Naročnina mesečno 25 Din. za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, sa Inozemstvo 120 Din UredniStv« je v Kopitarjevi «16/111 VENE Telefoni uredništva: dnevna ilniba 205t — nočna 2996, 2994 In 2*9« Ček. račun: Ljnb-Ijann št. 10 690 ia 10.34'' /o luserale; Snrajevo štv. 75b3 Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunaj 24.79' U p rn » n : Kopitarjeva b. telefon 2993 Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka In dneva po prazniku aaaaEBBHmBnagB Blagoslovljene praznike! Uredništvo in uprava Kdo nam bo odvalil kamen Via Appia je bila ena najbolj znanih in pomembnih ulic starega Rima. Še celo danes ni izgubila ne svojega imena ne pomena. Popotnik, ki hodi po njej, vidi levo in desno vzdolž poti ostanke znamenitih katakomb in slavci h poganskih ter krščanskih grobov in spomenikov. Via Appia je bila nekoč pokopališka cesta večnega Rima, olxlana daleč ven iz mesta od samih grobišč. Mogli bi primerjati to znamenito rimsko cesto s potjo našega življenja. Ali ni tako tudi z našim življenjem: Čiin dalje se vije, tem več je ob njem grobov. Gotovo nekaj resničnih grobov, v katerih počivajo naši drugi starši, bratje, žena, mož, prijatelji, znanci... Tisoč prisrčnih, iskrenih vezi nas je z njimi družilo. Njih topla navzočnost nas je osrečevala, nam je lepšala in osvetljevala življenje. Težko nam je pri duši. ko se jih spomnimo, ker ne čutimo več ob sebi žuborečega studenca njihovega življenja. Odšli so od nas. Nemo počivajo v grobovih. Kdo nam bo odvalil kamen z njih groba? So pa gotovo še drugi grobovi ob potu našega življenja, ki bi jih tako mogli imenovati v prenesenem pomenu. Morda leži nekje poko- {►ana vera v naš veliki življenjski uspeli. Toliko et srno verovali v svojo srečno zvezdo, sanjali o bodočnosti in v sebi odkrivali čudovit svet. Brezštevila trudov, skrbi, naporov: vse za srečo, za našo srečo. Danes smo morda nad vsem razočarani. Razdvojeni nad lastnim življenjem, zagrenjeni nad celim svetom. Nad našim poštenim delom je morda triumfirala zahrbtnost in laž, nad našimi iskrenimi nameni praznuje zloba svoje zmagoslavje. Velik grob je nastal ob potu življenja, v katerem počivajo zlate sanje, vera v pravo in pravico, sploh vera v lepoto življenja. Še hujše za nas, ako se ob tem grobu vrsti tudi gomila, v kateri počiva naša mlada vera, ki nam jo je umirajoča mati izročila kot svojo najdražjo svetinjo, ki naj bi nas spremljala »kozi življenje. Morda že od mladih nog dalje nismo več doživeli z verno dušo Vstajenja. Zvonovi so se vrnili iz Rima in potrkavali ter vriskali alelujo, duša, vsa omita in pripravljena, pa je pila njih radostne glasove in odmevala še lepših, še bolj čistih melodij: aleluja, aleluja! Tega prazničnega doživetja že davno morda ni več v duši. Sedaj se ob zvokih zvonov budi nemara le še otožje, porojeno iz skep-se, kakor ga je občutil Gothejev Faust na velikonočno soboto, ko so samostanski zvonovi klicali k vstajenju: »Slišim pač blagovest, toda manjka mi vere.« Taki skeptični, obupani Fau-sti hodijo danes v tisoč podobah okrog. Kdo naj odvali kamen z njili duše, ki je silno veiik? Dovolj primer! Dejstvo je, da nam vesela, odkrita, in v duši doživeta aleluja ni bila morda nikdar tako potrebna, kakor danes ta dan. Saj jih je vse polno, ki se ne morejo otresti razpoloženja velikega petka, ki ne morejo verjeti v zmago živl jenja nad smrtjo, pravice nad krivico, vere nad nevero. Vse okrog govori o veliki noči: pesem jo oznanja in zvonovi, cerkveno liturgično opravilo, procesija in celo narava se je prebudila v novem življenju. A kl jub temu premnogi nič ne vedo in nič iie čutijo o vstajenju. Ne pridejo več mimo grobov. Kakor žene so, ki so hitele k grobu Zveličarja in imele le to veliko skrb, kdo jim bo odvalil kamen izpred duri groba. Toda tedaj je Zveličar že premagal smrt in trohnobo groba, bil je že zmagovalec, ki je stal sredi svoje preplašene črede. Tudi žene so vse zbegane in malodušne, toda že stoji angelj pri njih in jih vzpodbuja: Ne bojte se! in to je prava vstajenska beseda: nič se bati! Vesela vest vstajenja jemlje najprej človeku tisti strah pred smrtjo in grobom, ki je drugače tako naraven. Odkar je človek na zemlji, je v smrti videl zlo usodo, katastrofo i svojega življenja. Šele s Kristusom in njegovim | vstajenjem je tudi v grozepolni konec življenja posvetila nova, tolažilna luč. Smrt je prema- I gana. Življenje ne umrje več, ainpak ostane zmagovito. Moč luči je večja kakor moč teme. Zato upapolno stopamo tudi na zadnjo zemeljsko pot. Kajti Kristus, ki je naš »prvorojeni«, je enkrat umrl in ne umrje več. Z njim in po njem bomo tudi mi vstali. Saino da vjamemo njegovo roko in jo trdno držimo. Močnejši je, kot vse vesoljstvo. Vera krščanstva jc vera od smrti Vstalega, je vera življenja in veselja, moči in pomladi. Verni kristjani bi naj bili zato vedno močni, vedno pogumni, vedno si svesti zmage. Kajti dobro vedo, da Kristus živi in da stoji vedno med nami. Ni pa samo smrt, so še tudi druge sile, pred katerimi človek trepeta in ki mu grene življenje. Včasih je, kakor bi se nekaj demonskega sprostilo v nas in v naši okolici, kar nam pripravlja dolge kalvarijske ure. Toda, ali ni ravno to najboljša priprava za vstajenje? Kaj je velika noč, more povedati le tisti, ki je doživljal tudi velike petke in bil z Gospodom vred pogreznjen v grob. In nič drugače ni s celimi narodi. Ka j vemo, če noče Bog sveta s še večjim trpljenjem in z gnjusom nad lastno revščino in zablodclostjo dvigniti k višjemu spoznanju, čistejšemu mišljenju in pravičnejšemu življenju? Kako bi si drugače mogli razlagati, da jc Bog pripustil tako strašno preizkušnjo ruskega naroda, ko je krščanstvo navidezno docela izbrisano nn ozemlju boij.ševikov. Mislimo na Ker je v Stresi ohranila zavezništvo Anglre. . . Francija se že otepa sovjetov Mesto vojaške zveze se je rodila pogodba o medsebojni čuvslveni pomoči Ženeva, 18. aprila. (Od našega posebnega poročavalra.) Francosko-ruska pogodba je torej lakorekoč spisana. Danes opoldne so govorili, da je bila celo že začasno parafirana od Lavala in Litvino-va, ker da bo slovesen podpis v Moskvi ob priliki Lavalovega obiska v sovjetski prestolici. Toda to menda še ne bo res. Včeraj so vso popoldne stikali glave skupaj francoski in sovjetski strokovnjaki in izvedenci in so se zedinili glede besedila pogodbe, ki bo prišla na podpis v Moskvi. Toda ta pogodba ni popolnoma enaka listi, ki je bila objavljena dne 9. aprila v sirovi obliki in je sedanje besedilo v marsičem drugačno, bolj zvito, bolj mehko in vodeno, torej manj vredno. „Bičani pes" Pri vseh teh francosko-ruskih pogajanjih, ki se sedaj že vlečejo leto dni, odkar je lani točno 17. aprila takratni zunanji minister pokojni Bar-thou najavil svoj načrt vzhodnega pakta z Rusijo, je treba vpoštevati, da kaže Laval osebno mnogo manj navdušenja za rusko zvezo, kot jo je kazal pokojni Barthou ali jo kažejo gotovi krogi v Franciji. Lavalu Rusija nikakor ne diši. K vsakemu koraku ga morajo tako rekoč razmere prisiliti. Duhoviti francoski časnikar »Pertinax« ki si v »Echo de 1'aris« privošči marsikakšno bridko na Lavalov račun, pravi o njem, da hodi v Moskvo kot »bičan pes«, ki se skuša ua vse strani otepati te poti, a mu pod udarci dnevnih dogodkov in javnega mnenja nc preostaja drugega, kot da se plazi naprej. Laval bi rajši dosegel direkten sporazum z Nemčijo. To je njegova ambicija. Rusija je zanj lc izhod v sili. Zalo se ni čudili, da se ta pogodba z Rusijo, ki smo jo videli že v tolikih izdajah, neprestano spreminja. Kako daleč je sedanje besedilo od one jasne, nedvoumne kratkobesedne vojaške pogodhe, ki jo je imel v mislih Barthou in ki bi postavila proti nemški nevarnosti združene francoske in ruske armade. Litvinov lovi Lavala Dne 9. aprila je Litvinov potom svojega poslanika v Parizu Potjemkina še prisilil Lavala, da je moral v načelu pristati na sirov obris pogodbe, ki so jo potem uradne agencije proti Lava-lovi volji in menda brez njegove vednosti takoj predale javnosti. Tako je Litvinov zvezal Lavalu roke, ko je slednji šel v Streso. Iz Strese sc jc Laval vrnil ?opet poln skrbi glede tc nesrečne pogodhe, v katero ga skoraj s silo ženejo. Angleži so ga najbrže obdelovali v Stresi in ga skušali odvrniti oil tega, da bi se popolnoma predal Ru-siji. Obečali so mu podporo v Ženevi. In res jo Laval. kakor hitro jc v Ženevi srečal neizbežnega in povsod pričujočega Litvinova — ki ga je porogljivo pozdravljal že na kolodvoru — takoj povedal Rusom, ki ga niso več spustili iz rok, da bo treba besedilo pogodbe še enkrat »pregledati«. Rusi so napravili začuden obraz. Kako to? Saj smo sc že dogovorili. Kaj pa dana beseda? In tako naprej. Začela so se mučna posvetovanja. Kakšne so bile težavo, ki jih je Laval položil na mizo pred Litvinova? Samo za Evropo 1. Prvič jc treba v pogodbi natančno določiti, da so sporazum tiče samo Evrope, ne pa morebiti Daljnega vzhoda (angleški ugovori), kot je Litvinov pritajeno računal. Torej izvenovropski napa- dalci Rusije Francijc nikakor ne vežejo. Rusom jc odietcl velik plen. Samo v okviru Zveze narodov 2. Načrt pogodhe od 9. aprila, torej pred Streso, pravi, da se bosta Rusija in Francija držale pri morebitnih napadih člena 15 pakta Zveze narodov, ki daje prizadetim državam, ako svet Zveze narodov ne pride do enoglasnega sklepa glede postopka proti' napadalcu, zopet polno svobodo, da ukrenejo, kar hočejo. Litvinov jo imel namen ta člen v pogodbi s Francijo še posebej razložili iu siccr tak«, da bi v navedenem primeru Francija in Rusija sicer dobili proste roke, v kolikor tiče nadaljnih obveznosti (lo Zveze na-r '<»v, a da bi bili navezani na postopek določen > naprej v njuni medsebojni pogodbi. Laval jc to sedaj odklonil. Nobene razlage ni treba. Ce svet Zveze narodov nc pride do enotnega sklepa, sta Francija in Rusija svobodni in se morata zopet pogajati za način skupnega nastopa. Obveznosti pa med seboj nimata nobenih. Rusom je odletcl drugi plen. Nič vojaških obveznosti 3. Končno je Laval izpovedal, da francosko javno mnenje nc more sprejeti obveznosti, ki bi recimo v primeru napada avtomatično sprožila vo- jaške podporne dolžnosti. Razgovor jo postal viharen ravno v tej točki »avtomatizma«. Litvinov je hotel, da v primeru napada avtomatično Francija začne premikati svojo armado proti napadalcu. Laval je rekel, da tega ne more. On sprejme, (la se avtomatično sprožijo diplomatične, gospodarske, denarne kazni proti napadalcu, toda nc vojaške. Za to treha novih pogajanj od primera do primera. Rusom jc odletcl tretji plen. Obilo vode v pogodbi Francosko-ruski pogodbeni načrt, kot leži nocoj pred diplomati, je bil torej temeljito polit r. najčistejšo vodo in je predvsem popolnoma izgubil vojaški značaj. Medsebojna pomoč, ki jo je Litvinov hotel hitro, otipljivo, učinkovito in nedvoumno v obliki pušk in lopov, jc bila slovesno potopljena v medsebojni pomoči z novimi govori, pogajanji, razgovori, konferencami... kar pa ni tisto, kar je Litvinov hotel. To le pogodbo bodo v Moskvi podpisali. Casopisjo v Franciji in v Rusiji jo bo sicer po nalogu proslavljalo kot epohalni dogodek, kot zgodovinski mejnik, ila pod zunanjim pompotu skrije njeno notranjo praznoto, r resnici pa jc brez vsebine. Sedaj bo Laval morda le nekoliko lažje šel med Ruse, posebno, ker bo imel čistejšo vest, ko bo izstopil najprej v Varšavi, potem pa še v Berlinu. Zastoj pogajanj z Rusi! 1'ariz, 19. aprila, c. Danes dopoldne ob desetih se je vršila na Elizeju seja vlade. Poročal je predvsem Laval o poteku Strese in Ženeve. Poročal je tudi o tem, kako potekajo pogajanja za pogodbo z Ruiijo. Izrazil je svoje mnenje, da njegovo potovanje v Moskvo sedaj ni nujno. Ta zastoj v pogajanjih z Rusijo sc tukaj zelo čudno komentira. Zmeraj sc je doslej poudarjalo, da je Francija za to, da se ta pogodba podpiše, sedaj so pa izjavlja, da je šele parafirana in to da traja zelo dolgo. Znano pa ie. da je bilo cesto sporočeno. da je bila pogodba žc ponovno parafirana. Torej mora stati za tem zastojem vse nekaj drugega. V Rimu o Stresi in Ženevi: Da bi razčistil položaj, se jo popoldne nenadoma najavil iz Ženeve sam g. Litvinov. Zvečer bo že v Parizu. Jutri mu bo zunanje ministrstvo priredilo svečano kosilo — obenem pa bo že zopel parafirana pogodba med Rusijo in Francijo. Vsa ta smešna igra obstoja samo v tem, du je dal Laval I.itvinovu svojo gentlemensko besedo in Litvinov je sedaj tako hudoben, da ga za to besedo drži. Da pa ne bi izgledalo, da je vse to že komedija, se sedaj polom »Tempsa< ponovno izjavlja, da so danes vsi uradniki zunanjega ministrstva izdelovali pogodbo, pač pa bo jutri po kosilu zopet samo parafirana. Pač pa »Temps« poudarja, da obisk v Moskvi še ni na mestu in da se bo izvršil nekaj kasneje. fjdeja direktorja velesil straši" Italiji pripada prvenstvo v srednji Evropi - pravijo v Rimu V razgovoru z osebami, ki so v zvezi s političnimi krogi fašistične stranke, sem izvedel, kako vodstvo italijanske zunanje politike ocenjuje rezultat konference v Stresi in pa obsodbo Nemčije po Zvezi narodov. Mnenje italijanske diplomacije ni samo zelo zanimivo, ampak je tudi važno predvsem za države Male zveze. Italijanska zunanja politika torej meni, da predstavlja obsodba Nemčije v Ženevi, čeprav ne bo imela nobenih praktičnih posledic glede nadaljnjega oboroževanja Nemčije, predvsem velik uspeh g. Museolinija, ker se mu je posrečilo, da pregovori »dobrega sira Simona« — ki je bil v angleški spodnji zbornici, preden je odpotoval v Slreso, obljubil, da ne bo prevzel nobenih obveznosti — da si je dal v Stresi vezali roke. Na ta način je prišlo do tega, da je prišla Anglija v Že- Na Hitlerjev rojstni dan Nemčija bo zopet udarila po mizi Veliko posvetovanje „liihrerjev" v Monahovem Miinchen, 19. aprila, c. Danes so se tukaj vršila zelo važna posvetovanja med Hitlerjem in njegovimi pomočniki. Najprej je Hitler sprejel von Neu-ratha, nato pa še von Ribbentropa, ki je nekak Hitlerjev osebni zunanji minister. Tem posvetovanjem je prisostvoval tudi vojni minister von Blomberg. O teh razgovorih se izve sledeče: Hitlerjev javni odgovor je odložen in bo najbrž šele po veliki noči sledil v ob iki velikega narodnega gibanja. | gorja in obrekovanja padlo na vso Nemčijo. Zato je bilo v Nemčiji tudi prepovedano, da bi se pisalo o nemški protestni noti v Rimu in Londonu. Vendar pa se pričakuje, da bo Nemčija zopet udarila z roko po mizi in samo ne ve se še, kdaj se bo to zgedilo. Jutri slavi Hitler svoj 4b. rojstni dan. Ta dan bo nemški narod proslavil tako, kakor je to izdelalo propagandno ministrstvo. To ministrstvo bo ta dan izvedlo predvsem v tej smeri, kako velika je ljubezen vsega naroda do Hitlerja, ko je toliko Zveličarja, ki so ga veliki petek z njegovimi osrečujočimi in zveličavnimi idejami navidez za vedno pripravili k molku. Duhovna in svetna oblast in ves narod, katerega je tako neizmerno ljubil, so ga obsodili na sramotno smrt. Izneverila se mu je celo mala peščica pristašev. Kdo bi tedaj mogel verovati, da bo končno ostal lc Kristus zmagovalec. Toda že tretji dan so se razklenili okovi groba; On je bil /oprt med svojimi in vlada z močjo in veličustvom nad milijoni duš še danes in bo vladal vekomaj. Odkar je Kristus vstal, nimajo ne poedinei in ne narodi več vzroka in nc pravice, dn bi zdvajali nad zmago resnice in pravice, pa naj bi biti valovi bridkosti in nasilja še tako raz-besneli in naj laž, sila in sebičnost obhajajo še tolikšna zmagoslavja. On. ki kraljuje v nebesih. sc vsemu temu smeje. Naj sc zlo tudi razširja na površini: njegove korenine so ven-darle izpod rezane, v globine ne more, odkoder pritekajo sokovi za vse stvariteljno i.n trajno. Seveda so nihala božje ure daljša, kakor pa jih imajo naši časomeri. Bo/ii mlini mplifin i><>- čusi, a gotovo! Zato ne obupajuio ob trenutnih zmagah zlega nad dobrini, laži nad resnico, krivice nad pravico. Ne sprašujmo venomer vsi zaskrbljeni: kdo nam bo odvalil kamen, ko pa je On že sredi med nami! Toda sprejmimo vstajensko misel v celoti, takšno, kakršna je. Ne mislimo, da Bog sovraži le tisto zlo, ki je v drugih, našega pa nc vidi. iNe varujmo se, da nam more pomagati lastna laž, zvijačnost, krivičnost, sovraštvo. Bog ne bo ob naši strani, ako bi s slabimi sredstvi hoteli dosegati trajnih uspehov. Vstali Zveličar hoče zmagovati lc ob strani dobrih. Zato naj nas velikonočna misel v prvi vrsti navaja in spodbuja k lastnemu vstajenju, ki vodi skozi pre-rodilno kopel oči.ščiijočih zakramentov. Potem se nam ni treba ničesar več bati. Ob |>olrcsu velikonočnega jutra je bil Zveličar navzoč in je od tedaj navzoč pri vseli sunkih in potresih, ki se javljajo v življenju posameznikov kakor v življenju narodov. Zato se le nič ne bojmo, ampak tudi sredi stisk miših dni pojmo veselih src: alclujol Urin. nevo kot članica tesnega sporazuma med Francijo in Italijo in se pokazala kot njuna zaveznica, tako da Nemčija dejansko stoji pred složno fronto. Ženevska obsodba je sicer samo moralnega značaja, toda složna fronta zapadnih velesil je dejslvo, preko katerega Nemčija ne bo mogla več iti. Naloga in interes Italije je sedaj, da ta fronta ostane trdna. To je predvsem jiotrebno zato, da se razmere v Podonavju uredijo tako, kakor to odgovarja interesom Italije, ki jc po rezultatih svetovne vojne, po svoji zgodovinski nalogi in po svoji zemljepisni legi naravno poklicana, da ima v tem delu srednje Evrope odločilno besedo in vlogo. To je tudi čisto naravni rezultat vedno prisrč-nejšega prijateljstva med Italijo in Francijo, ki je uvidela, da mirovna pogodba v Versaillesu ni zadosti in pravično ujioštevala ogromnih žrtev Italije v minuli vojni. Nova ilalijansko-francosko-an-gleška antanta, ki je tako dobro prestala svojo prvo preizkušnjo v Ženevi, ho morala roditi blagodejne sadove tudi v podonavskem bazenu. Saj v*e težkoče še nikakor niso odstranjene in vedno se je lahko bati kakšnih slranpotov ali oklevanj oil slrani malih držav. Halijansko-francosko-angleška antanta mora ostati živa in učinkovita, tako da bo odločno obvladala položaj ter prijateljsko, toda brez oklevanja sugerirala potrebno politično zadržanje manjšim državam, nc izvzemši države Male zveze. Na ta način se bo lahko mirno sestala v Rimu podonavska konferenca, da zasigura neodvisnost Avstrije, ki je, gledano z italijanskega stališča, najbolj važno vprašanje za ohranitev miru v Evropi. Iz tega sem posnel, da italijanska zunanja jio-litika smatra novo italijansko-francosko-angle.ško antanto za oni politični direktorij Evrope, katerega je želel Mussolini v Evropi ustvariti od nekdaj, samo da manjka zdaj v njem Nemčije... Tudi pripisuje italijanska zunanja politika temu direk-toriju isto nalogo, dn naj namreč »prijateljsko, toda odločno vodi politiko Podonavja in Male an-lante. —m_ XXIII. Zagrebški zbor 41.—20. V. 1935 Ribarski sejem z uzomimi kuhinjami in ribarski,ni konferencami Kolektivna francoska razstava XII. avtomobilska razstava 16. maja Concours d' elegance Polelno in šporlno blpgo — Poljedelstvo — Rti/slava Rdečega križa Obramba pred zračnimi napadi Na železnicah 6.-25. maja brezplačni povrelek. — Na jadranskih parobrodih višji ratred za ceno nižjega. — Legitimncije je Ireba kupiti pri potovelndi pisarnah, ali na železniških poslaiah eli agencijah pred začetkom potovanja. 'oigflfifo v povojni dobi V treh di (Od našega posebnega dopisnika) Sofija, 15. aprila. lakoj, ko so se osvobodili-od turškega robslva, so Bolgari sprejeil ustavo po vzoru belgijske ustave. Toda zaživela ta ustava prav za prav ni nikoli, kajti ni dolgo trajalo in že sta si stala nasproti dva poglavitna faktorja uslave, šef države in ljudstvo, ki sta oba stremela po oblasti. Ljudstvo je imelo vsega Iri predstavnike, kojilt imena so z globokimi zarezami zapisana v zgodovino Bolgarije, lo so Stambulov, Stambulijski in Damjan Velčev. Med vladarji so tudi tri imena, ki predstavljajo zgodovinske osebnosti, to so Aleksander Baltenber-ški, Ferdinand 1. iu Boris UL, zadnja dva iz nemške dinastije Sachsen-Kcburg-Gothe. Večkrat je v teku bolgarske zgodovine nastopila ostra borba med temi predstavniki vladarjev in predstavniki ljudstva. Parkrat se je zgodilo, da so odnesli zmago politiki in posledica tega je bila diktatura. Diktatura bivšega r-v< ■ finske družine ctambulova je trajala šest let. Diktatura Stambuli skega štiri, urezimci.siui ......uiuia.ura Velčeva pa komaj eno leto, to je od državnega udara Kimona Cecrgijeva do državnega udara generala Zlateva. Prva dva diktatorja sta svoje diktature plačala s svcjimn glavama. Ali se bo isto zgodilo tudi z Damjanom Velčevom? Zaenkrat je izgubil igro, glave pa šc ne! Kar tiče vladarjev, sta prva dva izgubila krono v tej borbi z ljudsivom. Nasilno ustnrčen ni bil nobeden. Zgodovina Bolgarov ne pozna kraljevih umorov. Bolgarija Iraja sedaj kot neodvisna država že 50 let in je torej vsega preživela že 11 let peti civilnimi diktaturami in 45 let pod osebno vlado bolgarskih kraljev. A prave demokracije še ni imela nikoli, niti pod Stambulijskim nc, čeravno je on užival veliko popularnost. Zanimivo je ludi, da so se ljuJski predstavniki Bolgarije vedno nagibali k slovanstvu 111 s slovanskim narodom, torej k Rusiji in Jugoslaviji, medtem ko so se njihovi vladarji nagibali ali k Avstriji ali k Italiji. Stambulov je bil predstavnik stare revolucionarne garde, ki jc iz-vojevala zmago nad nadvlado htjeev. Stambulijski je bil predstavnik kmeta. Damjan Velčev pa je predstavnik bolgarske armade. Državni udar 1923 L. 1023 je delal Stambulijski zanimivo socialno preizkušnjo, ki je meščanstvo sicer ni maralo, a ki je prvič v zgodovini ustvarila ljudski in kmetski režim, ki je državo rešil jx>|>olne bolševizacije. Njegova politika, prijateljstva in sodelovanja z Jugoslavijo se ni dcpadla vojakom, nacionalistom in re-vizionistom. Takrat je nastopila proti njemu vojaška liga ped vodstvom Damjana Velčeva, podpirana od najvišjega mesta, ocl vojske in cd vsega meščanstva. Vojaška liga je izvedla državni udar v noči od 8 na <). junij 1923. Državni udar se je posrečil brez nadaljnjega. Car dni na lo so se uprli kmetje. Zatrli so jih v krvi. Stambulijski je bil ubit, večina njegovih sodelavcev zaprtih, ostali jia so zbežali v inozemstvo. Zmagovalci so ustanovili režim strašnega lerorja, ki jc Bolgarijo spremenil v bojišče državljanske vojne. Ta režim je trajal |X>d najrazličnejšimi imeni vsega skupaj 11 let. Toda vojaška liga je morala kmalu izročiti oblast vladarj.il, oziroma demokratičeški zvezi, ki je združila vse politične stranke, razen kmciske stranke in komunistov. Deloval je tudi nekak lažiparlainent. A jx>ložaj v državi je postajal vedno hujši. Vse zlo, ki ga je ta krvavi režim obljubljal odpraviti za ceno 20.COO lrulvih, se je znova pojavilo v še hujši obliki. Državni udar 1934 Dne 12. inajiiika 1934 izbruhne vladna kriza. Kabinet Mušancv, ki so ga podpirali demokrati in kmetska stranka, je odstopil. Kriza je trajala več tednov in javno mnenje je postajalo nervozno. Ljudstvo je zahtevalo vlade. Trenutek je bil zelo dcli-katen. Vrata v vse mogoče pustolovščine na strežaj odprta. Vsak, kdor bi si upal nastopiti prvi ter s silo, bo moral uspeti. Na ta način se je posrečilo Damjanu. Velčevu, da je v uoči 19. majnika izvedel državni udar, ki je popolnoma uspel brez prelivanja krvi. Saj ni bil ta udar drugega kakor nova izdaja državnega udara pred 11. leti. Ncva izdaja, samo nekoliko pregledana in popravljena. Torej je vojska izvedla ta drugi državni udar. Kralj Boris, ki je hotel, da bi Mušanov sestavil novo vlado, je podpisal dekret, s katerim je bila |>over-jeua vlada Kimonu Georgijevu kot mandatorju vojske in ministrom, ki jih jc izbrala vojaška liga, ki je sedaj tudi spremenila svoje ime v vojaški ccn-tnim. Vojaški centruin je prav za prav le reformirana vojaška liga, ki je nastala s tem, da jc iztrebila iz svoje srede vse nezanesljive pristaše in se popolnoma osvobodila vladarjevega vpliva. Duša in zakulisni šef te lige je ostal polkovnik Damjan Velčev. ki se sedaj nagi bije pro i i levici, torej v vrste kmelijcev Stambulijskega, ki jih je pred 11. leti s krvjo odgnal z oblasti. Velčev jc od Stambulijskega prevzel tudi zunanjo politiko sodelovanja in prijateljstva z Jugoslavijo. Pretrgal je vsako vez z makedonskimi teroristi. Vojska mu je v tem sledila. Po padcu generala Zlateva od 1923 do 1935 Georgijeva vlada se jc trudila izvesti svoj pro- | gram brez nasilja, i oda na vsestransko začudenje je nova vlada splošno razočarala vse svoje pristaše. \ Hotela je biti avtoritarna, močna in ustvarjajoča, i l>ejansko je stala osamljena, proti njej na je bila j krona. Bivše stare politične stranke so bile nezado- j voljne z njo. velik del vojske in uradništva brez ] pravih smernic. Georgijev je hitro pristopil k delu: razpustil je parlament, razpustil stranke, razgnal ! makedonsko teroristično stranko, priznal sovjetsko Rusijo, se še bolj zbližal z Jugoslavijo, uvedel načrtno gospodarstvo in totalitarno diktaturo. Dalje Velčev ni šel (kajti Velčev je bil pravi šef vlade), ni maral ili in ni prav, če mu očitajo, da je hotel še več. Ravno lako kot 1. 1923. je ostal tudi sedaj cunctator-bojazljivec. Saj so pravili o leni režimu, ki ga je Velčev uvedel, da je diktatura brez diktatorja, republika brez republike. Ljudske mase so postale brezbrižne, |X)liliene stranke brez moči, tisk vklenjen in jx>vezan. Vsa oblast pa v rokah vojakov. Velčev si je predstavljal, da je s tem poslal že |xijx)liioma gos ped ar položaja. Ko je na |>odlagi takšnega naziranja hotel uvesti stanovsko narodno predstavništvo ter osredotočiti sploh vso oblast v državi v svojih rokah, oziroma v zakonodajnem svetu, je naenkrat naletel na nepričakovan odpor, ki je izzvenel v državni udur dne 22. januarja lelošnjega leta. Velčeva so naravnost jiomcdli z oblasti z eno samo kretnjo. Kako? Državni udar gen. Zlateva V začetku januarja 1935 je prispela v Varno angleška cklojmica na obisk. Kralj Boris, ki ga je spremljal general Zlalev, je imel daljši razgovor z angleškim admiralom, lakrat je bil Zlatev še vojni minister )xxt Kimonom Georgijevim. Kaj se je takrat zgodilo v Varni, nihče prav ne ve. Ali je angleški admiral dal kakšne pobude za državni udar ali celo ponudil, da oslaue v Varni še nekaj časa za vsak sJučaj. Vemo z gotovostjo samo to, da se je po po-vratku iz Varne začelo mrzlično gibanje v vojaških k pegi h in tla so se razgibali tudi macedonci in politiki. Ljudstva se jc polastil strah in začelo je z veliko vnemo gledati na kralja kot na bodočega rešitelja zadavljene bolgarske demokracije. Bolgarska delegacija je v Ženevi doživela razočaranje. Vrnila se jc z neuspehom. Georgijevu so očitali, da je kompromitiral stara prijateljstva, novih pa ni mogel dobili nobenih. Vsakdo je slutil izbruha nove vladne krize, kakor hitro se delegati vrnejo. In res, isti vojaki, ki so prej korakali proti parlamentarnemu režimu, so sedaj korakali proti svojemu lastnemu. Dne 22. januarja res izbruhne državni udar Velčevih nasprotnikov in v imenu vladarja. Sedaj vemo, da so večje razprtije v vojaškem centrumu samem olajšale la državni udar. Vojaški centruin je dal Velčevu nezaupnico in poveril svoje zaupanje generalu Zlatevu, ki je dobil tudi mandat, da seslavi novo vlado iz generalov in profesorjev. General Zlalev ni pokazal nobene energije niti v notranji niti v zunanji politiki, Njegova vlada ne izgleda prav močna in trajna.,Ža-čela so se preganjanja protogerovcev, med mihaj-lovčevimi teroristi je propaganda oživela, komuniste so streljali. Podzemska agitacija je v potnem teku. Tajinstvene organiiscije širijo protizakonite letake, ki jih obiasti ne morejo prestreči niti polo-viti. Po vsej državi gre neko čudno tajinstveno bobnenje. Armada ni več edina. Ljudstvo tudi nc več. Močni diktaturi Damjana Velčeva je sledila bolj jetična diktatura generala Zlateva. Jetična in nedosledna. Ped temi pogoji novi notranjepolitični sunki skoraj ne morejo izostati, predno da Bolgarija ne bo našla svojega ravnotežja, ki ji je j>o tolikfh preizkušnjah lako potrebno. Zadnje čase je ostra polemika med polkovnikom Georgijevom in generalom /Jatevom ozračje še bolj zastrupila, kar priča, kako globoko je nesoglasje v osrčju vojaških skupin samih iu kako velika je nevarnost, da nc pride do dogodkov kot so se nedavno odigrali v Grčiji. Spor s Turčiio Pretekli mesec je malo manjkalo, da se Turčija in Bolgarija nista zgrabili na meji v Traciji. Turki so zbrali v okolici Odrina 6 divizij vojaštva in Bolgari so se razburili ter poklicali Zvezo narodov na pomoč, češ, kako to, ko Turčija v Traciji vendar ne sme imeti vojaštva. Turčija pa je vso Tracijo dol do Carigrada utrjevala in celo delila orožje med civilno prebivalstvo. Po Bolgariji se je širila tudi vest, da neka velika sila hujska Turčijo nad Bolgare in nadalje, da je obstojal neki tihi sporazum med bolgarsko vlado in venizelisti. Hvala Bogu, hujšega ni bilo. Mir je ostal ohranjen! Bolgarija je svojo pritožbo potegnila nazaj. Toda nekaj neljubega ozračja je še ostalo in mi se sjjrašu-jemo, če morda ne stojimo pred kakšno novo jroli-liko Turčije, ki želi ekspanzije ]X> Balkanu? Vse lo položaj vlade Zlateva le obležuje. Stari pol i lični pokreti zopet žanjejo med ljudstvom. Ali jih bo general Zlatev s kakšno novo energično gesto zatrl, ali pa nas čaka zopet v najkrajšem času kakšen nov prevrat, Avstrijski generalni konzul odhaja Zopet vo$aška vlada v Bolgariji? Tošev dobil mandat za sestavo vlade - Malo upanja Sofija, 19. aprila, c. Splošno se je pričakovalo, danes rešena kriza vlade. Kralj Boris ie mislil že nocoj odpotovati s svojo ženo v Italijo, kjer bi pri italijanskem kralju in kraljici preživela velikonočne praznike. Ves dan so danes že trajala posvetovanja na vse strani. Vojaška liga zaseda ves dan in na teh sejah ima glavno besedo general Radcv. Ta je bil danes dvakrat na dvoru pri vladarju hkrati z bivšim notranjim ministrom polkovnikom Kuljevim. Popoldne se je general Radev vrnil v prostore vojaške lige in izjavil, da je dobil mandat za sestavo vlade. Vendar pa se naknadno izve, da je ta mandat omejen in da se vojaška liga teh omejitev zelo brani. Zaio je smatrati, da general Radev nc bo uspel in ol i ličnega polož.ajii na Bolgarskem je nastopil nepričakovan preobrat. Kral j Boris je poklical nocoj ob 18 k sebi bivšega bolgarskega opolnomočcnega ministru na Dunaju Andreja Toševa in mu /aupal mandat /il sestavo nove vlade. Ko jc odšel Tošev z (horn, jc na vprašanje časnikarjev izjavil, da um jc znupan neomejen mandat za sestavo nove vlade. Ob 17.50 je mandatar odšel v predsedstvo vlade, kjer jc imela dosedanja vlada generala Zl.ifeva SMijo poslovilno se jo. Pred vhodom v predsedstvo jc Tošev izjavil časnikarjem. dn horc- govoriti /. generalom Zlatevim in sc informirali |>ri njem o nekaterih osebnostih, ki jih namerava povabiti v svojo vlado. Nn vpraša nje časnikarjev, če bo jio\abil v \lndo bivše politike, je Tošev odgovoril: Kaj pn razumele vi pod politiki? Kdo ua Bolgarskem ni politik?