopet poudarjamo zaradi tega, ker so nekateri iskali razlog Natlačenove smrti vse drugje ter navajali celo množico vzrokov, od osebnega maščevanja pa do najneverjetnejših izmišljotin, samo da bi prikrili resnični vzrok. Obsojanja vredna je bila lahkovernost mnogih ljudi, ki so verjeli najrazličnejšim lažem še pred Natlačenovo smrtjo ter imeli za resnična razna grda dejanja, ki so mu jih komunisti naprtili. Ne obdolžujemo jih kakega sodelovanja s komunizmom, kajti verjeti še ni sodelovati, toda brez dvoma 60 zaradi svoje lahkomiselnosti mnogo Svetnik Jakob Ramovš - 70 letnik Ob velikih dogodkih, ki gredo v sedanjem času mimo nas, se rado zgodi, da razni življenjski jubileji zdrsnejo neopazno mimo. Neopazno, tiho in skromno, kot je tih in skromen on sam, je včeraj ve-likolaški župnik in 6vetnik g. Jakob Ramovš stopil osmemu križu nasproti. Njegova župnija je v tihi zbrainosti zahvalila Boga, da ji je dal takega pastirja in Ga prosila, naj ji ga še pusti, da bo zdrav in krepak, še naprej vodil duše k Bogu, še naprej tolikim in tolikim brisal solze in lajšal gorje. Že 47 let je g. svetnik duhovnik in vsa ta lela je žrtvoval samo velikolaški fari, najprej kot kaplan, potem kot njen župnik. Samo on in Bog ve, koliko tisoč nevidnih vezi ga veže z njegovo faro, z vsako družino v fari, da, z vsako dušo. Koliko ur je v tej dobi preklečal ta vzorni duhovnik pred Najsvetejšiim in se boril z Bogom za duše... Koliko ur je dan za dnem skozi vsa leta presedel v spovednici in čakal, da so prihajali k njemu vsi strti in skrušeni, a odhajali sveži in polni življenjskega optimizma, ki ga je znal vliti v duše ta izborni s|>ovednik ... Med najvzornejšimi slovenskimi zadrugami so one iz Vel. Lašč, ki jih je vodil sijajni organizatorični talent g. svetnika Ramovša. Z vso vnemo in požrtvovalnostjo je pri njih delal, da je z njimi in po njih lajšal bedo in pomagal svoiim župljanom tudi v gmotnem oziru. Najznačilnejša svetnikova poteza pa je ljubezen do vseh bednih in pomoči ]K>trebnih. Naj ne ve levica, kaj dela desnica, to je vodilno načelo njegove neizčrpne dobrodelnosti. Dan za dnem so oblegana vrata njegove pisarne: dajte, pomagajte! Pa se molče dvigne izza pisalne mize svetnikova postava — prvič, drugič, tretjič, kolikorkrat je treba — premeri sobo do omare, prinese 6krito v dlani, da dobesedno ne ve druga roka, koliko: »Dam, če boš molčal«, »Dam, če ne bo nihče izvedel...« In tako dan za dnem, skozi vsa leta. O tem bi vedela povedati ona vsa skrita revščina, ki jo je toliko med nami, o kateri bi človek mislil, da živi le od »božje besede«, pa jo vzdržuje dobrotna roka njihovega župnika, o kateri bi človek mislil, da zna čudeže delati. Izmed vseh 70 let svetnikovega življenja je bilo brez dvoma zadnje najtežje. Saj so šli v teku tega leta preko njegove fare dogodki, ki so naravnost trgali njegovo srce: grabežljivi volkovi so z zmoto in orožjem mesarili po njegovi čredi. Mnogi 60 šli za vabljivimi gesli komunizma, a drugi so morali pasti, ker niso hoteli za lažnji-vimi zvodniki; bili so po večini najboljši v fari; in potem še vse, kar je sledilo za tem... Ko so župljani z bojaznijo giedali, kako ves strt je ob teh dogodkih njih župnik, je dejal: »Ne morete razumeti, kaj taki dogodki za župnika, ki je tako s faro zrastel, kot sem jaz, pomenijo«. Pa je gospod svetnik podvojil svoje molitve, podvojila je molitve tudi njegova fara in že se kažejo obrisi lepših časov... Župnija te dni samo prosi Boga, naj da g. svetniku te čase tudi dočakati. NAROČAJTE »SLOVENCA« krivi, da je v javno mnenje mogla pronicati komunistična miselnost in si pridobiti pristašev. Razlog tega lahkovcrja je v breznačelnosti, ki ni znala upoštevati dejstva, da so Osvobodilno fronto vodili komunisti in da je zato vi ko njeno dejanje, bodisi s področja propagande, bodisi s področja oboroženega udejstvovanja, le sredstvo za dosego komunističnih ciljev. Pravi vzrok Natlačenove smrti so komunisti sami navedli v »Slovenskem poročevalcu«, svojem tajnem glasilu. Tam so priznali, da je bil Natlačea »justificiran« zato, ker je vodil organiziranje »bele garde«. Čeprav navedba ne odgovarja resnici, je vendarle res, da je bil Natlačen ves prežet proti- komunistične misli. In to miselnost prav za prav pomeni, vsaj v komunističnem besednem zakladu, beseda »bela garda«. To besedo so prvi začeli uvajati komunisti sami. V nasprotju z rdečo gardo so imenovali nasprotnike komunizma z besedo, ki so z njo nazivali svoje nasprotnike že nekdaj v Rusiji, z »belo gardo«. Z besedo »bela garda« mislijo komunisti torej vse one, ki niso za komunizem. To je torej razlog, zakaj so ubili bivšega bana Natlačena: ker ni bil pristaš komunizma. Po komunističnem priznanju samem je torej Natlačen padel iz^ popolnoma drugih razlogov, kakor pa so mu jih že pred 6inrtjo in tudi po smrti pripisovali. Že s tem pa je tudi povedano, da je dr. Natlačen padel nadvse častno za dobro in sveto stvar. N jegov spomin 1k> vedno ostal častno zapisan v srcih poštenih Slovencev. Občni zbor društva »Mali gospodar« Ljubljana, 12. aprila. Včeraj se je v telovadnici ljudske šole na Grabnu vršila 8. redna skupščina društva »Mali gospodar«. Občnemu zboru so prisostvovali zastopniki kmetijskega oddelka Visokega koinisariata inž. Oblak, zastopnik Kmetijske zbornice, Žegoze, Čebelarskega društva in ostali, poleg približno 60 članov. Daljše poročilo je podal predsednik društva g. Grabnar, ki je ugotovil, da je od zadnjega občnega zbora število članstva res precej naraslo, da pa mora hkrati priznati dejstvo, da je večina izmed njih stopila v društvo zgolj zaradi osebnih koristi in da ni videti, da bi taki člani imeli resno voljo, da se posvete strokovnemu delu, kar je prvi namen društva. Kljub vsemu pa upa, da bodo mnogi izmed teh spoznali koristnost obstoja društva malih gospodarjev, ki predvsem danes pridejo v poštev, še bolj pa da jih bo navdušilo delo, ki ga društvo razvija. Saj je namen — zbrati male gospodarje in jih poučiti, kako bi s smotrnim delom imeli čim več koristi od malega kosa zemlje, vendar tako lep in mnogo doprinese k skupnosti. Da bo delo še pospešeno in da mu bo uspeh zagotovljen, je društvo sklenilo letos 1. marca dogovor z Žegozo, po katerem si bosta društvi delo razdelili, hkrati pa si pomagali na vseh popriščih. Tako bo odslej društvo strokovno vzgajalo člane, Zegoza pa bo dobavljala potrebna krmila in vse ostalo. Društvo samo je že delo razdelilo na več krožkov — kunčjereja, perutninarstvo, golobjc-reja in kozjereja, v načrtu pa jc še ustanovitev mladinskega in vrtnarskega krožka. Predsednik je daljo pozval člane, naj krepko primejo za delo, kajti to je veliko in zahteva skupnih sil. lako bo kmalu storjeno, kar je najnujnejše. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je društvo naraslo od 372 na 3511 članov, da je dobavilo svojim članom 267.394 kg krmil ter da je vrednost razdeljenih živali bila 16.101 liro. Blagajnik je ugotovil, da diuštvo pasiva sploh ne pozna, da je bilo denarnega prometa: dohodkov 472.416 lir, izdatkov 466.291 lir, da je članarina znesla 16.016 lir, vplačila za izdajanje lista 41.215 lir, članom je bilo izdanega blaga za 343.078 lir. Sledile so volitve odbora za poslovno leto 1943. Izvoljeni so bili: predsednik Grabnar Drago, podpredsednik Kosem Drago, tajnik Mcrljak Lojze, blagajnik Rozman Viktor, gospodar Kešc Matko, matičar Mejač Franc, odbornik Krušič Jože, namestnika odbornikov sta Vodnik France in Vinko Plevček. Za revizorje so bili izvoljeni dr. Podobnik Jože in Klepec Peter, namestnik Ivan Božič. Novi odbor je obljubil, da bo z vso močjo deloval na tem, da bi društvo res doseglo svoj namen in da bi predvsem bilo v korist malih gospodarjev. Pozval je člane k skupnemu delu in medsebojni pomoči, kajti le v skupnosti je moč in le tako moremo pričakovati lepših uspehov. Gospodarstvo Pod predsed- i ršil 10. t. m. Ljubljanska kreditna banka. stvoin g. Ivanu Jelučina se je občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke. Poročilo uprave, ki ga je podal g. glavni ravnatelj Krofta, navaja, da se bilančne postavke niso mnogo izpremenile, puč pa je bila donosnost kreditnega poslovanja boljša in se je tudi zvišal dohodek na konzorcijalnera računu. Izdatno so se povečali izdatki za perso-nal in davke. Podjetja, pri katerih je banka udeležena, so, v kolikor se nahajajo v Ljubljanski pokrajini, poslovala zadovoljivo. Gotovina in vsak čas razpoložljiva sredstva banke znašajo 22 milijonov lir. Zavod je v minulem letu izplačal dve kvoti na stare vloge ter se bo s t. julijem t. 1. odrekel zaščiti, ki jo je povzročila znana svetovna kriza iz leta 1932, in preide zopet v normalno poslovanje. Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za leto 1942, ki izkazuje s prenosom vred 1,074.209.66 lir čistega dobička, od katerega se je dodelilo rezervam 230.000 lir in podpornemu fondu za uradništvo 200.000 lir. Za prioritetne delnice je bila določena 4% divi-denda, s katere izplačilom bo banka pričela 12. t. m. — Pri volitvah v upravni svet so bili ponovno izvoljeni dosedanji člani: gg. inž. Tomo Knez, dr. Alojzij Kobal in Leo Souvan star., na novo pa g. Josip Turk, predsednik Mestne hranilnice v Novem mestu. V nadzorstvo so bili izvoljeni dosedanji člani: gg. dr. Alojzij Kunst, Viktor Naglas, Miloš Oset in inž. Dušan Sernec. Na seji uprave, ki je sledila občnemu zboru, je bil ponovno izvoljen zn prvega podpredsednika zavoda g. Leo Souvan star. Montecatini, veliki koncem italijanske kemične industrije, bo tudi za leto 1942 izplačeval isto dividendo kot za 1941, t. j. 10% na glavnico 2 milijardi lir. Čisti dobiček znaša 179.2 (175.7) milij. lir. Italijansko-slovaJka trgovinska pogajanja. Te dni so se pričela v Bratislavi italijansko-slovaška trgovinska pogajanja, katerih namen je, ugotoviti kontingente za medsebojni trgovinski promet v letu 1943. Lani je Slovaška uvozila iz Italije za okoli 400 milij. kron proizvodov, od česar je odpadlo na tekstilne sirovine in izdelke okoli 300 milij. kron, dočim je slovaški izvoz v Italijo tvoril v glavnem les in izdelke iz lesa. Pri zadnjih pogajanjih je bil za izvoz lesa določen kontingent 200.000 ton, sedaj pa računajo na povečanje tega kontingenta. Hrvatska deželna banka, d. d. v Zagrebu izkazuje za lansko poslovno leto s čistim dobičkom v znesku 5.95 milij. kun. Občnemu zboru delničarjev (banka spada v interesni krog Drcsdner banke in Lacnderbanke) bo predlagana 4% dividenda, kar pomeni, da bo banka po tolikih letih zopet začela izplačevati dividendo. Banka izkazuje v lanskem letu zvišanje upnikov in dolžnikov. Bilančna vsota je narasla od 470 na 715 milij. kun. Vojni dodatki na cene v Srbiji. S prvim aprilom t. 1. so stopili v Srbiji v veljavo novi vojni dodatki na ccne. Tako znaša n. pr. vojni dodatek na ceno sladkorja 20 din za kg, za vino 16 din za liter, za monopolske proizvode pa 50%, razen za cigaretni papir, kjer znaša vojni dodatek celo 100 odstotkov. Osebne tarife železnic so bile podvojene, dočim so blagovne tarife ostale neizpreme-njene. Novi donosi bodo služili za financiranje javnih del. Gradbena delavnost v Beogradu. Gradbena delavnost se je v Beogradu že začela v velikem obsegu. V posameznih cestah bodo porušili celo vrsto hiš, deloma za nove zgradbe, deloma pa za regulacijo mesta. Prodaja premoga na Hrvatskem. Glavno ravnateljstvo za rudarstvo na Hrvatskem je odredilo prepoved prodaje premoga v zimskih mesecih za zasebnike. Zasebniki lahko kupijo premog samo od 1. aprila do 1. novembra vsakega leta, dočim je prodaja v zimskih mesecih rezervirana za druge vrste potrošnjo. Pogreb msgr. Ante Kordina V soboto je bil pogreb msgr. Antcja Kordina; na zadnji poti je spoštovanega in pri vseh priljubljenega duhovnika spremilo mnogo njegovih duhovnih sobratov s stolnim proštom g. Nadra-hom na čelu in velika množica pogrcbccv. Molitve ob grobu je opravil sam prevzvišeni škof ljubljanski ob veliki asistenci. Tako je legel v grob eden velikih mož, ki bai odslej ob svojem vzorniku in vodniku školu dr. Gnidovcu čakal večne sodbe v trdni zavesti, da je storil veliko dobrega in Bogu dopadljivega pri širjenju in ohranjanju katolištva med slovenskim ljudstvom in njegovimi brati. Naj mu bo Najvišji dober plačnik, njegovo izmučeno telo pa naj so v miru spočije v njemu tako ljubljeni slovenski zemljil Za polja blagodejen dež Ljubljana, 12. aprila. Tri dni zapored vsako jutro se ponavljajoča močiia slana jc povzročala vrtnarjem in sadjarjem precejšnje skrbi. V ponedeljek zjutraj pa je nastopilo nenavadno toplo vreme. Močna sluna se je pojavila v petek zjutraj, nato v soboto in najhuje v nedeljo zjutraj, ko pa ni bila jutranja najnižja temperatura tako zelo pod ničlo, saj je v mestu celo dosegla + 0.5« C, na prostem pa —t" C. Je bil v soboto za stopinjo hujši mraz. V ponedeljek pa se je jutranji temperaturni minimum naglo iu visoko dvignil nn +7.1° C. V aprilu je taka visoka temperatura redka. Le I. aprila je toplomer pokazal še višje stanje, namreč +8.8°. Letošnjo pomlad pa smo zaznamovali najvišjo jutranjo temperaturo 27. marca, ko je bilo celo + 10.8°C. V dobi vremenskega režima 40 mu-čenikov, da se tako izrazimo, v dobi od dno 10. marca do 20. aprila zaznamujejo doslej vremenski zapiski l(> dni, ko je jutranja tempe« ratura padla pod ničlo. Razmeroma prav topli sta bili sobota in nedelja. V soboto jc bil zaznamovan dnevni muksimum +1>", v nedeljo pa celo +19.2° C. V ponedeljek, 5. aprila, je bila dnevna temperatura za las višja, bilo je takrat +10.3° C". V nedeljo ves dan je bilo jasno, brezvetrovno in zato je bilo sončenje kuj prijetno. Barometer se še vedno dvigu in je v ponedeljek dosegel stanje inni. Proti večeru v nedeljo se je začelo polagoma oblačiti. Sprva so plavali lepi in beli oblački, nazvani ovčice, pozneje so se prikazali črni, kopičasti oblaki. Ponoči je začelo deževati. Ta dež so vsi vrtnarji in obdelovalci zemlje željno pričakovali. Dežiti je začelo po zapiskih omlirografa ob 21.^0. Sprva zmerno je dež pozneje, zučel silneje padati. Deževalo je dobre 4 ure tja do t.40. V tem času se je nad Ljubljano zlilo do 6 (> mm dežaj. To pomeni primerno množino dežja, saj je po meteorološkem računu padlo nn 1 ktnJ do 66.000 lil dežja. In nočni dež jo bil res dobrodošel vsem vrtnarjem >n malim obdelovalcem njivi Mati 6 otrok — žrtev partizanov 8. t. m. je pridrvelo 10 partizunov pod Da-kijevim vodstvom na Veliki vrh pri Blokah. Najprej so se zbrali v gostilni Usenik in tam popivali do ene ponoči. Potem so se namestili po vasi. Ob tej priliki so hoteli odpel jati Zgonc Ivanko, staro 48 let in maler 6 otrok; njej jc najprej uspelo, da je pred njimi pobegnila, a nek partizan jo je začel zasledovati, jo dohitel ter s puškinim kopitom podrl na tla. Končno jo je še ustrelil. Zgončeva je bila seveda na mestu mrtva. Poleg tega so purtizuni vas šc izropali in vaščane okradli. Zaradi svojih neuspehov mislijo partizani, da se morajo znašati nad mirnim prebivalstvom. Nesrečna Zgončeva mati po stopa v dolgo vrsto tistih žrtev, ki jih mora naše ljudstvo doprinesti v svoji borbi nr^'" li"°jlK>/jie-mu komunizmu. Partizani streljajo z dum-dum kroglami Skocjan pri Turjaku, 10. aprila. Dne 6. t. m. je oddelek vaške straže odšel na pohod v smeri proti Velikemu Ločniku. Oddelek je sestavljalo 46 legionarjev; približno pol kilometra pred vasjo Veliki Ločnik je izvidnica zaslišala glasno govorjenje, kmalu zatem pa večjo skupino partizanov. Fantje so takoj odprli ogenj na partizane in kmalu se jih je nekaj zrušilo; ostali so se poskrili, nato pa odgovorili. Ker jih je bilo več, so se fantje umaknili v zasedo, poslali po pomoč, ki je res kmalu prišla, nato pa so še enkrat udarili. To pot se je napad prenesel in se je boj vršil pri Sv. Ahacu. Strojnični ogenj in ostro streljanje iz pušk so dosegli svoje: fantje so iz svojih položajev opazovali, kako so partizani padali in tulili, kakšna zmeda je nastala med njimi, ker ni bilo pričakovane pomoči. Partizanom se je posrečilo uiti. Doslej se je zvedelo, da so padli trije komandantje. Koliko je ostalih, še ni bilo moči ugotoviti. Pač pa so značilne izjave partizanov, po katerih 60 padli ravno najboljši med njimi. Od fantov je bil ranjen z dum-dum kroglo v koleno Stare Anton iz Velikih Lipljenj, ki ga zaradi hude poškodbe ni bilo mogoče odpeljati z bojišča; padel je v partizansko ujetništvo, kjer so ga ustrelili v glavo in mu pokradli vso obleko. Popoldne so ga fantje dobili, ko so prepodili partizane. Izmed borcev sta se zelo odlikovala Nučič Anton iz Velikih Lipljenj ter Bavdek Jože iz Gradeža, obadva iz puškomitraljeskega odVeda. KULTURNI OBZORNIK M. Tome: Križev pot Kantata za mešani zbor, ženski zbor, alt solo, bas solo, orkester in orgle; izdala Glasbena Matica, ed. št. 220. Slovencem je profesor Tome s tem delom podaril obširno in zelo pomembno glasbeno umetnino, kakršne se rode pri nas le na redke ča6e. Slike stiškega križevega pota, katere je ustvaril slovenski baročni slikar For-tunat Bergant iz Mekinj (1721.—1769.), academicus capitolinus v Rimu, 60 bile podlaga krasni pesnitvi Vide Tauferjeve. Vsaka prava umetnina ima trajno vrednost brez ozira na čas in stil. Tako so Bergantove slike po 175 letih dale pobudo za vezano besedo, vezana beseda pa je rodila glasbeno zamisel. Prof. Tome je namreč že dalj časa iskal primeren tekst za kako večje glasbeno delo. Ni čuda, če ga je pesnitev Vide Tauferjeve navdušila, da se je z vso vnemo lotil dela in tako dovršil to kantato. Kantata obsega 14 postaj križevega pota z uvodom in sklepom. Glavno vlogo je skladatelj poveril mešanemu zboru, ki je nositelj glasbenega izraza v uvodu, v osmih postajali in v sklepu. Da poskrbi za potreben kontrast, je skladatelj v skladu z vsebino posameznih postaj porazdelil vmes še ženski zbor ter alt in bas solo; vsakemu od teh sla v smiselni razporeditvi odmerjeni do dve po- staji. Ze iz te razdelitve se vidi, da je križev pot predvsem vokalno delo. Orgle, oziroma orkester, imajo docela podrejeno vlogo in le redko samostojno posegajo v glasbeno dogajanje: s kratkim preludijem uvajajo glasbeni tok ali ga 6 par takti zaključujejo, opirajo zbor posebno na harmonsko in modulatorično kočijivejših mestih in spremljajo solista. Le pet razmeroma kratkih mediger, v katerih je uporabljena motivična snov iz vokalnih partij, je poverjenih instrumentu. Kakor so slike tega križevega pola nastale skoraj pred dve sto leti, tako je temu primerno Toničev glasbeni izraz arhaičen. Od začetka do konca popolnoma prevladuje polifonija, tako da je to delo prava zakladnica kontrapunktične umetnosti, kakršne Slovenci do sedaj še nismo imeli. Tome je rojen kontrapunktik; njegov element je ritem, napet, neugnan in železno dosleden, izživljajoč se v širokih linijah, ki mu čudovito gladko teko, dočim pušča ob stran barvo in čustveno dinamiko. Vsako postajo običajno začne s kratkim komornim 6tavkom, ki nekako nadomešča recitativ v baročnem oratoriju; takoj nato pa se spusti v 6ilno razgibane kontrapunktične tvorbe, v fugatne, kanonske in imi-tatorne oblike. Njegove teme, dasi ne prav izvirne, so jedrnate, jasne in napete, da kar 6ame poganjajo naprej. V njihovi obdelavi uporablja ogromno tehnično znanje in spretnost: jih obrača razširja, utesnjuje, ponavlja zdaj v glasovih zdaj v orglah, jih vodi do mogočnih viškov. Takšen način konipo-niranja zahteva razumsko, rekel bi matematično usmerjenega duha in prof. Tome je te vrste muzik. Na splošno pravimo, da smo Slovenci liriki in da v 6voji čustvenosti nimamo pravega čuta za ritem, toda za Tomca to gotovo ne velja. Njegovo polje ni lirika, ni čustvo, ne mehka zasanjanost ob boža-jočih harmonijah, temveč sama premišljena, razumska stvarnost, izražena v formalno dokončno izdelani arhitekloniki in neukrotljivi ritmiki. Zato je prav, da je Tome položil vso težo v kontrapunkt. kajti tu lahiko razvije svoio boeato tehniko. Fuge v strogem pomenu besede ni nobene v vsem delu. Ekspozicijo sicer prinese popolnoma korektno, i-zpeljava pa, ki ima nalogo ves material ekspozicije izrabiti, je večinoma prekratka in premalo izrabljena. Ko bi človek pričakoval živahnega razpleta in stopnjevanja, pa je večinoma že konec, nakar sledi naslednja postaja z istim n*do-statkom in imamo vtis vednega začenjanja. Najbolj posrečene se mi zde fugatne oblike v I., III. ia IX. postaji. Homofoni stavki, ki 60 večinoma kratki, na splošno zaostajajo za kontrapunktičninii. Skladatelj jim je hotel dati arhaičen izraz, toda njihove harmonije 60 nekam prisiljene in tuje našim ušesom. Da kontrapunktično tkivo ne bi bilo ne za izvajalca in ne za poslušalca prenaporno in monotono, je skladatelj poskrbel za mehkejša in bolj lirična mesta, ki jih je odmeril ženskemu zboru in altovskemu solu, dočim ima basovski solo zopet bolj dramatično noto. Ženski zbor slika Jezusovo srečanje z njegovo žalostno Materjo v IV. postaji in snemanje s križa v XIII. postaji. Posebno