« Vlada Tošovn bo prehodnega značaja, tnko se splošno /.utrjuje. Zaenkrat se omenjajo le-lc c..ebif sli, ki naj bi vslopil,. v novo vlado; k •>-na\ irski, ravnatelj /uvoda zn izvoz žitaric, ki •inj bi prevzel kmetijsko ministrstvo, Danes odhaja iz Ljubljane avstrijski gn-neralni konzul dr. j''e-liks grof O r s i n i - K o s e n b e r g , ki ga je avstrijska vlada imenovala za stalnega od-' pravnika poslov v činu poslanika za Nizozemsko, Belgijo in Lukseni-burg s sedežem v Haagu na Nizozemskem. Tega mesta Avstrija ni zasedla z ministrom le iz varčevalnih razlogov. V Ljubljani med Slovenci je bil odhajajoči generalni konzul popularna oseba. Saj ga vežejo s slovenskim ljudstvom staro tradicije prav od njegovega rojstva. Poni njegove družine je v slovenskih Domačalah pod Kostanjami nad Vrbo na Koroškem, njegova posestva ob Klopinjskem jezeru so sredi slovenske Podjune. Nauči) se je slovenščine in slovensko ljudstvo vzljubil kot pošteno, pridno in visoko .kulturno. Predno je prišel v Ljubljano, je deloval kot legncijski svetnik v Pragi, kjer se je še bolj zbližal s Slovani ter prodrl v ustvarjajoče lajne slovanstva. Naučil se je češčine, da jo govori gladko. V Ljubljani, ki je za avstrijskega diplomatskega uradnika važna postojanka, si je ustvaril velik krog iskrenih prijateljev v vseh slojih in pri vseli političnih naziranjih. Slekel je aristokrata in se vživel med nami, kot da bi bil domačin. Naletel si nanj v vseh družbah, prihajal je na vsako količkaj pomembnejšo prireditev, navezal zveze in stike, s komur je le mogel. Stavil si je predvsem hvalevredno nalogo, da bi skušal s te obmejne postojanke vplivati na boljše medsebojno razumevanje med obema državama. Zbiral je rad okrog sebe svoje sorojake in jim nalagal dolžnost, da naj bodo vdani zakonom države, v kateri stanujejo, vabil k sebi in v naše kraje avstrijsko mladino na izlete, klical avstrijske kulturne delavce. Tudi se je trudil, da bi se dogajalo obratno, dn bi naši obiskovali Avstrijo in jo spoznavali. Pri tem je imel razveseljive uspehe. Posebno pa je treba poudariti, da je [irav njegova zasluga, če je avstrijsko časopisje — predvsem obmejno, začelo poročati objektivno o naši državi, česar 15 let ni storilo in da je posebno na Koroškem ravno katoliški nemški tisk začel pogumno pisali za pravice slovenske narodne manjšine. Koliko avstrijskih časnikarjev je prišlo semkaj na njegovo pobudo, ki je rodila tako dobre uspehe! Do naše države je imel globoko spoštovanje iu je v njej videl državo velike bodočnosti, s katero naj njegovu Avstrija živi v najboljših odno-šajih. V Ljubljani zapušča samo prijatelje in lo v vseh krogih brez izjeme. Njegovo bivanje lio med nami zapustilo najsvetlejši sjiomin, ki jih je dozdaj zapustil v naši prestolici avstrijski diplomat. Na odgovornem novem službenem mestu mu želimo obilo uspehov, ki pri njegovi solnčni naravi, pri njegovi pridnosti iii temeljitosti ter spoštovanju do naroda, med katerim deluje, ne bodo izoslali. Začasno vodstvo generalnega konzulata prevzame uradni tajnik g. Franc Žiigler. Dobrna pri Celšu je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1100 Din, 1250 Din in 1450 Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1300 Din, 1500 Din, 1650 Din (trije razredi) za ' vse ostale. — Prospekti na zahtevo' Starhemberg v Rimu Rim, 19. aprila, c. Danes je Mussolini sprejel Starhemberga v palači Venezia in se z njim nad eno uro razgovarjal. Razgovarjala sta sc o pod-donavski konferenci. Tik pred sestankom je Mussolini sprejel avstrijski mladinski Heimvvehr, ki je prišel v Italijo na počitnice. Mussolini je mladino nagovoril v nemščini in ji rekel, da je Italija prepričana, da je avstrijski narod narod zase in da bo zato Italija vse storila, da ohrani svojo politično in katol. kulturno tradicijo v vsem obsegu. Beck v Italiji Varšava, 19. apr. AA. Pul poroča: Zunanji minister Beck je odpotoval v Italijo, k jer ostane za velikonočne praznike. Br. Merčun od 21. do 23. aprila ne ordinira Obrtna banka zniža obresmo mero Belgrad, 19. aprila. AA. Upravni odbor Obrtne banke kr. Jugoslavije je sklenil, da bo Obrtna bp.nka znižala svojim dolžnikom obrestno mero od 1. maja takole: t. obrtnikom jjoedincem brez delnic Obrtne banke z 10 na 9.12% letnih; 2. obrtnikom poedincem z delnicami zavoda z 10 na 9% letnih, vendar pod pogojem, da imajo za vsakih 2000 Din jiosojila vsaj po 1 delnico; 3. obrtnim proizvajalnim zadrugam z 10 na 9% letnih; 4. obrtnim kreditnim zadrugam z 8 na 7% let.; 5. obrtnim zbornicam z 8 na 1% letnih; 6. fondom obrtniških domov z 8 na 6% letnih; 7. za posojila na podlagi državnih vrednostnih papirjev in delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke z 10 na 7%. Davčni prtzivni odbori Belgrad. 19. aprila. A A. Z odlokom finančnega ministra se imenujeta reklamacijska odbora v Celju in Novem mestu. Reklaniacijski odbor s sedežem v Celju ima osem članov in osem namestnikov, in sicer za področje davčnih uprav Celje, Gornji grad, Šoštanj. Šmarje pri Jelšah, Laško, Brežice in Kozje. Reklaniacijski odbor v Novem mestu ima prav tako osem članov in osem namestnikov, in sicer za področje davčnih uprav Novo mesto, Črnomelj. Metlika, Krško, Kočevje in Ribnica. Zasebni gimnazijski izpiti Belgrad. 10. aprila. A A. Prosvetno ministrstvo opozarja dolične, ki žele junija položiti zasebne izpite, da morajo svoje prošnje predložiti potom gimnazij, kjer žele biti izprašani in ki jim po okolišu prijiadajo. Prošnje s potrebnimi listinami je treba izročiti ravnatelju dotične gimnazije, najkasneje do 10. maja. Po tem roku se prošnje ne bodo sprejemale. Prošnje, ki gredo naravnost v prosvetno ministrstvo, se vrnejo prosilcem z navodilom, naj jih jiredlože jiolom gimnazije, ki jim prijiadajo. V teli primerih nosi po-sledice za zakasnele prošnje prosilec sam. Dunajska vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost. Sončno in topleje. Temperatura malo spremenjena. Nove turistične ceste Belgrad, 19. aprila. AA. Finančni minister je otvoril kredit 50 milijonov Din za zgradnjo luri-stične primorske ceste, in sicer v predelih Tribaaj-banovinske meja, Jesenice—Tribanj, Jesenice—Stari grad, Biograd na moru—Pakostane, Šibenik—Vodice, Grebaštica—Primosten, Primosten—Rogoznica, Gradac—Bačina, Norinska Kula—Koniin. ' Obenem je gradbeni minister izdal odlok, da se ta cesta proglasi za banovinsko cesto prvega reda. Obresti posojil HB Belgrad, 19. aprila. AA Upravni odbor Državne hipotekarne banke je na seji 17. aprila sklenil, da se pri vseh komunalnih posojilih pri Dr/avni hipotekami banki, to je pri posojilih državnih in samoupravnih teles, ki so doslej imela obrestno mero 10 in 9 odstotkov, znižajo obresti na 3 odstotkov, in sicer od prve prihodnje anuitete po 1. juliju 1935. (Iz Državne hipotekarne banke.) 70 dinarfev od l.mala do 30. Innlla ln od 1. septembra do 15. oktobra Vas stane dnevno bivanje v znamenitem kopališču Slatina Radenci, Vračunano Je stanovanje, hrana, kopelli, vse takse ln vsakih deset dni zdravniški pregled (Rontgen, analiza seči). Posebej . t se nič ne plača, samo tedal, ako so po- trebna od zdravnika kakšna zdravila, ali posebno zdravljenje z aparati otvoritev razstave sodobne cerkvene umetnosti, ki bo nameščena v prostorih risulnicc pri l ršulinkah. Monstre-konceit Pevske zveze. Pevska zveza priredi dne 29. junija ob osmih zvečer s svojimi I JO včlanjenimi zbori (do 3000 pevcev in pevk) vokalni monstre-koncert, na katerem izvaja: Ludvika Pnša: ?Praznika svetega«, Stanka Premrla: Križu povišanemu« in Matije Ton a »Od rešen i k u sveta«. To bo po številu sodelujočih eden največjih koncertov, kar jih je kdaj pri nas bilo. Katoliški časnikarji in sotnidniki katoliškega časopisja se bodo sestali prvi dan kongresa v dvorani jugoslovanske tiskarne h kongresu primernim predavanjem ter bodo sklepali o boljši ureditvi informativne službe med jugoslovanskimi katoličani. Cirko-katoliki na kongresu. Dne 29. junija ob osmih zjutraj bo opravil v eni večjih ljubljanskih cerkva arhijerejsko službo božjo vla-diku križevački prevzv. g. dr. Dionizije Nja-radi, ob veliki asistenci grškokatoliške duhovščine. Med božjo službo prepeva katedra I no cerkveno pevsko društvo »Ciril Metodov kor« iz Zagreba pod vodstvom prof. Borisa Koniarev-skega. — Istega dne ob pol sedmih zvečer priredi Cirilo Metodov kor« v Frančiškanski cerkvi velik cerkveni koncert, na katerem izvaja A. Cesnokova -Liturgijo sv. Janeza /.lato-ustega« pod vodstvom prof. Komarevskega. — V ponedeljek, dne I. julija 1935 oh osmih zvečer priredi »Cirilo Metodov kor« v veliki dvorani ; Uniona« duhovni koncert staroslovenskih cerkvenih pesmi in to domačih, bolgarskih, ruskih in ukrajinskih skladateljev. Dalje bodo na programu -l psalnn kralja Davida. —- Iako bo na našem kougresu v vsej svoji lepoti zažarcla vzhodna liturgija s čudovito lepo pesmijo. Izseljenci bodo imeli svoj večer v veliki <1 volani Uniona« v soboto, 29. junija ob devetih. — V ponedeljek. I. julija pa bo v Ljubljani izseljenski kongres. — Obeh prireditev se bo udeležilo rekordno število izseljencev iz Sev. in .luž. Amerike, llolandijc, Belgije, Nemčije in Francije. Katehetsko društvo bo imelo svoje zborovanje takoj po kongresu, t. j. v ponedeljek, I. julija v Ljubljani. Ljubljansko narodno gledališče ob kongresu. Ljubljansko narodno gledališče bo izvajalo ob kongresu izključno dela verske odnosno gl<>-boko resne vsebine. Po dosedanjih obvestilih bo uprizorilo: na Vidovdan ob poi desetih zvečer Edvarda Gregorina novo pasijonsko dramo V času obiskanja«. Isto dramo bo uprizorilo še naslednja dva dni. Uprizoritev bo na prostem. Glede prostora še ni določeno, kaleri bi bil najpripravnejši. V poštev pridejo predvsem Tivoli, dvorišče Alojzijevišča in dvorišče realke. — V nedeljo. >0. junija zjutraj ob pol dveh (t. j. |m> končanih polnočnicah) bodo igrali na Kongresnem trgu pretresljivo IlolTrnansthal -Župančičevo dramo Slehernik«. — Opera bo na Vidovdan ob šestih zvečer odigrala v opernem gledališču I!. Wagnerja duhovno igro Par-sifal«. Razstava cerkvenih paramentov. Bratovšči-na sv. Rešnjega Telesa, ki oskrbuje sironiaš-nejše cerkve s cerkvenimi oblačili in posodami, bo razstavila za časa kongresa v II. nadstropju Alojzijevišča na Poljanski cesti veliko število cerkvenih paramentov. iSfctfada*aotUKjan*« Orfobrcn« o4 Ministrstvo socijaln« politik« in norodn«0. junija okrog osmih zvečer s posebnim vlakom. — I/ luvnntinske škofije se pripravlja več posebnih vlakov, ki bodo pripeljali romarje na evharistični kongres in na Brezje. — lakoj po kongresu bodo po potrebi vo/ilj na Brez je posebni v laki. Organizacija teh vlakov je odvisna od prijav, ki jih naj v smislu izdane okrožnice i/vedejo župnijski pripravljalni odbori odn. župni uradi. Avtobusni izlet Bled-Brezjc. Na tem izletu obiščejo udeleženci zgodovinsko cerkev v Kranju. romarsko cerkev na Brezjah, si ogledu jo nove freske Slavka Pengova v blejski župni cerkvi ter polet i jo tinli na Bohinjsko jezero, lo potovanje se bo izvršilo / izletniškimi avtobusi. /let bo trajal ves dan. Vožnja tja iu nu/aj stane n\ osebo W> Din. V Gornji grad in Logarsko dolino bo izlet z avtobusi |. julija. Stroški za vožnjo bodo 190 Din. Ljnhljnun-Siišak-TiMit-Crikveiiicn in nazaj. I a vožnja se bo i/vršila / izletniškimi avtobusi t. julija. Vožnja stane zn osebo 185 Din. Izlet na Jadransko morje z v lakom dne 2. julija zjutraj iz Ljubljane. Z izletniško ladjo »Zagreb« bodo izletniki obiskali Rab, šiberiik. Trofjir, Split, korvuio. i Mfcrovnik, lierer-g Novi. Boko Kotorsko. odkoder bo izlet na Celin je. nato na z ladio zopet na«',«j. Nn povratku si Ali ste že razmišljali o tem — — kaj morajo zdržati Vaši zobje? V teku enega leta jih čistite 36 ur - napravite 15.000 potegljajev s ščetko! Koliko morajo šele zdržati Vaši zobje celo življenje! Ali sc torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim pri -zanesljivejše ? 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kcilodont: 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno L sklenino. 3. sulforicin-oleat Dra Braun-licha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. ZATO VZEMI SARGOV KAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK Rdeči križ na delu Jezica, 10. aprila. Občinski odbor Rdečega križa na Jezici je priredil meseca februarja in marca dva samarijanska tečaja, in sicer enega za moške in enega za ženske. Na tečaju sta predavala zdravnika g. dr. Cunder Milan in g. dr. Jainšek Miro; pivi je predaval teorijo, drugi pa praktične stvari. Skupno jc oba i teklo nedeljo prav lepo slovesnost, domačo, pa zato j tembolj prisrčno. Prvi del slovesnosti je bil po-I svečen spominu tragično umrlega blagopokojnega našega vladarja, ker smo ravno pred nekaj dnevi obhajali pollctnico tega žalostnega dogodka. Slovesnost se je vršila v farnem domu na Jezici. Kot zastopnik poveljnika Dravske divizijske oblasti je tečaja posečalo nekaj nad 120 oseb. Vsak teden sta bili za vsak tečaj po dve dveurni predavanji. Predavanja so se vršila v Gasilskem domu na Jezici ob večernih urah. Naravnost občudovanja vredno je, s kakšno vestnostjo in zanimanjem so vsi, moški kakor ženske, prihajali k predavanjem; približno 95 odstotkov udeležencev ni zamudilo no; benega predavanja, oziroma vaje. Tečaj so posečali skoro izključno samo preprosti ljudje. Za zaključek tečajev je odbor RK priredil pre- Birmovanje v l. 1935 1. Dekanija Loka: Stara Loka. v ponedeljek 6 maja. Žabnica, v lorek 7 maja. Šv. Lenart, v sredo 8. maja. Bukov-ščica, v četrtek 0. maja. Selca, v petek 10. maja. Dražgoše, v soboto II maja. Železniki, v nedeljo 12. maja Zali log. v ponedeljek 13. maja. Davča, v torek 14. maja, Sorica, v sredo 15. maja.Poljane, v pelek 17. maja. Javorje, v soboto 18. maja. Trata, v nedeljo 19. maja. Lučine. v ponedeljek 20. maja. Leskovica, v torek 21. maja. Slara Oselica, v sredo 22. maja. Žiri, v četrtek 23. maja. Nova Osolica. v pelek 24. maja. Škofja l oka, v nedeljo 20. maja. Reteče, v ponedeljek 27. maja. 2. Dekanija Žužemberk: Žužemberk, v četrtek 30. maja. Ilinje. v |wtek 31. maja. Ajdovec, v soboto I. junija. Dobrnič. v nedeljo 2. junija. Šmilirl, v |X>nedeljek 3. junija Sela pri Šumberku, v torek 4. junija. Zagradec, v sredo 5. junija. Auibrus, v četrtek 0. junija. Krka, v pelek 7. junija. 3. Dekanija Morava;: Vače, v nedeljo 10. junija. Sv. Gora. v ponedeljek 17. junija. Moravče, v nedeljo 14. julija. Vrhopoljc, v ponedeljek 15 .julija Brdo. v lorek 10. julija. Št. Vid, v sredo 17. julija, krašnja. v čclrtek 18. julija. Blagovica, v ]»otek 1°. julija. Čcš-njicc. v soboto 20. julija. St. Gotard. v nedeljo 21. julija. Ceniš'nik. v ponedeljek 22 julija. Izlake, v torek 23. julija. Kolovrat, v sredo 24. julija. bodo i/letniki ogledali še uslale zanimivosti Dalmacije in olokov ter se vrnejo na Suša k 9. julija in isti dan zvečer v Ljubljano. Vsa hrana, stanovanje in vožnja stane za osebo IStin d i na rjev. Prijaviti se je za vse izlete iu romanja najkasneje o Karunovi, Trnovski, Zeljni&ki, in Cerkveni ulici čez most v Rečno ulico, po kladezni in Krakovski ulici ter po Emonski cesti nazaj v cerkev. Procesije se bo udeležil tudi patronski gospod mestni župan dr. Vladimir Ravnihar. Pri sv. Petru bodo ob 5 molitve, ob pol 6 procesija. Zbirališče za procesijo je na Hrvaškem trgu. Procesija gre po Prečni poti čez park, koncem parka zavije v Ilirsko ulico na levo, gre po Ilirski ulici v i iignerjevo (prej Škofjo ulico), iz tc ulice zavije mimo Tabora in mimo zavetišča sv. Jožefu v Komenskega cc-sto do Resljeve ceste. Na levo po Resljevi cesti do Sv. Petra ceste. Zatem skozi jx> Sv. Petra cesti v cerkev. Prebivalce ob teli cestah prosimo, du razsvetlc okna na čast sv. Reš. Telesu. Pri frančiškanih ob 6 molitve, ob četrt na 7 procesija, ki gre čez Marijin trg po Prešernovi in Šclenburgovi ulici nu Ko-ngresni trg ter skoz \Volfovo ulico nazaj v cerkev. Sv. Jakob. Ob pol 3 popoldne v cerkvi sv. Florijana blagoslov jestvin, dalje vsake pol ure do 5, tudi na Rakovniku ob 3. Ob 6 zornice, ob pol 7 procesija. Pri sv. Jožefu ob pol 8 zvečer procesija. Križanke. Ob poj 8 zvečer molitve, okrog 8 procesija po^ Napoleonovem trgu, Emonski in Cojzovi cesti. |>o Bregu in Križevniški ulici nazaj v cerkev. Pri Srcu Jezusovem v nedeljo zjutraj ob 4 procesija po Slomškovi, Kolodvorski in Komenskega ulici, po Vidovdanski cesti mirno hiralnice sv. Jožefa nazaj v Cerkev. Cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku y nedeljo zjutraj ob 5 sv. maša, nato jutranjice in procesija. V šiški v nedeljo zjutraj ob četrt na 6 molitve. ob pol 6 procesija. fupnija sv. Cirila in Metoda — Bežigrad v •edeljo zjutraj ob 6 slovesne molitve, nato procesija, ki gre po Dunajski cesti, Hranilniški, Pleteršnikovi in Livarski ulici nazaj v cerkev. HoCete zdravo zagorelo polti Pomladansko soincc — KaSiila krcina! Dobite povsod po 10 Din Glavna zaloga za Ljubljano »Venus«, pred pošto 0 »V spomin viteškemu kralju inučeniku« je naslov alegorični sliki od S. M. Beniardice čulič, redovnice sv. Križa in učiteljice u Do-njem Miholjcu, ki so jo izvajale poti vodstvom svoje učiteljice gospe Angelc Grcgorič, učenke narodne šole v Zgornji šiški pretekli teden pred slikami blagopokojnega vladarja v Jakopičevem paviljonu. Alegorija, ki je bila najskrb-nejše naštudirana in recitirana /. globokim čustvom in svetim ognjem mladih, čistili src, jc vse navzoče neobičajno ganila. Da bi omogočili za praznike pose t prelepe spominske razstave najširšim slojem, je odbor znižal zn velikonočno soboto, nedeljo m ponedeljek vstopnino na 5 Din, za služkinje v skupinah po najmanj 10 oseb skupaj pa na 3 Din za osebo. Te nizke vstopnine pa ne smejo braniti onim, ki to zmorejo, da ne bi položili svo j prispevek za spomenik velikemu kralju ob vstopu v razstavo v poljubni višini. Vsako preplačilo beležijo gospe pri blagajni z imenom preplačnika tudi pri dinarski vsoti v posebno polo kar najlivaležneje. SUKNO ZA OBLEKO BOŠ KUPIL NA1CENEJE PRI TEOKAROVIČ KI JE ZNIŽAL CENE DO 40°/o © Sv. maša za turiste in izletnike bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice na velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek, obakrat ob pol sedmih. Peči — peči — peči — peči — peči — peri Lutz — Lutz — Lutz — Lutz — Lutz — Lutz Jugo Lutz d. z o. z. — Ljubljana - Šiška. 0 Nova maša. G. Pokorn Drago, lazarist-misijonar, ki je bil posvečen v duhovnika na cvetno nedeljo, bo na veliki ponedeljek ob pol osmih v cerkvi Srca Jezusovega daroval prvo sveto daritev. © Velikonočne procesije v Križankah, ki se prične drevi okolu % 8, se udeleže polnošte-vilno člani Križatiske moške Marijine družbe z znaki in prižganimi svečami Svpče v raznih velikostih se dobe pri desnem vhodu poleg cerkve. Spomeniki lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki FRANJO KUN8VAR Sv. Križ — Lpibljana Zahtevajte album Telef. 27-87 © Ljubljanski cerkveni zbori bodo imeli vajo za Stadion velikonočni torek, 23. aprila ob 20 v Rokodelskem domu. Saj bo morda za marsikoga po utrudljivem delu velikega tedna in obeh praznikov žrtev velika; jm upamo, da se vsi veseli snidemo, da našemu Gospodu v sv. Rešnjem Telesu dokaže-mo svojo vdanosl in ljubezen. © Motivi z Jadrana. V unionski »Beli dvorani« priredi od 20. do 30. aprila t. 1. umetniško razstavo akademski slikar prof. Ipolit Maikovvskv. Prinaša nam nekaj posebnega in sicer krasne motive z našega Jadrana. V 80 slikah je Majkowsky zajel s čopičem najiepše kraje in najlepše momente na sinjem Jadranu, Njegova umetniška duša s-j je izprehajala v sanjali po morski obali in gla'ine po ribiških hišicah in naseljih ter zbrala ono, kar je bilo najlepše. Občudovali je zapad solnca, ored-večerje, jutro, izhod solnca ter uboge ribiške ladle ki so se skrivale, da jih ne zasači močni vihar. Majkowsky je vse to naslikal tako točno, da je vsaka slika zase res umetnina. Posebno vrednost imajo one slike, ki nam prikazujejo morje pred viharjem, v viharju in po viharju. Ogromni valovi se dvigajo visoko in se razbrajo ob nepomičnili grebenih. Nadalje je Majkovvski slikal morje, ko je popolnoma mirno, brez sape, brez valov. Na gladini počivajo jadrnice ter počivajo čakajoč, da iim ve»tpr nr>5rnn Jndrn V to/ti,' *>n , - i --r--- i —11 — * ts.^,. nt ribice in skačejo sem in lam popolnoma opešane To je sujet umetniških slik, ki jih bomo videli na razstavi. Prepričani smo, da bo razstava vzbudila veliko zanimanje in da bo marsikateri z njimi kra- Kdo bi si še pred nekoliko desetletji predstavljal, da bomo imeli najirave, s pomočjo katerih bomo lahko po mali kretnji svoje roke poslušali radio-postaje vsega sveta, ne da se pri tem zgenili iz hiše? Nadalje potniška letala, na katerih bomo mogli v teku par ur preleteti kako celino, pa babice in dede, ki bodo tekmovali s svojimi otroci in vnuki v plavanju, na letu in na smučeh? Pred petdesetimi leti so naši sivolasi starci pozimi posedali v zapečku —- danes pa gojijo šport in pijejo svoj Planinka čaj Bahovec, da držijo kroženje krvi in svoja prebavila v redu. Medtem ko smo se prej morali že v mladosti boriti z boleznimi starosti, uživamo dandanes celo v starih letih mladeniške radosti. Danes je tudi manj izobraženim ljudem znano, da so lepota, mladostna zunanjost, moč živcev in odpornost telesa odvisni prav toliko od organov za prehrano, kakor se da iz zaprtja telesa, iz slabe kože sil svoj dom. — Umetniku slikarju želimo veliko srečel Razstavo otvarja prof. univ. Spektorsky. © Kino Kodeljevo igra na velikonočno nedeljo iti jx>nedeljek ob 15, 17, 19 in 21, in v torek ob 17, 19 in 21 največjo reportažo iz svetovne vojne »Krik sveta«. Film je narejen po izvirnih negativih, ki so jih dala na razpolago vojna ministrstva vseh držav. © Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani opozarja cenjeno občinstvo, da je v njegovem območju stopil s 1. aprilom v veljavo nov cenik, ki je obvezen za vse brivce in frizerje. Cenik je izobešen v vseh brivskih in frizerskih lokalih, tako, da je na vpogled odjemalcem. Rokodelski dom, gostilna Ljubljana, Komenske, ulica 12. Prvovrstna pijača, dobra kuhinja, kegljišče itd. 0 Bojevniki iz svetovne vojne, vas bo ]x>seb-no zanimal film »Krik sveta« v kinu Kodeljevo. O Vlom v trafiko. V noči od 15. na 16. aprilu jc bilo vlomljeno v trafiko g. Ivane Preša, soproge vojnega invalida, jjoleg Jugoslovanske tiskarne. Vlomilec je odtrgal ključavnico na vratih in trafiko iKipolnoma izropal. Pokradene so bile vse finejše cigarete razen 200 komadov »Drava«, album s kolki od 50 par do 20 Din ter 100 znamk po 75 par. Svarimo pred nakupom in prosimo, da se vsak poskus sumljive jxinudbe kolkov ali znamk naznani najbližnjemu stražniku, na deželi pa orožniški postaji. Nfiticpšo izbiro damskih bluz, otroških plaščev in obleke Vam nudi le tvrdka Belihar A lfelepič. Ljubljana Šelenburgova ulica 6 ■nHBBEHHnnHHBHBaHni © Bluze, žemperje, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice, vam nudi v najnovejši modi tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. © Zobni atelje dentist-tehnik Franjo Radovan, Celovška cesta 14, nasproti velesejma, je od srede naprej zopet redno odprt. © Pred veliko zoološko razstavo. Na prostornem vrtu, last g. Scagnettija, v Šelenbur-govi ulici 6 je zadnje dni precej živahno. Urejujejo se namreč tam prostori za namestitev velike zoološke razstave, ki jo priredi agilno Zoološko društvo »NOE« za dravsko banovino, in otvori dne 30. maja t. 1. Po sedanjih prijavah sodeč, bo letošnja razstava presegala lansko, posebno še ^lede številnejših in zanimivih živali. Pripominja se, da tudi ugodno potekajo razgovori z drugimi našimi živalskimi vrtovi glede vzajemnega medsebojnega delovanja, kar bo tako enemu, kot drugemu v korist. Vse šole bodo deležne na že itak nizki vstopnini velikega lica, iz starikave zunanjosti, nervoznosti in potrtosti sklepati, da prebavila ne funkcionirajo v reau. Vse to se opazuje po pogostem glavobolu, nespečnosti, napihovanju telesa, po obolenju radi sečne kisline, hemeroidih, slabosti srca, kopičenju maščobe, zapeki itd. Statistike sicer javljajo, da umira večina ljudi za obolenji krvotoka, prebavil in uitia, toda v primeri s preteklim stoletjem je vendar umrljivost znatno padla in se je življenjska doba zelo podaljšala. Vsekakor se more zlasti pri slabi prebavi, lenem delovanju črevesja in napetosti telesa, kakor tudi pri nezadostnem delovanju krvotoka priporočati temeljito čiščenje organov. Radi tega se je toliko razširilo zdravljenje z mineralnimi vodami in čaji, posebno pa spomladansko zdravljenje s Planinka čajem Bahovec, ki se, kakor znano, izdeluje v lekarni Mr. L. Bahovec v Ljubljani iz zelo skrbno izbranih zdravilnih planinskih zelišč. popusta, takeliali nezavestno Severjevo v bolnišnico. Na lice mesta je prišla policijska komisija, ki je ugotovila, da je napadalec udaril s tako silo Severjevo po glavi, da se mu je odlomil ročaj od likalnika. Severjeva ima prebilo črepinjo in ves obraz zatekel, tako da je le malo upanja, da bi okrevala. Policija domneva, da se je roparski napadelec v trenutku, ko se je Severjeva za hip odstranila iz sobe, splazil vanjo ter jo počakal za vratmi in jo nato udaril z likalnikom po glavi. Kaže pa tudi, da se je med napadalcem in Severjevo razvil ogorčen boj. Kaj je roparski napadalec odnesel, zaenkrat še ni znano, ker do popoldne ni bilo mogoče zaslisati Severjeve, in je sploh vprašanje, ali se bo zbudila iz nezavesti. Za roparskim napadalcem je policija že odkrila neko sled. Grozni zločin je vse mesto zelo vznemiril. Na velikonočni ponedeljek zadnja predstava »Pasijona« na Jezici, ki se bo vršila ob 8. uri zvečer na prostem. Iz domače politike Kandidatne liste so vložene Včeraj je potekel rok za vlaganje kandidatnih list pri kasacijskem sodišču v Belgradu. V sredo zvečer je bila vložena kot prva Jevtičeva lista, naslednjega dne so vložili svoje liste še Svetislav Hodžera (za Jugoslovensko narodno stranko), Vladko Maček (v lastnem imenu in sporazumno z demo-kratsko-zemljoradniškim krilom te opozicije, kakor ga nazivajo »Vrbaske novine«) in Živko Topalovič za socialiste. Zadnji dan sta bili vloženi listi Dimitrija Ljotiča (Jugoslov. narodni pokret »Zbor«) in Bože Maksimoviča. V treh dneh po vložitvi se mora kasacijsko sodišče izreči o kandidatni listi; en izvod jx>trjene liste vrne predlagateljem in listo objavi v »Službenih Novinah«. Doslej' je bila jMtrjena lista ministrskega predsednika Jevtiča. Usoda ostalih kandidatnih list bo znana najkasneje v torek. Kandidate na Jevtičevi listi smo objavljali sproti in kandidate za Slovenijo je »Slovenec« priobčil včeraj. Slika, ki so si jo naši bravci ustvarili o tej listi na podlagi naših dosedanjih poročil, se v bistvu ni izprememla. Značaj Jevtičeve liste v Slo-j veniji je f>cdan v kandidaturah za mesto Ljubljano, kjer kandidirata bivši trgovinski minister in posla-| nee JNS g. Ivan Mohorič in dr. Riko Fux, občinski uradnik v Ljubljani, ki piše v novi volivni dnevnik »Glas Naroda«. To kaže na kompromis med skupinama, ki sta v Sloveniji tvorili dosedanjo JNS in ki izražata svoja mnenja v »Jutru« in »Glasu Naroda«. Preokret je viden tudi v okolnosti, da je Jutro« včeraj objavilo prvi članek, »ki poziva vo-livne odbore krepko na delo«. »Jutro« melanholično pripominja, da sedanje volitve niso strankarske, saj so bili volivni odbori po slovenskih okrajih postavljeni iz Ljubljane mimo obstoječih strankarskih organizacij Volivne odbore čaka p>o mnenju »Ju-tra« delikatna naloga, da dobro pazijo, da se v okrajih, kjer so sporedne kandidature, nc doseže na-| sproten uspeh, kakor je bil nameravan z dvojnimi in trojnimi kandidaturami; list poziva kandidate, i naj detajo za uspeh ideje, ne j>a za lastne osebe. V novomeškem okraju kandidira kar pet kandidatov, medtem ko se na pr. za pel poslanskih mest na področju Belgrad-Zemun-Pančevo poteguje na Jevtičevi listi samo jiet kandidatov. Tako zvanih solokandidatur je v državi na Jev-11 cev i iist; 96; najmanj v dravski banovini, in sicer v okrajih Ljubljana okolica in Logatcu, kjer kandidira minister Marušič, v Murski Soboti (kandidira Bcnko) in v Ljubljani. Za 308 poslanskih mest je g. Jevtič jiostavil 778 kandidatov. Izmed članov vlade ne kandidira finančni minister g. dr. Stojadinovič. Značilno je, da ima največ solokandidatur (26) savska banovina; predlagatelji očividno tu niso hoteli cepiti glasov. Mačkovo listo so vložili: dr. Ante Trumbič, Slavko Dukanac, Božidar Vlajič, dr. Jttraj Šutej, dr. Ivan Ribar in dr. Brane Milenkovič. Ljotič je [»stavil svoje kandidate v vseh 26 slovenskih okrajih, Topalovič pa samo v 24. Volitve hodo čez 14 dni, 5. maja; torej še štirinajst dni volivnega boja. Ministri so na svojih sho-j L preteklem tednu jjosvetili posebno pozornost dr. Mačku, Davidoviču, Jovanoviču in Sjjahu Nji hovo politiko so ostro kritizirali. V „Boju" še vedno vre Pod naslovom »Delegatski zbor« je »Prelom« v zadnji številki priobčil izjavo »prizadetih«, v kateri Fabjančičevi pristaši zanikajo veljavnost ukrepov zadnjega delegatskega zbora Boja . Prizadeti nočejo sprejeti na znanje poročil o njihovi izključitvi, češ, da ni bilo sklicanje delegatskega zbora pravilno in da pooblastila delegatov niso bila overovljena. Prizadeti zlasti protestirajo prou temu, da niso bili pozvani pred razsodišče, kjer bi jim bila dana priložnost, da bi se zagovarjali. Nadalje zahtevajo, da novi predsednik g. Vidmar skliče delegatski zbor v smislu jiravil. Prizadeti tudi protestirajo proli sklepu delegatskega zbora, da v primeru, da člani kandidirajo, odložijo funkcije v »Boju«. Izključeni se še vedno smatrajo za člane 111 pozivajo svoje somišljenike, da še nadalje ostanejo v »Boju«. — Uprava in uredništvo >1 reloma« javljata vsem tovarišem bojevnikom, da ostane »Prelom« še nadalje 'oznanjevalec pravega bojevniškega duha in s tem glasilo vseh onih bojevnikov in borcev, »ki imajo enotne poglede na yi>rasanja javnega življenja.« »Prelom« nadalje trdi, da je »Bojevnik« zapustil svojo dosedanjo '/'j P07,iv<1 naročnike, naj mu ostanejo zvesti. — /- druge strani smo zvedeli, da namerava gosp Fabjancič odložiti urejevanje »Preloma« in se tako politično umakniti. Na la način naj bi se napravila pot do sprave med obema skupinama. * fro nastopi. G. Josip Nenianič, bivši narodni poslanec iz Zeleblja, nas prosi, da objavimo naslednje: »Ker so se zadnje dni po našem okraju razširile neosuovane vesti, da kandidirani na eiti izmed opozicijskih list, kakor tudi da nastopam kot namestnik, izjavljam, da pri volitvah v narodno skupščino z dne 5. maja sploh ne nastopim.