prvi zbor je mojstrsko delo v svoji mehkobi in poglobljenem izrazu, dočim v drugem zboru motijo nekoliko puste harmonije takoj po prvih treh taktih. Altovski solo predstavlja Veroniko, ki poda Jezusu potni prt v VI. postaji in pa križanje v XI. postaji. Prvi je preprost spev z značilnim tritaktnim melismatičnlm motivom, ki se ves čas izmenjava v glasu in orglah, v drugem spevu pa je nakopičena morda največja lepota vsega dela. V temnem b-m<>lu slika alt grozoto križanja in se pri besedah »na dušo mu zveni grozoten iek« povzpne do pretresljivega viška, nato pa globoko skrušen prosi Gospoda odpuščanja. Basovski solo predstavlja v V. postaji Simona iz Cirene, ki pomaga Jezusu križ nositi in v X. postaji prizor, ko Jezusu vzamejo oblačila. Obe ariji nosita značilne HUndelovske poteze in sta gotovo med najlepšimi v naši solistični Literaturi Dramatičen izraz, velik glasovni obseg in dolge melismatične fraze zahtevajo pevca prvega reda. Orgelski pari teče večinoma z zborom, pisan pa je gosio in zahteva izvajalca, ki je posebno iz-vežban zlasti v kuntrapunktičnih tvorbah. Glede registracije ne bo težav, saj barva igra postransko vlogo; prevladovati bodo morali pač svetli registri, da kontrapunktične linije ne bodo zamazane. Sicer so pa orgle s svojo cerkvenostjo in vzdržanim, objektivnim tonom najbolj primeren spremljevalec tega dela. Na zbor stavi prof. Tome velike zahteve. Jedro težave bo pač v tem, da naši zbori niso vajeni polifonije. Druga težava je v tem. da glasove, zlasti tenor, rad drži v višini, s čimer sicer doseže bleščeč zvok, toda se ob tem tako pevci kakor poslušalci le preradi utrudijo, da potem potrebni viški ne morejo priti tlo polne veljave. Sicer pa bo o tem končna sodba mogoča šele ob izvedbi. Ob tej Tomčevi kantati se mi nehote vzbuja primera s Sattnerjevo Assumpcijo, ki je izšla leta 1912. Po obsegu sta si obe deli približno enaki: Toničev orgelski izvleček obsega 108 strani, Sattner-jev klavirski pa 106, vsebina pa je povsem različna. Oba skladatelja predstavljata namreč popolnoma svojevrstni osebnosti v naši glasbi. V Satt-lierjevem delu takoj opazimo čustvo, srce, fantazijo in pristno doživetje, da nas kljub skromnemu izrazu in pomanjkljivi kompozicijski izobrazbi ogreje. Tomčeva muzika pa je zgrajena na razumskem temelju, združena z virtuozno kompozitorno tehniko in dovršeno formalno zgradnjo, toda manjka ji srca. Ti dve skrajnosti 6ta v veliki meri stvar temperamenta in po tem, v katero skrajnost jo kdo osebno usmerjen, bodo najbrž tudi poslušalci zavedno ali nezavedno sodili Tomčevo umetnino. Orgelski izvleček z zborom in solistoma je prav lično razmnožil na opalografu g. Kunaver. Delo že študira Glasbena Matica s spremljavo orkestra in ga bomo tako kmalu lahko 6lišali v koncertni dvorani. S. V, Koledar Torek, 13. malega travna: Hermenegild, mu-čenec; Agatonika, mučenica; Karp, škof in muč. Sreda, 14. malega travna: Justin, mučenec; Domnina, devica iu mučenica; Tiburcij, tnučenec. Zgodovinski paberki 12. malega travna: t. 1869 se je rodil v Ljubljani (Krakovo) slovenski slikar Rihard Jakopič. Ljudsko šolo io obiskoval na Grabnu, končal šest razredov realke in se jeseni 1887. leta vpisal na dunajsko akademijo. Po dveh semestrih je odšel v Mo-nakovo in stopil v Ažbetovo slikarsko šolo, jo redno obiskoval dve leti, nato pa do 1. 1900. večinoma lo pozimi, medtem ko je poleti slikal doma na deželi. Od leta 1900. je živel v Ljubljani, sodeloval tu pri ustanovitvi Slovenskega umetniškega društva in pri organizaciji prve slovenske umetniške razstave. Med tem časom je slikal skupaj z M. Jamom. Jeseni leta 1902. je odšel v Prago nadaljevat študije, se udeležil v naslednjih letih raznih razstav, nato pa se leta 1906. stalno naselil v Ljubljani, kjer je s Sternenom ustanovil risarsko in slikarsko šolo. Z velikimi gmotnimi žrtvami je sezidal v Tivoliju »Jakopičev paviljon« in ga leia 1909. s tretjo slovensko umetniško razstavo otvoril. 2e na svojih prvih slikah iz mona-kovske dobe je skušal izraziti mnogoličnost v barvnosti pojavov ob raznih osvetljavah ter izločil absolutno črno in belo barvo kol nemogoči, kar je monakovska ocena pri ondotni razstavi njegovih del leta 1892. označila kot novost v modernem slikarstvu. Hotel je upodobiti naravo tako, kakršna sa vidi in se vnemal za impresionistične vzore, še preden je bila ta stroja v umetniškem svetu znana. Njegovo slikarsko delo ie zelo obširno, delimo ga v tri stilne dobe: a) stil naturalističnega impresionizma (do 1. 1906.). b) stil realističnega impresionizma (nekako do 1. 1917.), c) stil barvnega ekspresionizma. 15. malega travna: 1. 791) je umrl v samostanu na Monte Casi-no pri Neaplju langobardski zgodovinar Pavel Diacon. V svojem delu »Ilistoria Langobardo-rumt je podal veliko vesti o naših prednikih; posebno važna so ona mesta, kjer poroča o selitvi Langobardov v Italijo in o bojih med Furlani in Slovenci — I. 1838 je umrl v Neaplju slovenski misijonar v Sudanu (Afrika) in pionir evropske civilizacije ob Bolem Nilu Ignacij Knoblehar. Rodil se je 6. julija 1810. leta v škocijanu pri Mokronogu, ljudsko šolo je obiskoval v Kostanjevici, Celju in Novem mestu, kjer je dovršil tudi šest razredov gimnazije. Pod Baragovim vplivom se je odločil za misijonski poklic, študiral bogoslovje v Ljubljani in Rimu. L. 1846 je papež Gregor XVI. ustanovil apostolski pro-vikariat za osrednjo Afriko, Propaganda je določila Knobleharja in še tri druge misijonarje za to delo. Knoblehar jc odšel najprej v Sirijo, da bi se seznanil z vzhodnimi običaji in jeziki, nato pa šel dalje v Kairo. Od tam ie julija 1. 1847 odrinil s svojimi tovariši z ladjo po Nilu navzgor proti Kartumu. ki je postal središče misijonskega dela. Nezdravo afriško podnebje je tirjalo svoje žrtve. Kmalu ie Knoblehar postal provikar; ustanovil je šolo za zamorske otroke, toda srce ga je vleklo na jug, kjer so bivala svobodna poganska zamorska plemena. S posebno jadrnico je odrinil na jug, prišel do 4" 4' severne širine: poizkus, da bi naselil med zamorci misijonarje, pa se mu ni posrečil, moral se je vrniti na sever. Pomoč iz Evrope je polagoma usihala. Naš Ignacij pa ni odnehal, odšel je v domovino iskat novih sredstev. Leta 1851 je bil že zopet v Egiptu, kupil je posebno misijonsko ladjo »Stella matutina« in se napotil v štirimi slovenskimi misijonarji na jug. Toda kljub nadčloveškim naporom sc mu ni posrečilo misijona razširiti ali vsaj utrditi. Izmed 24 misijonarjev, ki so prišli v letih 1851—58 v Sudan, jih je 17 umrlo. Zato je po-rlal Knoblehar zamorske dečke v Evropo, da bi se tu pripravili za misijonsko delo. Jeseni 1. 1857 je odšel tudi sam v Evropo iskat novih sredstev, pa je zaradi prenaporov umrl. Knoblehar ni bil samo velik misijonar, ampak tudi pomemben znanstven raziskovalec. Njegovi skrbno sestavljeni zapiski o naravi, etnografiii in etnologiji prepotovanega ozemlja so bili dolgo edino pisano delo o tem delu Afrike. KIHO MATRCU Predstave dnevno ob 15., 17., 19*15 uri Ob nedeljah in praznikih ob 10-30, 15., 17., 19-15 uri Novi grobovi •f- Leo Matajc. V Stražišču je v 55. letu starosti po dolgem trpljenju umrl ugledni posestnik in uradnik TPD v pokoju g. Leo Mutajc. Pogreb blagega rajnega bo v torek ob štirih popoldne na domače pokopališče. Naj rajnemu sveti večna Luč, vsem, ki žalujejo za njim, pa naše iskreno sožalje. -j- Zora Zupan. Po dolgi iit mučni bolezni je preminula Zupan Zora iz ugledne Srečko Zupanove družine. Pogreb bo v torek ob pol 3. iz kapelice sv. Andreja. N. p. y ml Duhovne vaje za gospe in . matere bodo v Lichtenturnu v dneh od 12.—16. aprila. Pričetek danes ob 5 popoldne, v torek pa bo govor ob 8. Prisrčno vabljene. — Cvetoče breskve in marelice je treba zavarovati pred slano. Ker so noči še> vedno mrzle in zjutraj pokriva slana polja in vrtove, je cvetje breskev in marelic v nevarnosti, da ga slana osmodi. Če rasto marelice pod strešnim napuščem je nevarnost precej manjša, ker so s tem kolikor toliko segrete od sonca in izžanevajo ponoči toploto, ki preprečuje slano, obenam pa še varuje cvetje tudi strešni napušč. Vendar je priporočlji-vejše in sigurnejše, da prekrijemo večje cvetoče veje in vejice z močnim papirjem, lahko žaklje-vino ali s platnenimi rjuhami. Na ta način zadrži mo slano, da ne osmodi cvehov, ali vsaj preprečimo večjo škodo. Tudi v špaiirju stoječe marelice se lahko lepo obvaru jejo, toer polagamo kar preko lesa primerna pokrivala. Enako varujemo tudi breskve. Pri grmih postavimo visoke prekle preko krone nanje pa pritrdimo platnene rjuhe ali žakljevino. Lahko pa si že preje uredimo posebne prenosne priprave. Na dva droga ali prekli pritrdimo žakljevino in sicer na -vrhu, ter zvečer, kadar grozi slana postavljamo te priprave poševno ob špalirje ali grme, da jih zavarujemo. Trud nam bo obilo poplačan z dobrim in sočnim sadjem. V enem izmed spopadov na bojišču v Tunisu uničen sovražni tank. — Nesreče na deželi. Na Blokah je padla z lestve iu si zlomila desno nogo 17 letna hčerka kočarice Murija Mramorjeva. — Na cesti je pudel in si zlomil levo roko 13 letni posestnikov sin Ciril Grmck s Turjaka. — V Stični jc padla na cesti in si zlomilu desnico 10 letna delavčeva hčerka Danica Remčeva. — Livarjev sin, 2 letni Peterček Žumbergcr v D. M. v Polju ie bil povožen. Težak voz je šel čez njega. Dobil je notranje poškodbe. — V 'gor-nji Zadobrovi je padel z voza in si zlomil desno nn ") 14 letni delavčev sin Marijan Tratnik. Z Vrhnike Zahvala, Katoliško društvo Rokodelskih pomočnikov na Vrhniki je darovalo za občinske uboge vrhniške občine v počastitev spomina in namesto cvetja na grob blagopokojnemu g. dekanu Burniku 300 lir, zakar se županstvo tudi v imenu podpiranih iskreno zahvaljuje. in življenja - ©d 4u in m Iz Gorizije Vso v cvetju. Smo v polni, cvetoči pomladi. Plodna ravan, ki objema naše mesto, je v živem razcvetu. Breskve, češnie, hrušike, jablane, vse drevje in raznovrstno grmičevje razkošno cvete. Po sadovnjakih in vrtovih se blesti belina cvetja kot ob prvem snegu in mami vid. Mandeljni in marelice so že odeveteli. Vzduh jo razmeroma hladen. Dnevi so rahlo vetrovni, navadno vlečejo severne sape. Ob jutranjih in večernih urah zebe v roke in pred par dnevi je pravil kmet iz okolice, da je pri njih zjutraj zmrzovalo. Tudi suša se zopet oglaša. Blagodejna moča, ki smo jo dobili proti koncu marca, je bila vredna milijone. Ker pa skoraj vedno piha, je ozračje suho in tudi zemlja se hitro suši. Zato