« Zdaj se moraš pa dobro varovati I Ubogajte čistilkoVIM - ona Vas bo rešila ! Praske in razpoke Konservalor France Sielč: Potres in stara Ljubljana Potres leta 1895. pomenja enega najvažnejših momentov v gradbenem razvoju Ljubljane. Z njim se pričenja agonija stare Ljubljane. Kaj to pomeni, razume tisti, ki je sam doživel predpotresno Ljubljano, pa tudi tisti, ki kot arhitekt ali znanstvenik motri razvoj mesta kot smiselno nastalega in smiselno razvijajočega se organizma. Da bo tudi nam to jasno, je potrebno predvsem, da pokažemo, kaj je prav za prav bila do potresa stara Ljubljana in kakšna more biti njena vloga pri razvoju popotresne, sodobne in bodoče Ljubljane. Svoj okvir, lupino, v kateri se je z nenavadno jasno izraženo zgodovinsko, funkcijsko in družabno sestavno smiselnostjo izoblikovala, je dobila stara Ljubljana koncem srednjega in na začetku novega veka z ozidjem, katerega končno obliko je povzročila vedno občutnejše pritiskajoča turška nevarnost. To je sicer konkretni, historični povod za obzidje stare Ljubljane, prezreti pa ne smemo, da ni slučajen, saj je ozidje spadalo med bistvene zunanje znake in odlike srednjeveških mest. Ta trdna, skozi stoletja neizpremenjena lupina ozidja je povzročila, da se je selišče v njem izgradilo do skrajnih mej možnosti, kar je na eni strani sililo hiše v osrčju mesta k razvoju v višino, v nadstropja, na drugi k tesni zazidavi razpoložljivih zemljišč. Posledica lega jc bila za notranjo organizacijo starega mesta, da je poleg glavne življenjske in prometne črte, ki poteka ob podnožju v osrčje mesta povrnjenega grajskega hriba skozi večji del starega mesta od sedanjega Krekovega trga do Karlovške ceste, nastala gosta mreža ozkih, pogosto vijugastih ulic, ki so služile za notranje zveze v mestu, in majhnih, za-tišnih trgov kot naravnih vozlišč teh notranjih komunikacij. Barok je s svojim velikopoteznim gledanjem dodal stari Ljubljani, oziroma njeni magistrati, glavni prometni in življenjski žili, ki smo jo zgoraj označili, še en lepotno važen element, ko je posamezne srednjeveško individualizirane fasade ozkih hiš združil v večje, enotno fasadirane skupine in z njimi v veliki meri dosegel ideal velikopotezne, več ali manj enotni višini podrejene stene tega glavnega prehoda skozi mesto, ki je bilo glavno zbirlišče in glavno tržišče stare Ljubljane. V svoji končni gradbeni obliki, ki je doživela svoj višek sredi XVIII. stol., je bila Ljubljana mesto z izrazito zunanjo in notranjo fiziognomijo. Na znotraj je bila po izročeni socialni strukturi meščanska (Mestni in Stari trg), plemiška (Novi trg) in duhovska (Pred škofijo), središče trgovstva, deželne uprave in državne reprezentance ter cerkvene organizacije. Na zunaj je bila po ozidjih trdno sklenjena, kakor pest energično stisnjena, da se ubrani napada; kakor kup želo, k j se kobaca sem in tja, so se drenjale v tej posodi strehe, iz gostega mravljišča pa so se ponosno dvigali pod nebo stolpi cerkva, kajti baročna Ljubljana XVIII. stol. je bila v pravem pomenu besede mnogostolpa. Kot krona in daleč viden znanik tega gostega selišča pa se je dvigal nad njegovim osrčjem grad kot njegov zemljiščni, resnično monumentalni poudarek. Razen glavne prometne žile na podnožju gradu, ki jo je barok, kakor smo rekli, srečno le-j-iotno izpopolnil, je vodila v mesto prav za prav samo ena važnejša dovozna pot preko sedanjega Frančiškanskega mostu skozi Spitalsko (Stritarjevo) ulico prav v osrčje mesta pred magistrat, ki se je bahato razkoračil s svojo arkado pred enotno steno hiš Mestnega trga, nadzoroval trg pred seboj in čakal na pozdrave obiskovalcev. Cut za prostornin-sko sklenjenost tega trga, ki je radi svoje zaokroženosti pri vsakem stališču gledalca neprestano spreminjal svojo podobo, katera pa je vseeno vedno ustrezala vtisu na vse strani zaprte dvorane, je narekoval graditeljem stare Ljubljane tudi edino lo- tično rešitev za ta najvažnejši dostop na trg po pitalski ulici, prijetno zavit potek. Tako tudi ta največja ulica ni udirala v zaokroženi prostor Mestnega trga kot raven prerez skozi obod, ki ga je zapiral, ampak je ponovila elegantni motiv trga samega v prijetni krivulji od mosta do trga in potnika šele na svojem izlivu v trg postavila pred njegovo impozantno prostornost. Ta vtis je moral biti res velik, posebno ker je o velikost podčrtavala tudi težka arkada magistrata. Ta razpoloženjska vsebina osrčja Ljubljane je bila dana sredi XVIII. stol., ko je genialni kipar in arhitekt Frančišek Robba dobil naročilo, da postavi nov monumentalni vodnjak pred rotovžem. Postavil ga ni mogoče v sredo najvišjega dela trga, tudi ne pred fasade magistrata, ampak s finim čutom ob strani pred ustje Špitalske ulice. Ce si predstavimo v duhu vtis, ki ga jc dobil popotnik, ko je stopil iz zvite Špitaiske ulice na prostorni trg in je nepričakovano zagledal pred seboj Robbov vodnjak, bomo razumeli vso velikost Robbove zamisli, ki je v polnem pomenu besede v vidni in otipljivi gmoti izraaila lepotno osrčje Ljubljane in arhitektonsko oživila njegovo naravno vsebino. Z nenavadnim pojavom tega vodnjaka, ki je vabil oko v višino in vodil z živahnim spodnjim delom potnika v krogu okrog sebe, je Ljubljana dobila prevažno merilo svoje višine in prostornine svojega jedrišča. Z rotovžem, stolnico, z neizčrpno množino variacij pogledov na vse strani je potnik tu premeril lejx>tno moč stare Ljubljane. Ta je bila zbrana tu v toliki meri, da je zadostovala za vse mesto, kj je imelo svoj smisel samo kot odsev tega resnično osrednjega, vsemu zadnji povdarek daja-jočega duha. V bistvu taka je stara Ljubljana doživela potres. Čeprav so njena ozidja že sto let poprej padla, je vseeno staro mesto v celoti obdržalo na zunaj sklenjeni značaj, nevidno ozidje je še vedno odločevalo v njenem značaju. Posebno srečno se je ta sklenjenost uveljavljala tudi pri pogledu z Marijinega trga k Špitalski ulici, ki je s svojo krivuljo povzročala tako vtis v trdno lupino vklenjenega organizma starega mesta pogledanega od zunaj, kakor od znotraj idealno zapirala prostor okrog rotovža. Ce pogledamo Ljubljano ob potresu in sedanjo Ljubljano, vidimo, da je zunanja sklenjenost starega mesta utrpela mnoge občutne škode; tako od strani Krekovega trga in od obrežja Ljubljanice, kjer je stala gimnazija, nekdanji frančiškanski samostan, in so nevidna vrata še vedno vodila iz Poljan v mesto; tako s strani Vegove ulice, kjer zija vrzel na mestu knežjega dvorca; posebno pa s strani Marijinega trga, kjer zija predor Stritarjeve ulice prav do osrčja starega mesta, ki bi po vsi svoji naravi moralo ostati najbolj intimno, varno zaprto pred preradovednimi očmi. Tuda na znotraj je utrpela stara Ljubljana skoraj nepopravljive škode. Velikopotezna empir-ska fasada gimnazije se je srečno prilegala celotnemu značaju glavne prometne žile, ob kateri je stala in dajala dobro oporišče sedaj samevajočemu Vodniku. Svoj značaj in ravnovesje pa je popolnoma izgubil Novi (Turjaški) trg, na eni strani radi odstranitve knežjega dvorca in nesrečnega delnega nadomestila v banki Slaviji, na drugi radi odstranitve Obrezove hiše, ki ga je zapirala proti Ljubljanici. Z odstranitvijo knežjega dvorca je utrpela na svoji lepi enotnosti tudi Gosposka ulica. Z Obrezovo hišo pa je bil končno razdrt značaj arhitektonsko lepo fasadiranega Brega kot pristaniškega, k vodi odprtega trga. Ceterum autem censeo rta koncu, ko tie mislim podčrtavati še posebej restavracije zunanjščin šentjakobske in šentpeterske cerkve in raznih starih po- slopij, da je mogoče vseeno največja izguba, ki jo je po potresu utrjsela stara in lepa Ljubljana, končno le v izravnanju Špitalske ulice. Ta izguba je tudi nenadomestljiva, ker je z ambicioznima, za prehod v staro mesto tudi prevelikima stavbama arhitekta Theuerja izvršeno za dolgo bodočnost dejstvo, ki onemogoča vzbuditev k življenju nekdanjega duha. Zanimiv je v tem oziru svoječasni predlog iz Plečnikove arhitekturne šole, naj se Stritarjeva ulica zapre z neke vrste slavolokom. Nedvomno je, da pomeni odstranitev nekdanje Špitalske ulice iz stare Ljubljane podobno izgubo, kakor odstranitev ozidja pred katedralo v Zagrebu, s katerega nadomestilom se ukvarja sedaj že druga generacija arhitektov. Bridko občutimo sicer težke, skoraj iienado^ inestljive izgube, ki jih ie prizadejal stari Ljubljani piotres leta 1805., še bolj pa nerazumevanje in ne-dozorelost tistih, ki jih je usoda postavila pred nalogo, da zacelijo zevajoče rane. Ne mislimo jx> obtoževati. Zavedamo se namreč, da je prišel prav potres v staro Ljubljano tudi zgodovinsko psihološko v izredno važnem, čeprav še ue popolnoma dozorelem trenotku. Od konca XVIII. stol. dalje je namreč Ljubljana dremala čudno, vse njene sile omamljajočo spanje solidnega provincialncga mesta, čegar ozračje je polnil duh po starini in nikjer ni bilo bodre volje, da vzdrami počivajoče sile. Ljub- ljana je spala spanje Trnljulčice, ki jo je že zaraščal plevel in |x>krival desetletni prah. V ti konservativni, v idiličnem miru svoj dan preživljajoči Ljubljani se je koncem XIX. stol. začel buditi nov duh, ki ji je začel podstavljati nova trdna tla za bodoči razvoj, ko jo je kot duhovno prestolnico Slovencev uvrstil v red najvažnejših torišč slovanskega duha. V tem zgodovinsko važnem času je prišel velikonočni potres leta 1895. kakor naročen, da je zbudil Trnjulčico iz spanja. Prebujenje je bilo siccr bolestno, ker so ga spremljali kupi razvalin, delovalo j)a je psihološko ugodno, ker si je leni ljubljanski meščan moral končno odgovoriti na vprašanje, kakšna naj bo bodočnost njegovega mesta. Na to vprašanje pa ie dajal odgovor že nov rod, ki je ponovno vihtel slovansko zastavo nove Ljubljane. V Ivanu Hribarju je dobila bolestno v novi čas prebujena Ljubljana končno župana, ki je družil v sebi ambicijo in voljo po napredku z jasno smerjo v narodno prerojeno Ljubljano. Ce pogledamo danes nazaj na tisti čas, vidimo nad njim razlit sij mladosti, ki več licče kakor zmore, in ki brez posebnega preudarjanja krči pot novemu, katero naj postane |xxllaga bodočnosti. Šele po tridesetih letih, ko je dozorela s Plečnikom prva generacija slovenskih arhitektov, smo spoznali, kje so pravi problemi stare in nove Ljubljane. Odkar smo se pred desetimi leti oprijeli novih spoznanj, si je šele bivša Hribarjeva nevesta naročila obleko, ki jo vsak dan bolj dviga v zanosu njene mladosti pa tudi v smotrno izrabljeni dediščini prednikov. Tisto v uvodu podčrtano bistvo stare lepotno zaokrožene Ljubljane ob štiridesetletnici jx>lresa zopet oživlja kot bistven del nove Ljubljane, ki pa jc ponosna na svojo starost, o kateri pričajo njem spomeniki. Še o drž. cestah skozi Ljubljano Ko se je sprožila misel o milijardi za javna dela v državi, se je ljubljanska občina takoj zanimala za to vprašanje. Gradbeni minister je prvotno predagal poleg korekture ceste Ljubljana— Škofljica—Brod tlakovanje glavne drž. ceste št. 2 tako proti Kranju kakor 'tudi do Grosuplja. Odobreno je pa bilo le tlakovanje za 20 milijonov dinarjev proti Kranju. Kot zastopnika mesta sva z inž. Pavlinom pri ministru zavzela stališče, da je treba predvsem tlakovati najbolj fenkvetirane ceste v okolici Ljubljane, dalje pa ceste skozi selišča, n. pr. Št. Vid—Medno—Medvode—Kranj— Naklo itd., na drugi strani pa Rudnik—Laverca— Škofeljca—Grosuplje, potem šele kose vmes. — Končno je le v strokovni komisiji zmagalo stališče, da je treba tlakovati drž. cesto št. 2 skozi Ljubljano počenši od Plankarja. Isto stališče kakor mestna občina je zavzel in obširno utemeljil priznani teoretik in praktik, stavbenik I. Bricelj na seji zbornice TOI v petek 12. t. m. Upajmo, da bo banovinska gradbena direkcija podprla to skupno zahtevo s tem, da bo pravočasno predložila načrte ministrstvu. Kakor sem že zadnjič opozoril, jc pa z ureditvijo drž. ceste št. 2 postalo zelo pereče vprašanje tramvaja. Zato moram reagirati na nekatere opazke. Pred vsem stoji, da maloželezniška družba nima sredstev za obnovitev oziroma izgraditev proge od Mestnega trga, ki bi se se morala izvršiti obenem z ureditvijo ceste. Morala bi zopet poseči mestna občina v žep, ki že, ako vračunamo takse na vozovnice, dopla-čuje za tramvaj do 4 milijone dinarjev letno in ki bo morala ob tej priliki hočeš nočeš izvršiti tlakovanje nekaterih zveznih ulic in ureditev trolo-arjev, kar že leta in leta Št. Jakobčani upravičeno zahtevajo. V takih razmerah sem sprožil, ne da bi si domišljeval, da je s tem to vprašanje končno rešeno, da bi se opustil tramvaj od Mestnega trga dalje, kakor to zahtevajo soglasno prebivalci Mest- nega in Starega trga in na tlakovani cesti nadomestil z avtobusi. Razlogi so prozorni: nabava 2 ali 3 novih, modernih, lahkih avtobusov ne bi stala mnogo, obraba po tlakovani cesti bo neprimerno manjša kakor po makadamskih cestah in zato njih življenjska doba daljša. Vozili bi samo-obsebi umevno po sedanji progi, (ne za gradom], počenši od tam, do kamor bo cesta tlakovana, torej do Plankarja ali še dalje. Imeli bi lahko več postaj kakor doslej cestna železnica. Omogočeno bi tudi bilo zgostiti promet in ob prihodu in odhodu vlakov in slavnostih na Rakovniku staviti obenem v promet več voz. Ob enotni ceni J. Din do magistrata, morda niti kondukter ne bi bil potreben, kakort je to uvedeno v mnogih mestih. — Obrat bi morala seveda voditi družba cestne železnice, ki bi ga ne smela opustiti. Možna je še ena rešitev: elektrobus, kakršne sem videl v Poznanju. To so avtobusi brez tračnic z napeljavo elektrike nad zemljo. Sprožil sem to vprašanje, da se javnost o njem porazgovori. Ne vsiljujem nikake odločitve, nujno je le, da sc občinska uprava čimprej odloči. Ne zagrešimo z odlašanje ali spori, da bi se zopet zavlekla ali celo onemogočila stara želja Št. Ja-kobčanov, da sc uredita Karlovška in Dolenjska cesta. Evgen Jarc: PARKETNO VOŠČILO Z K IMIZMtJB JC IDF. AL VSAKE GOSPODINJE KEB Z J.USTHCK.OU-BREZ TBUDA OOSe2E SIJAJEN BLESK »AHKET* LUSTRA' tlobtlaha gosposvetska b thmiui popusti Pomnilo nra po posti. Čudodelni zdravnik VIM čisti vse navadne in boljše predmete. — Nikoli ne praska, v* CISTI Stara gimnazija ua Vodnikovem Iren. ki so jo po potresu podrli Špitalsku (sedaj Stritarjeva) ulica l t^ji prizanesljivo I Mednarodna evharistična tridnevnica v Lurda 0d 25-do 28• a^ita Več kot 10.000 zdravniških priznan) KIMHN10 z železom Nedavno umrli kardinal Fr. Bourne, nadškof v Kanterburyju na Angleškem- 111 kardinal Ivan Ver-dier, nadškof pariški, sla predložila sv. očetu prošnjo, da bi se ob zaključku svetega leta vršile v L.urdu v lurški votlini javne molitve, in sicer tako, da bi se brez prenehanja skozi Iri dni in noči vršila daritev sv. maše kot evharistična daritev za odrešenje katoliškega sveta. Sv. oče je sprejel njihov predlog in lurški škol msgr. Oerlier je povabil škofe vsega sveta k tej izredni svečanosti. l udi Slovenci bedo deležni te daritve, kjer bodo prisostvovali zastopniki službi božji, katero bo med 144 narodi opravil za slovenski narod vsettč. Cementni uMM, umetni Kamen, cement, apno Zaključna slovesnost sv. leta v Rajhenburgu Z ozirom na slovesnosti ob zaključku svetega leta v francoskem Lurdu in na pobudo prevzv. lavantinskega škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, se bo v dekaniji Videm, tretji dan (28. aprila — Bela nedelja) tridnevne pobožnosti, ki jo predvideva Oglasnik lavaritinske škofije 1935, 111, str. 51, praznoval v baziliki Lurške Marije v Rajhcn-burgu. Spored slovesnosti v baziliki v »Slovenskem Lurdu-c 1. Ob 4, pol 5, 5 in pol 6 zjutraj lihe sv. maše po namenu svetega očeta. 2. Ob 6 pridiga o božjem Odrešeniku in našem odrešenju ter asistirana sv. maša, med sveto mašo skupno sv. obhajilo. 3. Od 8 do 9 molitve pred iNajsvetejšim. 4. Ob 10 pridiga o Lurški Devici in ponlifi-kalna sv. maša, ki jo služi milostljivi gospod opat očetov trapistov p, Placid Epalle z veliko asistenco svojih čč. sobralov. 5. Zahvalna pesem: Tebe Boga hvalimo. —-Zakramentalni blaujajočega in vraču jočtiga se življeAja, o prazniku obnavljajoče s« narave, prazniku norih upov in prenovljenih energij ne bo j danes pisalo in bralo. Premnogi pisavci pa bodo z blesti rimi. besedami, obšli pravo veliko n o č in premnogi bracci se bodo dali z lepimi besedami speljali mimo tistega osnovnega dejstva, ki mu je namenjen ■ praznik vseh praznikov . kakor Gregorij Veliki imenuje veliko noč. Ne prikrivajmo si. da se v široki javnosti skuša bolj in bolj zameglili, zabrisali, kar je specifično krščansko, in da tuji, l;tlo ve kje pobrani običaji, izpodrivajo in tišče v ozadje naša stara slovenska iu s krščanstvom prepojena prazniška izročila. — Zajec, ki je marsikateremu slovenskemu kmeta pozimi oglodal skrbno negovana sadna drevesca, va malt nastopi l;ol . velikonočni zajček . Zajec je bil doslej simbol plah osli. bojazljivosti in nima nič skupnega z veliko nočjo, ki jc praznile najhujšega boja in največje zmage, kakor poje se-kvenca velikonočne maše: >Smrt in. iivljenje v dvoboju sla merila se čudovitem; mrko je knez življenja — pa živ kraljuje! Ma lem dejstvu, da je Jezus Kristus, učlvve-leni božji Sin, odrešil svet s svojo smrtjo na križu in odrešenje zapečatil s častitljivim vstajenjem mt mrtvih, na tem dejstvu sloni krščanstvo, /n vprar to dejstvo praznujemo o veliki noči, lega dejstva, se rokujemo. Urez tega dejstva ni velike noči. To je povedal sv. Pavel Korinčanom in vsemu svetu prav tako pogumno kakor jasno: Ako pa se o Kristusu oznanja, da je vstal od. mrtvih, kotu) govore nekateri med vami, da ni vstajenja od mrtvih? Če ni vstajenja od mrl vili, ludi Kristus ni vstal. Če pa K r i s t u s n i vstal, pole m je pra zno nnše ozuanjev a n j e , prazna tudi naša vera. Očitno je pa tudi, da smo lažnive priče božje, ker smo pričali zoper Boga, da je. obudil Kristusa, kl ga ni obudil, če seveda mrtvi ne vstajajo. Zakaj, (e mrtvi ne vstajajo. ludi Kristus ni vstal; a le o pn Kristus n i vstal, j e p r a z n a v a š a vera,, š e s t e v grehih. Torej so izgubljeni ludi tisti, ki so r Kristusu zaspali. C e i m a m o s a m o v te m življenj u u p a n j e o 1< r i si u sa , smo o d t se k l j udi n u j n e s r e č n e j š i. T o d a K r i -s t u s je vstal od m r t v i h , p rv ina nj i h , ki so zaspali, ker je namreč po človeku smrt in po človeku vstajenje od mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi .v Kristusu vsi oživeli« (1 Kor lo, 12—22), To je prava velika noč, to naša ve. lika noč: praznik Gospodovega vstajenja od mrtvili, praznik zmage nad smrtjo, praznik odrešenja. praznik rečnega življenja. Aretacija v mednarodnem vlaku Ljubljunn, I1), aprilu. \ /upore ljubljanskega okrožnega sodišču «) pripeljali /. Ilakeka madiarskega novinarja« Heiiithulerju Jeno, rodom iz Budimpešte. Itein-tlialer se je 16. t. m. vozil v mednarodnem tranzitnem br/,ovinku Budimpešta skozi nnšo državo od Kotoribe proti Rakeku ter jo imel pri -clvi vozni listek do Genove. Sprevodnik spalnega vagona ie po noči med drugo in tretjo uro opazil, kako je nekdo odprl kupe I. m/redu, v katerem se jo vozil neki tovarniški direktor. Ker se je ravnatelj naglo prebudil, je neznanec kupe zaprl in poskušal /. vitrihom odpreti drugi kupe. Sprevodnik je o tem obvestil našega orožniku, ki je izvrševal kotit rolo potnikov od Kotoribe do Pragerskega, Tn orožnik na ie mi Pragerskern na tujca opo- prof. g, dr. Janez Fabjan. Prva sv. maša bo dne 25. aprila ob 15, nato bodo skozi 72 ur neprestano noč iil dan. V la namen odide posebni izletniški avtobus ua Velikonočni ponedeljek ob 5.30 izpred hotela Union na daljno pot v Lurd. Popeljal bo s seboj 22 izletnikov, ki bodo hiteli preko Italije, Milana, Genove, Marseillesa v Lurd, kamor bodo dospeli 25. aprila med 14 in 15. Ob otvoritvi bo kardinal Pacelli prebral posebno mirovno poslanico sv. očeta. Na belo nedeljo se bodo poslovili naši izletniki od Lurda in sc bodo vračali preko Avig-nona, Nizze, zgornje Italije proti domu, kamor bodo dospeli 1. majnika. za oftrepttev slaMnih slabokrvnih in rehonvalescentfnih IZVRSTEN OKUS Dobiva se v vseh apotekah po sledečih cenah: Steklenica 1 liter Din 77—, 'h litra Dm 48' -, >/t litra Din 32' - Ke« Sn br. :t:!)ii :!4. II 10:13 MM— zoril narednika Janeza Pfeiferja. Neznanec — Beintlialer Jenii — je !>il na Rakeku aretiran in preiskan. Pri njem so našli v redu potne dokumente, toda samo to madžarskih pengd. Rein-thalerja so na rukovskem komisarijatu zaslišali ter ga odvedli v ljubljanske zapore kol osumljenca, da je poskusni vlomiti v zaprle Hsilolšt, teraco asfaltiranje kupeje. Reiuthuler je pripovedoval čudno zgodbo. Pokazal je razne legitimacije, da je po poklicu novinar, du je nastavljen pri listu Lj Mtigyurors/,ng<.< iu tudi pri reviji Magnzin des natious«., i/.hcijujočj \ Budimpešti. Pripovedoval jc dalje, du je prav za prav namenjen v Lizbono, ker se tam mudi ujego\ šel. ki sestavlja posebno knjigo o portugalski republiki. Nadaljnja preiskava bo dognala, če ni morda padel orožniški polni kontroli v roke kak mednaroden ptiček ali pustolovec. Ostale vesti — Zbori, ki so priglašeni- /u petje pri slovesni maši nu Stadionu, naj svojo pripravo čim prej končajo. Brž po veliki noči jih boino začeli preizkušati. Tisti, ki so že pripravljeni, nuj se hitro priglase in hkrutu povedo, kdaj lahko pridemo k vaji. Zu vajo naj se določi dovolj časa; Prav bi bilo, če bi se več /.borov zbralo k skupni vaji. Zbori, ki sc ne bodo o pravem času dobro pripravili, seveda ue bodo smeli sodelovati. Euega največjih sodelujočih zborov — do sto pevcev — smo že preizkusili. Bil je izvrstno pripravljen, pu ie vse preizkušanje vendar trajalo tri ure. — Pevci in pevovodje, nu noge! Da nas čas ne prehiti! — Darujte knjige, zlasti zakonike in učbenike zn pravnike ljubljanske univerze! Letošnji občni zbor Društvu prijateljev pravne fakultete je sklenil, da bo društvo nabiralo za di-juke-pruv nike ljubljanske univerze knjige, ki so primerne za študij. Te knjige bo društvo izročilo fakulteti. Fakulteta jih bo hranila kot poseben sklad (»Dijaška knjižnica Društva pri- Ceui. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo delavnico iz lyrševe ceste 41 iiii rnHihojnansltio ulico ?J /,U'jot:ivliain ceuj občinstvo, du boui vsa v to droko spadajoča delu vestno in najceneje izvrševal Leopold ŠošteršiC, autulirar in tapeta ik Frankopans ,a ul.31. (bivša Jugo-Ste.vr tov. ) v lavanimshi škofiji Kanoničiio obiskovanje in birmovanje se bo vršilo letos v lavantinski škofiji v sledečem redu: V dekaniji Dravograd: V ponedeljek 29. aprila v Gravogradu. V dekaniji Bistrica: V torek 7. maja v Lapoju, v sredo 8. maia v Majšpergu, v četrtek 9. maja v Makolah, v soboto U. maja v Studenicah, v nedeljo 12. maja v Slovenski Bistrici, v |3onedeljek 13. maja v Spodnji Polskavi. V dekaniji Vuzenice: V nedeljo 19. maja v Vu-zenici, v ponedeljek 20. maja v Viihredu, v torek 21. maja v Ribnici na Pohorju. V dekaniji Mežiška dolina: V soboto 1. junija v Guštanju, v nedeljo 2. junija v Prevaljah, v ponedeljek 3. junija v Kolljah, v torek 4. junija v Možici. v sredo 5. junija v Criti. V dekaniji Kcnjice; V torek II. junija v Konjicah. v sredo 12. junija v Zreča Ii, v četrtek 13. junija na Keblju (v jjetek 14. junija posvetitev glavnega oltarja v župni cerkvi na Keblju), v soboto 15. junija v Čadraniu, v nedeljo 16. junija v Ločah. bazirane slenske obloge, Kamenina, stresna lepenka jateljev pravne fakultete«). Knjižnico bo upravljal nameščenec fakultete. Prosimo vse pravnike. nuj darujejo v ta namen učbenike in zakoniki- podpisanemu društvu (naslov: Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani, ju-stična palača', II. nadstr., soba 129.). — Na Kofcah bo sv. maša na velik, nedeljo ob 10. Snegu je še dovol j za smuko, pa tudi lepega vremena in soncu ne manjka. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je ustavila prodajo ljudskih iger Dom« iil Srenja«. — Ljubi,j. Mestna hranilnica je za veliko noč izdala nove lične darilne hran. knjižice. ne morejo biti, pač pa lahko vsak dobi kdor kupi in da izdelati film pri nasproti hotela Union ŽCliV3l našim dragim gosto.n in prijateljem ler se toplo priporočava Pero iis MaSi SHerls fiofel „Union" - lioSel „Hel!e¥5 Koledar Sobota, 20. apr.: Velika sobota. Neža Montep., devica. Nedelja. 21. aprila: Velika noč. Vstajenje Gospodovo. Anzelni, cerkv. učenik; Simeon, škof. Ponedeljek, 22. aprila: Velikonočni ponedeljek. Soler in Gaj, papeža, nutčenca. Torek. L'3. aprila: Adalbert (Vojleh), škof; Kgidij As. Novi grobovi •f V Ljubljani ju umrla v splošni bolnišnici gospa M a r i j a U a v n i k , Soproga g. 'I one Ravnika. profesorja na drž. konservatoriju v Ljubljani. Pogreb blagopokojne gospe lio v nedeljo ob dveh popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Pokoj njeni duši! -J- V Vrbi na Gorenjskem je umrla Ana ■šiler (po dom. šra jeva mati), sosedu Prešernove rojstne hiše. Pravkar previdena z zakramenti za umirajoče je še v navzočnosti g. župnika /. velikim hrepenenjem odšla po plačilo k svojemu evh. Kralju. Že se je veselila, ila bo na svoj god sv. Ane \ krogu svojih štirih otrok obhajala 90-letnico svojega rojstva. Bog pa je hotel drugače in jo preje poklical k sebi po zasluženo plačilo. Bila je vsepovsod znana kot pridna in poštena gospodinja in /avedua krščanska mati. Poznala jo je vsa okolica, V svojem izredno številne sorodstvu je dočakala 21 vnukov in 7 pravnukov. Za vse n jene dobrote in pošteno življenje naj ji bo dobri Bog bogat plačnik! Ostalim številnim sorodnikom miše iskreno sožalje! Osebne vesti — Spremembe v sodnijski službi. Vpoko-jeni so: dr. Iran Cvetko, starešina okrajnega sodišča \ I rebnjem, Štefan Vodošek, starešina ukrajnega sodišča v Slov. Bistrici, Anton Kačjim, starešina okrajnega sodišča v Novem mestu, in okrajni sodnik Maks Petrič v Trebnjem. Vpokojeni so dalje sodnopisurniški uradniki: Ivan Vidmnjer, viš. pis. oficijal v Ormožu, Martin Luvrač, viš. jds. oficijal v Šmarju pri jelšah, Josip Korošuk, viš. j)is. oficijal v Ljutomeru, in Božidar Tofnnt, vodja zemljiške knjige v Novem mestu. Premeščen je okrajni sodnik Fran Logar i/. Konjic v Surdulico, od tam pu \ Konjice okrajni sodnik Viktor Svetel. = Sodnijski izpit pri upelucijskem sodišču v Ljubljani sta napravila sodni jskn pripravnika Al V n lf\L ti •» rvl < (j«tl u'»wi » "ii m)(. »dišče v Celju, ii Ivun Umnik. okrožno sodišče \ Ljubljani. — Romanje na Trsat, izlet po inoju iil ogled Zagrebu priredi \ velikem šimirnu isto vodstvo i/, škol jc Loke ko lani. Vodstvo bo doseglo vse ugodiiosti po železnici, na morju in tudi v Zagrebu. Vsem. ki so sc lani ob povrlitku priporočali /a .sjjoročilo kam, keduj in kako napravimo romanje in izlet, naj jim bo to v vednost. Sledile iiudaljniin sporočilom po časopisju za vse morebitne vaše želje pa se obrnite na Župni urad škofju Loka. — V Grčijo in Egipet nn oddih. Jai blagovolili lo \csl o/.iuitiili s prižnice. Kdor gre / mimi, nuj si; takoj prijavi. Podrobna pojasnila v romarskem listu dobi vsakdo zastonj, če sporoči svoj naslov upravi lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, Vrazov trg št. 4. — »Svetil vojska«. — Nesreča pri eksploziji. Ljubljanska bol-nišuicu je včeraj'-sprejela 24-ltetne.ga Lotrene-u Murglja, posestliikovcgii sina.iz š^lov ni,ka pri ,Zj-any of Jugoslavia. Izbira ie lahka, upopabliainiis. CINEAN ZOBNO KREMO in USTNO VODO — Krapinskc Toplice. Kopališče se olvori z Velikonočjo. Obiskovalci se opozarjajo na pavšalno zdravljenje po znižani ceni 000 Din za 10 dni kakor tudi nn druge znižane cene v predsezoni. i Kopališki avtobus vozi stalno počenši s 1. majem i na postajo Zabok-Krapinske loplice k dopoldan-! skemu in večernemu vlaku, ob nedeljah in praznikih j)u tudi k jutranjemu. Prihod naj se preje naznani kopališki upravi, ki daje vse pojasnila in prospekte. ||jfc Si li zamoretc predstavljati užitek in delovanje na zdravje, ako se kopljete v znameniti RADENSKI in jo pijete pri samem izviru, kolikor si želi srce? Predsezona (maj, Junl) Din 700,— deset dni, stanovanje, hrana 'hotelska ali dije-teticna), kopelli, vse tukse in zdravniški pregled. Srce, ledvice, živci, obča starostna slabo3t, notranjo žleze, kan:encl, skleroza, uervosa. Direktno z železnico v Radenec s prestopom v Ormožu in Ljutomeru, ali z hrzim vlakom v Maribor in z auto-busotn v Radenoe. Autobus ima takoi zvezo na brzl vlak ob 4. uri popoldne in pripelje ob G. url v Raderice, n ne vozi v nedc jo ln praznik. Idealno za odpočilek, krepitev duševnih in telesnih delavcev. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sceni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. —Na kraljev grob iz Ljubljane v Belgrad — Oplenac s posebnim brzim vlakom 11. do 14. maja, tja in nazaj za 185 Din; do posebnega vlaka polovična voznina, 13, maja cel dan ogledovanje BeJgra-da. Prijave do 25. aprila, plačila do 3. maja sprejema in brezplačna pojasnila daje: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska kasarna, (Vrazov trg 4). — Zakaj kupujejo skoro vsi Celjani in okoličani Celja že 30 let svoje potrebščine v Trgovskem domu Sterniecki in zakaj tudi naročujejo iz vse Jugoslavije blago pri tvrdki Stermecki? Zato, ker kdor je samo enkrat kupoval v Trgovskem domu Stermecki sc je prepričal, da se prodaja sani o dobro blago po nizkih cenah. Pred 30 leti je tvrdka začela z enim pomočnikom in danes zaposljuje v trgovini in tovarni za perilo in obleko preko 100 ljudi, ker jc dokaz, da se v Trgovskem domu Stermecki res dobro kupuje, ker se drugače ne bi mogel tako razširiti, Ako šc nisle odjemalec poiskusite, ter zahtevajte še danes novi, veliki, ilustrirani cenik in vzorce, katere prejmete brezplačno. — Trgovski dom Stermecki, tovarna perila in oblek, Celje št. 18. Naše dijaštvo Jl.nrlontlbi Ji« 7.i,. o.» ......... .. •;..... »•• «••.,,»., IMitiJij, i«.H n /nlllii |»M«VV- mJ« v Htoinioi Zboromo .so <>l» K? mod stolnico i,11 Škofijo. Pridite vsi, ki ste v Ljubljanii Mariborske vesti: Saj ni mogoče! V predmestju Maribora, lako, da se niti ne vidi, kje je meja, leži vas Pobrežje. Ta vas je v občini enakega imena in st? razteza tja doli v Dravsko polje in pod zeleno Pohorje na drugi strani. V tej občini je ulica, ki se imenuje Cankarjeva. Občina in tudi ta ulica nima vodovoda. Zato je hotel izkopati lastnik neke hiše v Cankarjevi ulici vodnjak in je zato najel dva delavca. Vodnjak je bil na vrtu blizu hiše že izkopan in betoniran, le mali del pri dnu je še manjkal. Tu je delal na cvetno nedeljo delavec Kelnarič. Bil je to navaden delavec, ki je bil popolnoma sam na svetu. Ni imel več ne očeta ne matere, tudi bratov in sester ni imel, doma pa je bil iz severnega dela Slovenskih goric. Tlo na Po-brežju je uaplavljeno, rahlo je, gramozno in si-pasto. Zato se je zgodilo, da je ubogega delavca v vodnjaku zasulo do vrata. Ubupni klici na pomoč so priklicali reševalce. In st^jaj se je zgodilo nekaj takega, kar za nas navadne ljudi ni razumljivo. Delavca so reševali tri dni in tri noči, ponovno ga je zasulo, spet so ga odkopali, končno ga je smrt rešila strašnih telesnih in duševnih muk. Tako je umiral tri dni in tri noči v okolici mesta Maribora v predmestni občini človek, reševali so ga odstavljeni gasilci iz Maribora, pomoč mu je nudil odstavljeni zdravnik gasilske čete iz Maribora, oni pa, ki bi morali biti blizu, oni, ki bi morali reševati človeka in ga tudi rešiti, teh ni bilo blizu. Šele po smrti delavca-človeka so se spomnili, da bi ga bilo treba odkopati. Res ga bodo odkopali, pa samo zalo, da ga bodo pokopali na drugem kraju, da bo vsaj po smrti našel enakost. SHELL TOX Ubija ves mrčes A NOM)-JUG OSLA VENSKO PETROLEJSKO D. I). □ Koncert v prid kraljevemu spomeniku. Odbor za počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. v Mariboru je prejel obvestilo, da priredi Slovensko pevsko društvo »Maribor« dne 8. maja t. I. v Mariboru jubilejni konccrt, čigar čisti dobiček je namenjen spomenik blagopokojnega kralja, jubilejni koncert bo obsegal skladbe Sattner, Oljki; Handl, Mesija (alt solo) iu Dvorak, Te Deuin. Kot solisti bodo sodelovali gospa Lovšetova (sopran), gospa Bernot-Golobova (alt) in gospod Marijan Rus (bas), priznano odlične operne in koncertne moči, orkester Glasbene Matice in vojaška godba. Spomeniški odbor opozarja javnost na to odlično koncertno prireditev ter apelira na prebivalstvo Maribora in okolice, da s čim večjim posetom pripomore koncertu do gmotnega uspeha, ki bo v prid kraljevemu spomeniku! □ Jadranska razstava umetniških slik bo otvorjena na veliko noč ob 11 v veliki kazinski dvorani. Razstavljenih bo 110 slik. Razstavlja g. proi. Stjepan Bakovič iz Sinja, sedaj profesor v Splitu. □ O mariborski starostni blagajni »Sloga« smo 12, l. m. poročali, češ, da je bila že lani raz-puščena. Na podlagi točnih pojasnil moramo ugotoviti, da se ta trditev ne more nanašati na blagajno »Sloga«, ki je bila ustanovljena šele 3. septembra 1934, od vlade odobrena 17. decembra 1934 ter jc uprava »Sloge« ta akt prejela 5. januarja 1935. Blagajno »Sloge« je oblast revidirala 2. in 10. aprila 1935 ter ni našla nič nepravilnega. Mestno poglavarstvo je 13. aprila 1935 »Slogi« naročilo, da se mora poslovanje njene blagajne vršiti v skladu z zakonom o reg. pomožnih blagajnah in v skladu z odobrenimi pravili. Zato je že iz leh podatkov razvidno, da »Sloga« ni mogla žc lani biti razpuščena. □ Mali harmonikarji — samostojno društvo. V Mariboru se je ustanovilo glasbeno društvo »Harmonia« ter je bila izvoljena za predsednico gospa Zora Ravnikova. Kaikor smo informirani, gre za samostojno organizacijo mariborskih malih harmonikarjev, ki so bili dosedaj poseben odsek .športnega kluba ISSK Maribora. Včeraj so odpotovali mali harmonikarji na turnejo po Romuniji in bodo tako za velikonočne praznike v tujini. □ Preklicane sodne razprave. Sodišče je preklicalo vse med 29. aprilom in 10. majem razpisane kazenske razprave. □ Predpisi za prodajo konj. Mestni vojaški u,rad jc ugotovil, da posestniki konj, vprežnih vozil in kole,s pri prodaji oziroma pri zamenjavi teh izpremerob ne javljajo vojaškemu uradu kljub tozadevnim strogim predpisom. Ker se vrši pregled konj, vprežnih vozil in biciklov letos v juliju, se pozivajo vsi prizadeti, da svoje še tiepregledane konje, vprežna vozila in bi-rikle prijavijo mestnemu vojaškemu uradu vsaj do 50. aprila t. 1. □ Žetev smrti. Včeraj zjutraj je umrla \ starosti 58 let na Koroški cesti 122 gospa Ana Nemec, soproga prevoznega obrtnika in posestnika Franca Nemca. Blaga pokojmica i/ znane mariborske krščanske družine je bila vzorna žena, ki je uživala spoštovanje in priljubljenost vseh, ki so jo poznali. Pogreb bo na velikonočni ponedeljek ob ^ iz mrtvašnice pobre-Škega pokopališka. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje. □ Naskok na mariborske rekorde. Olimpijski odbor v Mariboru je sklenil, da bo s posebnimi športnimi nagradami nagradil vse one. ki bodo tekom letošnjega leta izboljšali dotedanje mariborske rekorde. Za napredek maribor- Danes bodo torej izkopali ubogega Kelnari-ča. najbrž ga bodo nato obducirali, nakar ga bodo pokopali. Okrožni urad za zavarovanje delavcev, kjer je bil pokojni zavarovan, bo dal 8(>4 Din, nekaj bo mogoče prispevala pobreška občina, pogreb bo torej skromen, komaj za krsto. Ce navaden človek vse lo sliši, mora reči: saj kaj takega ni mogoče! Saj se to ni moglo zgoditi danes, v času vsestranskega napredka, v današnji moderni dobi, polni tehnike in polni besed o socijalnosti! In vendar se je zgodilo to v okoliški občini mariborski, na Pobrežju v srezu mariborskem, na desnem bregu Drave, na cvetno nedeljo in prve Iri dni velikega tedna leta 1935. Zdelo ne nam je potrebno, da napišemo to v spomin in opomin, vest pa naj vsakemu posameznemu pove, v koliko je kriv, da je pustil umreti človeka, ki je bil siromak, ki je bil navaden delavec. Več radio aparatov, prvovrstne znamke, zelo pripravne za gostilne ugodno orodamo, ludi na obroke ali hranilne knjižice RADIOVAL Liubliana Dalmatinova ul.13 - Telef. 3363 □ Maratonci priredijo na velikonočni ponedeljek izlet v st. 11 j nn mejo. Kolesarji se zberejo ob Pi na Livadi, ostali pa se peljejo ob isti uri /. vlakom do ( irknice. □ Stroga preiskava. V mariborski porodnišnici je umrla 24 letna šiefaui.ja štand iz Rad-vanja. Pred smrtjo je izjavila, dn je žrtev neke ženske na Tez-nu, ki .se bnvi z odpravo plodu. Državno pravdništvo je odredilo .strogo preiskavo. □ Tatovi zaklali svinjo \ hlevu. Drzna tatvina se je. pripetila \ Metavi pri Mariboru. Tatovi so zaklali pri pocestnici Rozaliji Krajnc prašiča v h lo V ii. ga v bližnjem potoku lepo oprali iu razdelali ter /. mesom izginili. H Trdovratni svedrovci. Okrog Framu ogroža neka vlomilska družba trdovratno že več mesecev ta mošnje vinske kleti, katerih lastniki niso domačini. Te dni so svedrovci vlomili v klet zdravnika dr. Bačarja ter mu odnesli precej vina in razne kletarske predmete. r Nogavice, rokavice, novo dospele v veliki izbiri. — Po najnižjih cenah nudi Mara Kumše, Maribor, Stolna ulica 1. □ Vse hiti r Grajsko starinarno Trg Svobode 1, kjer prodajajo tudi novo blago cenejšc kot drugod. □ Predsednik združenja trgovcev za okraj Maribor levi in desni breg v Mariboru sklicuje redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 28. aprila 1935 ob 13. uri v dvorani hotela »Orel« v Mariboru, nn kar se opozarjajo člani. Ljubno na Gorenjskem Te dni je obhajal g. <\nton Mohorir, čevljarski mojster in posestnik, zdrav in tnladeniško čil, v krogu svoje družine i)0 letnico'. S pridnostjo in vztrajnostjo sc je s |xmiočjo svoje žene, ki bo tudi letos dopolnila 00 let, v teku let povz-|iel do zelo upoštevanega in rednega čevljarskega mojstra, ki je znan |x> širni dravski banovini. Mož, vet) no globokoveren in praktičen katoličan, lahko kaže svojim številnim učencem, ki so se pri njem izučili, in |x>močnikom, kaj človek lahko doseže z jekleno vztrajnostjo Naj bi ga mlajši rod v vsakem oziru posnemal! Uglednemu možu želimo ob 60 letnici, da bi mu ljubi Bog dal dočakati še veliko zdravili in zadovoljnih let! Saharin hči po zraku Maribor, 10. aprila. Na cesti, ki sc odcepi v Košakih od državne ceste proti št. Lenartu, se je preteklo noč ustavil z ugaslimi lučmi osebni avto, v katerem sta bila dva človeka. Avto je obstal pod obokom železniškeg vijadukta. Okrog 11 je prisopihal od Pcsnice proti Prav tako, kakor mati dete, uspava ... tf-, bonbon kašelj V^f^ PROIZVOV: »UNION« ZAGRFB Mariboru tovorni vlak ler vozil zaradi strmega vzpona zelo počasi. Komaj jc prišel vlak na viadukt "a,I cesto, so začeli deževati z njega |\ikeli tei padati na cesto. Oba moža, ki sta spodaj čakala \ a\ omo-bilu, sta hitela pobirat razmetane pakete, da bi jih čimprej spravila v avtomobil. Nista vedela, da jima v neposredni bližini preti strašna nevarnost. SUriv nosfiti prizor je namreč čisto slučajno opazovala orožniška patrulja iz postaje v Košakih pod vodstvom postajevodje g. Sebeuika, Orožniki so planili na cesto ter zasegli jiakete in moža, ki jih je pobiral, voznik pa je naglo pognal avto iii izginil /a j ovinkom. V paketih je bilo 50 kg saharina, izbiral 1 pa jih jc neki mariborski gostilničar, Zadeva be imela še zanimiv odmev Ribolov na Sotli Članom bratovščine sv. Petra bi rad napisal nekaj o ribolovu na Sotli. Mislim, da pozna večina naših ribičev Sotlo zgolj po imenu kot reko, ki loči Slovence od Hrvatov, njene skrivnostne vode in prelepe doline, po katerih se pretaka, pa so jim v resnici neznane. Ne vedo še, da je Sotla prava zakladnica za ribe. Kdor je v tej reki kdaj ribari), je bil presenečen nad njenim bogastvom. Takih ščuk ne najdeš v nobeni naši reki, v njenih globinah domujejo somi, ki se po teži lahko merijo s savskimi in donavskimi, tned sotelskimi karpi so pravi velikani, ki jih nimajo v nobenem našem ribniku, da ne govorim o tropah tolstih klinov, širokih ostrižev in celih jatah mren, belic in kakor se že imenujejo vse vrste rib, ki so običajne v naših počasno tekočih vodah. Bogastvo na ribah je |>osle-dica sila počasnega toka, velike globine, n.n gosto z vrbjem zaraščenih bregov, veliki toploli, ki jo v poletju doseže voda, predvsem |>a takozvanih »črncev« — globokih zamočvirjenih grap ob obrežju, ki so z vodnim odtokom zvezane z reko. V teh črncih so mirna vališča ribje zalege in najlepša zatočišča za ribe ob času povodnji. Zadnja lela se je razširil sloves Solle zlasti med zagrebškimi ribiči, ki prihajajo v vedno večjem številu z avtomobili ter ribarijo največ v predelih okrog Klanjca in Miljane. Drugače pa ribarijo danes še v Sotli saimi domačini, prebivalci obrežnih vasi na štajerski strani. Znani so zlasti ribiči iz Sedlarjevega, ki so v ribolovu najbolj vešči ter v umetnosti raznih nastav sila izvežbani. Malokateri od onih ribičev, ki niso doirvi i7, Solle. pozna danes še »koga športa gotovo hvalevredna pobuda. □ Žrtev Mure so spoznali. Nedavno st šli na jugoslovanskem bregu Mure v Cmureku vtopljenea, ki so ga nepoznanega pokopali. Ugotovilo se je, d« je mrtvi identičen s trgovskim potnikom T and lom iz Gradca, ki je sam skočil v reko in utonil. □ Nov davčni odbor. Občinski svet je imenoval v davčni odbor za člane dr. Invann. inž Dračarja in velctrpvvca Lenarta. Namestniki »o: Vahtar, Kravos in Vidorj&. Celie Priprave za regulacijo Savinje t drugi etapi, V četrtek je bila pri okr. načelstvu v Celju druga konferenca za regulacijo Savinje v drugi etapi. V drugi etapi so nameravana dela približno od meje la'škega in celjskega okraja do neposredne bližine Apnenika. Proračun za ta dela znaša 2 milijona 600.000 Din. Dela na tem terenu se bodo pričela takoj, ko bo dovršena regulacija Savinje v prvem delu, seveda če bo dovolj finančnih sredstev. Pri tej konferenci je poročal g. inž. Mursa o dosedanjem poteku del. Razpravljalo se je ludi o projektu v Laškem, namreč glede regulacije mi ovinku pri Marija Gradcu. Detajlni načrt za drugo etapo je narejen in bo predložen v potrditev ministrstva gradbe. Določila se je tudi strokovna komisija za reševanje raznih vprašanj, ki se pojavljajo že sedaj v zvezi z regulacijo. Podjetnik g. Taškoviič je začel delati dne 27, marca s 57 delavci, od 15. aprila dalje dela z 227. To število delovnih moči sc bo še pomnožilo, ker se sedai zaradi slabih vodnih razmer nc more delali v večjem obsegu. Te konference so se med drugimi udeležili podban g. dr. Pirkmajer, politični upravni tajnik kr. banske uprave g. Mramor Franc in zastopniki občin. Primoran sem izpraznili lokal, zaradi lega prodajam manutak-f«ro, konfekcijo, damsko in moško perilo, nogavice in drugo blago po globoko z n i z a n i h cenah. Kolbezen Franc, Celje Prešernova j & Papige zamenjaval za kanarčke. Neznani moiški je imel dve stari pap;gi in i'h ponujal za kanarčke. Rekel je, da znala govoriti, toda govorita samo zvečer. Neka stranka jc dala za tako pa pigo dva lepa kanarčka, na isti način ie ogoljufal neznanec šc neko drugo celjsko stranko. c* Zelo nujno in važno! Vse one, ki »o vzorcc sprejeli, prosim naj hitro pošljejo naročilo, v/orcc, katere nujno potrebujemo za druge stranke, pa nemudoma vrnejo, zakar sc v napre, zahvaljujem Sterraecki, Celje. >Narod. ki porablja brate v snžnosti tepta svojo čast! *Bran-i-bor; se briga zanje. Pristopajte! lov z ostmi in zanko. Lov z vršo in sakom sc na Sotli ludi vrši, z vršo v vročem poletju na kline, belice in mrene |xxl mlinskimi jezovi. Enkraten plen v vrši, težak do 50 kg ni nobena redkost. S sakom sc lovi na pomlad, kadar so poplave. Običajen je tudi lov s trnkom, najlepši in najtežji pa z ostmi in zanko. Po paz-| ljivosti in vaji, ki jo zahteva od ribiča, ter jx> sport-i ni zanimivosti presegala la dva načina ribolova gotovo vse druge. Koliko vaje jc Ireba. predno si izuriš roko tako, kakor jo imajo stari ribiči ob Sotli, ki zadenejo ribo z ostrimi ostmi v metu na daljavo 10 in več metrov- Po ure in ure čakaš sede na daleč nad vodo moleči jelši, da sc bo prikazala na površju ščuka ali tolsti karp, da priplava v do-voljno bližino, nato kot blisk sunek in žc zacaplja na zobovih osti. Še težji je lov z zanko. Love se po navadi ščuke, kadar prcbavljajo v vodnem grmu ob bregu svoj plen na površju gladine. Po trebuhu ! se plaziš, da jo neopazen zaležeš, r neskončno pre-| vidnostjo moraš stegniti gibko dolgo palico z zanko iz medene žicc na koncu v vodo ter jo polagoma spravili ribi preko repa. Potem pa jo vržeš z enim samim sunkom na breg. Najbolj romantičen je lov ua mrene. Ix»vijo jih na nekaterih redkih mestih, kjer teče reka v brzicah. Na teh sc zbirajo mrene, kj jih lovijo ribiči ponoči ob svitu bakelj z ostmi. Za njimi gre druga skupina s saki, s katerimi zaprejo ves tok ter ujamejo vsakega beguna, ki jc ušel ostem. Znamenite brzicc so zlasti pod vasjo Sedlarjevo. Se-dlarci včasih nalovijo v njih poln koš rib, ki jih naslednjega dne pečejo v hosti nad vasjo. Ribje gostije so pravi prazniki, ki se ga udeležijo stari rti mladi. Ogromne ščukr Najznamenitejša riba iz sotelskih vod jc ščuka, i Takih ščuk, kakor v Sotli. ne najdeš zlepa kje dru-| gjc. Tudi ne v tolikih množinah. Požrešne roparice i imajo dovolj hrane, da sc razvijajo v razmeroma 1 malo lefili v prave velikane. Šč\'ke do 10 kg težine niso nobena redkost, velikokrat se ujamejo šc večje. Ribiču, ki bi sc hotel podrobneje pečali z zanimivim življenjem leh ro|xiric. sc nudi ob Sotli redka priložnost. Videl bi. kako s' modro razdelijo svoje revirje, v katerih posamezne večje ščuke absolutno gospodarijo ter nc trpijo v njih nobenega tekmeca, zlasti mlajšega nc. Velike ščuke domujejo v svojih revirjih več let, ludi po največjih |X>plavah se j vrnejo nazaj. Mlajši rod pa se mora potikati zdaj tu. zdaj tam iu noj a spotoma v tujih revirjih, kar mu pride |*xl zobe. Ribičem je lo dobro znano in i iloslikral gre v njihovih vrstah daleč na okoli glas o kaki ogromni ščuki, ki domine v tem in tem kraju, j!j znana jc InU, svojccasno ogro^itna scti-; ka. ki je imela stalno bivališče |xxl našim mlinskim jezom Bil jc lo velikan, kakor ga menda ob Sotli niso ne prej ne |x>znejc ujeli. Priklatita sc jc od nekje jjou jez, kjer sc reka naglo razširi ter tvori nad sto metrov širok in toliko dolg zaliv, ki ima skoro stoječo gladino ter je zelo globok. Kmaiu jc pregnala iz zaliva vse druge ščuke, kar smo ribiči hitro o|>azili. Videli smo tudi, da so postali trapi velikih klinov, ki so se prej vedno leno sončili na vrhu gladine, sila plašili, da jih nekdo stalno preg-anija. Začela se je nastavljanje raznih vab, toda ščuka ie bila prebrisana še bolj kakor mi. Ribice in žabe je tako lepo znala pobrati s trnka, da se ni niti oprasnila. Posebno srdit lov sc je začel na njo spomladi, ko nam je pobrala nekaj ducatov napol doraslih račk in malih gosi. ki so vsak dan odplavale pod jez, pa je vsak dan ena zmanjkala. I bulo je gospodarila tudi v velikem črncu jx)leg jeza, iz katerega se steka |x>lok v reko. lam so gnezdile trope divjih rac, katerim je uničila vso mladino. Glas o ogromni ščuki in njenem zločinskem početju jc šel daleč na okrog, zvedeli so zanjo tudi mestni ribiči. Prihajali so še oni poskušat svojo srečo, zlasti iz Zagreba. Toda ščuka se je njihovim blinkerjem in ]xxlobnim vabam menda samo smejala. Več let je trajalo njeno gospodarstvo v soteski in toliko časa nismo mogli gojiti pri nas ne rac ne gosi. Končno je udarila tudi za njo ura usode. Dobili smo novega mlinarja nekje iz Slavonije. Zrastel je ob Lonji. kjer so doma znameniti ribiči. Ujel jc tudi našo kljub njeni previdnosti. Ko je videl, da ne gre ua nobeno vabo, da je ni mogoče zalesli- z ostmi, ji je pripravil nenavadno izkušnjavo. Nalovil je v mlinu podgan in jih žive lučal daleč v sredino jeza. Prva |>odgana je obupno plavala proti kraju, ko jc počasi priveslala za njo ščuka, jo najprej bislro od vseli strani ogledala. l>otcm pa previdno šavsnila |x> njej, boječ sc skritega trnka. Tudi drugi dan in tretji in tako najprej ves teden so jiadalc v vodo podgane; ščuka se jc na nje navadila, da je na lo slastno dobroto kar prežala. V hipu je vsaka izginila v nenasitnem goltancu. Nekega dne je padla zopet v votlo podgana. Kakor po navadi je bila ščuka takoj pri njej. Premalo je bila pazljiva, ni videla, da je podgana privezna na močni vrvici in da ji s prednjih nog bangljata dva zahrbtna trnka. To ji jc bilo v izgubo. Polem pa se je začel strahoviti lx>j, kak >r jih menda solelske vode še niso videle. Več kakor uro je trajala borba med ribo in človekom, dokler se riba ni udala. 10 kg je tehtala ščuka, ko so io ujeli in je bilo to na spomlad. Ce bi prišla na trnek jeseni, ko se zredi, bi bila ležka trotovo precej nad 20 kg DRAMA — Začetek ob 20 SolKita, 'JO. aprilu: Zaprto. Nedelja, 21. aprila: ob i.i: Slehernih. Izven. Zniians cene o 20: Ihiuburij [t.tpii. Znižane renc ml 24 Din navzdol. Ponedeljek, 22. aprila: Siromaknro jat/nje. Izv,>n. Znižane ccnr nd 'JO Diin navzdol. OPERA - Začetek ob 20 Sobola, "JO. aprila: Zaprto. Nodelj a, 21. aprila: Tvnviotn. Izvpii. Znižane c®n® od 3fi Din navzdol. Ponodolijek, 22. aprila ob 15: Parsifnl. Iz,ven. Znižane e«no od ;t»; Din navzdol. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča za šmarnice cerkvenim zborom: Mav Alojzij, Vzdihi po Materi. 14 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle; pari. 12 Din, gla> a 4 Din. Mav Alojzij, Roži Mariji! 15 Marijini! pesmi za mešani zbor; 10 Din. — Mihelčič Alojzij Zdrava Marija. 5 Marijinih pesmi za mešani /.boi in orgle; 10 Din. Mihelčič Alojzij, Kraljica maja, 7 Marijinih pesmi za mešani zbor; 15 Din. Premrl Stanko, 40 Marijinih pesmi rajnih skladateljev za mešani zbor; part. 40 Din, glas a 5 Din. Premrl Stanko, Zapojmo Mariji! 18 Marijinih pesmi za mešani zbor; part. 36 Din, glas a 5 Din, Premrl Stanko, Hvalnice naši ljubi Go,spc, Dvoglasne pesmi s klavirjem ali harmonijem. (Za izvcnlitur-gične pobožnosti); 15 Din. — Sattner p II. K Hochreiter, Planike, II, Marijine pesmi za mešpni zbor in orgle; part. 25 Din, glas d 2 Din. Sattner P- H. — K, Hochreiter, Pomoč kristjanov. 16 Marijinih pesmi za mešani zbor; pari. 32 Din, glas a 5 Din. — Sattner p. H., Kraljic« miru. 3 Marijine pesmi za mešani zbor; 20 Din. — Ščck Breda, V Nazaretu roža raste. 12 poljudnih Mar. pesmi; 40 Djn. Šček Breda, Zvezda Marija. 5 Marijinih pesmi za mešani d>or; 15 Din. Vodopivec V Are Marin. Marijine pesmi za moški t.Koi ; 25 Din — \Vornig A., Šopek šmarnic. Marijine pesmi za mešani zbor; 10 Din. — Želcznik M„ Kraljica maja. 8 Marijinih pesmi za mešani zbor; 13 Din. ___ Marolt Fr., Kraljici slave! 12 Marijinih pesmi za mešani zbor; 12 Din. — Ali ste le poravnali naročnino? SpCtt: Primorje: Concordia Jutri ob 16 na igrišču Primorja. Črno-belim nista prinesli dosedanji dve zunanji tekmi nobene točke. Borba s Hajdukom je bila v liapiiij zgubljena, drugo srečanje, v Belgradu proti BASKu je bila bolj nesrečna zadeva. Doma je bila najprej tekma z BSKom, njen potek nam je zgovorno povedal, da naša moštva še niso zrela za protivnike' BSKove kakovosti. Druga tekma na ljubljanskih tleh je prinesla prvi uspeh, srečanje med BASKoni in našim moštvom je bila prva letošnja resna afirmacija našega nogometnega športa. V tretje stojijo naši fantje pred težavno nalogo, ki jo naj rešijo pred svojim občinstvom. Borba s Concordijo se lahko vzame z raznih strani. Nobena ne pove v naprej sigurne zmage, nobena ne govori za stoodstoten poraz. Concordijaši beležijo lep, še svež uspeh: v Sarajevu jim je uspelq obvladati Slavijo, ki je vajena na svojem igrišču vsakemu nasprotniku pokazati zobe. Naši ligaši ne gredo kompletni v borbo. Toda moštvo se lahko zanese na dober nadomestek, ki bo vrgel na tehtnico ves elan, vso voljo za zmago. Gotovo ne bodo naši fantje prezrli dejstva, da je doma lažje pobirati lavorike nego na tujem. Lahko se nanje zanesemo in smemo upati, da bodo dragocene točke zadržali doma. Predtekme: Ob 13.30 Primorje jun. - Lilija. Ob 14.30 Primorje rez. — Dobrna. Ob 16 Primorje — Concordia, Sodnik gosp. Živkovič iz Belgrada. Predprodaja vstopnic z.a iekmo Primorje — Concordija, in sicer se'.'eži in slojišča, danes pri tvrdki Baraga. V nedeljo dopoldne pa v kavarni Emona. Ilirija: Concordia V ponedeljek ob 10 na Stadionu, predtekma oli 14."Ml Ilirija B:Reka. Končno sc je Iliriji vendar posrečilo, da ra/bistri situacijo, ki .so jo skalili nekateri za-\ i s 111 i činitelji, s tem, da so diktirali Iliriji, du ima igrati na praznik s I'rimo r jem prijateljsko tcikino. Njen ugovor s Concordijo, ki naj na-stopi v ponedeljek na .Stadionu, je dobil trdne temelje, loko bo pristašem bclozelcnih mogoče prisostvovati lepi borbi dveh izenačenih moštev v borbi za prestiž mesta, čigar zastopniki so. I udi naši llirijani sn bili vedno tisti, ki so najbolj častno zastopali belozeleno Ljubljano. Zanesemo se tudi to pot nanje, ne smejo nas razparati. Pokazati je treba vse svoje znanje, vložiti v borbo vse .sile in brez dvoma bodo morali ' Zagrebčani okusiti vso žilavost in odločen napredek ljubljanskega nogmeta. V p red tekni i nastopi iliri jansko B-moštvo proti vrlim Vičanoui, ki imajo mimogrede omenjeno največje šanse, da si os voj c prvenstvo drugega razreda. Ilirija je morala mi žalost odpovedati gostovanje jiuriiorje.v KAC, ker je LlNP te tekme popoldne prepovedal, gostje pa bi prispeli šele ob 13. Obžalovati je dejstvo, da pri nas poklicani faktorji na tak način zavirajo športni pokret meti naraščajem. Povodom tekme s Concordijo prosi SK Ilirija občinstvo vnovič, da ne pri Iia j a v areno, t. j. nižji dol Stadiona, ki je določen samo za tekmo in moštva, nogo d;i absolutno ostane nn pobočjih. Sedeži so provizorično preurejeni iu j ograjeni in smejo na tribunski prostor Iti oni, j ki imajo karto za sedež. Odprte bodo tri bla- ! gaj ne: pri južnem vhodu blagajna I za sedeže (15 Din) in stojišča z.a člane SK Ilirije (10 Din) ter blagajna II za navadna stojišča (12 Din), končno pri severnem vhodu blagajna 111 za znižane vstopnice po b Din /:a mladino, vojake in verificirane igralce LNP za stojišče na severni strani. Člani SK l. iu verificirani igralci naj se javijo pri blagajni z legitimacijo! Brez vstopnice ni vstop nikomur dovoljen; posamezniki, ki imajo pravico do prostega vstopa, dobe pri blagajni 1 posebno prosto vstopnico. Članf starešinstva SK 1. imajo pravico do znižane vstopnino in je zanje rezerviran prostor na tribuni; potrebne izkaznice naj prevzamejo pri blagajni L, ako jih doslej še niso dvignili. Celjski spori. O velikonočnih praznikih bo gostovalo v Celju prvorazredno moštvo SK lugosla-vije iz Zagreba. Klub je že lani igral v Celju in premagal SK Celje v razmerju 3:2. Na velikonočno nedeljo bo ob 16 na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo (ZagTeb), na velikonočni ponedeljek ob 16 na istem igrišču tudi prijateljska nogometna tekma med imenovanim zagrebškim klubom in SK Atletiki. Veleto veliko noč želi svojemu članstvu i.n prijateljem ter iirlja.telj.skim klubom (Klbor SK Ilirije. ASK Primorje želi vsem članom, simpatizerjem in prijateljskim klubom prav srečne iu vesele velikonočne pravnike! ASK Primorje apelira na članstvo in sim.paližerje Muha, da podprejo s svojimi podpisi brate Bcrtonclje Tudi za njih se mora dohiti mesto v Ljubljani! I'od-pisne i>ole bodo v nedeljo na igrišti. Občni zbnr TK Skale ho v torek, 31). aprila ob 20 v beli dvorani hotela Union«. Članstvo naprošamo, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. — Odbor. Tekma KAC Mladika, ki hi se imela vršiti v nedeljo dopoldne na Koclcljevcm, so po odpovedi goslov ne bo vrSila. 9omlad... Gotovo je že mnogim znano in se ne da nikdar dovolj toplo priporočati, da se morajo človeškemu telesu od časa do časa zlasti spomladi, potom naravnega zdravljenja dovajati takšne snovi, ki telo očistijo razpadkov in kri obnovijo. Da opravite to kri osvežujoče in kri čistilno zdravljenje z najbolj zdravimi, to je najnaravnejšimi sredstvi, pijte po lekarnarju Mr. L. Bahovec v Ljubljani sestavljeni, kri osvežujoči in kri čistilni »PLANINKA«-čaj, ki je najuspešneje preizkušen. Kakor izhaja že iz imena je »PLANINKA«-čaj sestavljen večinoma iz planinskih zdravilnih zelišč. Posebno je pazno in skrbno izbran čas trganja posameznih zelišč, ker ni vseeno, v katerem letnem času se zelišča nabirajo. Zdravilna zelišča, ki se uporabljajo za sestavo kri ozvežujočega in kri čistilnega »PLANINKA«-čaja, se namreč nabirajo v onem času, ko se v njih nahajajo zdravilni soki v največji meri. Kakor bomo iz spodaj navedenegr. kmalu raz-videli, se »PLANINKA« - čaj radi svoje sestave in radi zdravilnih snovi zelišč z uspehom lahko uporabi pri nastopnih boleznih: pri zaprtju, pri slabi prebavi, pri napenjanju telesa vsled Črevesnih plinov, pri slabotnem delovanju Črevesja, pri boleznih jeter in lolca ter pri ioli- nem kamnu, pri hemoroidih, pri tolSCId (prekomerni debelosti), pri raznih kolnih boleznih (tvorih, kopriva-stem opahu, ispuščajih, mozoljih, ogreih itd.), pri poapnenju iil (arteriosklerozi). Da se ognete vsem tem boleznim in se lahko veselite tra nega zdravja, je pametno ter se vsakenu najtopleje priporoča, da se vsako leto zdravi skoz. 6 -12 tednov s »PLANINKA«-čajem BAHOVEC, sestavljenim večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih 7elišč. Zahtevajte v lekarnah izrecno »PLANINKA«-čaj BAHOVEC, v plombiranih paketih z napisom proizvaja,ca ženama Mr.L.Bahovec, Ljubljana Re«r. Sp. br. 2884 od 23./I. 1935 /Vazzrnatiiilat Ljubljana 1 Pevsko društvo Krakovo-Trtiovo pozivu 61ame k peviski vaji, ki bo v torek, 2'S. aprila olj 19.30 v društvenih prostorih. Začetniki, ki imajo veselje do petja, so vljudno vabljeni! — Odbor. 1 Spored zborovskega koncerta, ki k a bo /.vaj al v soboto, 27. aprila ob 20 v kaminski dvorani moški /bor - Oipns i/, Brna (cSR): Tovacovski, O red, piisnni orel; Križkovski, Molilo v; Smetana, Pesem na morju; Knne, Stoji .Jano; Aksinan, Uspavanka; C-hlnbna, Kraljičino pismo; M ilojevir, Moje lane; Gotova«, Ponudba dragega; Jana e\, Mark-ka Magdonova; Krička, Smučarji; Peterželka, Silvestnska pesem; VomaČka, Dajte vina. Zbor je izvrsten, poset toplo priporočamo. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. I Redni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo r Ljubi., .ui bo v ponedeljek, 29. aprila ob 17 v čitalnici va.rodnoga niir/,:j>a /, običajnim dnevnim redom. I Kino Kodeljevo. Nji veliikonočiiio nedelijo in ponedeljek ob 15, 17, 19 in 21, v torek ob 17, 19 Ln 21: • Krik .»vetu , film, »».i kaže i/.virnc in avtentične posnetke I % svetovne vojne. Kdaj bo film predvajan v sredo in četrtek, bomo objavili v sredo na tem mestu. I S užba lekarn ob praznikih. V sol- to iin nedeljo: mr. Bakaičič, Sv. Jakoua trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva eo'a 'JO, in mr. Gartus, Moste. — V ponedeljek: nir. SnSnlk, Marijin tri? 5: mr Korali, Gosposvetska cesta 4. in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31. — V noči na sredo: mr. Lenstek, Reslieva eeda 1; mr. Bahovec, Kongresni trg si, in mr. Komotar, Vič. IVJorifior m Glavna skupščina Tujsko-prometnc zveze v Mariboru bo v petek, 2(5. aprila ob 15.M v gornjih prostorih hotela Orel v Mariboru. m Nočno lekarniško sluibo vršijo preko pravnikov Mariboru: Dr«vi lekarna Pri orlu« na Glavnem trgu, in Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti — .Va veli.kono'no nedeljo *a ulica 2, pritltiMe (pri stolni cerkvi) Predavanje o evjiari^ti^rrb kongresih s skiopti"nimi slikami. Pridite v oblnem številu! Dragi r nri Ježiea. -Pasijon.« Na velikonočni ponedeljek vpri-zorimo zadnjič Pasijon« poleg .arne cerkve, vmes skiopti čne slike Kriisturovega trpljenja iz Oberammergaua. Ker je za vstopnice že veliko povpraševanje, zato si jih pravočasno rezervirajte. V primeru dežja bo prireditev v farnem domu. Vabljeni! Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jožefa. Na velikonočno nedeljo ob 8 slovesna sv. maSa; ir/vaja se: M is■ .i solemu is in laudem Ss. Salvatorks z orkestrom, zložil Ig. Mitterer; gra-duaile Haec die-s ki sekvenca Victimae paschali, zložil Jos. Gruber; ofertorij Terra tremuit, zložil A. Foer-ster; Tantmn ergo, zložil Gr. Rihar-dr. Kimovec. Po maši: Zveličal* naš je vstal iz groba, zložil Gr. Rahar. Cerkev v križankah. Velikonočna nedelja ob 10.'H) (pr.kli.ga odpade) slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa in honorein B. M. V., zložil I. B. Menerer, z orkestrom; graduale in sekveneo zložil P. Grloabacher; po oferto-riju: Angeluis Domini, zložil St. Premrl; Tanlum ergo, zložil I. Deschormeier. Po maši: Skalovje' grobu, zložil L C v o. K rižanska rhoška in niladeniška Marijina družba se udeleži drevi z zastavo in družbenimi znaki kongre. gacijrake velikonočne procesije v Križankah. Udeležba obvezna za vse člane, k.i jih ne zodržuje I bolezen ali službena dolžnost. Poizvedovanja Izgubljen je bil bel volneni mo&ki pulover. Pogten najditelj se prosi, da ga vrne v upravi. MARIBORSKO GLhiMLI čE Solmi a, 20. aprila: Zaprlo Nedelja, 21 aprila ob 15: Profesor 7.ič. Glolioko znižane cene od 20 Din navzdol. Zadnjič. — Ob 20: Prebrisani Anior. Premiera. Ponedeljek, 22. aprila ob 15: Hoffmannovc pripovedke. Znižane cene. Ob 20: Veseli kmetič. Zniižane ceue. Pri vseh boleznih želodca, črev, ledvic, žolčnih kamnov itd. pomaga Rogaška %Mim Ona izkaže pri vseh teh bolezni sijajne uspehe zdravljenja. Idealno bivanje. — Vsa sredstva zdravljenja — Prvorazredna godba. — Razne prireditve za zabavo in razvedrilo. — Novi športni plavalni bassin. Tenis itd. — Do 30. junija znatni popust. — Pavšalna cena za 20 dnevno bivanje Din 1200-—. Po 7 dnevnem bivanju brezplačen povratek nazaj po železnici. — Svetovno znani zdravilni vrelci: Tempel - Styria-Donaf Redno uživanje Rogaške vode povečava življenjsko energijo in ustvarja dobro razpoloženje. Prospekte in informacije brezplačno od zdravilišča Vrhnika Cenjenemu občinstvu, vsem posetnikom Vrhnike in šolskim izletnikom se priporoča točilnica v Mocilrtiku, ki ,ie odslej odprta vsak dan Postrežba točna in solid a Za obi en obisk se priporočata MARIJA 'n MIHA JERINA. gostilna v Rokodelskem domu. Kam bomo romali in potovali? Poleg veličastnega romanja na Brezje, ki bo po zaključku evharističnega kongresa v Ljubljani, bodo v letu 1935 še sledeča romanja in potovanja: 1 Majniški izlet na Sv. Gore na Bizeljskem. Odhod iz Ljubljane v nedeljo, 19. maja ob 5 izpred hotela Union, čez Dolenjsko do vrha prelaza, nato peš eno uro na Sv. Gore, odkoder je krasen pogled in večini Slovence:.i se nepoznana božja pot nad Sotlo. Tamkaj bo služba božja, nato obiščejo izletniki Rogaško Slatino, Dobrno in se vrnejo čez Vransko v Ljubljano. Vožnja za ta majniški izlet znaša 180 Din. Priglasiti se je treba do 1 maja na Romarski odsek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. 2. Plitvice bodo ob binkošlnih praznikih go-lovo ena najbolj obiskanih izletniških točk. Z lepim izletniškim avtobusom se bo družba odpeljala dne 9. jtiniia ob 6 iz Ljubljane čez Novo mesto. Belo krajino na Plitvice. Po ogledu vseh jezer, veličastnih slapov, ki so pač edinstveni v Evropi, pohitijo izletniki zvečer v Senj, kjer bodo prenočili. Naslednje jutro obiščejo izletniki severno Adrijo: Novi, Selca Crikvenico, Baker, Sušak, Trsat in se bodo vrnili na binkoštni ponedeljek zvečer v Ljubljano. Celotni stroški za dvadnevni izlet znašajo 4C0 Din, to je vožnja, dvakrat kosilo, večerja, zajutrek in prenočišče Za ta izlet se je treba priarlasiti do dne 15. maja pri romarskem odseku, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. 3. Na Adrijo odpotujejo obiskovalci evharističnega kongresa in kdor se jim hoče pridružiti, dne 2. julija na Sušak, nato z izletniško lad:o »Zagreb« ix> morju na Rab, v Šibenik. Trogir, Split, Korčulo, Dubrovnik. Herceg Novi, Kotor. Od tam izlet z avtomobilom na Cetinje, v Bttdvo in zopet v Ko-lor. V Kotorju se vkrcajo na ladjo, ki obišče nazaj grede otoke jpoldan, zvečer cerkvena slovesnost in rimska procesija, naslednje jutro skupno sv. obhajilo, sv. maše s pridigo, nato odhod v Žabnico. Iz Zabnice bo vozil vlak ob 14 in bo prisei okrog i8 v Ljubljano. Vsak romar, ki se hoče udeležiti tega romanja, se mora prijaviti do I. julija in obenem s prijavo poslati malo fotojjra- Radio Programi Radio Ljubljana t Naročite se ua glasilo slovenskih poslušalcev naš, že nad 6 let izhajajoči tednik za radio- fonijo ItADIO LJUBLJANA Aktualni članki, misli k sporedom, kronika dogodkov v domačem in tujem radiu, strokovne kritike, rubrika za film in gramofonske plošče, številne ilustracijo, tehnični del, čez 20 strani sporedov. — Vsak redni naročnik ima zavarovan svoj aparat in je sam zavarovan za primer smrtne nezgode! — Ugankarski natečaj v vsaki številki, dobitki elektronke za aparat po izbiri. — Četrtletna naročnina 35 Din, polletna 70 Din, celoletna 140 Din, ena številka 3 Din. Zahtevajte brezplačno številko na ogled, pišite še danes upravi tednika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana. Sobota, 20. aprilu: Ifi.Otl liaeli: Maša v h-molu (plo-. šče) 1x50 Poročila 13.00 Ca,s, Bacil: ilttša v h-molu (plošče) 18.00 Prenos zvonenja in velikonočne procesije oil cerkve sv. Petra v Ljubljani 10.00 Zuinanjcpodiliikii pregled (dr. Jug) IS.50 Cas, jedilni list, programi za nedeljo 20.00 Trnovski cerkven abor poje velikonočne pesmi, vmes radij,sk,i orkester 21.30 Volivne in politično poročilo 21.45 Cas, poročila 22.00 V novo življenje (pl.). Nedelja, JI. aprila: 8.30 Orgelfikl koncert (liliiž Arnič) 0.15 Pomladno vstajenje (revija plošč) 0.45 Versko predavanje (p. Valerjijan Učak) 10 00 Prenos cerkvene glasbe iv. stolnice ll.oo Radijski orkester 12.00 Cas, radijski orkester 15.110 VVagrner: Lohengrin (odlomki na ploščah) 10.00 Osojski spokornik (zvočna igra po koroški narodni legendi, na,pisal Jakob Špicar, i»va.ia radijski dramski studio, režim Ferdo llelak) 17.00 Koncert godbe jSloga 10.30 Nacionalna ura 20.0(1 Cas, joči ilui list, program za ponedeljek 20.10 Vokaluti koti. cert giičote Majde Lovšelove, vmes radijski orkester 21.30 Cas, poročila 21.50 Pojoča žaga z radijskim orkestrom igra g. Muser, vmes harmonika šolo (g. Stanko). Ponedeljek, 22 aprila: 7.IKI Kakšni posevki j,n na- ■ sadi kmelskih rasULn sc bodo priznavali (inž. j>\ MiJuiž) 8.00 Mati mož, kaj pa zdajjt (Harmonisti na ploščah) 8.20 Poročila 8..1II Mandolimist.ični sekstet 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškansko cerkve 9.15 Ciganske melodije na ploščah 10.00 Vajeniško razmerje po obrtnem zakonu (dr. Bajič) 10.20 Klavir-,ke solistične točko na ploščah 10.40 Slovenske narodne z orkestrom (Ne-ratova, Mištčeva, Gostič, J muko), vi nos radijska orkester 11.10 Otroška ura (Mancn Romanova) 12.00 Cas, radijski orkester (po željah) 15.00 Plošče po željah 16.00 Velikonočni običaji Vrsta zvočnih slik, napisni Joža Vombergar. izvaja radijski dramski studio, re-žira Po-gorclec lli.45 Kmečki trio (Uregorc Nachlorg, Stanko), vmes poje Svetozar ISa.novee s sprem,ljevaiijem tria 19.30 Nacionalna ura 20.00 Prenos opere '■■/. Zagreba, v odmoru čas, poročila, jedilni list, program za torek. Drugi programi t SOBOTA, LO. aprila, Ueti/rad: 20.30 Slike ir/, jlce-Uiovnovega življenja 21.40 Valčki — Zhij: .-h: i:).IIO I're-ttos Vstajenja i/. Markove cerkve — Dunaj: 18.15 Svečanu igra ,,Parsifal., \Vagner — Budimih sla: 10.1(1 Orgle i.0.60 Orkestralni iu vokalni Koncert — Milan-Trst: 17.05 Lahka glasba LU.55 Kini — IUm-Hari: 17.05 Lahka glasba 20.55 Opera < L uranu,ol. ■, Puccinii — Prai/a: 19.40 Lahka glasba JI.3U Dramatska logisuda z glasi« H'od jablano.; al. 15 Itusko pesmi iu balalajke — , aršava: 20.00 Služba božja 20.45 1/. Waguer.iove.ga Parsifala 21.00 Klasična glasba 22.15 P.rcdvelikunočua glasba — licr-hn: 20.10 Vesela komorna glasba 21.15 Scene iz Fausta Aoniusbertj: 21.00 Nemški, junaški rciiuiem — Hamburg: 20.10 Radijski orkester 20.55 Klin — I ratislava: jj0.lt) Pcslci koncert — Lipsko: 20.00 Opera Leteči Hn-laudec,, \Yaguer - Koln: 21.10 Monakovo — Frankfurt: 20.15 Opera Nižava . d'Albert - Stuttgart: 20.15 Beethovnov koncert 21.00 Igra RylThiiusi;r ' - - .Monakovo: 21.00 Radijski orkester — Ziirich: 21.10 Opera • Rralj-paslir.,, Mozart — Strnusbvrg: 20.45 Opereta .PitB.ravnikov zvonček«, Maillari. NEDELJA, 21. aprila. I atiltunsko mesto, Italija, Dunaj: 12.1)0 Prenos i/, cerkve sv. Petra v Rimu — Belgrad: 20.00 Opereta Puš. avnikov zvonček , Ma.illa.rt — Zagreb: 211.15 Petje 20 45 Recitacija 21.IKI Petič 21.30 Recitacija — Dunaj: 17.IHI ltoni'/,akova dela 19.15 Beethovnov koncert 20.10 Veseloigra Deklica iz. predmestja-, Ncstroj- 22.2(1 Radijski orkester — Budimpešta: 19.15 Igra 21.30 Ciganska glasba 22.45 Lahka glasim — Milan-Trst: 17.00 Simfonični koncert 20.45 Prenos opero - Iltm-Bari: 17.00 Koncert 20.45 Velikonočni koncert -, Praga: 19.05 šloskn velika noč 19.50 Vojaška godba 20 30 1'idlovač.Ka 21.10 Orkestralni in vokalni koneerl — | I aršava: 20.00 Operetni potpourriji 21.311 Klavir in pelje ! 22.30 Lahka glasba — Berlin. 19.00 Post.rv.ni kvintet, i Sem beri. 20.00 Radijski orkester — Konigsberg: 19.30 , Solistični koneerl 20.30 Operni orkester - ftdmbvrii: I 9.15 Orgle 20.00 Lahka glasba — Via t i si a na: 18.30 Mali j koncert 20.00 Franklini. — lApsko: 1K.HI Veliko,nočne ! pesmi 21.00 Simfonični koneerl - Koln: 10.00 Dve »nro-nadl 20.I1H Veneta igra s petjem Beg iz nemila. , Mo-— hankfurt, Stuttgart: 19.110 Apostolska Igra, j Moli 20.011 Iz oper — Monakovo: 18.05 Opera urri.).l 20.4,1 lobongrlm (poje Slez.aik) 22.25 NVagnericv vočer — Budimpešta: 19.50 Oporeta Princ Bob . Huszkji — Milan-Trst: n.K, Ln.hka glasba 20 45 Koncert uo željah ■— Iltm-Bari: 17.05 Vokalni in instrumentalni koncert 20.45 Koncert po željah — Praga: 19.3(1 Opora Jakobi-m, , Dvoržak — Bratislava: 19.25 Lahka ailasba 0 10 Ruska glasba — Berln: 1!) (Ki Lahka glasba 21.00 Rom-m-tična opera -Neznanka , Boillini - Kiinigsberg: 111 15 Koncert solistov 20.00 Vesel večer — Hamburg- is 5» Pesnil v dialektu 20.00 lz operet - V ratislava: 19.00 Vesel večer — Lipsko: 20.00 Komorni orkester Kiiln: 211.10 Lahka glasba — Frankfurt. Stnttaart: 20.00 Igra s petiiem »Palatinska Llselotl. , Kunneoke fijo z lastnoročnim oodDisom. Cena vožnii na naši in italijanski železnici ter vizum žnaša 85 Din. Priglasili se je pri Romarskem odseku. Liubliana. Miklošičeva cesla 7. Kristus je res od mrtvih vstal Selma Lagerlols Besede na tleh Kristusovo vstajenje. (Holandec Hans Memling 1333—1494) Velikonočni žrtvi Stara srednjeveška velikonočna 0'irnna, spesnil JVipo (f 1050) Velikonočni žrtvi hvalnice pojte, kristjani! Jagnje je ovce rešilo: Kristus - nedolžni - je grešnike spravil z Očetom. Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvoboju: Gospod življenja je mrtev -in - živ kraljuje! Povej nam, Marija, Kaj si videla na poti? Grob Kristusa živega in slavo sem videla vstalega, angelske priče, prtič in povoje. Vstal je Kristus, upanje moje, pred vami pojde v Galilejo. Vemo: Kristus je res od mrtvit) vstal, Ti, o Kralj zmagoslavni, pa se nas usmili. Amen. Aleluja! Nezvesta jo bila možu in so jo obsodili. Vedela je, da bo morala umreti. Tisti, ki so jo zalotili prav v pregrehi, so jo vlekli gor pred tempelj, jo postavili prod duhovne in pismouke, ki so razglasili, da jo bodo po Mozosovi postavi kamenjali. Prešuštniea je bila bedno, usmiljenja vredno bitje. Stala je pred sodniki v raztrgani obleki in od udarcev in sunkov zabuhlega obraza in je bila že zdaj skoraj mrtva od strahu. Ničesar ni storila, da bi se zagovarjala, marveč je nemo stala pred sodniki. Tudi tedaj se ni prav nič upirala, ko so jo oni moški, ki so bili prišli z njo k svetišču, suvali in vlekli tjakaj, da bo sojena in je bila že obsojena. Mahoma jo rezko in cvileče zakričala in padla vznak na tla. Zavedela se je, kam jo bodo dali. Ze ko je bila še otrok, je slišala, kako so šepetali nekaj o nekem strašnem prostoru v jeruzalemskem templju, kamor nihče ne gre prostovoljno. Ta prostor je bil ozko, štirikotno dvorišče črnih tal in obdajali so ga zidovi iz mogočnih skal. Ondi ni bilo nikakršnega žrtvenika, niti ni bilo kajbic za golob-čke niti miz, kjer so kramarji tehtali in računali. Ondi je bil samo velikanski kup navadnih kamnov, takih, kakršne dobiš povsod po njivah. Sivkastobeli so bili in veliki ko moška glava. Še nikoli ai bila videla tega prostora na lastne oči. Zdaj pa, ko so butnili v druga vrata in so se odprla in je nenadoma zagledala kup sivkastobelih kamnov, je spoznala, kje je. Kadarkoli je bila prej slišala govoriti o tem praznem dvorišču s kamnitim kupom, kjer morajo ženske, ki so bile možu nezveste, zadostiti za svoj greli po Mozesovi postavi, jo je zmeraj »preletela groznica. Ta kraj se ji je dozdeval bolj strahoten ko Gehenna — in zdaj — zdaj naj bi njo samo spravili tjakaj! A kaj je zaleglo, ko je kričala in se upirala z rokami in nogami? Možje so jo zvlekli s krepkim sunkom skozi vrata. Nato se niso več zmenili za to, da bi jo postavili pokonci, marveč so mirno gledali, kako je telebnila na tla. Splazila se je v kot in obležala vsa revna in nebogljena. Oči so ji strmele v kup kamenja in bilo ji je, ko da izvira vsa grozota le iz tega kupa. A čeprav je bila tako prestrašena, sta ji jeza in sovraštvo nenehoma besnela v srcu in to jo je oviralo, da ni mogla videti svojega lastnega greha. Če bi bila mogla govoriti, bi se ne bi bila opravičevala, ne prosila usmiljenj a. Ne, tem podivjanim moškim bi bila zaklicala, da je to, kar počenjajo z njo, bolj pregrešno ko njen greh in da jih bo Bog Izraelcev kaznoval, če ji bodo vzeli življenje. O ničemer ni mogla misliti ko o teh kamnih in zato tudi ni vedela, odkod je bil prišel človek, ki je kar iznenada stal pred kupom. Ali je bil že tu, ko je bila ona prišla! Ali je bil kdo izmeti radovedne množice s tempeljskega dvorišča in ji je sledil prav do semkaj! Zakaj se je pa postavil med njo in med kamne! Kaj le hoče! Ali je morda on tisti, ki bo pričel! — Bil jc visoke, sloke postave v črni obleki in črnem plašču. Lasje so mu v gladkih kodrih padali po ramenih. Lepega obraza je bil, a krog oči in ust so bile zarezane gube bridkosti. Vedela je, da ga ni še nikoli videla. »Spričo tebe se vendar nisem še nikoli pregrešila«, je pomislila. »Zakaj me boš sodil?« Da bi bil pa prišel njej v pomoč, tega se niti za hip ni spomnila. Vendar, nekaj se je spremenilo v njej, odkar ga je zagledala. Tista tesnoba v prsih je popustila. Spet je laže dihala in ni bilo slišati kakor hropenje umirajočega. . Vsi drugi, njen oče, njen mož, njen brat in moški iz okolice, ki so jo bili privlekli semkaj, so nekoliko opešali v svojem divjanju. Veliko moških, ki so nameravali ostati v templju in moliti in se poglabljati v svete izreke, je prišlo z njo vred na dvorišče. Nekdo izmed njih je zaukazal, naj izvršitev obsodbe še odložijo. Tedaj je prešuštniea zaslišala, kako so nemirno in naglo šepetali. Razločila je le: »Dajte, da prestane preskušnjo! Nazareški prerok je. Izrabimo priliko! Dajmo, da slišimo, ali se bo upal tajiti Mozesove postave!« Nato je žena videla, kako sta pristopila dva pismouka, dva starčka srebrnosivih brad in v plaščih, s krznom obšitih, k črnoobleče-nemu tujcu in kako sta se mu priklonila. »Učenik,« je dejal prvi. »to žensko smo zalotili sredi njene pregrehe. Po Mozosovih postavah jo moramo kamenjati. Kaj praviš ti na to?« Tedaj je oni, ki so mu rekli Učenik, počasi dvignil oči, pogledal oba pismouka in še očeta, moža in vse moške iz mesta, ki so bili prišli z njo k templju — in še druge pismouke, farizeje in vse one, ki so pripadali templju in so bili tu v službi. Ko si je Učenik ogledal vse te,«se je sklonil in s prstom znpisal na tla odgovor, kakor da niso vredni njegovih besed. A pismouka sta silila vanj, naj jim vendar odgovori. Tedaj se je zravnal in jim dejal: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo!« Ko je zbrana množica to zaslišala, se je na ves glas zagrohotala. Saj — kakšen odgovor je pa bil to! Ce bi se odslej po trm ravnali, pač ne bi smeli kaznovati nobenega zločinca več, Prešuštniea je tiho zaječala. Pričakovala in upala jo, da bo tujec nekaj spregovoril, kar jo bo utegnilo rešiti. Spoznala pa je, da je sleherno upanjo zaman, nagnila je glavo in se skrotovičila v pričakovanju, da pride kamnita ploha. Tisti, ki bi jo morali kaznovati, so slekli plašče in si spourecali halje. Tujec jo ostal na istem mestu, vendar se je zdelo, ko da se nič več ne zanima za to, kar se je dogajalo krog njega, zakaj, spet se je sklonil in pisal po črnih tleh. Prvi, ki se je približal kupu kamenja, jo bil lastni oče prešuštniee, torej listi, ki je izvirala iz njegovega rodu in ki je najgloblje občutil njeno sramoto. Sklonil se je, da bi pobral kamen, a pogledal je še na tla. In ondi je bilo zapisano, saj morda ni bilo zapisano s črkami, vendar je bilo vse razločno in razumljivo, — zapisano je bilo o strahovitem umoru, ki ga je bil oče pred več leti zagrešil in ki doslej še ni prišel na dan. Tedaj se je zgrozil. Stopil je na pisanje, da bi ga zabrisal, a svetilo se je ko ogenj. In planil je odtod in odrival vse, ki so mu bili napoti. Prešuštniea se je splazila malo bolj iz kota. Lasje so ji razmršeni štrleli na čelu. Po-gladila si jih jo nazaj in si poravnala raz-cefedrano obleko. Zdaj je pristopil njen lastni mož. Ves besen radi sramotnega očetovega in bratovega ravnanja, se je sklonil nad kamne. Vse telo je kar drgetalo od strasti po maščevanju. Ni si mogel misliti lepše naslade, kakršna bo ta, ko bo mogel ubiti svojo ženo. Tedaj jo vzplam-telo s tal nekakšno pisanje, ali pa so bili le znaki? A pisanje .ie poročalo o neki zaroti zoper rimskega upravnika. V tej zaroti je bil tudi on in na križ bi ga pribili, če bi se razkrila. Dvignil se je, in kor je bil pameten človek, se je sočutno skremžil in nekaj zamr-mral, češ, da je tudi on ne bo sodil — in je odšel. Ko se je pa še to zgodilo, sta bila onadva pismouka, ki sta prej govorila Učeniku, vsa iz sebe od groze in začudenja in sta prihitela, ne zato, da bi pobrala kamen, marveč, da bi videla, kaj je vendar takšnega zapisal na tla, kar na vse tako mogočno vpliva. Tedaj je zagledal prvi, da je bilo zapisano, kako je nekoč naskrivaj prestavil mejnike med svojo in sosedno njivo; drugi pa je videl, da si je prisleparil velik del premoženja svojega varovanca. Oba sta se spoštljivo priklonila Učeniku, nabrala obraz v resne gube, češ, kako sta ginjena in se lepo moško odstranila. A ko so tako odšli vsi tisti, ki so bili njeni sodniki, so je prešuštniea vzravnala in pokleknila. Kakor bi jo prešinil val moči, ji je bilo. Nekam podzavestno je pojmila vse to, kar se jc zgodilo, vendar jo razumela, da jo bila osvobojena. Kar razposajeno se je razveselila življenja. Čutila je, kako ji podrhte-va vse telo. Saj se je čudila, vendar ji je prišlo, kakor da bi hotela zaplesati. A ni bila še na varnem. Zdaj so planili drugi naprej k Učeniku, da bi pobrali kamenje in izvršili sodbo. Pa se je drug za drugim umikal, čim je le pogledal na tla. Namesto da bi pobirali kamenje in jo ubijali, so vsi drhteči in mrtvaško bledi hiteli z dvorišča in se boječih pogledov skrkotovičili. Ko ni bilo nikogar več, je stala prešuštniea pokonci na dvorišču. Oči so ji zaživele, lica, prej vsa bleda in udrta, so /.ardela. Šc je molčala, a saj je ni prešinjalo le veselje, da je osvobojena. Tudi svoje sovražnike je ustrahovala in ponižala in vsa je bila omamljena v sladkosti maščevanja. Zaplesala bo kar tu na tem prokleteni prostoru, zaplesala vpričo teh kamnov, ki bi jo bili morali po postavi pomnedrati. Ni še začela plesati, a že je stala ko plesalka in se v vzhičenosti zvon-ko zasmejala. Tedaj se je dvignil tuji Učenik in jo pogledal. »Kje pa so vsi?« je vprašal. »Ali te ni nihče kaznoval?« »Gospod, nihče,« je odgovorila. Bilo ji je pa, kakor da ne more več brzdati svojega veselja in da mora kar koj zaplesati. Učenik pa jo je še zmeraj gledai. Videl je nebrzdano, živalsko veselje v njej. Videl, da se ne kesa svojega greha. Videl, da je polna sovraštva in maščevanja in mesenega poželenja. Ona je vedela, da je vse to videl in nič več je ni veselilo, da hi plesala Začela se je bati tega moža, ki jo je rešil. Videla je, kako ga obdaja nebeška luč in zelo se je prestrašila. Menila je, da bo zdaj on tisti, ki jo ho obsodil. Njegova sodba bi bila hujša ko prejšnja, zakaj, ta človek je bil upravičen obsojati njen greh. A ko ji je bilo najbolj strašno, je zaslišala njegove besede: »Tudi jaz te ne bom sodil. Pojdi in ne greši več!« Ko je ženska zaslišala te besedo, polne, milosti in ljubezni, so je zgodil velik čudež v njeni duši. Zažarela je iskra v njej in medel pramen blažene večnosti je zasijal vanjo. In ta pramen se je več dni in noči polagoma večal in bilo je hudo in grozno. Tn časih si je zaželela, da hi ta žarek ugasnil, ker ona ni bila pripravna posoda zanj. Pa ni mogel ugasniti. V njeno dušo je pisal neizbrisno pisanje o strahotah greha in o lepotah pravičnosti. dokler ni bila tn uboga sirota, ki je bila zašla na kriva pota, vsa prešinjena s svetostjo. jp vezana na organizacijo vsega stanovanja. Ni vseeno, kje so spalnice, kje leži družinska soba; vsi prostori morajo biti združeni v skladno celoto. Stanovanje ni nikak hotel, kjer so sobe razvrščene druga poleg druge brez prave medsebojne zveze. Naloga projektanta - arhitekta je, da najde pravo obliko prostorom in da ustvari iz vseh delov uovo enoto, kateri pravimo stanovanje. Načrt za zgradbo je torej prvo in najvažnejše delo pri zgradbi nove hiše. Ne rešuje samo stanovanjskih problemov, temveč mora biti zanesljiv vodnik za vsa nadaljnja dela in zdrava podlaga proračunom. Ali je načrt dober ali ne, je težko soditi neveščemu gledalcu, ker ni vajen Citati načrtov in ker si ne more prostorno predstavljati projektiranega stanovanja. Njegovih slabosti se zave neprevidni gospodar šele takrat, kadar zidovi že stoje. Prepozno začne popravljati napake in lz-preminjati prostore. Svojo nevednost ali lahkomiselnost bo drago plačal s stroški za nepredvidene prezidave. Za ta denar bi ob pravem času dobil dober načrt z vsem nadzorstvom dela in še bi si nekaj prihranil. Bistven sestavni del načrta je proračun za zgradbo. Pameten gospodar ne bo tja v en dan zidal. Preden se bo lotil tega dela, bo napravil ves finančni načrt. Upošteval bo vse izdatke, ki ga čakajo in ne bo pozabil spraviti v sklad s svojimi sredstvi. Proračun naj vsebuje kupno ceno stavbišča, stroške za vsa gradbena dela, javne dajatve in honorarje, za vrtna dela, za ograjo in za vso nujno potrebno opremo in orodje pri hiši. Zidanje Kadar oddaja gospodar gradbena dela podjetnikom, naj ne izbira na slepo najnižjega ponudnika in naj ne tišči cen preveč navzdol. Podaja se s tem v nevarnost, da ne bodo dela izvršen« iz res neoporečnega materijala niti ne prvovrstno izdelana. Vedno je tvegano pogajati se za nekaj, kar še ni narejeno — za mačka v žaklju. Kadar je gospodar dela že oddal, naj ne izpreminja več načrtov. Izpremembe ovirajo delo in stanejo mnogo denarja. Obso^ti moramo, da se je polastila špekulacija tudi gradbenih obrti ter da so skoraj minili časi medsebojnega zaupanja med gospodarjem in podjetnikom. Le prerado se zgodi, da je materijal slabši ali da ga je manj, kakor je bilo pogojeno. Nočemo s tem valiti krivde edinole na podjetja, sokriv je mnogokrat gospodar, ki je preveč pritiskal na cene. V vseh gradbenih zadevah naj se obrača gospodar na svojega projektanta-arhitekta, ki naj mu bo zanesljiv svetovalec v vprašanjih, ki zahtevajo strokovno izobrazbo in praktično izvežbanost. Izbere naj si predvsem takega, do -katerega bo imel ves čas polno zaupanje. Ž njim bo sestavil gradbeni program, uredil vprašanje načrtov, nadzoroval zgradbo med delom ter obračunaval izvršena dela. Varno bo izšel iz vseh tesnic, katerih je toliko pri teh poslih. Strehe O konstrukcijah zgradbe ne moremo tu podrobneje razpravljati, saj so te bistveni del projektiranja in zelo obsežno poglavje. Dotaknili se bomo le nekaterih splošnih važnih vprašanj. Večkrat slišimo, da niso dobre ravne ali pa da niso dobre visoke strehe. Kdo ima prav? Mirno lahko odgovorimo na to vprašanje, da je vsaka streha dobra, če je strokovno pravilno izvršena iz solidnega materijala. Predvsem bomo krili hišo enotno z enim samim kritjem, ker je sicer streha zaradi raznih naklonov preveč zverižena in manj zanesljiva. Čimbolj je oblika strehe preprosta, tem boli bomo varni pred zatekanjem vode in pred popravili. Posploševati se še ne da danes, katera streha in katero kritje je primernejše. Ne bomo zame-tavali novih načinov kritja z ravnimi strehami, kakor si tudi niso naši predniki pomišljali zamenjati škodelj in slame z opeko. Kje bi biii danes mi, če bi se naši predniki zakleli, da ne bodo zapustili šotorov? Zato nam ni razumljivo, rla celo oblasti včasih predpisujejo recimo šopasto streho s škodljami, zraven pa seveda umetni gasilni aparat. Okna Rekli smo, da mora biti naša prva skrb. da zgradimo res neoporečna zdrava stanovanja. Pregovor pravi, da prihaja zdravnik tja, kamor solnce ne more. Velika okna ali bolje rečeno široka okna so danes predpogoj takega stanovanja. Nekateri sodijo, da velika okna niso za naše kraje, temveč za južne dežele. Motijo se. Ravno v južnih deželah z obilnim solnčnim blagoslovom ne potrebujejo velikih oken, ker že imajo solnca na pretek in se ga morajo še braniti. Nespameten bi pa bil, kdor bi delal velika okna na severni strani in v stranskih prostorih. Lesene hiše Lesene hiše imajo veliko prednost pred zidanimi. Ličtie so. toplejše in cenejše kot zidane. Tudi ob potresu se bolje obnesejo. Edino strah pred ognjem ovira njihov razvoj. Toplo jih moremo priporočati za male ločene hiše z enim samim stanovanjem, odsvetovali jih pa bomo za večje hiše, kjer je težje nadzorovati vsa ognjišča in kjer je škoda po požaru občuInejša. Les jo naš domač pridelek in naši tesarji so mojstri za taka dela. Ne odobravamo pa lega. da se posveča taka pažnja izrezovanju zdravega lesa z vsemi mogočimi profili, ki naj po mnenju nekaterih dajejo zgradbi značaj domače umetnosti. Le meščan si tako zamišlja ljudsko umetnost. Kmet sam pa navadno dobro premisli in pretehta, kaj bo naredil. Njegov kozolec in skedenj sta dobro zgrajena in lepa, da ju tnoraino vzporediti vsaki moderni konstrukciji izšolanih inženjerjev. Nič ni meščansko osladnega na njih. Gradiva Pomanjkljivosti dosedanjih hiš silijo vse poklice, ki imajo opravka z zgradbami, da iščejo nova gradiva, ki so boljša, lažja in cenejša. Gradbena industrija izdeluje celo vrsto novih gradiv, s katerimi se dajo doseči veliko večji uspehi. Imamo že vrsto raznih plošč za vmesne stene, izola rije vseh vrst itd. Obramba zgradbe in stanovanja pred vlago, vodo, mrazom in ropotom postaja pereče vprašanje starih in novih hiš. Danes imaiuo Arhitekt Tomaiič France: KAKO NAJ ZIDAMO HIŠE? Po prevratu so pri nas gradili na hitro in veliko. Primanjkovalo je stanovanj, denarja pa je bilo dovolj. Ceste sredi mesta so ostale škrbaste, na robu in v okolici mesta ter sredi polja pa so zrastle hiše v celih gručah. Skrb vsakega bodočega gospodarja je bila, da se čimpreje osamosvoji in da pride pod lastno streho. Vsaka izmed teh hiš je bila nov poizkus na polju stavbarstva, ki ga je napravil gospodar na svojo pest in odgovornost. Čeprav ni v vsem dotedanjem življenju imel opravka s stavbenimi posli, je izvečina vse sam urejeval, delal načrte in nadzoroval gradnjo. Zato se ne smemo čuditi, da srečavamo na vsak korak hiše vseh mogočih oblik s slabimi stanovanji z drugimi poreškami, ki jih ni mogoče našteti vseh v eni sapi. Danes imamo cele zbirke takih poizkusov in prišel je čas, da se povprašamo, ali je tak način zidanja pameten in pravilen? Nismo v zadregi za odgovor. Ce je bilo to v tedanjih časih mogoče in razumljivo, potem imamo dovolj izkušenj, da se izognemo tej anarhiji v zidanju hiš. S takimi hišami se nespametno zapravlja lasten in tuj denar. Res je, da ni bilo pravih vzorov, na katere bi se mogli nasloniti. Problem teh hiš je bil povsem nov za naše razmere in ni ga mogoče nasloniti na kmečko hišo ali na velike mestne hiše. Ljudje jih imenujejo »vile«. Toda kaj je ostalo od nekdanjih bogataških in aristokratskih vil, po katerih je povzeto ime? Premisliti moramo torej, katere misli naj vodijo vsakogar pri gradnji stanovanjske hiše? Stanovanja Hiše gradimo za ljudi. Minili so časi, ko so gradili skoro samo radi zunanjosti in bahaštva. V novih hišah bodo stanovali živi ljudje z vsemr svojimi življenjskimi zahtevami in potrebami. Ne bomo gradili hiš za naše prednike niti tako, kakor da bodo oni v njih stanovali. Pač pa moramo takoj od početka računati s tem. da naj bodo hiše uporabne tudi za tiste, ki prihajajo za nami. Zahtevati moramo, da bodo stanovanja v novih hišah zdrava, praktična, lepa in dovolj prostorna za družine, ki bodo v njih stanovale. Stroški za taka stanovanja pa ne smejo prekoračiti sredstev, s katerimi razpolaga družina. Slednja zahteva je najtežja in ne bo se nam v današnjih razmerah posrečilo zadovoljivo rešiti tega problema za vse brez razlike. Zboljšati in poceniti moramo hiše in stanovanja. Na videz je nespametno trditi oboje obenem. Če pa primerjamo uspehe raznih industrij, ki mečejo na trg svoje izdelke za neobičajno nizke cene, se nam zjasni, da se bo dalo isto v veliki meri doseči tudi pri gradnji hiš. Odvaditi se bomo morali gledati na hišo in njene sestavne dele. kakor da je to že popolnoma dognano in nespremenljivo. Strokovnjaki in podjetja z industrijo bodo morali iskati novih poti in ' sredstev, s katerimi se bo to doseglo. Zato ni umestno nerazjx)loženje do tehnike, ki danes edina lahko pomaga ljudem iz zadrege. Najprej se bomo razgledali po stanovanju, ki je jedro vsega problema. Preden bomo zidali, moramo točno vedeti, kaj hočemo, česa potrebujemo in kaj zmoremo, to je: sestaviti moramo- gradbeni program, od katerega je odvisno vse nadaljnje delo. Za izhodišče vzemimo običajno povprečno družino s petimi člani, to so mož in žena ter trije otroci. Ugotoviti hočemo, katere jjrostore potrebuje taka družina in kakšni naj bodo prostori. Najnižja vrsta stanovanj je stanovanje z eno samo sobo. ki je obenem kuhinja. Tako stanovanje ni primerno za družino. Prihodnja stopnja je stanovanje s kuhinjo in eno sobo. Tudi v tem primeru si ne moremo misliti urejenega in zdravega razvoja družine, kakor zahtevamo. Šele stanovanje z dvema sobama in s prostorno kuhinjo, ki služi obenem za družinsko sobo, moremo smatrati za primerno družinsko stanovanje. Tako stanovanje predstavlja skupino najnujnejših prostorov, ali kakor pravijo stanovanjski eksistenčni minimum za družino. Kuhinja Kuhinja je v tem primeru najvažnejši prostor vsega stanovanja. V njej živi družina čez dan, otroci se igrajo in gospodinja opravlja svoje posle. Majhna kuhinja ni primerna, ker ni dovolj prostora za otroke, da se razgibljejo. Saj otroci tudi delajo, kadar se igrajo. Gospodinji moramo oddeliti njen kot za kuhanje, ki naj bo praktično urejen z vso potrebno opremo. Drugi važni del družinske kuhinje je miza s klopjo, kjer se zbira družina k obedu in razgovoru. Veliko skrb nam povzroča vlaga, ki se razvija pri kuhanju in sušenju perila. Perilo se suši v kuhinji pozimi in ob deževnem vremenu, ko je tudi družina navezana nanjo. Lahko bi se ubranili vlažnega zraka z odpiranjem oken, toda kdo jih bo odpiral in »metal polena skozi okno.. To naziranje je sicer napačno, ker je vlažen zrak veliko težje ogrevati, vendar se le redko dogaja, da bi kdo na ta način zračil in odvajal vlago. Zato smo prisiljeni ločiti kuhinjo od družinske sobe. Kuhinja postane v tem primeru delavni prostor za gospodinjo in leži neposredno ob družinski sobi. da gospodinja lahko med delom nadzira olroke. stopnice izpeljati ii družinske sobe, sicer pa spadajo v predsobo. Vse te prostore primeroma malo rabimo in jih smemo lesno odmeriti po porab-nosti. Družinska soba naj ima tudi zvezo z vrtom ali pa dostop na balkon, da se stanovanju priključi tudi vrt in da se more družina preseliti v toplih dnevih na prosto. Vrt naj postane odslej del stanovanja ter ga je treba tudi temu primerno urediti. Sicer zahteva veliko dela in nege, zato naj bo le tako velik, da ga more gospodinja sama dobro obdelati in urediti. Spalnice Druga polovica stanovanja obstoja iz spalnic, ki naj ležijo proti vzhodu ali pa na južno stran. Zahodne strani ne moremo priporočati zaradi hude poletne soparice, povzročene po popoldanskem in večernem solncu. Spalnice so namenjene samo nočnemu počitku. Zato ne smemo tratiti prostora v spalnici, ker bi morali zato utesnjevati družinsko sobo. Navadno se ocenjujejo sobe po ploščini — po kvadratnih metrjh. Soba mora po mnenju mnogih meriti vsaj Kanih 20 m5. Večkrat pa tudi v taki sobi nimamo kam postaviti j>ostelj in omar. ker so vse stene preluknjane z okni in vrati. Meter ni prikladno merilo za človeka in stanovanje. Sobe moramo odmerjati po pohištvu in po-rabnosti; zato so spalnice lahko precej manjše od sedaj običajnih sob. V premišljenem načrtu za stanovanje je vse pohištvo že projektirano in odpade gospodinji skrb zanj. Pohištvo Ustavimo se za trenutek pri pohištvu. Moda predpisuje danes dragocena pohištva iz orehovih korenin in drugih žlahtnih furnirjev. Tako po- hištvo ni praktično in ni primerno za majhno stanovanje. Otrok ne sme puščati blizu, da ne odrgnejo bliščeče sp jioliture in ne preizkušajo tenkih furnirjev, odrasli pa se morajo dostojanstveno gibati, da se ne zadevajo vanj in ne kriišijo občutljivih vogalov. Kopalnica Kopalnica je potreben prostor v vsakem družinskem stanovanju. Kje naj se sicer okoplje in opere vsega družina? Kje naj dobi sredstva za razmeroma draga kopališča? Kopalnica naj ne bo velika; majhne kopalnice so praktičnejše od \r-likih, ker jih lažje ogrevamo. Stranišče ne spada v kopalnico. To je umestno samo tam, kjer ima stanovanje še drugo stranišče in služi stranišče v kopalnici le pri kopanju. Kopalnica naj bo dobro zračena in naj leži takoj zraven spalnic. Balkoni Skoraj na vsaki hiši zapazimo najmanj po en balkon ali verando. Redkokdaj vidiš koga na teh balkonih. Zgrajeni so navadno v okras hiše, mnogokrat na severni strani in celo brez vsake strehe. Nočemo reči, da so balkoni v splošnem nepotreben privesek zgradbe. Želimo samo, da naj bodo vselej na južni strani, pokriti ter zvezani z družinsko sobo, kadar nima izhoda nu lasten vrt. Namestimo jih lahko ludi pri spalnicah, da si olajšamo soln-čenje in zračenje perila. Načrti Vsak prostor v stanovanju ima torej popolnoma določen namen. To razdelitev zahteva tudi tehnična oprema zgradbe z vodo, elektriko, plinom, radiom itd. Razmerje med posameznimi prostori morn biti pravilno in lega vsakega prostora Načrti za mate hiše v skten emh vrstah t centimeter pomeni v resnici i meter Levo: Talni načrt pritličja: Zgoraj na desno je vhod s ceste in vrtiček z ograjo, dalje vhodna vrata, vratno zavetje in veža z obešalno steno za obleke in s klopjo pod oknom. Na desno leži kuhinja s priročno shrambo pod oknom, s pomivalnikom za posodo, s štedilnikom ob strani in s kuhinjsko omaro ob notranji steni. Iz veže je vhod v klet in v družinsko sobo, ki leži na južni strani in ima izhod na vrt. Iz družinske sobe peljejo stopnice v nadstropje. — Desno: Pogled r pritlične prostore: K enemu stanovanju spada pas prostorov med dolgima zidoviina občrtanima z debelo črto. Primerjaj ta pogled s talnim načrtom pritličja. Družinska soba Družinska soba mora ležati na južni strani, četudi služi obenem za kubinjo. Ne moremo se ozirati samo na kuhinjo in zato odvzemati solnce najvažnejšemu prostoru v hiši. S kuhinjo je obi čajno zvezana priročna shramba za jedila, ki nai bo dobro zračena, hladna in praklično urejena. Večkrat jo lahko nadomestimo z omarico pod oknom, ki prav tako dobro Rluži svojemu namenu. K dnevnemu prostoru spada še dohod z vrat ■im zavetjem prod mrazom in prepihom (to jo mnjhen prostor takoj za zunanjimi vrati, ki j,> zaprt še posebej z drugimi notranjimi vrati), predsoba z obešalnikom za obleke in stranišče. V majhnih hišah 7, enim samim stanovanjem smemo Levo: Talni načrt nadstropja: Zgoraj nn levo jn stranišče, polog njega leži kopalnica. Spalnici ležita druga za drugo lz spalnice staršev vodi izhod nn solnčni balkon Desno: Pogled v spalne prostore: Srednji pas prostorov pnjnsni talni načrt nadstropja s pogledom zvrha. igre drugod in pri nas Pasijonske Vznik in razvoj V velikonočnem času se spominjamo trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa in Njegovega častitljivega vstajenja. Ves post je duhovna priprava na Njegovo trpljenje, ki ga je preživel kot sin človekov, in veliki teden premišljujemo križev pot Boga-človtka, s katerim je odrešil vesoljni svet in človeštvo. Ze od nekdaj je veliki teden največji in najlepši praznik krščanskega sveta — prav kot božič — ki pa se morda še svečanejše proslavlja, kajti velikonočni prazniki so bili že tradicijni, saj so prav v tem času Judje praznovali svojo »pasho« ter pagani praznik pomladi. Kako lepi so obredi katoliškega velikega tedna, vidiš lahko iz obrednika ki ga je poslovenil Pogačnik (Mohorjeva družba 1934, »Veliki teden«, str. 322)! Danes se praznuje v krščanskem svetu tudi s takozvanimi pasijonskimi igrami, ki naj vernikom plastično predstavijo trpljenje Boga-človeka. Zanimalo bi koga, kako so te igre nastale in morda tudi to, da se je prav iz njih razvilo moderno gledališče kot ga danes poznamo. Krščanski svet je popolnoma zavrgel antiko, tudi že visoko razvito gledališko umetnost, ki so jo cerkveni očetje smatrali za grešno. Zato si je krščanski svet moral ustanoviti svojo dramatsko umetnost povsem znova, z novih temeljev, od početka. Kot je antična drama nastala iz Dioniziovega bogoslužja, tako ima tudi moderna drama svoj izvor v liturgiji, v cerkvenem opravilu. — Ze maša sama ima v sebi dramatične prvine, ko se mašnik obrača k ljudstvu: Gospod z vami! — in mu ljudstvo odgovarja: In s tvojim duhom. To je solist proti koru, kar pride vsebolj do izraza pri svečanem petju. Pri slovesnostih na veliko noč so se vpletali vložki, primerni za to priliko — antifone, ki so podaljšale bogoslužje, kar je bilo ljudem srednjega veka, ki niso poznali drugih zabav izven cerkve — drago. Taki vložki so bili tudi — branje evangelijev, kar predstavlja prvi zametek dramatskega recitiranja: klerik-kronist je pel evangelista, župnik Kristusa, drugi pa druge nastopajoče osebe, prav tako kot še sedaj, množico pa celo zbor. To samo po sebi še ni bila drama, bik) pa je prva stopnja do nje. Zato lahko rečemo, da se je iz cerkvenega opravila na veliko noč razvila moderna dramatična razgibanost. Že od 4 stoletja dalje — pravijo — so v Jeruzalemu imeli pri velikonočni procesiji navado, predstavljati srečanje treh Marij (Marije, Marije Magdalene in Marije Jakobove) t angelom, ki jim pove, da je Kristus vstal. To jeruzalemsko navado so pobožni romarji prinesli že v X. stol. na zapad, Če morda že ne prej. Prvotno je bil ta prizor zgolj mimičen, pozneje šele je dobil svoje besedilo po avetem pismu. Izvajal se je kot bistevni del litur-gije v cerkvi pred oltarjem nekako takole: kaplana »ta se skrila za platno pri oltarju in naj predstavljata angela. t>va dijakona prideta in angela ju vprašata: Koga iščeta? »Jezusa Nazarenskega, kri-žanega.« »Ni ga, vstal je kakor je rekel« In ona dva pogledata za platno. In angela rečeta: »Idita in povejta vsem, da je vstal.« Ona dva zapojeta: »Res je vstal kakor je rekel, aleluja!« se vrneta h kanonikom in škofu m vsem povesta: »Vstal je kakor je rekel, aleluja.« To ponavljata in zbor jima odpeva: »Te Deum.. m Tako je preprosti vložek iz svetega pisma dobil že precejšnjo dramatsko obliko. Ali se ne vidi to dramatsko dejanje v najlepši velikonočni himni »Vlictimae pasche«, jo prinašamo v prevodu? Zopet drugod so plastično predstavljali tek Janeza Evangelista in Petra k grobu Kristusovemu, vse v cerkvi ,ali pa Gospoda, ki se prikaže Mariji Magdaleni — ki jo je predstavljal seveda moški — in se ji da spoznati. V tem prizoru tudi prvič nastopa Kristus sam, seveda kot vrtnar. — Ti dra-matski vložki, ki naj bi poživili bogoslužje na veliko noč, so spadali bistveno k obredniku in tako nekako so se vršile slovesnosti tudi v Ljubljani. — Pozneje so se ti osnovni prizori po svobodni fantaziji še širili, kot na primer s prizorom pri trgovcu, kjer tri Marije kupujejo dišave, da mazilijo Jezusovo telo, kar je vzbudilo že komični element; ali prizor o nevernem Tomažu, ali pot v pekel, kamor je šel Jezus po vstajenju, da reši duše iz predpekla. Nastopili so še hudiči, kar da že večjo razgibanost. Istočasno so že predstavljali — še v cerkvi — posamezne pantomimične prizore Jezusovega trpljenja, spremljane z godbo in petjem, kot Ilustracijo evangelija. — Vse to je že zelo blizu današnji pasijonski igri, ki pa se je razvila takoj nato. Njeno pozorišče ni bil več oltar v cerkvi, ampak prostor pred cerkvijo, ki je bil prav pri tedaj nastajajočih gotskih cerkvah impozanten. Tekst »e ni več nanašal zgolj na sveto pismo, ampak je prišlo do veljave že individualno ustvarjanje pe- le sredstva, da se lahko ■ cenenim materijalom nbranimo teh neprijetnosti. Posebej hočemo opo-«oriti na obrambo stanovanja pred mrazom, ki še vedno ni našla pravega razumevanja pri mnogih. Saj še vedno zidamo polne zunanje zidove v debelini 25 em. Tak ali podoben zid propušča preveč mraza in v sobah se dela pozimi na steni srež, slikarija se praši tn zid postane s časom vlažen. Kdaj je hiša godna za vselitev? Ko ao zidarji ometali hišo, mizarji nabili vrata In nasadili okna, slikarji in pleskarji pripeljali na vozičkih svoje lonce in čopiče, prihaja gospodar pogosteje na zgradbo. Težko ie čaka, da bi se vselil v novo hišo. Ne more več strpeti v starem atanovanju, vedno bolj priganja obrtnike k deltf.1 Privoščili bi mu lepo stanovanje, če ne bi bilo — vlažno. Ko se vseli, preizkusi bridko resničnost starega pregovora, da je v novo hišo treba poslati prvo leto sovražnika, drugo leto prijatelja in šele tretje leto naj se vseli gospodar. Sam bo lahko opazoval, kakšno razdiralno moč ima vlaga. Lepo izvršena dela bodo začela polagoma razpadati. Slikarija se praši in umažeš se, če se naaloniS na zid. Žlahtni oplesk oken in vrat dobiva vodene mehurčke, v katerih odriva voda oljnato barvo. Parket se dviga, da se drsajo vrata, dokler se slednjič ne zastavijo. Železo rjavi. Go-■podar se jezi na obrtnike, češ da je delo slabo Izvršeno. Prezrl je namreč med gradnjo, da so snikovo, ki je ponavadi znanim prizorom spesnil obširne verze (tudi čez 10.000). Tako se je že leta 1264. organiziralo v Rimu društvo Gonfalon, da vprizarja Jezusovo trpljenje, in L 1244. se je v Padovi predstavljalo že pod milim nebom, na loki, kar pomeni že veliko osamosvojitev od cerkvenih slovesnosti. Vse to je posledica križarskih vojska, kajti križarji, ki so videli sveto deželo, so po vrnitvi hoteli izbrati pozorišče sveti drami, ki bi bilo podobno onemu v Palestini. Prav tako so se igralci odeli v pestre orientalske obleke, kakor so jih prinesli vitezi domov. Take igre so gledalce naravnost očarale, in vladarji so jih dajali pri svojih — porokah. Tako Karol VI. leta 1390. Ob tej priliki se je osnovala Bratovščina trpljenja Gospodovega. Zlasti Nemci so gojili pasijonske igre, dočim so Francozi dajali vsebolj misterije, dramatizirane legende svetnikov in patronov. Skoraj vsaka nemška pokrajina je izoblikovala svoj tip pasijonske igre, ki je ponekod ostal še do današnjih dni. Vse te igre so se vršile na stopniščih cerkva, ali pa na prostem. Zanimiv je pa še en tip pasijonskih iger, ki je imel tudi odziv v naših mestih, namreč tako zvane pasijonske procesije, kjer ni bilo nepremakljivega odra, ampak so posamezne skupine, posamezne prizore vozili na vozeh, in ko je prišla skupina na določeno mesto, kjer je čakala množica, je izdeklamirala svoj tekst in se je odpeljala dalje, da da mesta drugi, in da zopet na drugem mestu predvaja svojo vlogo. To predvajanje je bilo v zvezi s procesijo novega praznika sv. Rešnjega Telesa, pa se je pozneje preneslo tudi v velikonočno procesijo na veliki četrtek ali petek. Pasijonske igre so živele par stoletij kot največje gibalo katoliškega kolektivnega nazora. Čeprav niso bile izredne umetniške vrednosti, so vendar zajele vse katoliško občinstvo z večjo silo, kot more uspeti moderna drama. Saj se je tri stoletja v njih izživljala dramatska težnja evropskega človeka, ki je tako ustvarila čisto svoje gledališče, različno od antičnega, poganskega. Da je v svojem vesoljnem pomenu to gledališče misterijev propadlo, je kriv deloma vpliv realističnih, deloma celo naturalističnih prvin, ki so se polagoma vmešavali v sveto prikazovanje v obliki raznih komičnih prizorov. Obenem pa se je bližala tudi doba naslonitve na antiko, renesansa, ki je poživila antično gledališko enotnost kraja in časa ter polagoma izgubljala verski zanos. Tako sta staro katoliško prikazovanje misterijev in antična primes stvorili podlago za moderno posvetno tragedijo kakega Shakespeareja. Zato smo opravičeni, da velikonočne pasijonske igre smatramo za prvi zametek moderne drame sploh. Danes se redkokdo tega še zaveda, zato je bilo potrebno, na to opozoriti. vsi obrtniki nosili v hišo vodo in i njeno pomočjo gradili. * Pregledali smo v kratkem stanovanje in začrtali glavne smernice gradbenemu gospodarju Upravičeno smemo zahtevati, da naj se preneha z dosedanjo prakso, ko se hiše grade brez pravega načrta in z naglico, ki je v veliko škodo izvršenemu delu in gradbenemu gospodarju. Na drugi strani pa bo treba sedanje delo na zgradbi usmeriti na nova pota, da bomo odstranili škodljive posledice pospešenega dela. Znano je, da so samostojne hiše sredi lastnega vrta primeroma zelo drage, ker je treba pač vsa dela napraviti posebej za eno samo zgradbo. Če pa združimo več enakih hiš po enotnem načrtu v sklenjeno vrsto, se izdatki občutno zmanjšajo, ne dn bi radi tega trpela • udobnost, ki jo naj nudi gospodarju in družini dobro urejeno stanovanje in hiša. Gornji načrti kažejo ureditev takega stanovanja. V Ljubljani je vsak 15. otrok rahitičen in vsak 16. otrok jetičen. Potrebne so bolnišnice, potrebni so sanatoriji, dispanzerji in vse vrsle zdravstvenih institutov, toda vsa muja bo zasitonj, dokler bodo stanovanja vlažna, temna, premajhna in zaradi tega nezdrava. Seveda je važno, da niso predraga. A to je tista stran problema, ki zanjo tehnik ni odgovoren. Starejše velikonočne igre v Sloveniji Tudi pri nas v Sloveniji je ta svetovni tok katoliške umetnosti pustil svoje sledove. Dramatske antifone v cerkvah so spadale k obredom oglejske patriarhije, kakor je razvidno iz obrednikov. In k oglejski patriarhiji je spadala tudi ljubljanska škofija. Misterije, to je igre legendarne vsebine, so igrali jezuitski dijaki v Ljubljani v nemščini in latinščini, med njimi slovensko »Pot v raj«, prav tako igravci v Rušah pri Mariboru (slovenske vložke), toda pasijonske igre med njimi niso izkazane. Pač pa se je na veliki četrtek 24. marca 1617 vršila v Ljubljani pasijotiska procesija, ki jo je priredila bratovščina Odrešenika sveta iz obljube ob kugi. Procesijo je tvorilo 23 skupin, ki so predstavljal« trpljenje Gospodovo. Deklamacije so bile seveda v nemščini. Procesija se je vršila ponoči z bakljami in kronist piše, da lepše procesije takrat ni bilo v Evropi. — Tudi v Kranj so prenesli dramatizirano procesijo (1730), ki pa je bila seveda nemška. Ce hoče kdo imeti plastičen in drastičen opis kranjske procesije, naj bere Pregljevo črtico: Bičanje v Kranju (Zbr. sp. 3). Prav tako so se vršile take velikonočne predstave v Novem mestu in morda še v Tržiču. Najvažnejša pa je vsekakor škofjeloška procesija, kajti edino ona se je vršila v slovenščini ter je v celoti ohranjena. Leta 1721 je na pobudo glavarja pl. Eckerja zložil kapucin o. Romuald na podlagi nemškega teksta slovenski pasijon, kakor se je potem vršil pri procesiji. Nastopilo je 14 prizorov, vsak na svojem vozu. na katerih so se vozili krog mesta. Vsaka okoliška vas je predstavljala po en prizor: tako Sušani, Puštavci, meščani itd. Vseh kostumiranih igravcev je bilo 278! Na določenih mestih je potem posamezna skupina obstala in odigrala svoj prizor. Kako se je vršila ta procesija, opisuje Pregelj v Osrnero pesmih, v poglavju Vesela ekloga (Zbr. sp. 6, str. 76). Celoten rokopis je bil že izdan v časopisih, nanovo pa ga je predelal in priredil kot prvi »Slovenski pasijon< Niko Kuret, najboljši poznavalec srednjeveških evropskih iger pri nas (od njega imam tudi precej informacij v tem članku), v zbirki Ljudskih iger št. 5. Na Koroškem je znan Drabosnjakov pasijon, delan po nemški predlogi, ki se je ohranil do zadnjega časa. Tekst se nahaja izven naših meja, pa upamo, da bo v kratkem tudi pri nas publiciran. — To bi bile stare pasijonske igre na slovenskih tleh, kolikor jih ima v vidu slovenska književna zgodovina. Morda se bo s časom odkril še kakšen rokopis: tako nemški tekst kranjske procesije, ki je v Leningradu (Cor-tova zapuščina), in morda še kakšen koroški, kjer se je med Slovenci pasijon še dolgo ohranil (na pr. Železna Kapla). Moderne pasijonske igre Modernemu času je blizu zopet srednjeveška religiozna kolektivnost, zato se je jel bližati zopet njenemu občestvenemu religioznemu etosu, ki naj bi bil protiutež novoruskernu materialističnemu. Tako so nanovo oživeli zojjet misteriji (Hofmannstal: Slehernik, Roslvvorovvski: Karitas itd.) in pasijonske igre. Oberammergauske igre so dobile zopet religiozno zvezo s turisti, in še po drugih mestih so po njih zgledih začeli ustanavljati stalna pasi-jonska gledališča. Tako na Francoskem v Nancyju, kjer je nastopalo do 500 igralcev, pa je svetovna vojna pretrgala delo. Najznamenitejše a malokomu znano gledališče za predstavljanje misterijev, zlasti trpljenja Kristusovega se je ustanovilo v Parizu na Montmartru, sredi kabaretov in barov: »Musee Lauret«, ki pa je bilo — nemo. Samo s slikovitostjo in mimiko so hoteli izraziti prizore križevega pota na način — filma. In tako še drugod. Pri nas je v tem času postala predstava Pasijona v gledališču in po deželi že tradicionalna za f>ostni čas, in čudno, da se letos ni jjonovila. Slišali pa srno. da bo uprava gledališča predstavljala Pasijon ob priliki evharističnega kongresa, kar bo vsekakor na mestu. Saj imaino že več primernih pasijonov. Že imenovano priredbo prvega slovenskega škofjeloškega pasijona, potem Finžgarjev prevod nekega nemškega realističnega in Tominec-Gregorinov. Najbolj pa prideta v poštev letošnji noviteti: Grcgorinova drama >V času obiskanja« in Henvieov misterij »Veliko- nočna igrat. Gregorinova drama je realistično z»-snovana pa zelo dobra v oderskem oziru in notranji dramatski gradbi, kjer trenje Kristusove poti in zasiedcvanje farizejev da močno odrsko delo. Vzvišenost Kristusova pa je podana s lein, da je vsaka Njegova beseda izpričana v Svetem pismu, ter nam govori z odra pravi Kristus, kol ga poznamo iz celotnega evangelija. Ilerwig pa se je v svojem idealističnem, na srednji vek sfiominjajočem alegoričnem misteriju, izognil Kristusovemu liku, ki ga je dal le slutiti za zaveso, ter je vso dramo prenesel v Dušo. ki jo Kristusovo trpljenje odkupuje od greha in s smrtjo reši, da se odkloni od sveti Zla. Obe igri pa sta književno dobri deli. Želeli bi, da se navada pasijonskih iger, t katerih je zametek novodobne drame in največji raz-cvit katoliške gledališke umetnosti, pri nas udomači, nekaj že kot nadaljevanje svete tradicije tolikih stoletij, zlasti pa zato, ker današnjemu času more zopet nuditi duhovne opore. td. Nov evangelij odkrit? Kristus je zmagoslavno vstal od mrtvih, apostoli so bili priče njegove smrti in njegovega vstajenja — ti dve resuiei sta najbolje potrjeni po jasnih poročilih, ki so jih v prvem stoletju zapisali štirje evangelisti. Evangelisti so najzanesljivejše priče Gospodovega življenja; dva izmed njih sta bila apostola in očividca vseh dogodkov, druga dva neposredna učenca apostolov. Od vsega početka je v Cerkvi ustaljeno prepričanje, da so kanoničtii evangeliji štirje: po Mateju, po Marku, po Luku in po Janezu. Aj>ostolski očetje iz konca prvega in začetka drugega stoletja ter apologetje iz srede 2. stoletja navajajo izreke samo iz teh evangelijev, in v drugi polovici 2. stoletja cerkveni pisatelji opetovano govore o štirih evangelijih odnosno o štirih oblikah (knjigah) enega samega evangelija. Veliko presenečenje je zato izzvala vest, ki jo je uedavno prinesel ugledni londonski list »The Times« in je po njem kmalu z^išla v drugo dnevno časopisje, da so se našli odlomki nekega evangelija, ki je sicer soroden kanoničnim evangelijem, a vendar tako izviren, da ga je smatrati za povsem nov evangelij, ki stoji kot enakovreden ob strani ka-noničnih evangelijev. Kaj je na stvarit Preteklo poletje je Britanski muzej kupil v Egiptu zbirko grških papirov, med katerimi je vodja rokopisnega oddelka Britanskega muzeja Idris Bell odkril drobce najstarejšega krščanskega rokopisa; oblika črk, grških uni-cialk, razodeva, da je rokopis nastal sredi 2. stoletja. Ohranjena sta dva močno razpadla lista (4 strani) in košček tretjega lista. Besedilo spominja na kanonične evangelije in se dajo pomanjkljivi verzi večinoma spopolniti s pomočjo vzporednih mest sv. pisma. Prva stran fragmenta je težko čitljiva, ker zgodba, ki so omenja, nima v kanoničnih evangelijih paralele. Pisatelj pripoveduje, da je Jezus, stoječ na Jordanovem bregu, zastavil neko nenavadno vprašanje, nad katerim so se poslušavci čudili. Mesto je nejasno. Idris Bell meni, da gre za pojasnilo znanega. Jezusovega izreka iz Janezovega evangelija: »Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu« (12, 24). Druga stran rokopisa je bolj jasna. Navaja se inačica evangeljske zgodbe o davčnem denarju (Mt 22, 16—22), samo da se namesto cesarja imenujejo kralji. Na tretji strani je opisan razgovor mod Jezusom in velikimi duhovniki. Besedilo v marsičem spominja na Janezov evangelij. Razgovor se nadaljuje še na četrti strani in konča s tem, da sklenejo Judje Jezusa ka-mnati, a se jim to ne posreči, »ker še ni prišla ura izdajstva«. Na koncu četrte strani je opisano ozdravljenje gobavca. Zgodba je podana skoraj z istimi besedami kot pri sitioptikih. Kaj je soditi o zanimivem, starem rokopisu! Ali gre res za nov, dosedaj nepoznani evangelij, iz katerega je morda celo črpal evangelist Janezt Končno sodbo o rokopisu bo mogoče i»-reči šole, ko bo znano in objavljeno celotno besedilo. A že ua podlagi tega, kar je objavil Idris Bell v listu »The Times«, je za biblicista jasno, da ne gre za samostojno, od kanoničnih evangelijev nezavisno apostolsko izročilo, ampak za .pokrifni evangelij iz 2. stoletja. Takih evangelijev je bilo v prvih krščanskih stoletjih nebroj razširjenih, a so se radi ču-ječnosti Cerkve morali hitro umakniti in ho se zvečine porazgubili. Vsekako je novoodkriti papirus važen, ker je to najstarejši krščanski rokopis in ker dokazuje, kako je bil že sredi 2. stol. razširjen Janezov evangelij, ki je komaj 50 let prej nastal. Papirovi rokopisi, posebno iz prvih krščanskih stoletij, so še danes velika redkont. Saj je znano, da je papirus zdržal kvečjemu 200 let, ako jc bil na zraku. Le slučajno so se ohranili nekateri odlomki, ki so bili zakopani v suhem puščavskem pesku Egipta. Najvažnejša dosedaj znana papirova najdba so bili tako imenovani Chester-Beatty papiri, ki obsegajo velik del Novega zakona. Pisani so bili v začetku 3. stol. in po starosti za 100 let presegajo najstarejše pergamentne rokojiise. Opisani najnovejši rokopis Britanskega muzeja dokazuje, da egiptovski pesek še hrani v sebi stare, dragocene kulturne zaklade. Počasi iu nerad jih daje iz sebe, a po odkritjih zadnjih let sodeč smemo upati, da bodo prišli na dan krščanski jiapiri, ki bodo dosedanje po starosti še pnegegali. Tako bo v zgodovini teksta sv. pisma -polagoma mogoče izpolniti vrzel med apostolsko dobo in dobo prvih porgamentnih rokopisov. S. Dr. Fr. Debevect JETIKA MED SLOVENCI Pogorelo je poslopje; nekdo se je ponesrečil; vihar je podrl drevje itd. O vsem tem se brž mnogo govori in piše. Ko pa vsako leto podleže jetiki le v naši ožji domovini do 3000 ljudi (a vseh Slovencev okoli 6000), ta vest pa gre le bežno mimo nas. Jav nost se v prvi vrsti zanima za vsakdanje novice, politične in druge dogodke, dočim ji mučni podatki o žrtvah kužne bolezni ne nudijo prave senzacije, saj se leto za letom približno enako ponavljajo. Tu in tam se pač čuje malo jadikovanja, izrekajo se očitki, pošiljajo pozivi, dejansko in neposredno k cilju pa se relativno mak) stori. Iz te splošne trditve so — toda ne docela — izvzete razne bolniške blagajne, ki morejo nuditi svojim jetičnim obolencem bolj ali manj popolno pomoč v hudi bolezni. Za presojo, ali in koliko smo na tem polju že storili koristnega in uspešnega, moramo najprej vedeti, kolike so ljudske in materialne žrtve radi jetike na slovenski zemlji (v dravski banovini; če štejemo vse Slovence na svetu, moramo naslednje podatke podvojiti). Vzemimo le najnižje številke! Mrtvih vsako leto 2500; odprto, kužno bolnih (trajno ali vsaj po par mesecev) povprečno 12 do 15 tisoč; zaprto bolnih, pa potrebnih zdravljenja (najnižje število!) 50.000. Zakjuček: Najmanj 65.000 naših ljudi radi jetike nujno potrebuje zdravljenja, doma ali izven doma. Pri tem niso všteti telesno le oslabljeni (zlasti slabotna mladina), ki so tej bolezni podvrženi in potrebujejo splošne okrepitve. Kakšna je finančna stran vseh teh dejstev? Se-štejmo vse stroške in materialne žrtve, ki so naslednje: a) zneski, potrebni za dolgotrajno zdravljenje doma ali zdoma, zasebno ali v bolniškem zavodu; b) vsote, potrebne za preskrbo rodbine v času delanezmožnosti bolnega rednika; c) odpadli zaslužek v dobi bolovanja; d) vse javne in zasebne dajatve za zidavo potrebnih zavodov, oskrbo v ne-ozdravnosti. pogrebni stroški itd.; e) zneski, namenjeni za pouk in čuvanje v zdravju in bolezni, splošno higiensko ter ožjo protijetično propagando; I) ostali potrebni manjši izdatki v zvezi s to boleznijo. — Na ta način dobimo vsoto 300 do 400 milijonov, torej ogromen davek, ki ga je treba redno vsako leto vedno znova odrajtati v naši banovini v škodo narodnega premoženja. Kje med nami jetika pobira največ svojih žrtev? Pri nas je povprečno 66% kmečkega stanu. Sledi nato delavstvo in nameščenstvo ter ostali poklici. Bolezensko zavarovanih je v dravski banovini 86 do 97 tisoč ljudi. Z rodbinami vred trikrat toliko, torej okroglo 300.000, to je slaba četrtina med prebivalstvom dobrih 1,100.000. Med zavarovanci ni kmečkega stanu, torej že 65% vseh prebivalcev. V naši ožji domovini je tri četrtine ljudi v primeru jetike navezanih le na svoja lastna sredstva, ki so v ogromni večini popolnoma nezadostna za zdravljenje dolgotrajne bolezni. Manjše bonitete (pri državnem uradništvu, občinskih revežih itd.) pri zdravljenju jetike ne zaležejo kaj prida. Bolezensko zavarovanje v sedanjem ustroju traja le gotovo omejeno dobo. približno do enega leta. Jetika pa lahko traja več let. Svojci zavarovancev uživajo manjše ugodnosti zavarovanja ko člani-red-niki, zdravljenje v zdraviliščih na pr. družinskim svojcem na račun bolniške blagajne navadno ni mogoče, ali pa le redkokdaj, oziroma le deloma brezplačno. Ko bi vsi za jetiko oboleli zavarovanci do kraja bolezni dobivali vso potrebno pomoč v popolnem obsegu, bi ustanove bolezenskega zavarovanja finančno kmaln odpovedale, tako zelo bi izdatki narasli. Zaključek se torej glasi: V naši banovini je za primer jetičnega obolenja okoli 100.000 ljudi še nekako primerno (toda ne popolno!) zavarovanih, 200 tisoi ljudi (to 90 družinski svojci zavarovancev) nživa v bolezni le omejeno pomoč; nekaj cbsettiso-iev ima pravico do gotovih olajšav pri zdravljenju (državni uslužbenci; občinski reveži itd.); vsi ostali, to je okrog 800.000 prebivalstva naše banovine, v odstotkih nad 70%, so navezani v primeru jetičnega obolenja izključno le nase, kar pomeni: na lastna, nezadostna sredstva. Dvomim, da je med nami 1% ljudi, ki bi se leto dni mogli z lastnimi dohodki po najboljših metodah zdraviti. Med jetičniki po številu in po odstotkih napram drugim poklicem najčešče srečamo slabo plačane delavce in male posestnike, kočarje, male obrtnike na deželi. BaS ti naši mali kmetje in obrtniki so v tej bolezni na najslabšert. Delo ležko, hrana slaba in pičla, dohodki zlasti dandanes mani ko pičli, družina navadno dokaj številna, otroci nedorasli. Kdo bo v bolezni nadomestil glavno delovno silo in preskrbe! zaslužek? Kako bo mogoče nevarno bolezen pravočasno spoznati, jo vztrajno zdraviti, v ne-ozdravnosti bolnika do kraja oskrbovati in negovati? Kako se bo zabranik) okuževanje v domu, kako naj se okrepe žena in otroci, da v težkih in nevarnih zdravstvenih okoliščinah še sami ne zapadejo in podležejo bolezni? Odgovor na ta mučna vprašanja je blizu nikalnosti: To, kar imamo v boju zoper jetiko dandanes na razpolago, je sa veliko večino naših ljudi daleč premalo. Kaj torej storiti? Katere naloge v tem boju so najnujnejše, zato prve na vrsti za dejansko izvršitev? Najbližja splošna naloga bi bila: dati ljudem boljšo eksistenco, da bo telo imelo — pri rednem življenju — zadosti moči in ne bo tako hitro zapadlo bolezni. Število jetičnih obolenj in smrti radi jetike bo potem samo po sebi znatno padlo. Problem boljše življenjske preskrbe bodi vedno na prvem mestu; to vprašanje pa sega tako globoko v ustroj ljudske družbe, da se ga ne moremo resneje lotiti pri ožjem — čeprav še vedno sila obsežnem — boju zoper tuberkulozo. Dejansko smo in bomo vedno primorani: utrjevati telo, preprečiti okuževanja, poučevati o zdravju in bolezni, pravočasno spoznati obolelost, redno in do kraja zdraviti bolne, neozdravne do smrti primerno negovati itd. Za te naloge nujno mora biti podana možnost in priložnost; možnost pomeni: imeti, organizirati potrebna sredstva; priložnost znači: imeti na razpolago potrebne, vsem dostopne bolniške zavode. Organiziranje finančnih sredstev, potrebnih za zadostno pomoč v obolelosti vsem onim, ki še niso za bolezen zavarovani, torej zlasti našemu kmečkemu stanu, je nedvomno mogoča; upajmo, da se bo ta veliki problem le začel pri nas teoretično in praktično reševati. Tako brž seveda ne bo šlo, posebno v današnjih razmerah. Dotlej pa je treba vsem, ki nimajo zadostnih lastnih sredstev, z začasnimi uredbami kar najbolj olajšati zdravljenje. Ali pa je sploh podana priložnost v ta namen? Ali se morejo poprej naveden? naloge boja zoper jetiko dandanes v zadostni meri