si poljedelci zopet želijo čimprej dežja. Ako pa prezremo te malenkostne vremenske neprilike, moramo b hvaležnostjo priznati, da nam je bilo nebo v zimskih mesecih dobro, milostno. Skoraj neprestano nam je sonce lilo razkošje svojih zlatih žarkov, preganjalo ostro burjo in oviralo snežne meteže. Zima je bila mila, ljudje niso trpeli hudih mrazov, četudi niso imeli dragega kuriva, ki bi ga bili tudi v najčrnejši potrebi težko nabavili. Pa tudi pri obleki in zlasti obuitvi je bila suha, vedra zima ljudem v veliko dobro... Z Gorenjskega Lepa pogrebna slovesnost v Mežici. Minuli torek je bil slovesen pogreb štirih borcev, članov SA Franca Zupanca in Edmunda Sirca ter članov SS Johanna Payerja in Jožefa Koprivnika. Pogreba so se udeležili politični vodja, odposlanstva SA, SS, Hitlerjeve mladine in vseh dtrugih organizacij stranke. V velikem številu pa je prihitelo prebivalstvo in rudniško delavstvo, ki je pospremilo tovariše na zadnji poti. Pred rudniško hišo, v kateri imajo rudarji svoj dom, so položili vse štiri krste, nakar se je poslovil okrožni vodja Grum v lepem govoru in poudaril, da s pirizadetimi sorodniki žaluje .vsa mežiška dolina. Nato so zapeli pesem o koroški domovini, nakar se je razvil pogrebni sprevod, v katerem je bilo nad 2000 udeležencev. Za skupino zastav na čelu sprevoda so nesli 60 vencev, krste pa so nosili SA in SS možje. Njim ob straneh so šli rudarji v svojih zgodovinskih nošah. Na pokopališču so zapeli za slovo pesem o dobrem tovarišu. Zborovanje starih bojevnikov v Domžalah. V Domžalah so se zbrali zadnjo nedeljo bojevniki iz prve svetovne vojne. Gorenjski dnevnik pravi, da je prišlo 500 bojevnikov iz kaimniškega okrožja na zborovanje. Med častnimi gositi so bili deželni svetnik dr. Doujak, zastopniki stranke, državne oborožene sile, policije in orožništva, kakor tudi častni zastopstvi iz Radovljice in Kranja. Po več nagovorih je bila izročena zastava kamniškega okrožja okrožnemu skupinskemu vodii dr. Rtihlu. Ob zaključku je govoril kamniški okrožni vodja Pilz, ki je med drugim dejal: »Sferno nemška obo- rožena sila je mogla boljševizem zadržati. Danes ne gre za usodo posameznih narodov, temveč za usodo Evrope. Edina bistvena izbira za Gorenjsko je: red ali zmešnjava, Hitler ali Stalin.« Ob zaključku so zapeli himno, nakar je bil mimohod. Gauleiter dr. Reiner je v torek obiskal mežiško dolino, kjer je pregledal nekatere urade. S Spodnjega Štajerskega Razglas gauleiterja Uiberrreitherja spodnje-štajerskiin možem in ženam. Ob dveletnici prevzema oblasti je izdal gauleiter dr. Uiberreither, ki jo šef civilne uprave za Spodnjo štajersko, razglas Spodnještajercem, v katerem se spominja dve-letnice prevzema oblasti. Med drugim pravi v razglasu, da se je kljub vojni moglo izvršiti na Spodnjem Štajerskem marsikaj koristnega, za kar gre zalivala tudi vodji štajerske domovinske zveze Francu Steindlu, ki je njegov prvi politični sodelavec, in dr. Oto Miiller-Hacciusu, ki je na polju državne uprave njegov namestnik. Nadalje se zahvaljuje vsem sodelavcem in sodelavkam, ki sicer niso tako javno znani, a so vendar zvesto in marsikdaj brez sleherne zahvale izvrševali svojo dolžnost in jo bodo tudi v bodoče. Vsi najrazličnejši javni delavci v organizacijah so storili vse, kar so mogli, da se je izvršila Fiihrerjeva volja. Redke izjeme, ki so odpovedale, ne morejo vplivati; nje bo zadel tudi zakon z vso trdoto. Dalje pravi razglas, da je spodnještajersko prebivalstvo v daleko pretežni večini sledilo klicu krvi in se ni pustilo zapeljati po redkih izkoreninjencih, ki so sovražnikovi plačanci. — Tudi v bodoče nam bo treba to pot dosledno nadaljevati. Ob zaključku razglasa je poudaril gauleiter, da sedaj ni čas za velike proslave in da naj vsi proslavljajo drugo obletnico vrnitve Spodnje Štajerske v domovino z mislijo, da so vsi dolžni zahvalo za vse kar so in kar imajo le Fiihrerju, kateremu naj tudi v bodoče zvesto in z vso vdanostjo služijo. Razglas prinaša sobotna »Tagespost« na prvi strani v posebnem tisku s faksimilom podpisa dr. Uiberreitherja. Veliko delo štajerske domovinske zveze v dveh letih. Nedeljska »Tagespost« prinaša uvodnik pod naslovom »Spodnja Štajerska se je vrnila v domovino«, ki ga je spisal Hermann Krauth. Člankar opisuje zlasti obsežno delo štajerske domovinske zveze ki je organizirala pol milijona Spodnjih Štajercev in jih vključila v nemško skupnost. Med drugim navaja tudi številčno podatke o politični organizaciji Spodnještajercev. Okrog 27.000 osebam na Spodnještajerskem je bilo podeljeno dokončno članstvo v štajerski domovinski zvezi in s tem tudi dokončno državljanstvo. Nad 415.000 oseb je r.a lastno prošnjo prejelo preklic-ljivo državljanstvo in le 82.000 oseb je bilo iz plemensko bioloških ali političnih razlogov začasno sprejetih le v varstvo nemške države. Spodnia Štajerska v zadnjih dveh letih. Nedeljska »Tagespost« je posvetila tretjo in četrto * * * * * * stran obnovi Spodnještajereke. Prvi člaLek pod naslovom »Dve leti obnove na Spodnjem štajerskem« in s podnaslovom »Kaj je izvršila nemška uprava«, je napisal namest. gauleiterja dr. Uiberreitherja vladni predsednik dr. Mliller-Ilaccius. Poseben članek je posvečen štajerski domovinski zvezi in njenemu delu, dalje je jjoseben članek posvečen mariborskemu okrožju, ki šteje danes s priključenimi občinami 73.000 prebivalcev. Daljši članek obravnava ludi kulturno obnovo na Spodnjem štajerskem. Spominsko zborovanje t proslavo dreletnice prevzema oblasti. »Tagespost« poroča, da je bilo v mariborski magistratni kavarni 7. aprila slovesno zborovanje, na katerem so proslavljali dve-letnico, odkar so Nemci v Mariboru prevzeli oblast. Sjiominske slovesnosti so se udeležili mariborski župan Fritz Knaus iu predstavniki vojaških oblasti. Na zborovanju so počastili spomin 28 mariborskih Nemcev, ki so padli za domovino, nato pa je govoril nekdanji vodja skupine Johann Baron, ki je podčrtal delo nemške narodnostne skupine. Iz Hrvaške Smrt člana hrvatskega sabora. V Prclogu je umrl član hrvaUkega sabora Ivan Petkovič. Smrtna kazen za zlorabo uradniških položajev. V Zagrebu je bilo uradno sporočeno, da je tamoš-nje naglo sodišče dne 7. aprila obsodilo na smrt inž. Ivana Havraneka, tajnika v hrvatskem finančnem ministrstvu, in dr. Ivana Kolaka, načelnika oddelka v zunanjem ministrstvu v Zagrebu. Smrtna obsodba nad obema je bila v zakonskem roku tudi izvršena. Imenovana inž. Havranek in dr. Ivan Ko-lak sta bila pred naglim sodiščem obsojena na smrt zaradi sledečega prestopka: inž. Havranek bi bil moral spraviti iz Srbije v Zagreb 40.000 kg 6vinca. Tega pa ni storil ter je omenjeno količino svinca spravil v Švico ter je zanjo dobil 700 na-poleondorjev, katere je prinesel v Zagreb z ostalo kurirsko pošto načelnik hrvatskega zunanjega ministrstva dr. Ivan Kolak ter je za to dobil nagrado 600.000 kun. Dr. Kolak je od prejete nagrade 200.000 kun spravil že na Madžarsko. Hrvatske oblasti so inž. Havraneka prijele ravno v trenutku, ko je hotel spravili čez mejo na Madžarsko 250 na-poleondorjev. Prvi plačani dopusti ▼ NDH. V zadnjih osmih mesecih prejžnjega leta je uživalo 85.000 mladih hrvatskih delavcev in učencev ter ostalih nastav-ljeneev prve dvo do tritedenske plačane dopuste v smislu določil zakonske odredbe o zaščiti delavske mladine. i I zšel ie j ▼ zbirki „NAŠA KNJIGA" prelepi roman najboljšega bolgarskega sodobnega pisatelja JORDANA J0VK0VA: Eomnllia na meji Za nenaročnike stane knjiga vezana t celo platno L 55-— Založba „NA$ft KNJIGA' Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta B I Drobna Ifuhllamka kronika Najožje sorodstvo daruje počastitev rok. gospe Lojzke GuzelJ za »Dom sltpili« :i20 lir. Odbor društva »Doni slepih' se za plemeniti dar najiskreno.ie zahvaljuje. Tiha nedelja je bila letos sončna in lepa. Pravijo, da kakršna je tiha nedelja. takšna je cvetna in takšna tudi velika nedelja. V mestu je vladalo pomladansko — razpoloženje. Kronist lahko zapiše, da »o bilo cerkve dopoldne pri vseh mašah dobro obiskovane. Tudi razne prireditve so zaznamovalo rekordno obiske. Popoldne bo ljud-jffl odhajali na kratke sprehode. Okolica je bila povsod živahna. Rožniški gozdovi so dajali zdrav in dober oddih vsem ljubiteljem prirode, ki se prav zdaj bujno oživlja. Glasbena Matica Je razpisala jeseni leta 1941 glasbeni natečaj za vokalno-instru-mentalno skladbo in poleti 1942 ji je izročil orkestralno partituro svojega najnovejšega dela skladatelj Tome. Zložil jo veliko, celovečerno kantato za soli, zbor in orkester pod naslovom »Križev pot«, na podlagi besedila ki ga je napisala slovenska pesnica Vida Tauferjeva. To besedilo je vzbudilo /snimanjc skladatelja in delo, ki je nastalo na podlagi tega teksta in znamenitih Bor-gantovih ilik Križevega pota v Stični, jo rodilo umetnino, ki je danes največje delo te vrste v slovenski glasbeni literaturi, pa tudi najzahtevnejše, kar se tiče zborove strani. Delo je posvečeno pevskemu zboru Glasbene Matice- ki ga bo s Pomočjo solistov Franje Oolobove. .Talna Bctetta in s m-f on i finega orkestra prvič izvajal na veliki i-elrtnk 22 t m., v unionski dvorani. Začetek bo točno ob 7 zvečer. Predprodaja -e že vrši v knjigarni Glasbeno Matice. A-s-js i.nn cT«to. Po raznih krajih, zlasti v zatlSju, kjer ni toliko vetrovno in kamor no nože slana, so .začete čeSnje že lepo cveteli. Kakor poročajo, so zlasti lepo cvc*oče češnje v nekaterih krajih okoli So- strega, kjer so za Ljubljančane znani sadovnjaki in kjer žive umni sadjarji. Tam so češnje že v najlepšem cvetju. Bukva je začela že lepo zeleneti. Na Golovcu je, kakor pravijo nekateri, ki zahajajo v tamoš-nje gozdove, že zakukala kukavica svojo pomladansko pesmico. Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- ln trlmer.ečnl strojepisni tečaji — dnevni In večerni — se prlčno II. ln 15. aprila. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisni™: raznovrstni stroji. Pouk dopoldne, popoldne ali zvočer po želji obiskovalcev. Nn razpolago prospekt: Trgovsko učlllšče »Chrlsto-fov učni zavod«. Domobranska 15. »Koncert v drnžlnl« je nRslov dveh pro-dnkcij gojencev šole Glasbena Matice, ki bosta v četrtek, 15., in v soboto, 17. t. m., oh 18 v mali filharmonični dvorani. Namen teh produkcij je pokazati, kako so lahko napravi domač, koncert, če se združi mladina prijateljskih družin, ki študira glasbo in boc.e napraviti svojcem malo veselja, v tem se razlikuje spored teh dveh produkcij od ostalih do sedaj običajnih produkcij šole Glasbene Matice. Zato vabimo vse, ki se zanimajo za naš glasbeni napredek, nn Ii dvo produkciji, za kateri je spored na razpolago od danes naprej v knjigarni Glasbene Matice. Pasi Jonska Igra »V času obiskan ta« t Drami. Naša Drama jo tekom 15 let že nekako ustvarila tradicijo, da uprizarja v postnem in v velikonočnem času pasi jonsko igro, ki jo .ie napisal prvotno E. Gregorin sknpai z o. Tomlncem, kasneje pn je Gregorin sam na novo uporabil evangelijsko snov o Jezusovem poslanstvu v igri >V času obi-skanja<- To dcio je tudi letos na sporedu našo Drame. Vloge »o domala na novo zasedene. kar ho dalo letošnji predstavi novo I zauimivost. Igra jo postala popularna v naj širših narodovih plasteh: za našim gledališčem so jo uprizarjali vsi drugi manjši odri. Predstava ho igrana v tekočem tednu. Natančnejša objava v gledališkem sporedu. — J«zusa ho predstavljal E. Gregorin, ki je delo tudi zrežiral. V Ljubljani so nmrll od !—8. aprila: Vokač Marija roj. Ogrinc, 64 let, žena trgov-«1, Krekov trg 10; Gartner Marija, 66 let, služkinja. Japljeva 2; Bezlaj Marija roj. Vehar, 79 let, poscstnica. Martinova 57: Ter-žnn Alfred, 31 let, sirota, Vidovdanska 9; Supnntschltsch Julija roj. Suklje. 89 let, vadniška učiteljica v p., Turnograjska 4: Drošar Marija roj. Vrhunec, 73 let. vdova policijskega stražnika, Vidovdanska 9; Mu-šič Tvnn, 71 let, invalid, Vidovdanska c. 9; Magister Helena roj. Berdais vdova Zakot-nik, 75 let. posestniea in gostilntčarka, Zaloška 143: Sitar Hoznli.ia roj. Itehelj, 72 let. žena ključavničarskega pomočnika. Japljeva 2: Jonke Amalija, 90 let, znsehnica. Japljeva 2: Coriary Ano roj. Orossmann, 70 let žena cerkovnika, Cesta Ariele Rca 9: Pogi-bov Justina roj. Pirnat, 74 let. vdova žel. uradnika. Vidovdanska 9; Znlnr Ana ro.i. Markuš, 87 let, vdova pekovskega pomočnika, Bleiweisova 17: Itesman Franc, 24 let, pleskarski pomočnik, Knezova 59; Gabrov-šek Marija. S4 let, vdova skladiščnika, .lao-l.ieva 2; Kordin nAton, 46 let, duhovnik, Zaloška 11, Leonišče. V ljubljanski holnlAnlel so umrli: Arko Frančiška. 2 in pol leti, hči poesstnlee, Jan-čo 43, Sodrnžicn. Kočevje: Voje Mihael, 83 let, žel. delavec v p., Hranilniška 8; Oblak Marjeta. 2 leta. hči monopol, uradnika. Tržaška 12; Ogrič Nikolaj. 58 let. brivec. Cl-glarjeva 8; Tomnžin Alojzij, 49 let, vojni invalid. Korytkova 26; Kotlušek Karla roj Oerm. 73 let, delavka tohačne tovarne, Jan Seva 13: Zunan Peter. 1 leto. sin novinnr.ia Mivka 16; Bcrnik Marija, 16 let, dijakinja Opekarska 3; Ccbulj Jožef, r>7 let, delavec Poni k ve-D oh repo! je; Nitsch Srečko. 87 let davčni uradnik v p., Groharjeva 20; Ni-chltsch Josip, 60 let, poljski dninar. Novo Laze, Kočevje; Ponikvar Roman, 1 leto, sin kajžarja. Vel. Ločnik 10 pri Vel. Laščah; Gruden Ivana. 64 lot. žena tovarniškega delavca, Dobrunje 57; Malnarič Ignacij, 62 let, odvetnik, Črnomelj 12; Nose Marija, 80 let, dninarlca, Ilibnica pri Kočevju; Furlan Tomaž. 86 let, kočijaž, Blelweisova 25: Milavee Jakob. 71 let, višji davčni uprav v p., Miklošičeva 36; Pavleti® Josip, 60 let. višji policijski agent v p., Svetosovska 24. Gledališče Opera: Torek, 13. aprila, ob 18: »Janko In Metka«. Red A. Sreda, 14. aprila, ob 18: »Madame Butterfly«. Red B. četrtek, 15. aprila, ob 18: »Evgenlj Onjegln«. Rod Četrtek. Petek, t«, aprila, ob 15: »Obuti maček«. — »Sirota Marko«. Prireditev GILL-a. E. Humpcrdlnck »Janko ln Metka«, pravljična opera v 3 dejanjih. Osebe: oče — Janšo, mati — Poličova. Janko — Golobova, Metka — Mlejnikova, Hrustaj-baba — Kar-lovčeva, Trosi-možok — Barhičeva, Rosl-možek — Urlianičeva. Dirigent Niko fttrltof, režija in scena C.. Debevcc, zborovodja R. Slmonill, koreograf inž. P. Golovin, načrti za kostume J. Vilfanova. Drama: Torek, 13. aprila: Zaprto. Sreda, 14. aprila, ob 18.30: »V fasn obiska nja«. Red Sreda. Četrtek, 15. aprila, oh 18.30: »Vollkl moi«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Petek, 1(. aprila, oh 15: »Mlrandoltna«. Izven. Cene od 12 lir navzdol. F.. Gregorin »V časn ohlskanja«, pasl- jnn«Ua igra v fi postajah o Jeztisnvem poslanstvu. Spisano'na podlagi evangelija in tistega ča6a. V zgodbi so: Marija — Starče-v a, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik Peter — Bratina, Juda — Nakrst, Magdalena — Saneinova, Nikodem — Plut, Faifa — P. Kovič, Poncij Pilat — Peček. Petronij Drenovec, Longin — Pfelfer, Veronika — Simčičeva. Sodeluje velik del dramskega ansambla. Režiser E. Gregorin, acenska glasba prof. M, Tomo. Naznanila RADIO. Torek, 13. aprila: T.SO Pisana glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in napevi — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sija-nec. lahka glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester vodi dirigent Petra-lia — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. poročila v slovenščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plošče »La Voco del Padrone — Columhia« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 Napoved 6asa, poročila v italijanščini — 20.20 Orkester vodi dirigent Rizza — 21.15 Koncert vodi dirigent Previtall — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Plecoli, Bleiweisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartufl, Moste. Zaloška cesta 47. Poizvedovanja Nekdo Je v četrtek, t. aprila, popoldne na Žalah Izgubil listek, ki je dokazilo, da je znani ljubljanski urar neko njegovo atvar prevzel t popravilo. Ker bo le s tem listkom mogel IflRlnino pri nrnrju »nst dvigniti, ga jo najditelj izročil našemu uredništvu. kjer ga lastnik dobi. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri uredniku-novičarju. Sodobni mednarodni obraz švedske prestolnice Okrog sto inozemskih časnikarjev je še v Stockholmu — Sestanki diplomatov ukinjeni Nedavno smo objavili nekuj člankov o predvojnem življenju na Švedskem. Tokrat posnemamo nekaj zanimivosti o sodobnem političnem življenju Stock-• bolma po izvirnem članku v graokeni listu »Tagespost«. Glede mednarodnega političnega udejstvova-nja zaostaja Stockholm nekoliko za Lissabono in za Ankaro. Družabno življenje stockholmske mednarodne družbe se razvija največ po zasebnih stanovanjih v zaključenih družbah. Seveda naletite na zastopnike tujih držav tudi v hotelih, v velikih kinih in v gledališčih, ki so še vedno na višini, prvenstvo pa gre zaključenim sestankom v zasebnih stanovanjih. Zdi se, da se diplomati zavedajo, da jih motrijo oči nasprotnika, ki prežijo na znake dele-tizma in depresije. Ravno zaradi tega dajo veliko na reprezentanco. To pa ne velja samo za , i .r II u 1 rtv o 1, IO nn.lin It! ..In nn hnl/m 1.1. mn£t'n i,,,H n 11 tt I S 11 i II1 O 7,1 čiji, 4. kraj v Halozah, 10. južno sadje, 16. slovanski vladar, 20. posrednik, tehnična naprava, 21. puščava v Atriki, 22. del loka, 23. gradivo, 24. trgovski zastopnik, 25. nekdanji mladinski list, 2(5. oseba iz Perrijevega Neznanega učenca, 27. papirnato pokrivalo, 28. konjska oprema, 30. del knjige, 82. poljska rastlina, 33. del glavo, 35. glasbilo, 38. tovorna žival, 41. gruča ptic, 43. spis Frančiška Šaleškega, 46. gorovje v srednji Evropi, 48. model, oblika, 50. pristanišče na Finskem, 51. vrsta zelenjave, 52. oseba iz Gogoljevih Iz Srbije Pregled dveletnega udejstvovanja nemške narodnostne skupine v Banatu. »Donau Zeitung« poroča, da je v 6redo, 7. t. m., govoril v beograjskem radui vodja nemške narodnostne skupine v Banatu in Srbiji dr. Sepp Janko ter je poudarjal uspehe, ki jih je dosegla nemška narodnostna skupina v tamošnjih krajih v zadnjih dveh letih. Dr. Sepp Janko je uvodoma omenjal, da se je nemška narodnostna skupina v Banatu znašla po dogodkih dne 6. aprila ltMl v težkem položaju. Prevzeti je morala vso upravno oblast, ker je prejšnje uradništvo v glavnem zapustilo svoja mesta, ni pa imela za to potrebnih moči. Toda novi upravni aparat 6e je kaj kmalu vživel v svoja nove naloge ter je lahko kmalu odgovarjal vsem zahtevam sedanjega vojnega časa. Zatem je dr. Janko govoril o novih cestnih in izsuševalnih delih v Banatu. Naglašal je, da je sedanja uprava v Banatu. kar se tiče cestnih del, storila več, kakor pa vse prejšnje upravo v zadnjih štiridesetih letih. Pri cestnih delih je bilo povprečno zaposlenih dnevno do 5000 delavcev, ki so opravili 450.000 delovnih dni. Za ta dela je bil porabljen kredit 256 milijonov dinarjev. Obsežna so bila tudi izsuševalna dela, ki so sedaj napredovala že tako daleč, da so v bodoče poplave v Banatu izključene. Vodstvo upravne službe je v nemških rokah. V upravi pa sodelujejo tudi vse ostale narodnostne skupine. Njihovi zastopniki odstotno odgovarjajo številčni moči pcsamtznih narodnostnih skupin. Po zatijevanju voditelja Nemcev v Banatu je sedanja tamošnja uprava posvečala vso pozornost kmetijstvu, ki je v zadnjih dveh letih kljub vpoklicu sposobnih moških v vojaško službo napredovalo. Pomanjkanje delavcev je bilo občutno ter so bile zato pritegnjene delovne moči ostalih narodnostnih skupin v Banatu Tako je n. pr. 13.500 delavcev teh narodnostnih skupin pomagalo pri delu na posameznih nemških posestvih, katerih lastniki so bili poklicani ali pa 60 sami prostovoljno stopili v vojaško službo. Moderno je urejeno tudi šolstvo ter sedaj lahko vsaka narodnostna 6kupina ustanavlja svoje šole in v njih nastavlja svoje uči-teljstvo. Govornik je svbja izvajanja zaključil s trditvijo, da je najbolj ponosen na svoje sorojake zaradi tega, ker so se stoodstotno odzvali sami klicu svojega voditelja in vstopili v nemško armado, kjer se sedaj bore proti sovražniku. Zakonska uredba o likvidaciji srbskih denarnih zavodov. Srbska vlada je na predlog svojega finančnega ministra sprejela zakonsko uredbo, s katero ureja vprašanje likvidacije denarnih zavodov na sedanjem srbskem upravnem področju. Po denarni zavodi, katerim bo ravnateljstvo za nadzorstvo nad bankami in ostalimi denarnimi zavodi prepovedalo nadaljnje poslovanje. Ce bo to ravnateljstvo ugotovilo, da je kak denarni zavod pre-zadolžen, bo odredilo likvidacijo dotične banke ali pa konkurzno postopanje. Likvidacijo ho izvedel eden ali pa več likvidatorjev, t. j. denarnih zavodov, katerim bo to nalogo zaupalo ravnateljstvo za nadzorstvo nad bankami in ostalimi denarnimi zavodi v srbskem finančnem ministrstvu. Beograd v zgodovini in sedaj. — V zadnjem času se je mudil v Beogradu poročevalec »Neues Wiener Tagblatt« ter je poslal svojem listu daljše poročilo o razvoju beograjskega mesta. Nemški časnikar uvodoma popisuje pestre zgodovinske podatke, ki so združeni z razvojem tega mesta, ki jo kot glavno mesto bivšo Jugoslavije že štelo okoli 300.000 prebivalcev. Po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo izvršeno meseca julija 1942, ima sedaj Beograd 295.718 prebivalcev. Od tega živi v mestu 142.993 moških in 152.725 ženskih. Mesto se je pričeto posebno širiti po odhodu turške posadke leta 1867 ter je postalo središče vsega srbskega javnega in nacionalnega življenja. V zvezi a tem je raslo tudi število njegovega prebivalstva. Medtem ko je leta 1866 živelo v mestu samo še 24.768 ljudi, se je naslednjega leta število prebivalstva povzpelo nn 25.178 ter je leta 1884 doseglo že 35.483 prebivalcev. V začetku tega stoletja je štel Beograd 65.598 prebivalcev. Leta 1921 je število njegovega prebivalstva že prekoračilo sto tisoč, pet let poznejo so pa v njem našteli že 243.632 ljudi. Pred izbruhom sedanje vojne so obstojali Se nadaljnji načrti za razširitev mestnega področja. Po končanih vojnih dogodkih leta 1941 so novo imenovane srbske civilne oblasti skupno z nemško vojaško posadko v razmeroma kratkem času odstranile vse sledove vojne, obnovile delovanje mestne elektrarne, vodovodnih naprav in cestne električne železnice, tako da je mesto kmalu pričelo zopet živeti svoje normalno življenje. Končno nemški časnikar pripisuje Beogradu tudi v povojnem času važno vlogo. Tudi Beograd pridno kmetuje. Po naročilu beograjska občine so Beograjčani tudi letos obdelali sleherno razpoložljivo ped zemlje. Površina obdelane zemlje na beograjskem mestnem področju, se je letos še povečala, ker ee je prijavilo letos še več prosilcev za obdelovanje vojnih vrtov. Po podatkih, ki jih je zbrala beograjska občina, je približno 12.000 beograjskih družin obdelalo 1000 hektarjev zemlje. Od te površine je določenih 400 ha za krompir, 150 ha za čebulo, 100 ha za paradižnike, 250 ha za fižol, 100 ha za grah, 170 ha za zelje in 10 ha za na Dolenjskem, 55. moško ime, naslanjalo noge, 56. vrsta denarja, 57. lesena posoda. Navpično: 1. časovna enota. 2. mera za papir, 3. pijača, 4. soproga, 5. prebivalec severne Evrope, 6. teža zavoja, 7. pokrajina v stari Grčiji, 8. kraj na Notranjskem, 9. naslovna oseba iz Go-tovčeve opere, 10. pristanišče v Italiji, 11. pokrajina v stari Grčiji, 12. reka v Rusiji, 13. ud družine, 14. ameriška gospodarska obnova, 15. kraj v Španiji, 16. maščoba, 17. turški naslov, 18. ograja, ločnica, 19. mesto nn Japonskem, 27. slovenski dramatik, 28. gospodarska naprava, 29. azijski prebivalec, 31. verski gorečnež, 32. poganski bog, idol, 34. napaka, 35. domača žival, 36. domača žival, 37. vzrok bolečine, 38, slikarsko orodje, 39. slovenski pesnik, 40. del polja, 41. poseka, 42. žalost, 44. preprosto orožje, 45. japonski denar, 47. kaznivo dejanje, 48. slovenski pisatelj, 49. reka v Italiji. Rešitev križanke št. 81 Vodoravno: 1, Bog, 4. kres, 8. umor, 12. kvas, 16. smeh, 20. Opel, 21. umik, 22. Abel, 23. Ržev, 24. IRA, 23. rapir, 26. Irak. 27. obet, 28. uragan, 29. plin, 30. Vraz, 31. Plut, 32. vrat, 33. Grk t4. led, 36. oreh, 38. ples. 40. žito, 42. šota, 44. Atos, 46. edil, 4«. Arko, 30. Hera, 32. lub, 34. sekač, 33. Eznv, 56. noga, 57. lirika, 58. trot, 59. Anam. 60. ž^ra, 61. rosa, 62. čar. Navpično: I. Bor. 2. opal, 3. Gepid, 4. klin, 5. RUR, 6. emir, 7. Sirah, 8. ukaz, 9. mak, 10. oboi, 11. rebus, 12. klet, 13. vrt, 14. ažtir, 13. Scrao, 16. svat, 17. mig, 18. erar, 19. Ilnnka, 29. plast, 30. vreča, 31. plavž, 32. vihar, 33. go-lič, 35. eter, 37. osat, 38. Plnm, 30. Erna, 40. žoga, 41. telo, 42. šara, 43. Tuka, 43. oko, 47. Iza, 49. kor, 51. ris, 53. bar. toj uredbi bodo morali v Srbiji likvidirati vsi tisti 1 ostalo povrtnino, kot melone, kumarice in papriko. A/C/ne ♦UNION* V kinu proseguono te reptlctre de1 film se ponovijo predstave filma ;assianoris rfCRlS CEZ NEKAJ DNI SE. VRNE KRALJ DOMOV. Kako skrbe ribe za zarod Ribe se navadno drste vsako leto, a drst traja lahko po več tednov. Običajno ležejo ikre, a le malo med njimi je živorodnih. Plodovitost onih rib, ki se posebno ne brigajo za zarod, je velikanska. Tako znese menkova samica približno milijon jajčec, iver tri milijone, jesetrovka tri do šest milijonov, trska do devet milijonov. Njihova velikost je v obratnem razmerju s številom jajčec. Pri onih vodnih prebivalkah, ki skrbe za mladež, so jajčeca maloštevilnejša in tudi večja. Verjetnost oploditve tistih jajčec, ki so prepuščena sama sebi, je prav majhna. Mnogo jih zaneso in razbi-jejo valovi, a veliko jih požro ribe same in druge živali, Krapovke odlagajo jajčeca na vodne rastline. Med ribami, ki ne prepuščajo jajčec slučajni oploditvi, moramo omenili krapovke. One ležejo ikre po plitvinah na povodne rastline, med trsje, v plitve potočke, da jih laže dosežejo semenčice, ki jih samci nanjo prelivajo. Pri mnogih ribah so jajčeca lepljiva in se tako lahko prilepijo na razno vodno rastje. Mačja somica odlaga jajčeca, obdana s prosojnimi blazinicami. Mačji somi se drste čez zimo. Samica pušča podolgasta jajca v prosojnih lupinah, ki sličijo če-tverooglatim blazinicam. Te imajo na oglih dolge vitice, s katerimi se zatikajo in obešajo na vodne rastline. Narod imenuje ta jajca morske miši, Ostri-ževke navijajo ikrni motvoz okoli vodnega rastlinja, Lososovka in postrvka si pripravite drstno posteljico na prodišču, L-osnsovn samica nnnrnvl z urlnrr.l repn prostorno drstno posteljico na prodišču. Ko se ona sačne ikriti, je v bližini samec, ki urno med než- nim ljubimkanjem zalije jajčeca, nakar jih samica spet skrbno zagrne. Prav take jamice narejajo postrvke v peščeni strugi, kamor odlagajo ikre, ki jih takoj osemenijo samci, a ikrnice pa brižno zagrebejo. Sujo si gradi plavajoče gnezdo. Sujo je jegulji podobna riba in živi v Nilu. Med močvirnim trsjem si gradi velika, plavajoča gnezda. Njihovo dno je pod vodno gladino. Spočetka je v gnezdu okoli tisoč rumenkastih jajčec. Čez nekoliko dni pa zamrgoli v njem številni ribji zarod. Mladiči imajo velikanski redilni mešiček in rdeče, nitaste zunanje škrge. Preden ribice gnezdo zapuste, oboje izgube. Domačini se gnezdu previdno bližajo in pravijo, da je stara žival huda in rada grize. Ribe in ikro s slastjo jedo. Fatang si naroja ogromno gnezdo iz trsja. Sorodni fatang iz Nila si gradi v močvirju velikanska gnezda. Debele stene so iz trsja in segajo do golih močvirnih tal. Ko se samica zdrsti, zapusti gnezdo skozi luknjo v steni. Mladež ima skraja rdeče zunanje škrge. Ko malo odraste, zapusti v gosti trumi zihel in kroži v bližini, a stara riba je vedno poleg. Običajno se ribe ne sme-nijo dosti za potomce, toda so tudi izjeme in nekatere grade zanje prava gnezda. Navadno jih gradi samec, ki se obče pri nobeni skupini vretenčarjev ne peča s tako vnemo za zarod kakor pri ribah. Samček malega kaplfa si postavlja domek pod školjčno lupino. Samček malega kapiča, neznatne morske ribice, si napravlja gnezdeče za ikre pod praznimi školjčnimi lupinami, ki leže v pe9ku. Ako so z votlino obrnjene navzgor, jih povezne na pravo stran. Nato pod nio izkoplje pespk, da nastane pripravna jamica. Pri tem uporablja prsni in repno plavut ter vitla in izpira proč pesek, večje kamenčke pa odnaša v gobčku. Potem školjko varno pokrije in zasuje s peskom od vseh strani, samo na enem mestu pusti vrata odprta. Podboje zamaže s kožnim sluzom, da so bolj trdni. Ko ima dograjeno hišico, prične vanjo zvabljati neveste, ker ni zadovoljen z eno samo. Gorje pa tekmecu, če ga zaskomina po njegovem domu in bi mu ga rad prevzel! Kruto ga nažene in tako obdela z zobmi, da mu včasih v cunjah visi koža in plavuti. Zmagoslavno se povrne domov in skuša najbližjo nevestico premotiti, da bi ikrila pod njegovo lično streho. Ožarjen z živahnimi barvami nežno ljubimka okoli nje, jo zgovorno dreza z gobčkom in njegovo razburjeno srčece je polno nežnili izlivov. Zdajci smukne v gnezdeče, kakor bi ji hotel pokazati pot, se naglo spet vrne in jo vneto vabi v kamrico. Ona pa se dela brezbrižno, se brani in upira kot nerodno in sramežljivo kmečko dekle in noče zlepa stopiti v gnezdeče. Končno se da le pregovoriti in prestopi prag hišice, se tamkaj obrne na hrbet, pritrdi s priveskom, spusti iz legla eno ali več lepljivih jajčec ter jih pritrdi na hišni krov, kar stori na več mestih. Po končanem opravilu odide in zdaj radostno smukne še samček v gnezdeče in prav tako na hrbtu leže oplodi jajčeca. Sprva so brez reda nametana na stropu, a' ker si možiček vedno znova vodi nove neveste, mu kmalu ves krov obdajo z ikrami tako, da so zadnje samičke že v zadrord in le težko najdejo kak prazen prostorček. V hišici je zdaj prav pisana družba različno starih jajčec, od katerih se vsako razvija približno devet dni. Skrbni očka budno bdi nad mladino in gnezdeča ne zapusti, dokler se ne prikaže zadnji mladiček iz rodne hišice. Čuvajska služba ga precej izčrpa; ves je videti shujšan, saj res ne utegne sebe zadostno nahraniti. Drst traja nekaj mesecev in med tem časom dozori samici tedensko svež ohmk jaičpc. Zato hp ne smemo čuditi, če jeseni kar mrgoli drobnega naraščaja po plitvinah. (Konec prihodnjič). KO PRIDE iN VIDT, KAJ SE JE ZGODILO, SE RAZSRDI NA KRALJICO. ONA PA MU POKAŽE PISMO: OGLEDUJE PISAVO, PEČATE, VSE JE BI IX) NJEGOVO, LE VSEBINA POVSEM DRUGAČNA. ■K»H«ics3i»aHB!!iB3Bas»Ba«EBno!!nr,r!»Bittn Ostala sta še dva... 28. kolo italijanskega državnega prvenstva. Torino vodi, Livorno samo za točko za njim. Poslednji napori moštev na repku tabele. V italijanskem nogometnem prvenstvu ni bilo včeraj pomembnejših sprememb, če izvzamemo tekmo v Torinu. Tu je premagala Roma Juventus z 2:1. Roma si torej vidno popravlja položaj, čeprav je že zelo pozno. V vsem bodo zaigrali še dve koli- Za prvo mesto prideta zdaj v poštev samo še dva: Torino in Livorno. Oba sta imela včeraj srednje močna nasprotnika jn sta ju premagala ter se spet pomaknila za dve točki naprej. Torino jih ima 40, Livorno pa je tik za njim z 39. Podrobni izidi 28. kola so bili naslednji: Bcrgamo: Atalanta—Liguria 2:0 Rim: Torino—Lazio 3:2 Bologna: Venezia—Bologna 2:0 Bari: Bari—Milano 2:0 Milano: Vicenza—Ambrosiana 2:1 Livorno: Livorno—Fiorentina 4;1 Torino: Roma—Juventus 2:1 Genova: Genova—Triestina 1:1. Nenavadno dobro so se držala noštva /. repka razpredelnice, katerim gre za biti ali ne biti.Kdo bi si mislil, da bodo Benečani oškodovali Bologno in da bo Vicenza zmagala nad Ambrosiano! Tudi uspeh Triestine ni kar tako: v Genovi je rešila z neodločnim izidom dragoceno točko. Kljub temu pa si še ni zavarovala obstoja v prvem razredu; trenutno kaže, da bo izpadla Liguria, z njo pa tudi Venezia ali Triestina, ki sta na predzadnjem mestu z enakim številom točk. Vrstni red in točke: Torino 40, Livorno 39, Juventus 33, Ambrosiana 32, Genova 31, Milano 29, Bologna in Roma po 28, Atalanta in Fiorentina po 27, Lazio 26, Bari in Vicenza po 23, Triestina in Venezia po 21 in Liguria 18. Izidi prvenstva drugega razreda: Savona: Pescara—Savona 4:1, Cremona: Crcmonese— Pisa 2:0, Alessandria: Alessandria—Palermo 1:0, Lodi: Lodi—Fanfulla 2:1, Rim: Brescia — Mater 5:1, Padova: Padova —Anconetana 5:0, Spezia: Spezia—Napoli 0:0. Napoli, Anconetana, Mater in Siena imajo še po eno tekmo v dobrem, Palermo pn štiri. — Vrstni red in točke v II. razredu: Modena 39, Napoli, Spezia in Brescia po 36, Pisa 23, Pro Patria 'H, Crcmonese 31, Fanfulla in Padova po 28, Anconetana 26, Udinese 25, Pescara 24. Novara 23, Alessandria 22, Mater 20, Siena 19, Palermo in Savona po 17. Bjorn Borg poražen v Stockholmu. Sedem let je bil vajen Born Borg samo zmagovati. Nedavno | pa so priredili v Stockholmu zanimivo pravalno pri-I reditev pod naslovom stari mojstri proti mladim ; In stari mojster Borg je podlegel V plavanju na j 200 m prosto ga je prehitel mladi Rune Gustaffson in zmagal z izredno dobrim časom 2 min. 18.5 sek. | Borg je zaostal samo za udarec z roko ali totno I za 0.3 sek., bil pa je le poražen. S. S. V AN DINE: 42 Umorjeni Kanarček »Ne vem.