izvrševati? Nekatere pač; najvažnejše pa v zelo omejenem obsegu. Pouk o zdravju in bolezni, o čuvanju pred oku-ženjem in obolenjem se vrši ob raznih prilikah z govorjeno in pisano besedo, s slikami, filmom itd. V tem oziru smo že precej koristnega storili. Radi težkega dela, slabe hrane, nezdravega stanovanja itd. oslabljeno telo je mogoče okrepiti le pri zadostnem zaslužku; potrebno je le nekaj pouka in zdravniških navodil. Šibki, bledi otroci iz mest in industrijskih krajev bodo ob dobri oskrbi v nekaj mesecih zacveteli na deželi pri dobrih družinah, v kolonijah za slabotno deco. Takšna okrepitev zahteva gotove ali ne pretirane denarne žrtve, ki bi jih pri dobri organizaciji in urejenih razmerah za najnujnejše primere zmogli. Pravočasna spoznava bolezni je v prvi vrsti odvisna od prizadete osebe same. Zopet in zopet poudarjamo: ne čakati v brigi in strahu kaj hujšega! Ako nisi za bolezen zavarovan, zberi, če le moreš, potrebna sredstva in daj se natančno pregledati; pri količkaj upravičenem sumu je potreben strokovni pregled, vključno z rentgenom. Kaj zato, če preiskava dožene, da nimaš še ničesar nevarnega, skrbi boš le rešen in poučen boš glede nadaljnega ravnanja. Dobro ti bo delo, da nisi po lastni krivdi ničesar sebi v škodo zakrivil ali zamudil. V nekih večjih krajih postojajo posvetovalnice (dispanzerji), namenjene za posvet in pregled revnih za jetiko bolnih ali osumljenih ljudi, ki niso drugače bolezensko zavarovani. Te ustanove so le posvetovalnice in redno ne zdravijo, to delajo le izjemno in kolikor morejo pn onih bolnikih v svojem okolišu, ki so brez pomoči v svoji bolezni. Zdravljenje tuberkuloze se v lažjih primerih vrši zasebno pod zdravniškim nadzorstvom, bodisi doma, na deželi ali v bolniškem zavodu. V težjih, zlasti kužnih primerih prve mesece, dokler je pač treba, zdravimo redno v zavodu, bolnišnici ali zdra- vflittu. Olede zdravljenja, zlasti v zavoda, smo pri nas relativno na najslabšem. Cim nekdo kužno oboli in postane nevaren za okolico, naj bi se takoj ločil od zdravih, zlasti, če so v družini otroci. V skrajnem primeru in le, če je posebna soba v ta namen na razpolago, se osamitev za prvo silo izvrši doma, a idealna rešitev to ni. Nekaj nevarnosti za okužbo bo še vedno tu. Le v urejenem bolniškem zavodu jc osamitev najbolj*primerna. A že se tu začne poznano jadno poglavje: pomanjkanje bolnišnic in cenenih zdravilišč za je-tične. Specialne bolnišnice nimamo sploh nobene. Dvoje zdravilišč je povečini zasedenih z bolniki izven naše ožje domovine, ker domači ne zmorejo zadostnih, dokaj visokih oskrbnih stroškov. V zimskem času je večkrat lepo število postelj v zdraviliščih praznih, ker ni dovolj premožnih bolnikov. Naš bližnji program bodi torej: a) V Ljubljano, Maribor in Celje spadajo specialne bolnišnice za pljučno bolne, s skupno kapaciteto 300 postelj. Pred očmi imam tip zavoda v sredi med ustrojem bolnišnice in zdravilišča. Ležati morajo klimatsko v ugodnem kraju kraj mesta, biti morajo vsestransko dobro opremljeni. V teh bolnišnicah bo hkrati poslovala posvetovalnica za revne. Isti strokovni zdravnik bi vodil obe ustanovi \ Govoriti o potrebi športa za človeštvo bi bilo danes popolnoma odveč, ker bi menda težko našli na svelu človeka, ki bi sovražil zdravje. Zato vidimo pri vseh kulturnih narodih, kako propagirajo telesne vaje in s kako vnemo se oprijemlje mlado in staro športa. Organizacije, občine in države močno Raznoška s krogov v visokem zakolebn podpirajo športno gibanje in svetovno časopisje je vedno polno poročil o najrazličnejših tekmah, ki se venomer vršijo po vsem svetu. Ustanavljajo se nove visoke šole za telesne vaje in države polagoma vpeljujejo zakon o obvezni telesni vzgoji mladine. Svet je danes pač prepričan — in to upravičeno —, da ni dovolj, da se mladina samo duševno vzgaja, ampak ji je potrebna tudi telesna vzgoja, da bo mogla fizično klubovati naraščajočim zahtevam, ki se v vedno večji meri pojavljajo v današnjem življenju. Pa tudi na starejše ljudi šport blagodejno vpliva, kajti smučanje in plavanje jim nudita najboljše razvedrilo in počitek, ki sta obenem izborna zdravnika zoper nervoznost, ki se v današnjem hitrem času pojavlja v vedno večji meri. Ze stari Grki so zelo cenili pomen telesnih vaj za narod in vsakdo pač ve. na kako visoki stopnji je bila pri njih telesna vzgoja. Cilj grške vzgoje je bila enakopravnost na polju duševne in telesne vzgoje, to se pravi, da so polagali enako važnost tako na duševno kakor na telesno vzgojo svoje mladine. Zato ni prav nič čudnega, če so imeli v svojih šolah tedaj daleko boljše telovadnice, kakor jih imajo pa naše današnje. Le-te so imele razne prostore za najrazličnejše vaje, kopalnice, odprte in zaprte prostore za tek, tako. da so mogli ob vsakem letnem času in ob vsakem vremenu vadtii. Najznamenitejše tekme starih Grkov so bile olimpijske igre, ki so jih prirejali vsaka štiri leta in na katerih so tekmovali mladeniči v teku, rokoborbi in v petero bo ju (tek, skok, disk, kopje in rokoborba). Zmagovalcem so izkazovali največje časti in le visoko razviti telesni vzgoji se imajo Grki zahvaliti, da so dosegali take uspehe v vojnah s PerzijcL Skok v višino Ze uvodoma sem omenil, kako potrebne so nam tudi dandanes telesne vaje. Sicer se dobijo ljudje, ki trdijo, da je to znak čatfa, da je to moda, in tudi onim dam prav. ki trdijo, da se v športu danes preveč pretirava, vendar se eni ko drugi temeljito motijo, če mislijo, da bi bilo radi teh vzrokov in ne-dostatkov, ki so v resnici v današnjem športnem gibanju zelo pogosti, opustiti gojitev športa. Trditev, da se danes mladina preveč bavi s športom, ne drži. Kajti oni odstotek, ki se bavi s telesnimi vajami. je tako majhen, da moramo biti tega prav za prav žalostni. Res je sicer, da se veliko govori in piše o športu in da se po vseh svetovnih časopisih na vse mogoče in nemogoče načine propagira športna ideja, vendar je krog onih, ki bi se aktivno bavili s športom, prav majhen. Ne hodimo daleč okrog in kar poglejmo pri nas doma. 14 milijonov prebivalcev ima naša država in dvomim, če bi mogli našteti pol milijona lakih ljudi, ki se bavijo s telesnimi vajami. Kje so pa tedaj ostali? Zato ni čudno, da je morala sedaj država sama poseči vmes z zakonom o obvezni telesni vzgoji naroda, ker športne in druge organizacije niso mogle privabiti potrebno šieviio ljudstva v svoje vi sle. Spori je pulreben, b) V sedanjih državnih (banovinskih) zdraviliščih za jetične naj se cena za III. razred zniža najmanj na 40—45 Din dnevno, vključno vse stroške. c) Ker se vsaka stavba zida najprej pri temelja, t prvi temelj so ravno bolnišnice z možnostjo takojšnje osamitve kužno bolnih, bo prišla prava doba za ureditev goste mreže posvetovalnic (dispanzerjev) šele fx>tem, ko se omenjeni zavodi pozidajo. d) Bodimo neomajno prepričani, da bodo te naloge v boju zoper jetiko rešene le v široki samoupravi naše banovine. Zdravstveno-socialne naloge sploh spadajo kot prve v področje takih samouprav. e) Vsi, ki žele z dobro voljo in poštenim srcem sodelovati v boju zoper jetiko, so nam iskreno dobrodošli. Vrednost tega dela se najbolje ocenjuje po lepem namenu in dobri volji, kar ni vselej vezano na pr. s kakšno uradno funkcijo. Primerno pa je, da se pri tem socialno-zdravstvenem delu upoštevajo v prvi vrsti domači in značajni zdravstveni delavd. Velika noč je. Vstajenje Gospodovo. Narava se prebuja. Naj pride do veselega in živahnega razmaha in napredka tudi v borbi zoper hudo jetiko. Vsaka velika naloga doživi svoj čas, tudi naša težka, • lepa naloga ga bo doživela. samo pravilno moramo vzgajati mladino in izbirati si moramo prave panoge, da bo mogel doseči svoj namen. Ko so nekoč vprašali generalnega tajnika nemškega olimpijskega odbora in priznano svetovno kapaciteto na športnem polju g. dr. C Dietna, kateri način telesnih vaj vzgojno vpliva na mladino, je ta takole zaključil svoj odgovor: »Šport, ki zahteva vsestransko in v spremembi bogato telesno vzgojo, zvezano s tekmami in počitkom, z naravo in umetnostjo in istočasno z duševno vzgojo in ki vsebuje to, kar mora biti cilj naše vzgoje: popoln človek.« S tem je povedal dr. Diem prav za prav vse. Seveda, če pa jx)gledamo, kje se držijo načel tega mojstra, vidimo, da malokje, zlasti pa tam ne, kjer prehaja šport že v profesionalizem. Profesionalni šport je danes največja rak-rana na športnem polju, ki športni ideji mnogo škoduje. Na eni strani ima šport res precej koristi od profesionalizma, namreč v toliko, v kolikor dosegajo profesionalni zvezdniki uspehe, radi katerih [»staja ves športni svet pozoren nanje in radi česar se krog prijateljev tega gibanja vedno bolj širi, na drugi strani pa je škoda, ki jo dela športni ideji ravno profesionalizem, tolikšna, da se posledic, ki bodo slejkoprej sledile, danes niti zavedati ne moremo. Torej mladini čisti amaterski šport in pa preudarnost pri izbiri vaj. Najnaravnejše vaje in za mladino najbolj priporočljive so brez dvoma tek in razne igre z žogami. Mladina mora dosti tekati in skakati, da se razgib-lje in da si dovolj okrepi pljuča in srce. Pri izbiri iger z žogo moramo biti zek> previdni in ne sme nikdar manjkati trenerja, oziroma voditelja, brez katerega mladina kaj rada zaide na stranpota. Šport naj vzgaja voljo in disciplino in zato mora biti šport najboljša šola za požrtvovalnost, samozatajevanje, pokorščino in red. Vse sile moramo zastaviti v to, da se bo mladina pravilno usmerila v raznih športnih panogah, če hočemo vzgojiti celega človeka. Šport naj vzgaja pogum. Zato ji moramo nuditi tudi takih vaj, s katerimi se bo lahko priučila poguma (razni skoki, vaje na orodju itd.). Isto velja tudi za dekleta, ker se mi zdi, da so tudi dekleta potrebna korajže, ki po mojem mnenju ni v nasprotju z žen-stvom. Z mladino moramo ven v naravo, v gore, kjer naj pleza po strmih pobočjih. Naj ne bo mehkužna in zavijanje v trenirke in razne odeje, katerih se poslužuje večina današnjih svetovnih mojstrov celo v najbolj vročih poletnih mesecih, mora izginiti. Šport ima vendar glavni namen, da si potom športnih vaj in vremenskih neprilik utrjujemo svoje telo. Tekme moramo omejiti na najpotrebnejše, kajti nogometaši in lahkoatleti danes prepogosto startajo. Telesne vaje pa nasprotno skušajmo izvajati vsak dan in vselej tako, da se pošteno prepotimo in pošteno razgibljemo. Proste vaje, ki jih še dandanes večkrat vidimo in ki so običajno samo na efekt pre-računjene, nimajo za telesno vzgojo nobene vrednosti. Zato se poslužujmo izdatnih gimnastlčnih vaj! Mladino v športne vrste — šport naj pa mladino pravilno vzgajal I. K-er. Norvežan Sorcnson v Planici (eta 1935 SANATO&lj I.NADSTtL 117 v XX JXL ^ > > I * « M t > t O O -Lu' ri hrt 8° U D5 n —tAJLj^ J LiE!!! Prr« nadstropje bolnišnice na Golnikn. Proti jngn obrnjene so sobe za bolnike u> ležalne top«. Proti severi (tudajj s« razvrščene potrebne pritikline Skica bolnišnice na Golniku (urejene kot zdravilišče). Južna stran. Prostora je za ca. 1)0 postelj. Med objekti so razporejeni prostozračni balkoni. Ceua za tako stavbo bi znašala dobrih .3,500.000 Din Športna vzgoja in ljudsko zdravje Dr. P. Roman Tominee, O. F. M. t Jncipit Vila Nova 44 Ne da bi nečimerno hvalil ta ali oni stan, vendar bi skoro dejal, da sem našel največ pravega človecanstva med zdravniki in dn-hovniki. S tem ne ponižujem, ne juristov, ne inženirjev, ki jih imam visoko v čislih, temveč je pač tako, da prva dva stanova največ človeške bede vidita in jo skušata vsak po svoje lajšati. V poslu juristov, pa naj si bo to sodniki ali advokati, je človek vedno »so ein gehemmtes VVesont kakor pravi moj prijatelj, ki je pomorščak in ladijski kapitan. • • • Sedeli smo štirje pri eni mizi. Prijetna domačnost dr. H. nas je tudi združila in napravila prijatelje. Slučaj je tako hotel, da je bil eden zdravuik, drugi jurist in po zasebnem poklicu cinik, zatem vpokojeni pomorski kapitan v službi osivel in izkušen mož ter Jaz duhovnik in najmlajši. Sprva sva bila sama s kapitanom, ki mi je bil čudno naklonjen ln me očetovsko ljubil. No samo, da je bil izkušen, tudi je bil izjemoma ali kako bi rekel bolj pravilno, da ne užalim izjem, izredno vešč v svetovne mslovstvu in mi je pravkar samemu bral gladko v izvirniku iz Dantejevega »Novega življenja« pesem: O VOI, CHE PER LA VIA DAMOR PASSATE, ATTENDETE, E GUARDATE... Kot uvod v to pesem, mi je pripovedoval s posebnim zanosom zgodbo Beatričino, ki je napravila na Danteja tako neizbrisen vtis. Pozorno sem ga poslušal, zakaj mož jo znal res izredno mikavno pripovedovati. V tem stopi za hrbet jurist, ki se je norčeval iz vsega, mogoče bolj z usti kakor s srcem, ošine njega in mene in pravi s svojim značilnim rezkim naglasom: »Menda stara sablja obuja spomine? Kaj?« Kapitan ga smehljaje zavrne, da pač obuja spomine, toda ne svojih temveč spomine davne bolečine, ki je postala tekom stoletij svetu ljuba in sveta. Jurist nato: »Ne vem, če je svetu iz tega kaj prida zraslo. Sicer pa ljubezen...« zamahnil je z roko, »kaj je prav za prav ljubezen? Po mojem je to le lepa igra narave, čustev, silnega nagona, če hočete strasti, morda, bo gospod doktor medicinae universae, ki pravkar prihaja, poučeno rekel — eros athanatos — jaz za svojo osebo trdim prvo in ne verjamem drugega.« Kapitan je pri teh besedah vzrastel in trdo rekel: »Nisem ravno mehak, ampak to vem, da je ljubezen več, in o tem me ni poučila samo knjiga, temveč tudi življenje.« »Življenje?« zapotogne jurist, — »Mene je življenje naučilo le 'to, da je ljubezen slepilo čutov, prevara čustev, hipna omama telesa, pesem krvi.« Zdravnik je mirno pripomnil: »Nikoli ne padete iz svoje vloge, trpke norčavosti, ki ji sveta in ljudskega glasu ni več mar.« Jurist ga ostro pogleda in vpraša skoro v zadregi, ki se čudno spreletava na njegovem licu: »Mar vi, prijatelj, sodite drugače?« Zdravnik odvrne: »Ne samo, da sodim, v tem sem preverjen.« »Bi dejal« je trdo pritegnil kapitan. Jaz sem molče poslušal ta razgovor, ki me je zanimal radi vedno novega in tako starega vprašanja. Vedel sem, da so se brata Goncourt, Emile Zola in Turgenjev vsak mesec enkrat sestali prav s tem namenom, da .se razgovarjajo in izmenjajo svoje misli o ljubezni in smrti. Iz ust izkušenega moža je vedno prijetno poslušati o starih stvareh novo jasno misel. Tedaj se zdravnik obrne k meni in vpraša: »In kaj mislite Vi?« »Jaz mislim, da ima gospod kapitan bolj prav kot naš jurist in sodim, da je Visoka pesem Salomonova vedno lepa in bo za vse čase ostala. Sicer pa je gospod kapitan, poprej rekel, da to iz življenja ve. Mogoče je za tem kaka zgodba, in bi smeli ludi mi to vedeti?« »Ze, moj mladi prijatelj, ampak tako težko o sebi govorim, saj veste kako je, da v teh rečeh ni dano vsakemu govoriti, ker za to so poklicani izredni možje, kot tale moj ljubljenec, ki sem ga Vam preje bral. Najlepše pesmi so iz tega nastale. Mislim, kadar je ljubezen res vsa čista in močna, da se tedaj vedno prične kakor pri Danteju rlncipit Vita Nova«, — »pričenja se Novo življenje.« V tem je prišla zdravnikova žena, in ko jo čula, da se razgovor plete o ljubezni, je zaprosila, da sme ostati izjemoma v naši družbi. Tudi ona je pomagala pregovoriti gospoda kapitana, da je povedal tole zgodbo. • • • Služil sem na ladji »Le soleil« — kot prvi častnik. Vozili smo po Sredozemskem morju, družba tisto pot izredno srečno izbrana in krasno vreme. Kapitan je drugi dan nekaj zbolel in naprosil je mene, da se zanimam za goste. Zvečer pa sem opazil, da neka dama nima mesta, mogoče, da je pozabila, mogoče sem bil sam pozabil nanjo, skratka obstala je pri vratih in pogledi so obviseli na njej. Reči moram, bila je res lepa. — toda to je premalo povedano. — vsa njena pojava me je pretresla in genila. Hitro sem vstal izza mize in jo zaprosil, če izvoli prisesti k našemn omizju, da slučajno nimamo nobene dame. Pri mizi sem jo šele videl. Obraz ovalen, oči svetle, lasje so bili temnorjavi, tuintam srebrne niti. Obleka je bila tako zelo po mojem okusu, nič iskana, ali kako bi rekel. Sre-brnosiva bluza s širokimi rokavi, temno krilo — skoro do členkov in glas, kakor da je pošu-mevalo morje: prijeten, ne preglasen, žame-tan alt. Ladijska godba je odigrala pravkar Beethovnov »Mennett« čudno opojen in poln pričakovanja. Ne vem kaj mi je šinilo v glavo, da sem predlagal: Sedaj pa gospoda, kaj pravite, ali ue bi pri črni kavi vsak od pokora Rusha pravljica Dante Alighieri. Vita Nuovn Cap. I. našega omizja povedal kaj iz življenja, najboljša zgodba prejme nagrado. In dame imajo prednost Tako? — se je čudila s svojim glasom, ki me je spravljal zaeno z njenim vonjem v čudno stanje. Dobro, ker so bili gospodje tako prijazni, da so me sprejeli v svojo družbo, bom ubogala. Zlasti še, ker se v dveh dneh naša pota itak ločijo in se človeško sodeč, nikoli več ne srečajo. ' Pred 14 leti, tedaj mi je bilo komaj dvajset let, sem bila na cvetno nedeljo v cerkvi. V našem mestu, kje sem tedaj živela, je postranska stvar, je ta dan zelo svečan in silno priljubljen. Imela sem v rokah oljčno vejico in Se poigravala z njo, bila sem razmišljena. Nedaleč od mene, na levo, že ob slopu je sedel gospod, nekaj let starejši od mene in globoko zatopljen v molitvenik. Ker mi je bil všeč, sem hotela, da me opazi, da me »ogleda. Toda zaman sem nervozno drobila z nogami. Zastonj vrtela svojo vejico v rokah. Tako je minilo opravilo. Tedaj sem molče počakala meneč, da bo postal pozoren. 2e sem bila malo jezna nase in seveda nanj tudi. Kako bi ne bila? Kot mlada simpatična deklica! Ze zunaj vrat, pa začujem globok vzdih. Ob steni je stal znani moj Neznanec in bil mrtvaško bled. Ni.sem vedela, kaj naj storim — kot dobro vzgojefto dekle moram poklicati koga — toda kje? Ohrabrila sem se in stopila k njemu in ga ogovorila, s čim mu lahko pomagam, se morda želi vode. »Hvala, gospodična! To samo od sebe mine — veste, srce imam bolno, pa mi tako pride.« Pri tem se je ljubko nasmehljal in oči so me objele, se zazrle vame, ves Obraz je postal tako prečuilno lep in pretresljiv, da sem se kratko poslovila in odšla. Še prej me je prosil za ime in naslov, meneč, da se mi še pismeno zahvali za mojo pozornost Domov sem šla, da nisem vedela kako. Nebo, oblaki, hiše, ljudje vse je imelo čisto drugo lice. Mama je zrla v moj obraz in me vprašala, kaj mi danes je, da mi lica kar gorijo in da so oči svetle. Zasmejala sem se in že tudi čutila, da je ta smeh prazeu in lažniv. Ena sama misel me je prevzela: viditi ga moram, govoriti z njim, vedeti o njem vse, čisto vse. Da bi bila to ljubezen, še slutila nisem, kaj da bi vedela. Čez dva dni, polna nestrpnega pričakovanja, pride pismo name. Ko sem ugledala črke, sem vedela: to je on, ki mi piše. Pismo je bilo kratko, toda iz teh vrst je dihal zopet tisti obraz, tiste oči, tista silna volja, vsa obvladana od dobrote in obzirnosti. Beseda »gentleman« je v njem dobila zame svoj viden izraz. Na pismo sem odgovorila, srečna, vsa presrečna sem vrgla to prvo pismo v nabiralnik in čakala odgovora. Toda naslednji dan, ko sem šla v mestni park, ga zagledam samega sedečega na klopi. Preprosta obleka, ki pa je kljub temu izdajala okus in gotovost v barvah. Te stvari ženske hitro opazimo. Nisem upala prisesti. Govorila sva pa celo uro, ki je meni minila kakor blisk. S strahom sem pogledala na drobno za-pestno uro, da bi morala biti že doma... Doma — kaj je: doma — tam imeti srce, imeti mir in gotovost — v enem samem kotičku. Imela sem svoj «d o m a« — toda tisti večer sem se zavedla, da je konec mojih dekliških sanj. On je le on — vedno in povsod. Začel mi je dajati knjige, ki sem jih sprva brala bolj zato, ker jih je popreje on bral. Toda knjige so bile skrbuo izbrane in so govorile tudi o ljubezni, in večkrat o odpovedi. V meni pa je raslo hrepenenje do nestrpne, zahtevajoče volje, ki hoče imeti. Njega imeti čisto zase. Njegov široki svet ujet za njegovim lepim čelom. Ta obraz videti nad seboj sklonjen... O, omama sanj, deklice, žene — kako je ta hip poln usanjane sreče. Mama je to opazila, da sem druga, čisto druga. Nežna bolj kot prej, raztresena pa tudi do neverjetnosti. Nekega dne me je vprašala. Brez posebnih težav sem vse priznala. Imela som sijajno mater, ki je sama nekoč trpela in ki me je zares ljubila. Nič ni dosti govorila. Umevala je in sama vprašala: Otrok moj, kam to vodi? Jaz nato: Ne vem, mama. Jaz samo eno vem, da ljubim, da se je pričelo zame čisto novo življenje... Saj poznate, gospodje, Dantejevo pesnitev: Incipit Vita Nova. To knjigo mi je on odprl in čitala sva — ne, sama sem brala in doumela kaj se pravi ljubiti — brez nade, na izpolnitev, ljubiti v odpovedi in žrtvi, ljubiti skoro po božje. On se ni mogel in se ni hotel poročiti. Imel je herediterno močno bolno srce in predvidoma bi bili otroci enako bolni. Pa ni hotel tega. Drugače pa tudi ni hotel. Tekla sem k zdravnikom specialistom, govorila z njimi, brala razprave — vse zanj, da bi njemu pomagala. Naposled sem uvidela, da je vsako upanje zaman. Postala sem do njega trda, krivična, sumničila sem vsako njegovo kretnjo. Vsepovsod sem videla nevarnost za svojo neutešeno, divjo, pekočo, hrepenečo ljubezen. Mislila sem ob gotovih dneh, da zblaznim. Ampak, človek je čudna stvar, strašno veliko pretrpi. On je trpel z menoj, toda vse bolj z veličino srca, z dušo. Negoval me je, pa nikoli kot ženo — očitala sem mu, da je hladen in mrzel — pa me je objel z očmi —: Kaj ti veš, kaj jaz trpim... Da sem bila bolna od teh oči, od tega pogleda. Tedaj sem začela polagoma razumevati. Počasi je šlo. srce se upira, trmasto je, svoje hoče imeti in še ta neusmiljena prva mladost Kako je to šlo preko mene. še danes ne vem. Sicer pa tudi ne vem, kako da to vam Vdova je imela dva sina: mlajši je bil poslušen, a starejši nasilen. Oddelilu je starejšega in ostala z mlajšim na domu. Starejši se je opomogel in postal premožen, a mlajši m imel nobene sreče. Čeprav se je oženil in vzel pridno ženo in mu je tudi mati pomagala, je bil vedno na slabšem. Naposled je tako obubožal, da je prišla velika-noč, a ni imel ničesar, da bi obhajal praznik. Poslal je ženo k starejšemu bratu prosit moke vsaj za kolač, da bi mu ga blagoslovili v cerkvi. Čeprav se je navadil revščine, inu je bilo hudo. da niti kolača ne bo imela mati za praznik. A starejši brat je zavrnil svakinjo. »Saj nisem mlinar, da bi vsem delil moko!« je rekel. »Zdaj imamo težke čase. Poprej sami kaj pridelajte, potem pa slavite praznik.« Ženska je odšla praznih rok. Kaj so hoteli reveži. Opolnoči so Sli, kakor vsi ostali, v cerkev, so se pozdravili »Hristos vo-skrese«. A ko so se vrnili domov, so obsedeli pri prazni mizi. Vdovi je bilo hudo. Zjutraj je poslala mlajšega brata k starejšemu, da bi vsaj za njo, mater, prinesel kos kolača. Poslala ga je na vse zgodaj. Ko je prišel, je bil bogati brat še v postelji. Počakal je, da se je zbudil, ga trikrat poljubil, mu voščil vesele praznike in prosil za kos kolača: ne zase, samo za mater, da ne bi ostala brez velikonočnega peciva. A starejši brat je postal hud: ali ga bodo še dolgo nadlegovali? Niti tn dan nima pred njimi miru! Rekel je bratu: »Če želiš velikonočnih jedi, počakaj, da se bom oblekel, pa gremo vsi skupaj kosit. A ne maram ničesar pošiljati čez ulico, saj nisem gostilničar.« Mlajši brat je odvrnil, da to ne gre: »Kako naj bom pri tebi gost, ko čaka mama starka doma! Če se ti že lastna mati ne smili, grem rajši domov. A ne pozabi, da boš za mater dajal odgovor. Zbogom!« »A zakaj ste me oddelili?« je vzrojil starejši brat. »Če bi bili ostali na skupnem domu, ne bi vam bilo treba s-tradati. Zakaj me je mati tako prikrajšala pri delitvi! Rajši bom redil jaro kačo kakor mater!« Mlajši brat je odšel praznih rok. Vdova se je bridko zjokala: »Kaj hočem, dragi sin, tako je Bog hotel!« Bogataš je odpravil brata, odmolil jutranjo molitev in velel ženi pogrniti mizo. Ta je urno razpihala samovar in skočila v shrambo po kolač. Odprla je vrata in se zavzela: na kolaču je ležal v klobčič zvit gad. Planila je po moža. Ta ni hotel ženi verjeti: »Ali si iz uma? Odkod bi se vzel gad tako zgodaj pomladi? Saj še spijo v gozdu.« Vendar je Sel v shrambo in, glej, žena je imela prav. Kes je ležal na kolaču živ gad, so zganil iu zasikal, ko ga je zagledal. Bogataš se je ozrl |>o shrambi, s čim bi lahko ubil kačo? A gad je bil hitrejši: planil je v zrak. se mu ovil okoli vratu in ga začel grizti. Bogataš ga je hotel odtrgati, a vse je bilo zaman: ovijal ga je kakor žira. Bogataš je zavpil na vso moč, a gad ga je stiskal še močneje in grizel še hujše. Žena je videla, <1* ni pomoči in je stekla v vas. Ko so se zbrali občinski možje, jim je povedala vst po vrsti: kako Ma prosila prej svakinja in potem še svak... Bog mu je naložil pokoro, ne more biti drugače ... Tudi možje so se pomenili in sklenili, da je prejel kazen od Boga za neusmiljenost. A vendar niso mogli gledati, kako se muči, pa so mu nasvetovali, da bi poskusil juro kačo pomiriti t mlekom. Prinesli so mleka in mu ga zlili za vrat. Kača je ree liznila mleko, ki ji je dišalo. Pomirila se je. Bogataš se je malo oddahnil in zajel sapo. Tako se je prepričal, da je samo to pomagalo: a moral je kačo krotiti z mlekom. Planil je k materi in jo prosil odpuščanja. A mati je že vse pozabila, ni se spomnila zamere, vse bi rada naredila, da bi odrešila sina muke. A Bog menda še ni odpustil. Kajti kača ni hotela stran, še vedno ga je trdno ovijala okoli vratu. Če je pila mleko, je še lahko potrpel, a če je ostala brez mleka, ga je neprenehoma grizla. Bogataš je vzel slovo od matere, žene, brata in šel po svetu. Ni se ločil od kanglice z mlekom: rajši je sam ostal lačen, a kača je morala biti sita, ker sicer ni mogel potrpeti. Težko mu je bilo poleti z mlekom, ker se je prekmalu skisalo. Poskušal je kačo rediti s kislim mlekom, a ga ni marala jesti. Poskušal je spati v kurjenj krušni peči: to sredstvo rabijo na deželi zoper vnetje sklepov in druge bolezni. A vročina ni mogla kači do živega — menda jo je sam Bog obvaroval. Samo Se txnj Ouda je postajala in še bolj ga je grizla. Tako je romal nesrečnež dve leti, tretjega pol. Ko je bila velika noč, je Sel k ponočnicam, a se ni upal noter v cerkev. Ostal je zunaj med berači. Kmalu je odšla procesija okoli eerkve. Množica ga je potisnila nazaj v kot in v gneči ga je nenadno premagal spanec. A na mah »e je zbudiL ker ga je nekdo prijazno nagovoril: »Hristos vo-skrese!« Ali je to bila mlada žena ali otrok? »Vo-istinu voskrese!« je zaklical in stegnil vrat. da bi videl, kdo ga pozdravlja. Nikogar ni bilo blizn. A občutil je popolno olajšanje in globoko je zajel sapo. Kaj to pomeni? Jare kače ni bilo več! Menda je plačal naloženo pokoro, in je Bog poslal svojega angela mu naznanit pomiloščenje. VELIKONOČNI KR1ZANICI Pirh K blagoslova Vodoravno: 2. slog, 5. mesto na Češkoslovaškem (fonetično), 6. vulkan, 8. domača žival, 10. lahka stvar, 13. glas, 15. zabava, 16. prispodoba, 19. močvirna rastlina, 20. svetopisemska oseba, 22. ima f>es, 24. pozdrav, 25. domača žival, 26. moško ime, 27. števnik, 29. vlada. Navpično: 1. bogataš iz starega veka, 3. nemško mesto (fonetično), 4. duševna potrtost, 6., 7. glej spodaj, 8. jed, 9. del valovanja, 11. ptič, 12. frič pri Belgradu, 14. glej sp>odaj, 17. bolnik, 18. rošnjar, 21. Irenotek, 23. šahovski izraz, 28. predlog. 6., 7. in 14. navpično: ugankarjevo voščilo vsem bravcem »Slovenca«. pripovedujem. Mislim si le, mogoče je dobro, da gospodje vedo, da je še čista ljubezen, ki vse premore, ki življenje dokraja preusmeri, da je res: Incipit Vita Nova. Gospodje, čas je in kasno jo že, ali mogoče smem oditi, ne da bi vas žalila? Poljubili smo ji roko. Meni se je zdela še lepša. Poslušali smo jo brez besede, molče kot veliko resno povest človeškegka srca. Drugo jutro sem jo srečal. Šla je k masi. Ustavila me je sama, odprla torbico in mi pokazala sliko neznanca. Z očmi sem jo objel — nato pa sem pred tem čistim pogledom sklonil obraz in spoštljivo poljubil drobno, belo roko. »In naš jurist?« se oglasi zdravnik. Gospa zdravnikova je odšla k oknu. kjer je jurist stal in po prstih prišla nazaj ter tiho rekla: Naš jurist in cinik ima solze v očeh. Kapitan je le polglasno citiral prekrasen verz iz Danteja: O VOI, CHE PER LA VIA D AMOR PASSATE... Vodoravno: 1. nevaren človek, 6. posmrtno bivališče, 7. ničemurna ženska, 9. žuželka, 10. posmrtno bivališče, 11. del sobe, 12. rokodelec, 13. pre-bivavec Irske, 15. vlada, 16. mesto na Finskem, 18. osebni zaimek, 19. važna listina, 22. umetnik, 23. irancosko ime (fonetično), 24. stvar, 25. del rastline, 27. član družine, 30. žensko ime, 32. osebni zaimek, 33. vrsta mesa, 36. vinski modrijan, 37. stara pijača, 38. južni sad, 39. del glave, 40. svetopisemska oseba, 41. domače orodje, 44. črevesna bolezen, 47. žensko ime, 48. predlog, 49. roparska ptica, 50. del zemlje, 51. vrsta proze, 53. veznik, 54. nemška reka. 55. izbrana vrsta, 56. abecedna črka. 57. del časa, 59. konjska odeja, 60. železova tvorba, 61. kazalni zaimek, 62. turški dostojanstvenik, 63. kuhinjska potrebščina. Navpično: 1. vrsta zvezd. 2. jed, 3. števnik, 4. star prebivavec Azije, 5. domača žival. 6. svetopisemska gora, 7. preprosto orožje, 8. vzklik začudenja, 12. pisalna potrebščina, 14. ruski šahist, 17. moško ime, 18. gledališko delo, 19. gledališko delo, 20. ustanovitelj Rima, 21. huda kislina, 26. velik praznik, 28. del leta, 29. domača žival, 31. žensko ime, 32. priprava za veliko noč, 34. poljski plevel. 