« Alys se je za hip zamislila. »Razsvetljava ni bila prava. Meni se živordeča barva ne poda. Obleke pa so bile kar očarljive.« »Če bi jih oblekli vi, brez dvoma ... Katera barva vam je najbolj všeč?« »Barve orhidej so mi najljubše,« je odvrnila z navdušenjem, »čeprav mi tudi modra barva zelo dobro pristoja. Nek slikar mi je dejal, da bi morala nositi vedno le bele obleke. Hotel me je slikati, a moj tedanji zaročenec ga ni mogel trpeti.« »Mislim, da je slikar imel prav. Vloga v sliki iz St. Moritza bi bila kakor nalašč za vas. Mala črnolaska, ki je pela romanco o snegu, je bila naravnost očarljiva v svoji beli obleki, a morala bi biti piavolasa. Koliko bolje bi ta vloga pri-stojala vam!« »Zares bolje ta, kakor pa kitajska pesem. Belo krzno mi je tako zelo všeč. V reviji je pač tako, da ni mogoče narediti dobrega vtisa v vseh točkah. Ko pa je končana, vas vsi pozabijo!« Pri teh besedah je žalostno vzdihnila. Vance je odložil skodelico in jo s šaljivim nasmeškom pogledal. Nato pa ji je dejal: »Čemu ste me varali, draga gospodična, glede ure, ob kateri je Mannix prišel k vam v ponedeljek zvečer? To nikakor ni bilo lepo ...« »Kaj hočete reči s tem?« je vzkliknila Alys presenečeno. »Poglejte,« je začel pojasnjevati Vance. »Prizor iz St. Moritza pride na vrsto šele ob enajstih in zaključuje predstavo. Nikakor ni mogoče, da tii prisostvovali tej predstavi in ob pol enajstih že sprejeli doma gospoda Mannixa. Povejte mi odkrito, ob kateri uri je prišel v ponedeljek zvečer k vam.« Alys je zardela. »Kako sto prebrisani! Morali bi postati detektivi... Kaj je na tem, če sem prišla domov šele po predstavi? Ali je to kak zločin?« »Nikakor ne,« je prijazno odvrnil Vance. »Samo nekoliko netočnosti je v tem, da ste mi dejali, da ste se vrnili domov bolj zgodaj. Nikakor nisem prišel k vam, da bi vam delal kake sitnosti. Ravno nasprotno: hočem vas celo obvarovati sitnosti in nevšečnosti. Če bo policija še nadalje poizvedovala, vas bo brez dvoma našla. Če pa se posreči meni, da podam načelniku policije nekatere podatke, ki se nanašajo na žalostno dogodke, ki so se odigrali v ponedeljek zvečer, policiji ne bo treba poizvedovati dalje.« Deklica je namršila obrvi in dejala odločno: »Poslušajtel Ničesar mi ni treba prikrivati in tudi Louisu ne. Če pa me zaročenec prosi, da naj rečem, da sem bila doma ob gotovem času, boni to storila. To smatram kot prijateljsko dolžnost. Ixiuis je brez dvoma imel dovolj tehten razlog, da mi je to naročil. Ker pa ste bili tako prebrisani, in poleg lega lako nevljudni, da ste me obdolžili neiskrenosti, tedaj vam pač povem, da je prišel k meni šele po polnoči. Če pa me bo kdo drugi spraševal o tem, bom trdila, da je prišel ob pol enajstih, pa naj se zgodi kar hoče ... Razumete?« Vance se je priklonil. »Da, razumel sem; a prav zato ste ml še bolj všeč.« »A nikar ne pojdite odtod z napačnimi domnevani,« jo nadaljevala in oči so se ji zakskrile. »Ker je l/ouis prišel k ineni šele |x> polnoči, a če menite, da mu je kaj znano o Marjetini smrti, ste več kot nespametni. Več kot eno leto je že, odkar je pretrgal vsako zvezo z njo in ni vedel nili če je še na svetu. Če bo kak policist trdil, da je zapleten v to zadevo, mu bom poskrbela toliko alibijev, kolikor jih ho hotel, pa četudi bi bilo to zadnje, kar bi še storila v tem življenju.« »Vedno bolj ste mi všeč,« ji je dejal Vance, in ko mu je pri odhodu podala roko, jo ji je poljubil. Med vožnjo je bil ves čas zamišljen in šele ko smo se bližali policiji, je spregovoril. »Naivna Alys me kar privlačuje,« je dejal. »Preveč dobra je za Mannixa... Ženske so tako prebrisane, a tako z lahkoto jih prevaraš! Uganiti zna najbolj skrile misli drugih ljudi, a ko gre za njenega izvoljenca, je gluha in slepa. Tipičen zgled je slepo zaupanje gospodične La Fosse v Mannixa. Zelo verjetno ji je dejal, da je v ponedeljek pozno zvečer še delal v pisarni. Bržkone ona tega ni verjela, prepričana je, da nikakor ni v nikaki zvezi s plesalkinim umorom ... Upajmo, da ima prav in da Mannixa ne bodo vtaknili v luknjo... vsaj toliko časa, dokler opereta, ki ji je tako pri srcu, ne bo prišla na oder... Če bom zaradi preiskave moral še enkrat prisostvovati kaki reviji, tedaj prav gotovo pustim vse skupaj...« Ko sva dospela v urad. sva našla Markhama in Iieallia v živahnem razgovoru. Markham je imel pred seboj blok in več listov je že bilo popisanih. Ves je bil ovit v dim cigare. Ileatk mu je sedel nasproti iu naslanjal komolce na kolena. »S Heathom skušava urediti vso zadevo,« je dejal, ko naju je zagledal. »Razvrstiti skušava vse i>odrobnosti, ki so v zvezi z zločinom in najti zvezo med njimi... Povedal sem naredniku o Lindquistovem vedenju ter o njegovih grožnjah, kakor tudi to, da stražnik iz Boontona ni prepoznal Cleaverja. A bolj ko proučujeva to zadevo, bolj je zapletena...« Zbral je liste in Jih spel skupaj. »Dejstvo je, da nimamo nikakih dokazov, da bi mogli obdolžiti tega alt onega. Sumljive okoliščine glede Lindquista, glede Skeela, glede Cleaverja. Naš razgovor z Mannixom nikakor ne izključuje, da ne bi bil tudi on vmešan. Ko pa hočemo priti stvari do dna, se ne znajdemo več. Imamo Skeelove prstne odtise, ki pa bi mogli biti narejeni tudi v ponedeljek popoldne. Doktor Lindcjuist zdivja, ko ga vprašamo, kje je bil v ponedeljek ponoči. Tudi njegov alibi ni mnogo vreden. Pripoveduje nam, da je gojil do dekleta očetovska čustva, v resnici pa je bil do ušes zaljubljen vanjo. Sicer pa je ta laž popolnoma razumljiva. Cleaver posodi svoj avtomobil bratu in potem me hoče prepričati, da je bil opolnoči v Boontonu. Mannix pa odgovarja zelo nejasno o svojih odnosih do dekleta...« »Nikakor ne trdim, da so tvoja pojasnila brez vsake vrednosti,« je dejal Vance in 6edel poleg narednika. »Bila bi lahko zelo dragocena, če bi jih le bilo mogoče pravilno razvrstiti. Zdi se mi, da je težava v tem, ker manjka nekaj podrobnosti v tej uganki. Poskusi jih najti in prepričan bodi, da 6c bo vsa zadeva dala zelo lepo urediti.« Prva pasa za nogometaše privabila 1500 gledalcev Lahova enajstorica prevzela vodstvo v I. razredu in dobiia novega tovariša: Tobačno tovarno Igrišče Ljubljane je postalo spet priljubljena točka za nedeljske popoldanske izlete Ljubljančanov. Včeraj jih je bilo okrog zelenega travnika že blizu 1500. Zanimalo jih je, kako bo potekla prva igra z usnjato žogo, kako se bo odrezala enajstorica Ljubljane in kaj bodo zmogli prikupni Marsovci. Ko se je prikazala vrsta Ljubljančanov v zelenih majicah in za njo vrsla Marsovcev v belih, jih je mladina živahno pozdravljala. Sodniku g. Makovcu je predstavil Lah naslednjo enajstorico Ljubljane: Rožič, Lah V., Vari, Per-harič, Šercpr, Pelicon Kroupa, Vodeb, Lah S. (kapitan moštva), Bertoncelj, Hacler. Marsovce je vodil Doberlet in izročil sodniku listek z naslednjimi imeni: Pavlica, Piskar D., Sla-mič, Drobež, Perko, Pišek, Pisker I., Fajon, 2igon, Zajic, Doberlet (kapetan moštva). Potem so začeli z igro, ki je bila v začetku precej raztrgana. Napad Ljubljane je pritiskal, toda pred Marsovimi podboji je dežural Slamič in čistil kakor se spodobi za predstražo lesene trdnjave. V 6. min. je uspel Marsu lep prodor; vratar je prvič odbil žogo, bil pa je na mestu še Piskar in postavil začetni rezultat 0:1 za Mars. Prvi uspeh Marsa so živahno pozdravili njegovi pristaši in 60 gradili na upanju, da bo šlo tako naprej. Naslednje četrt ure je bila Ljubljana v premoči, ni pa igrala kaj prida učinkovito; ni znala izkoristiti kota, tudi prosti strel je šel previsoko, dvoje lepih strelov pa se je odbilo v prečki. Šele v 20. min. je obsedela žoga. ki jo je poslal Lah iz prostega strela v mrežo. Večkrat se je še razvil živahen dvoboj med Lahom in Slamičem, ki je uspešno razdiral in pošiljal žogo v nasprotnikovo polje. Do gola je prišlo spet v 31. min., ko je dosegel Kroupa vodstvo za Ljubljano 1:2. O prvem polčasu moramo reči, da je bila igra z obeh 6trani prizadevna, vrete pa so povezali in se razživeli šele v drugi polovici igre. Dvakrat, trikrat je nastala nevarna gneča pred vratmi Ljubljane; igralce je zagrnil oblak prahu, dokler se ni pojavila žoga v autu in rešila napeto situacijo. Po Kroupi je potem v 13. min. povišala Ljubljana razliko na 3:1. Premoč zelenih je postajala vedno ob-čutnejša in nekaj lepih strelov ljubljanske napadalne vrste je šlo tik nad prečko med drva. Napadi Marsa so postajali redkejši, vendar še vedno nevarni. Ugajal je zlasti Piskar, ki 6e je znal odtrgati. V 28. min. je znižal razliko na 3:2. Minuto so potekale in vse je kazalo, da je igra za Marsovce izgubljena. Kroupa je še poviša! razliko na 4:2, zadnjo besedo pa je imel Slamič, ki je poslal 3 minute pred koncem krepko enajstmetrovko v mrežo. Tako je končalo otvoritveno tekmovanje za I. razred med Ljubljano in Marsom 4:3. Ljubljana se je pokazala kot boljše moštvo in je zasluženo zmagala. V tehničnem oziru smo videli marsikatero pomanjkljivost, v ostalem pa so gledalci odhajali z igrišča zadovoljni z izidom in z nekaterimi lepimi prizori otvoritvenega srečanja. Tob. tovarna : Mladika 4:2 (3:0) Po tej tekmi je končnoveljavno odrejeno, kdo bo igral v I. in kdo v II. razredu. Pred tednom so zmagali Tobakarji z istim izidom, Zveza pa je tekmo razveljavila, ker so nastopili s kaznovanim igralcem. Včeraj dopoldne je bila torej na igrišču Ljubljane ponovna kvalifikacijska tekma, ki je privabila okrog 300 gledalcev. Mladika ni igrala podrejene vloge, ima pa smolo, da je brez zadostno izurjenega vratarja. Enajstorica Tob. tovarne je ugajala zlasti v borbenih 6tartih, čeprav se zdi, da je tehnično še šib-| ka. Zmagala pa je borbenost in tako se bo morala Mladika zadovoljiti s sodelovanjem v II. razredu, Namesto posebnega obvestila 1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da nas je danes, v 55. letu starosti, po dolgotrajnem in težkem trpljenju zapustil naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče, stari oče, brat, tast, svak in stric, gospod LEG MATAJC uradnik TPD v pokoju in posestnik Na njegovi poslednji poti spremimo našega dragega pokojnika z doma žalosti na domače pokopališče dne 13. t. m. ob 4 pop. Stražišče, dne 10. aprila 1943. Milka Matajc roj. Hrovat, soproga Dr. Leo, Danica por. Rot, Savina por. Skakič, otroci Fani por. Dolenc roj. Matajc, sestra; Beata roj. Linzner, snaha ing. Vladimir Rot, ing. Vojislav Skakič, zeta Vojko in Tatjana, vnuka enajstorica Tob. tovarne pa se bo kosala v bodoče z Ljubljano. Marsom in Ilerinesom. Tekmo je sodil g. Pušenjak. Korotan : Vič 5:1 (2:0) Tudi v 11. razredu so začeli včeraj s prvenstvenim sporedom. V prvem kolu sta nastopila Korotan in ViČ. Zmagalo je moštvo Koroiana s svojo podjetno napadalno vrstb, ki ni oklevala, kadar je le bilo mogoče poslati žogo v mrežo. Vičani so od lanskega leta precej napredovali, včeraj pa so nastopili nekoliko okrnjeni. V polju so pokazali marsikaj všečnega, pred vratmi pa so oklevali in so tako podlegli z visoko razliko 1:5. Sodil je g. Zajec. Slovaki v Zagrebu Hrvatska državna reprezentanca je odigrala v soboto svojo drugo letošnjo mednarodno nogometno tekmo. Tokrat je nastopila na lastnih tleh proti Slovakom in jih premagala z 1:0 (0:0). Edini gol je zabil v II. polčasu Anlolkovič. Sodil je Bolgar Ata-nasov, prireditvi pa je prisostvovalo okrog 10.000 gledalcev. — Včeraj so gledali v Zagrebu medmestno tekmo med Bratislavo in Zagrebom. Pred 5000 gledalci so zmagali domačini z 1:2 (0:0). Gola za domače mestne barve sta zabila Krnič in Kaci-jan iz enajstmetrovke. Športni drobiž Zagrebška Conrordia je dobila novega predsednika. Hrvatski državni športni vodja je imenoval generala Vladimirja Krena, poveljnika hrvatskega letalstva, za predsednika športnega kluba V češki nogometni ligi so odigrali preteklo nedeljo tretje kolo. Po dosedanjih izidih kaže, da se bo ponovila za prvo mesto stara borba med Sparto in Slavijo. Enajstorica Pardubic, ki je bila doslej na tretjem mestu, je letos v slabi formi in je bila na lastnem igrišču premagana od SK Pisna z 2 : 4. IKL «7-11 lil NO SLOfiA FIlm naše mladine, poln mladostnega duha! »Srečni dnevi« z najl&ljSlml Igralci: Lllla Silvi, Amedeo Nazzarl, Leonardo Cortese. Paolo Stoppa, Vera Carml, Valentina Cortese. Vsak dan Stlrl predstave: ob 14., 16.60, 17.40 ln oh 19.30. — — — V nedeljo Se ob 10.30. rEU KINO MATICA Dnevno ob 15 film o nesmrtnem osvajalcu ženskih src »Don Jnan« Adrlano Rlmoldl, Ellena Zaresel, P. Stoppa. Dnevno ob 17 ln 19.15 velezantmlv ln najsodobnejši film ljubavno-krlmlnalno vsebine »Zadeva Styx« Napeti prizori, ples... V glavnih vlogah: Viktor de Kowa, Laura Solarl, Margit Symo It I NO UNION ° " Pretresljiva zgodba, ki Je ne boste pozabili »Žrtev velike ljubezni« V gl. vlogah: Assla Norls In Plero LulU.i: PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30, 19.30 ; ob nedeljah in praznikih: 10.30, 16.30, 17.30, 19.30 Kupujte pri naših inserentih! Črno nalivno pero som Izgubil. Najditelj naj ga. odda pri Kos, Idrijska štev. 3. jKmmitoB Pisalni stroj dobro ohranjen, po možnosti novejšo tipo, kupim. Ponuditi: A. Kova-čifi, Prešernova 44. Mrčes (uSl, stenico, bolhe Itd) zanesljivo uničite s »To-xln« praškom. Drogerlja Kane, židovska uliea 1. Rumena korenje in krmilno peso dobite v skladiščih »Gospodarske zveze« v Maistrovi ulici St. 10. Čitaite »Slovenca« Konjski gnoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2495. Fižolove prekle dobite v skladiščih Gospodarske zveze v Maistrovi ulici 10. Nove kapne prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2470. Brezove metle e pr! zvezi«, Blelweisova cesta št. 29. (1 Žaganje prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2494. Izposodite si gramofon ln ploMe proti majhni odškodnini pri tt. »Evo-rest«, Prešernova ul. 44. Kupimo veS snažnih sobnih ln kuhinjskih oprav, kakor tudi posamezne komade pohištva, kavčo, otoma,-ne, modroce in druge uporabne predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). Sadje, zelenjavo, cvetje lrira vedno na zalogi BALOH, Kolodvorska 18. ZAHVAIiA Vsem ki so spremili našo ljubljeno mamo HELENO MAGISTER VDOVO ZAKOTNIH na poslednji poti, jo bogato obsuli s cvetjem, nadalje vsem, ki so z nama sočustvovali izrekava najprisrčnejšo zahvalo. Sveta maša zadušnica bo v sredo, dne 14. aprila 1943, ob 7 v cerkvi Sv. Družine. Ljubljana — Moste, dne 12. aprila 1943. Žalujoči Cirila in Minka. fflSfl ESIPI13U5KEBR PGDKRflban U. Mi o ni »Skrit?« »Seveda. In veš kaj so spletkarili? Da umorijo tebe, ki si po njihovem mnenju največji sovražnik Egipta, ker, so rekli, Faraon bi nam podaril kruh, pa ga ti siliš, da ga prodaja. Nisi zadovoljen samo z denarjem: danes hočeš živino, jutri boš zahteval hiše in polja in pojutrišnjem celo osebe prebivalcev, ki jih boš prodal na tuje trge.« »Ali si zares to slišal?« vpraša Jožef, ki kar ni mogel verjeti tem besedam. »Ne dvomi o meni.« »Zakaj si mi prišel povedat?« »Ker te spoštujem kot največjega dobrotnika Egipta: ker nam daš jesti in bi brez tebe pomrli od lakote,« odgovori človcčc- »Ali ne zahtevaš nagrade?« »Ne.« »Pa sprejel bi jo?« »Ne bi je sprejel. Prišel sem le zato, ker te zares ljubim,« ugovarja Ramuzenti. Ta odgovor je napravil dober vtis nn Jožefa. Njegov sum se je razpršil. Človek, ki ne le, da ne zahteva nobene nagrnde za uslugo, marveč jo celo odklanja, je bil redek pojav, prava redkost. Ali more nnd tnkim človekom dvomiti? Ali more sumiti, da je taka vest neutemeljena? Toda kaj ga je nagnilo, dn ga je obvestil, ako celo odklanja nagrado? Vendar ta vest ni Jožefa vznemirila. Vedel je, da ima mnoge sovražnike, ki ga sovražijo in bi ga najrajši umorili. »Kako ti je ime?« »Ramuzenti.« »Opiši mi roparje.« Ramuzenti je domišljavo opisal osem roparjev. »Ali veš za njihova imena?« »Ne. Toda spoznal bi jih med tisoči. Ako misliš...« in prekine. »Kaj?« vpraša Jožef. »Nič.« »Zakaj ne nadaljuješ?« »Ker bi se morda zdelo, dn zahtevam kakšno nagrado, na kar pa ne smeš niti misliti. Daj, da odidem, l jubljenec svetega bika Apisa in Oziride naj te varuje,« reče prekanjeni Ramuzenti in se dela kot bi hotel iti, toda Jožef ga zadrži. »Počakaj!« »Kakor ukažeš,« odgovori Ramuzenti in se postavi v prvotni ponižni položaj. »Kaj si mi hotel reči?« »Odpusti me,« odgovori Ramuzehti, kakor bi nerad govoril. Glumil je tako zadržanje, da bi Jožefa prevaril. »Govori! Podkralj ti ukazuje.« »Ubogam. Toda ne pripisuj mi, ako bom kaj rekel, da bi se ti zdelo iz poželjivosti in požrešnosti. Govorim, ker mi ukazuješ. Ako bi bil jaz v tvoji hiši in celo v tvoji službi, bi lahko pazil, ako bi se približali zločinci in hoteli vdreti, da te ugonobe.« »Ali hočeš vstopiti v mojo slu/bo?« vpraša Jožef, ki se mu je povrnil prejšnji sum. »Ni mi treba vstopati v službo nikamor. Sprejel bi jo le. ako bi ti želel, da tebe rešim, ki si rešitelj Egipta,« je bil previden odgovor, ki je razpršil nove dvome podkralja. »S čim se pečaš?« vpraša ta. »Nisem iz teh krajev. Prihajam iz Teb, slavnega mesta s sto vrati, in sem tu le mimogrede. V Tebah imam ženo in otroke. Toda ako gre. za to. da uslišim tvojo željo, lahko ostanem kak teden, ker tvoje življenje je dragoceno, rešitelj Egipta!« vzklikne mali mož. Jožef nekaj časa razmišlja, potem pt> reče možičku: »Vrni se jutri!« Ta poljubi rob Jožefove obleke. »Tvoja želja je meni zapoved, rešitelj Egipta!« vzklikne in odide iz sprejemnice z nasmehom zmagoslavja na ustnicah, česar Jožef ni videl. Hodil je po obljudenih mestnih ulicah in odšel v puščavo. * * * Blizu piramid jc gorel ogenj, okrog katerega so bili zbrani nekateri moški. »Zadevo ne more iti boljše. Ugriznil je v trnek,« pripomni mali Ramuzenti. »Daroval bom zlatega sena svetemu biku Apisu in svetemu volu Menevi, ako sc posreči, tla ga olajšamo,« pristavi Ameni. Baket pa zmajuje z glavo. »Vaš načrt mi ne prija,« pripomni. »Gotovo se posreči!« ugovarja Ramuzenti. »Igramo se z glavami.« »Tokrat jih ne izgubimo.« »Skrbite pa, kar ste mi obljubili, da mu ohranite življenje.« »Je pa pravi tepec povsem neškodljiv. Nikoli bi si ne bil mislil, da bo tako malo previden,« pravi Ramuzenti. Prebrisanci so se še dolgo zadržali, da v podrobnostih določijo podlo podvzetje in odstranijo vse težave ter se povsem zavarujejo pred katerim koli presenečenjem. 3. POGLAVJE. Spomini. Asenet se je umaknila s sinovoma in pustila moža samega z mislimi razgovora, ki ga je imela z njim. Rekel je bil, da upa videti očeta in ta njegova želja bo uslišana, ker so njegovi bratje prestali preskušnjo. Spominjala sc je. Pred nekaj meseci ga je upravnik žitnic vprašal: »Prišli so neki možje iz kanaanskc dežele kupovat žito. Ali naj jim ga prodamo? S seboj imajo mnogo srebra in so ga pripravljeni plačati po vsaki ceni.« Dežela Kanaan je bila politično odvisna od Egipta; številni njeni kraljiči so bili Faraonovi podvrženci. Zato se jim žito ni moglo odreči, zlasti ako ga plačajo; da ne bo imelo to oddaljeno ljudstvo slabih vtisov in bi jih bilo še težje držati podložne. Žita je pa tudi zadosti; zadostovalo bo za vse v vseh sedmih letih pomanjkanja. Predno jc pa dal upravniku dovoljenje prodati Knnaanejcem zaprošeno žito, jih jc hotel videti, tipa joč, da bo dobil od njih kakšno dragoceno vest o svojem očetu. Morda bodo vedeli povedati, ako jc Jakob še živ. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifi izdajatelj: Inž. Jože Sodia 'Irednik: Viktor Centii