35. računski izraz, 37. ud družine, 38. gora v južni Srbiji, 39. strupena žuželka, 42. tuje žensko ime, 43. vodna žival, 44. nasprotno od znotraj, 45. moško ime, 46. oziralni zaimek, 48. šolsko delo, 50. ali (angleško), 51. obvodni grm, 52. latinski veznik, 58. ruska reka, 61. kazalni zaimek, 63. italijanska reka. ŽENA IN DRUŽINA Velikonočna miza ^ samo velikonočna. m$m ''jfrjLZjjM Poskusi, pa pogrni ob ^Pjj^g ^ navadnih dneh bo gnjat pač meso, a ne bo takega teka in okusa, kakršnega je samo o veliki noči. Tedaj je gnjat nekaj zase, je pono6 mize, je resnično nekakšen blagoslov na njej, da se dozdeva, ko da ni s te zemlje. Je del vsega minulega velikega tedna, je črnina in žalost velikega petka na njej, je veselje procesij in zvok potrka-vanja zvonov v njej. So spomini na tiste prve dni, kolikor se jih spominjamo izza otroške dobe — in dalje — dalje — vse velike noči so v duhu na mizi. Potice so drugače sladke, hren je sploh nekaj drugega, prav novega, je resnična poslastica, da se človek navzlic hudim snovem v njem, z gnjatjo kar posladka z njim. Tisti hudi hren, ko kopriva ob delavnikih, za veliko noč smo mu prijazni in on sam je ponosen, da nam krasi z gnjatjo in poticami in piruhi vred našo zares praznično, na svoj način nedeljsko, iz dna velikonočno mizo. Piruhi so ko rože. Njih lupine nam niso lupine, ki bi jih smeli zavreči. Časih smo morali sleherni drobec vreči samo v ogenj. — Družina za velikonočno mizo je ko na svatbi. Otroci se veselijo izrednih prilik za želodčke, njih besede so bolj vljudne, za vstajenje so bolj tihi ko navadno. Velikonočna miza nam bodi ko vrt, kjer si odpočijemo duha, kjer se zberemo z vso družino, da pokramljamo o novih, pomladanskih potih za dušo in telo. Velikonočna miza bodi stalna vsaj za dva in pol dneva — od velike sobote popoldne do velikega ponedeljka zvečer. Ni treba, da jo odgrinjamo in spravljamo velikonočna jedila v shrambo. Naj imajo otroci spomin na to polno mizo za kesnejšo dobo v duši, ko jim bo mogoče kdaj hudo za veliko noč. Za oba praznika ni priporočati velike kuhe. Da obhaja tudi gospodinja praznik v majhnem oddihu izven kuhinje in se more pogovarjati in jesti z družino. Drugih jedil je v teh dneh dovolj, pa zadošča, da skuhaš le juho. Vse drugo imaš, meso je gnjat, močnata, sladka jed so potice, so piruhi, pomaranče in ja- ^ ,.. jgljggg bo,ksL 2x1 veli" ^ ^ žini vsaj nekaj Počitnice in otroci Počitnice — veselje otrok! Počitnice — groza staršev! Kam bi z otroki, kaj naj počno, zlasti v deževnih dneh, o božičnih, velikonočnih počitnicah. To so hude zadeve. Ni, da bi bili otroci na cesti, kei se posebno o praznikih ne spodobi. Ni, da bi bli resni, ker resnobe n. pr. velikega tedna, ne morejo še tako razumeti, da bi jo občutili. Ce imajo vrt, jim ta vrt zmeraj premalo nudi. Pa bodi domači vrt še tako obsežen, otrokom je vedno pre- »Jnhc! — počitnice!« tesen, preozek, ker čutijo nekakšne vezi in predpise. Težko je v takih dneh pripraviti otroke do tega, da bi sedeli na vrtu ali v sobi in bi kaj brali ali se ukvarjali z glasbo, s petjem. Posebno tantov kar ni moči ugnati. Take dni pač ne kaže drugače, ko da se žrtvuje mati ali oče ali kak starejši član družine, da vzame otroke s seboj in gre z njimi, recimo po mestu in božje grobe molit ali poslušat velikotedenske molitve ali v gozd, na Šmarno goro, Golovec. Tako zaposliš otroke najlepše. Seveda ne sme biti dotični »nadzorstveni človek« take dni preveč siten; ne sme zahtevati take »strumne* hoje in ne prepovedati venomer zdaj to zdaj ono. Duha počitnic in praznikov mora oni, ki hodi z otroki, vsebovati prav tako kakor otroci, še več. imeti ga mora toliko, da ga ima tudi še »za rezervo«, to se pravi, čeprav bi bila kazen na mestu, naj tista kazen izostane prav zaradi duha počitnic in praznikov. Le velike dneve, n. pr. na sveti dan, veliko nedeljo, veliko soboto, dan pred svetim večerom, bodimo z otroki doma. Ohranimo staro navado, da so ti dnevi zares sveti in ni lepo razkazovati se po cestah, še manj, da bi jih hrupno obhajali po gozdovih in večjih izletih. Saj so mogoče taki sveti dnevi mak) ozki in tesni za otroke, vendar jih je treba navaditi, da se priučijo spoštovati praznike tndi tako, da je njih zunanje vedenje drugačno. Kaj nam povedo spomladanske cvetice Španjolke opazujejo »Vstajenje«. Nič jih ne poznamo »Tako — zdaj pa le glej! Nikoli več, da veš! Psički so revčki!« Ivanček se je pa tresel in jokaje povedal: »Zdaj bom pa umrl, ko si me natepla in bom prišel v nebesa in bodo angelčki tako dobri z menoj! Boš že videla, kako me bodo radi imeli!« Kaj je bik) storiti? Tepež ni nič zalegel. In vendar je bil Ivanček kesneje prav dober Ivan, prav nežnega srca, čeprav je ščipal psičke v repke. — Petletna Karlina je bila tudi trd oreh. Starši so večkrat preudarjali, kaj bo in kako bo. Nekoč spet ni hotela pospraviti razmetanih igračk in je razbijala krog sebe in tulila na vso moč. Oče jo je porinil v sobico in jo zaklenil. Še je tulila, a nato je vse utihnilo. Starši so že upali, da se kesa in da bo prišla prosit odpuščanja. Pa je ni in ni bilo. Ali se je kaj zgodilo? Menda vendar ni skočila skozi okno? Ali ji je tako hudo in se boji in se ne upa priti? — Strahoma stopita oče in mati v sobico. Karlinca je sedela v kotu na tleh in dejala: »Nikar ne mislite, da sem se pomirila! Prav nič se nočem pomiriti.. Jaz le počivam!« In je spet tulila, kakor bi jo devali iz kože. Težko je bilo, preden so starši to silno voljo tako usmerili, da je kaj hasnilo. Kazni sploh malo zaležejo in ni zmeraj res, da »šiba novo mašo poje« in da pravi oče, da »mu bo že pokazal, saj so meni ludi!« Sleherni otrok je drugačen in kar temu otroku kaj zaleže, je drugemu ko nič. Časih se človek pa le zmoti in meni, da je kak otrok zares sirov in brezsrčen. Tako je bil nekoč neki fantek, ki je dejal: »Kar pojejmo tisto potico, saj očeta tako ne bo, saj so ga gotovo ubili —« (bilo je v vojni dobi, ko so čakali očeta, da pride na dopust). Mati se je zgrozila in bila vsa obupana. Vendar je bil ta fantek še preveč otrok, da bi mogel razumeti, kaj je oče. — Seveda so tudi otroci, ki so zares brezsrčni, zakaj, sicer bi ne imeli velikih, brezsrčnih ljudi. Otroci so navadno čudovito »naravnost«. Ko so nekje pričakovali »malega« in je Viktorček zagledal tisto borno, rdečkasto kepico mtsa, novo sestrico, se je namrdnil in razglasil: »Bi pa že rajši dobil kako mačko!« Zelo odkrit je bil fantek, ki se je moral, vsto-pivši v prvi razred, kar veliko učiti. In je vzdiho-vaje vprašal: »Ali se morajo otroci na severnem tečaju tudi toliko učiti in pisati domače naloge?« »Veš, da ne!« je bil odgovor. »Ti ubogi otro-čiči divjih narodov, ki jih še nismo odkrili, nimajo še lepih šolskih poslopij in se ne morejo ničesar naučiti.« »No, kako rad bi bil jaz tak narod, ki ga še niso odkrili!« je odvrnil »ubogi učenec« — in če pošteno mislimo, moramo soglašati z njim, saj imamo tudi mi. odrasli, 1»V» Mi«! V v . Čipke so spet moderne Čeprav si domišljamo, da poznamo otroke, vendar so otroci svet zase, ki ga moramo spet in spet odkrivati in ga osvajati. Bodi, da so starši še tako brihtni in so vzgojeslovci še tako učeni, pa se le izjalovi ta ali oni načrt —, da doživimo prav kaj drugega, kar smo hoteli doseči. Celo to, če otroka kar navadno čofneš po rokici, ne vpliva tako, kakor smo si mislili. Večkrat niso tisti otroci, ki tako silno zagovarjajo svoje nevljudno in robato vedenje, prav nič nevljudni in nedružabni. Taka je bila n. pr. štiriletna Lenčka, ki ni hotela popoldne več spati. A ker odrasli niso popoldne spali, je hotela biti Lenčka tudi »velika«. Le ne, da bi bila majhna in za vse na svetu ne popoldne spati! Pa si je naskrivaj vzela v posteljico zmeraj kako igračko — in sleherno popoldne se je mati jezila z njo. Nekega dne je mati pomirjena zaprla vrata spalnice, misleč, Lenčka bo spala, nobene igrače nima, pa še trudna je. Cez uro jo je prišla mati budit. Kaj vidi? Lenčka stoji pokonci v posteljici in oči se ji kar svetijo. Krog posteljice pa polno belih pik. — Pljunki! — »Lenčka, zakaj si to storila?« Mala grešnica je zmagoslavno povedala: »Pa le nišem špala. Punčko ši mi vžela, zogco žela, šline pa ne.« — Resnično! Kdo bi kaznoval, ko se moraš iz srca smejati! Tudi Ivanček je bil »težak« fantiček. Doma so imeli več psičkov. Ivanček je bil sicer priden fantek, a preveč mu je bilo všeč, če so psički cvilili. Najbolj so pa cvilili, če jih je vščipnil v repek. »Ivanček,« je dejala mati, »to je grdo! Ali se ti ne smilijo ubogi psički, ko jih tako boli? Ne smeš!« Mati je govorila zlepa in zgrda — pa ni nič zaleglo. Komaj se je obrnila, že je zacvilil psiček, ker se je Ivančku tako lejx> zdelo, ko je zacvilil Zdaj pa konec! Mati je Ivančka po zadnji plati Že februarja cvete snežnobeli zvonček, marca meseca krasimo z njim sobe, k že v maju izgine, da ni niti listov niti betve nikjer več videti. Zvonček je doma iz Srednje Evrope. V šestnajstem stoletju so prvič pisali o njem. Po vrtovih se je udomačil šele potem, ko so začeli gojiti cvetice tudi samo za pogled — ne glede na kako korist. --------------------Rumeni, modri in beli cvetovi podleska nam povedo marsikaj iz srednjeveške trgovine. Povedo nam o kupčiji z žafranom, ki so ga posebno uporabljali že v starem veku. Ze pisatelji starega Rima nam jx>ročajo, kako so |x>narejali žafran. Beremo tudi poročila srednjeveške kupčije z njim, ki se je razširila proti jugovzhodu, preko Balkana in da smo v 15. stoletju dobili prve čebulice današnjega vrtnega podleska. Skoraj vse cvetice s čebulicami, ki cvetejo zgodaj sjjomladi, so doma iz južnovzhodnih pokrajin, z ondotnih obal Sredozemskega morja in še dalje — iz Perzije, odkoder so jih dobili Turki. Res so bili Turki šiba božja za naše [»krajine, vendar so bili pri sebi doma navdušeni vrtnarji jn ljubitelji cvetic. Tulipani in hijacinte, narcise in vijolice so prišle iz Carigrada k nam, ne kot divjaki, ki bi jih morali šele preurediti za vrtne cvetice, marveč že negovane, take, kakršne cveto še zdaj pri nas. mmmmmmusmmnt Zgodovina tulipana jc P MfoaVfn ' Prav' Pravca|i roman. Neki ' '/ poslanik nemškega cesarja f Ferdinanda I. poroča I. 1554 ^EtiES/vjF :i 'z Carigrada prvič o njem. . I Na,° je prispel tulipan kot m (Jj s j izredna cvetica v poedine litel knežje in velemeščanske vr- I; tove. Botanik Clusius ga je I sam vzreial 'z semena' a K V-^"'^VaP^®' cve(ie prodajal P° takih ce-nah, da so mu nizozemski ^^^ M * i ljubitelji cvetic ponoči po-» JSwZ i kradli čebulice iz njegovega 1 '' vrta. Tako je prišel tulipan prav za prav po krivih potih na Nizozemsko. V tej državi se je na vso moč razvila kujjčija s tulipani. Ze čez nekaj desetletij so imeli Nizozemci tulipansko borzo, kjer so za neko posebno vrsto zahtevali za 12 čebulic kar 20.000 goldinarjev! S kupčijo tulipanov so špekulirali na dolgo in široko, dokler ni izbruhnila »tulipanska kriza« — in je bilo uničenih mnogo trgovcev in prekupcev s tulipani. Polom je bil tako hud, da je morala priskočiti na pomoč država in tudi razne mestne uprave so posegle v to zadevo. Tudi hijacinta je doživela svoja burna leta, ko so bile cene zanjo neznansko pretirane. Na naše vrtove je prišla skoraj ob istem času ko tulipan. V Grčiji in Rimu pa so jo poznali že tisoč let prej. Sultan Bajazid, ki je dal v 14. stoletju sezidati bolnišnico, je dal krog nje napraviti tudi vrt. Da bi se bolniki tudi kaj poživeli in hitreje ozdraveli, je bilo na tem vrtu jsolno najlepših rož, med njimi je dehtela tudi hijacinta. K nam je f>a prišla šele ..,.,-. v začetku 17. stoletja in zdi 5 3»jw se» da nam dandanašnji ni ""č več tako pri srcu. Manj "1 mani ie ie videti po vrto- f«K O narcisi bi povedali ^ skoraj isto zgodbo ko o hi- | .U jacinti: da so jo stari rimski i; A« vrtovi že zdavnaj poznali, da • ^ jJ^ krasijo slike njenih cvetov /b^v Osr* ee'° stene starih Pompejev j j ^pp in da je omenjena pri nas šele v 16. stoletju. Odtlej je o njej v raznih starih bukvah in tudi to, da so jo prinesli k nam Turki iz Carigrada. Pa je bržkone doma v Grčiji in so jo zanesli k nam razni jx>svetni in duhovni velikaši, ko so tekmovali drug z drugim, kdo bo imel čim večjo in zbranejšo zbirko lepih, izrednih rož na svojem vrtu. Pra-, prastara cvetica ^ 0je vijolica, že stari, davni Homer jo omenja. Turki pa so gojili take vijolice, da so bili njih cvetovi ko naše vrtnice. Seveda so tudi Turki tisti, ki so prinesli k nam naše sedanje W 'ePe' vrtne vijolice. \ 'ZlrS J Koristno in dobro je, fažjmJeseik, MJ da se čim več jx>brigamo ' tuc" za zgodovino vrtnih ^sOPvf/'/ cvetic. Ce vemo, odkod so . doina, borno tudi laže spo- Z""*1—»< znali, kakšen prostor jim je bolj všeč, ali v senci, ali suhotna ali mokrotna zemlja; ali so trdoživke ali pa jih moramo imeti pozimi v hiši. In če nas kdaj prav nič ne veseli delo na vrtu, marveč si malo oddahnemo, pa se mak) zatopimo v zgodovino cvetic, v zgodovino več milijonov let stare zemlje, ali v zgodovino Evrof>e, ki nam prijx>veduje o raznih rastlinjakih menihov in redovnic, ki so nam dali nešteto cvetic in zdravilnih rastlin. Slednjič se bomo zazrli tudi v trud in ljubezen poljedelcev, ki so nam iz divjakov iz gozdov in s travnikov privzgojili marsikako rožo za vrtove. (H. Bronsart) ti bodo zaživele misli na tiste dni, ure, ko si sedela z delom v roki in so okrog tebe čebljali in seveda ti tudi nagajali otroci. Taka ročna dela so najlepša družinska sjx>rninska knjiga. Pričujoča slika ti pokaže dvoje oblek, ki sta okrašeni s čipkami, vložki in vezeninami — storje-^^^^^^^^^^^^ turni a 1 i M;^vršen (toma in podobno. Denarja ni treba dosti, saj je blago zdaj poceni. Seveda je tudi res, da časih tudi tega cenenega blaga ni moči kupiti. Saj morajo dekleta oddati svoj zaslužek staršem za pomoč v gosjx>-dinjstvu. Vendar — morda bo le šlo. Dobra volja premaga vse ovire. Kolikokrat si človek misli, zdaj ne bo in ne bo šlo več tako dalje, pa se zjasni nebo, posveti sonce — in na mah je prej tako težka skrb nenadoma splahnela. Tudi tozadevno doživljamo vstajenja dan na dan. km. Tu pokažeš, koliko imaš okusa! Z roko sestavljeno. Najlepše je, če obhajamo praznike doma. Le tako bodo nekoč tudi naši otroci vsebovali tisto, da je dom edini primerni kraj, kjer se doživljajo najlepši prazniki in je dolžnost slehernega družinskega člana, da jih obhaja samo doma. Ce bomo v tem pogledu vcepili otrokom ljubezen do doma, jim bomo dalj veliko za njih kesnejše življenje. Praz nik in dom — nam bodi celota, ki je ni moči raz-družitl km Pomladanski kostim z našitki vrvic (sutaš). Stvar okusa — kako sestavil rzorccl Prišla je doba, goma vrnila doba ženske domačnosti in ne bodo le sjx>rt in društva in seje strašili tudi rned žensko mladino. Že nekaj časa opazujemo, kako je pristna ženskost bolj na jx>vršju in so se domovi sjoet bolj uveljavili. Prav sedanja |x>mladanska moda kaže v svoji pestrosti, da je bolj živahna, bolj milobna. Čipke so pa Se posebej pomembne za naše kraje, ker imamo zlasti Slovenke zelo razvito čij> karsko obrt. Po Gorenjskem so vasi, ki so jih v ^mmmmm ve'"<-mer- "Tilil tenkih, lepih vzorcev, ozkih, širokih in vložkov in podolgaslih okraskov — dosti izbire nam nudi domače blago. Segajmo po njem! Čipke krog vratu, na obleki, so ko piomlad, ki f>oživlja prirodo. Ce si sešijenio obleke doma, skvačkajmo si tudi čipke doma. Koliko spominov nosiino tako s seboj, sjx>minov, ko smo izdelovale čipke in vezenine, pa smo zaeno doživljale to in ono. Koliko veselih pa žalostnih spominov je tako v enem samem okrasku na obleki! Ce utegneš, skvačkaj si hidi kaj drugega, kakor n. pr. jirt za na mizo. Pri slehernem f>ogledu nanj MLADI SLOVENEC Zamenjana krogla Z trav ko Onrfrfc: Velikonočna Oblakov težkih je nebo sproščeno, razgrnjena je tet »n tet jasnina, zdaj toplo tolnee in neba milina mt **mlja, ki v obleko ti zeleno je vpletla rode pisanih., dehtečih in povabila slavne ptičev kore, da pojejo od jutra pa do zore, ko ona kot nevesta, Ue iarečih le, komur je Hvljenje neto Mula Njega bo, ki mora priti, taj v slednjo bilko hrepenenje je zajeto, bi lelel Stvarniku se pokloniti. Mačice v mladem vrbinju Vrbov grm ob potoku j« trdno spal vso zimo. Ko se je nekega pomladnega jutra zbudil, se je na vso moč zavzel. Bil je od vrha do tal ves pokrit t inačicami. »Le kdaj In kako so splezale name?« se je čo-diL »Ali sem tako trdno spal? Ljubi Bog, koliko jih je! Najmanj za dvajset mačjih družin. Ali res mislijo vse pri meni stanovati?« »Obesi na hišna vrata napis: Dom za osirotele mačice,« mu je svetoval travnik. »Le pazi, da mačice ne pobegnejo od tebe k meni. Se lepo zahvaljujem za mačjo druščino!« Maticam pa, kakor je bilo videti, niti na misel ni prišlo, da bi pobegnile. Tiho in udobno so čepele na vrbo vem grmu, kakor da že zdavnaj drem-Ijejo in predejo. Solnčni žarki so jih tako mehko in toplo božali. Vrbov grm, ki je proti svoji volji postal varuh mladi hmačic, je začel resno premišljevati: »Le kaj naj počnem z njimi? Da bi vsaj kdo prišel mimo in jih nekaj odnesel s seboj! Preveč jih je zame.« Predvsem jih pa mora pogostiti, se je kot nato •pomniL ln je vzel iz shrambe najslajši 9ok, katerega je imel, in ga ponudil mačicam. ' Njegova želja, da bi kdo prišel mimo, se je že čez nekaj dni izpolnila. Neka žena, ki se je sprehajala po travniku, je obstala ob njem in vzkliknila: »Joj, kako srčkane mačice!« In jih je vzela polno naročje s seboj — za cvetno nedeljo. Ko je prišla domov, so ji otroci planili nasproti in ji vzeli mačice izpod pazduhe. Božali so jih in najmlajši deček je najmanjšo ma-čioo naskrivaj ceio poljubil. Kaj pa se je zgodilo z drugimi mačicami, ki so se ostale na vrbovem grmu? Prav čedne stvari so doživele. Velika noč jc šla mimo njih — to je bilo zek> lepo. Vrbov grm je tako skrbel zanje, da so kmalu zrastle in postale lepo debele in okrogle. A najlepše šele pride: kar nenadoma so mačice dobile čisto drugačno barvo. Najprej jim je zrastlo nekaj rjavih las, siva koža je počasi zginila z njE in mačice so postale rjave, čudovito lepo rjave. Vrbov grm je strmel! Kaj takega šc ni doživel — seveda, saj je to pomlad prvič cvetel. Zlato-rjave mačice so mu še bolj ugajale kakor srebrno-sive. Na tihem si je zaželel: Naj pride le še mnogo ljudi na obisk, da jim pokaže svoje prečudne otro-čičkel In kakor si je zaželel, tako se je zgodilo. 2e prihodnjega dne so priletek čez travnik drobne ženice —• čebele, z majhnimi košaricami pod pazduho. »Joj, gospod vrbov grm, kako ljubke, debele mačice imate!« so mu prijazno dejale. Kot nato so pa že sedle na mačice, ki so poganjale prve drobne cvetove in si izprosile od njih malo medu, ker so bile žejne. Vrbov med jim je gotovo dobro teknil, ker sb pile in pile in si kar niso mogle utešitn žeje. »Na svidenje!« 90 slednjič dejale. »Jutri pridemo spet k vam!« >Kar pridite,« jih je povabil vrbov grm. »Dobrodošle ste mi vsak čas!« In 6o se res vrnile in privedle s seboj še druge svoje prijateljice in prijatelje: metulje in čmrlje. Vsi so bili navdušeni in so se vrbovemu grmu priklanjali do tal in se mu prilizovali: »Gospod vrbov grm, vi ste najuglednejši mož v tem kraju! Vaša hiša se že od daleč lesketa kakor pravljična palača. Da, kakor pravljična palača z ukletimi inačicami I« Vrbovemu grmu j« zažarel obraz — tako dobro so mu dele te pohvalne besede. »Potemtakem pa matic te nisem zastonj vzgajal in skrbel sanje,« je dejal kakor očka, ki je na «o moč ponosen m svoje pridne otroke i. Tončkovi pirhi »Mama. ali res ne bom šol za procesijo?« »Premajhen si še. Tonček: saj noš šefe v jeseni začed hoditi v šolo. Do cerkve je daleč, veš Tonček, in ljudji je toliko, da te pohodijo >li po se zgubiš.« »Saj me boste za roko držali, mama.« Tonček je poskušal na vse načine, a nazadnje je vendar moral verjeti, da je še majhen in da je tam toliko ljudi, da 6e lahko zgubi med njimi. »Jutri, Tonček, jutri boš šel z menoj k deseti maši, dane« boš pa doma ostal, kajne. In jaz ti bom dala še več pirhov, kot smo se zmenili.« S tem je bH Tonček skoro zadovoljen, ta saj bo jutri šel v cerkev, saj bodo jutri tudi pritrkovali in bandera bodo t cerkvi. Mati mu je prinesla lepih, rdečih pirhov iu takih, ki so bili vsi pisani Ln poslikani z zajčki, metuljčki, rožicami, na enem so bili čudni možje z veliko žogo. In poleg pirhov, pomaranč, lepih, sladkih. O toliko pirhov in pomaranč, tega je Tonček bolj vesel, kot vsake procesije in je srečen in zadovoljen, da je ostal doma. Domači eo odšli k procesiji. Le srtari hlapec Matevž je ostal doma, pa je še ta šel menda nekam na vrt in Tonček je ostal v hiši sam, sam s svojimi pirhi in pomarančami. Na mizo je zložil vse po vrati. kakor eo se mu »deli najlepši: Najprej zajčki, potem metuljčki, nazadnje pudeči in za njimi pomaranče, te po velikosti. In jih je štel, ne samo enkrat: osem pirhov, štiri pomaranče. Lepo bogastvo! »Pa če bi poskusil e.no pomarajičo?« je pomislil in že ga je obšla skušnjava, da bi vzel najdebelejšo in jo olupil. Prav dobro, rdeče meso mora imeti. Nič; najmanjšo bom, najmanj škoda je bo, mama še vedela ne bo, da sem jo že pohrustal... Že je zapičil »voj prstek v lupino, tedaj pa 90 zaškripala vrata, v sobo je »topil majhen deček, raztrgan, umazan, kuštrav. Tonček se ga je izprva kar prestrašil. »Prosim ... prosim ...« Tiho je govoril in obstal pri vratih. Tonček je stopil bliže, ni se ga več bal. »Ni nobenega doma,« mu je odgovoril. Mali gost je žalostno povesil oči in obraz. »Ali nisi šel k procesiji?«, ga je vprašal Tonček. . »Nimam obleke, so rekli.« »Tako? Kako pa, da ti je ne kupijo?« »Nimajo denarja.« »Jaz bom pa šel jutri ob desetih k maši t. mamo. Danes sem pa doma ostal in mati so mi zato dali pirhov in pomaranč. Poglej, koliko jih imam in kako lepi so. Poleg tegale zajčka s koškom, pa tega pisanega metulja in te pajace z žogo.« Vsokegu po \ rsti mu jc pokazal, deček pn ni upal vzeti nobenega v roko, nemo je stal od daleč, taiu no oglu mize. »Koliko pirhov boš p*i ti imel?« »Nič.« »Nič? No, bo pa pomaranč loliko več, kajne...« »Pomaranč tudi ne.« »Kako to? Saj jih prodajajo na vasi v prodajalni, kolikor jili kdo hoče!« »Očeta nimam, da bi mi jih kupil kakor včasih, mama pa nima denarja...« Zasmilil se ie Tončku ubožec jn ui mogel razumeti, da bi bil ta revež zdaj za Veliko noč brez pirhov. »Ti bom p« jaz dal en piruh in še eno pomarančo, da jo boš daJ materi, saj ona gotovo tudi nima nič, če še tebi ne kupi.« »Jo bom raje bratcem.« »Imaš bratce tudi? In oni tudi nimajo nič pirhov?« »■Štiri brate imam in eno sestro. Nič nimajo zato sem p« 3el dane«, da poprosim pri dobrih ljudeh.« Tonček ne more verjeti, debelo gleda dečka, v srce se mu zasmili on in njegovi bratci in sestrica iu mama. Pa ne pomišlja dolgo, pograbi vse pirhe in pomaranče in jih zdevlje v dečkov klobuk. Vse do zadnjega. »Na. nesi bratcem in sestrici in mami. Jaz morda dobim druge, če ne, pa tudi dobro.« S hvaležnim pogledom se je deček ozrl n« Tončka, in srečen smehljaj mu je šel čez ustnice. Bog ve, koliko časa že ni bil tako srečen. Tonček sicer ni imel več pirhov in pomaranč, a ni bil žalosten. »Počakaj! Na še tale kos kolača! Sem čisto pozabil nanj; mati mi ga je dalo. preden je odšla k procesiji.« Deček se je prisrčno zahvalil in odšel. Od daleč se je slišalo veseto pritrkovanje velikonočnih zvonov. Kmalu so se vrnili od procesije. Najprej mati, nato še oče. Tonček je sedel za mizo in se držal prav vsakdanje. Nič ni hotel govoriti, samo z zvedavimi očmi je škilil v mater, češ: kaj neki bo dejala? »No, Tonček, kako je bilo? Kje pa ima* pirhe in pomaranče? Si jih spravil,« Tonček se je samo nasmehnil in kratko odgovoril: »Jih nimam več!« »Pa ne, da bi bil med tem časom vse pohrustal?« »Tak povej, kam si jih dal!« Tedaj je začel Tonček pripovedovati vse od kraja do konca. In njegovo upanje se je uresničilo: osem drugih še lepših pirhov mu je dala mati, pomaranč pa dvakrat po štiri. In bil je »rečen prav tako, kot oni deček .. Uganka za veliko noč Na sliki vidimo osem športnikov. Vsak izmed njih ima s seboj športno orodje, a zamenjano. Nihče nima pravega orodja, katerega potrebuje za svoj šport". Oglejte si dobro, kako so športniki oblečeni in ugotovite, s kakšnim športom se ukvarjajo. Ko boste to dognali, vam nemara ne bo težko uganiti, katero športno orodje komu pripada. Najprej se lotite štev. 1; presodite, kateri številki pripada nogometna žoga in kakšno orodje bi moral imeti on. Potem se lotite štev. 2 in iztubtajte, kateri številki pripada kopje — in tako dalje po vrsti vse številke. Rešitev naj se kratko glasi: Nogometno žogo bi moral imeti športnik številka ..., kopje številka .,. itd. Za pravilno rešitev te uganke razpisujemo dve nagradi. Nagrajenca bo določil žreb. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka. 25. t. m. na naslov: kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Domovina Domo-vina je deiela, ki je vsa napojena z znojem in krvjo naših prednikov, deiela, v kateri počivajo naši dedi, ki so dali imena njenim floram, rekam in krajem, rastlinam in živalim. Deiela, po kateri so utrdili poti in steze in si gradili božje hrame. Dežela, v kateri je narodova duia sanjala i« ustvarjala svoje pravljice in pripovedke, svoje pregovore in pesmi. Domovina je dežela, v kateri imamo kol narod od Boga nam priznano domovinsko pravico, v kateri nismo nr tujci ne gosti, marveč domačini. Ta naia domovina krije v sebi kosti naših pi-ednikov in je zibelka naših potomcev, ki bodo v njej živeli in trpeli, delali in ustvarjali in zapuščali sadove svojega truda nepregledni vrsti novih rodov. Domovina je sveta in nam moru bili vsem enako dobra mali. Ljubezen do domovine je imela te odnekda j največjo moč do človeškega srca. Iz domovinske ljubezni so ljudje ustvarjali slavna dela. žrtvovali zanjo življenje in imetje. Služba domovini je sladka in prijetna vsakomur, ki je dobrega srcu in vedre duše. /Ve moremo ji služili s sebičnostjo tn nejevoljo, marveč * plemenitostjo in ljubeznijo. Prijatelji mladi, ljubite in spoštujte svoj" domovino! Kakor smo hvaležni našim dedom, da so nam ohranili materin jezik in vero, 11o vens fe o pesem in slovenske knjige, tako bodo nekoč tisti, ki pridejo ta nami, hvaležni vam ia vse, kar b osi e za domovino dobrega in koristnega 11or i I i I Zdaj se drugače pišem Dandanes morajo vsi otroci hoditi v šolo. Takšnih. ki ne bi znali pisati in brati, je čedalje manj na svetu (posebno pri nas Slovencih, ki smo že od nekdaj na glasu, da nepismenih skorajda nimamo). Nekateri narodi imajo pa še dandanes mnogo ljudi, ki jim je pisauje in" branje španska vas. Na Angleškem se stari in mladi zelo navdušujejo za igro, ki se imenuje golf. Za to igro potrebujejo palice, ki eo na koncu debelejše is zakrivljene, ter krogle. S koncem te palice udari igralec ob kroglo, da se zakotali tja, kamor pač igralec želi. Te palice in krogle igralci na igrišču seveda ne nosijo sami (za to so pregosposki), ampak dečki-nosači, katerim dajejo za trud majhno nagrado. Takšen nosač Je bil tudi Janezek, katerega vam z igralcem vred predstavlja slika. Janezek je navihan dečko. Kaj rad komu kakšno zagode. Seveda ne s trobento, ampak • svojo navihanostjo. Nekaj takšnega pravkar tuhta. Oh,« vzdihne Andrejček iz dim srca, škoda, da nisem jaz — ti i« Kaže nam ceste in pota. govoriti pa ne zna, kdo je to? , f-iodizBM) Kaj venomer teče, pa ne pride z mesta? Kdo ima največ otrok v vasi? (Ti)|nod ljd f|.")U?f|l V kateri šoli imajo otroci oči, pa ne vidijo? (■axla|s ez nos a) Pajek in ribič sta »i zelo podobna. Zakaj? (•opjui A uiiao] eqQ) Kdo je bil rojen, pa ni umrl? (OUIIAI? 3$ in 'isa iyy) Z otroci je križ Soseda sosedi: »Z otroci je p« res križ! Strašno se umaiejo. Komaj jih člevek pusti same, že ti brodijo po samem prahu in blatu. Pomislile, danes sem morala umiti pet sosedovih otrok, da sem med njuni u«šU svojega.* Univ. prof. dr. w. Schmidt Od Argonavtov do Rimljanov Slovenske dežele pred 2-3000 teti Ilirski Veneti in Japodi, Ta vriski in Rimljani Vrhnika: Del akroterja is svetišča Fotografiral prof. P. Groielj sti noriških Tavriskov, njihova naselbina j« bila najbrž na malem gričku Sv. Trojice, kjer čaka odkritja. Ko se je v prvem stoletju pred Kr. dvignil promet, so Rimljani in to še pred zavzetjem ljubljanske kotline povečali in uredili trgovsko postojanko v Nauportu na desnem bregu Ljubljanice, kamor je vodil z logaške ceste most, ki je stal na hrastovih pilotih. Opornik tega mostu je bil izkopan v jeseni 1934, en pilot, dolg 3.25 m je sedaj varno shranjen. Trgovska naselbina je bila zidana v dolžini približno 250 m v nepravilnem četverokotu, ki je obdajal velik z robatimi kamni tlakovan trg. Zunanje zidovje posameznih skladišč je bilo trdnjavsko močno (debelo 80—90 cm), izhod je bil samo ob mostu. Vhod v skladišče je bil s trga, z opeko krita skladišča so bila razdeljena z zidovi v dolge dvorane. Tu in tam stojita dva zida drug tik ob drugem, oddaljena le 35—50 cm in je vmesni prostor služil kot klet za am-fore, da se niso prevrnile. Slične shrambe za vino in olje so bile v rabi že na Kreti v 2. tisočletju pred Kr., iz rimske dobe pa jih poznamo iz Pulja in Ogleja. V središču skladišč je bil oddeljen prostor za javna poslopja, magistrat in svetišče rečne boginje Aequor-ne. Arhitektonski okras fasade, posebno lep akroter iz zgodnje Avgustove dobe, je bil najden že 1. 1883 in je shranjen v ljubljanskem muzeju. Aequorno so častili samo na Vrhniki in v Ljubljani, od koder je skupina ljubljanskih trgovcev, ki so se naselili v Sa-variji (Steinamanger), ponesla češčenje domače boginje v novo domovino in ji tam postavila zaobljubljeni oltar. Na jugozahodu je zapiralo trg veliko uradno poslopje, v katerem je stanovala carinska straža, pregledniki in uradniki, ki no odpravljati blago, katero je moralo večkrat zaradi nizke vode, povodnji ali iz drugih vzrokov dalj časa ležati v skladiščih. Jesensko deževje 1. 1934 je tu ustavilo nadaljno raziskovanje. Tudi naselbina na levem bregu Ljubljanice še ni preiskana. Raziskovanja naj se nadaljujejo Raziskovanja na Vačah, v Podzemlju ni na Vrhniki so imela namen ugotoviti razvoj naselbin, njihove kulture in sorodstvo s tujimi kulturami. Ze pod Dežmanom je slovela Glava kipa rimskega cesarja, ki so jo nuSli za cerkvijo sv. Florijana v Ljubljani Kranjska dežela kot najbolj preiskana kro-novina; le žal, da te najdbe niso bile vodno znanstveno točno ugotovljene in je zlasti Pečnik mnogo grešil z razprodajo starin po vsem svetu Novim raziskavanjem pa se jo posrečilo določiti potek razvoja in spraviti i novimi rezultati v soglasje tudi starejše izkopnine. Tako je sedaj ugotovljena trdna opora za predzgodovino Kranjske v 3 važnih seliščih. Na vseh krajih so posestniki zemljišč z razumevanjem in požrtvovalnostjo podpirali delo, posebno na Vrhniki, kjer so dali povečini sami mali lastniki svoja skromna polja brezplačno na razpolago. Izkopavanje sta gmotno podpirala ravnatelj ijuh'janskega muzeja (dr. J. Mal) in banska uprava (ban dr. D. Marušič, podban dr. O. Pirkniajor in načelnik dr. Breznik). Z razmeroma majhnimi stroški so bili doseženi lepi uspehi. Ce se bo delo nadaljevalo in se bodo najdene starine v drugih važnih najdiščih spravile v sklad s podatki dopolnilnih razisKovanj, potem smemo reči, da so urejeni arnivi prej-zgodovinske preteklosti naših krajev. Posebno če se bo posrečilo zaslediti še naselbine iz mlajše kamenite dobe in predvsem zamašiti vrzel med stavbami na koleh in železno dobo, če se posreči odkriti naselbine bronaste dobe, potem bo dalo delo z lopato poc..ago za celoten znanstveni pregled pred-zgodovine Slovenija. Levo: Kučer pri Podiemlja. Na višini topilnice železa. Pod hribom vas Zemeli. - Desna: V«*., Pogled i/, »tolpa »lemške -*rkve na naselbino na Kroni. Ob zgornjem robu pašnika v »redi je slala vrsta kovačnic. ' Votogrhj\r glavi, sta posebno dve. ki ga mučita: ali bo mir ali bo vojna? Kaj bo 7. denarjem? Ali bo propadel? Ljudje bi na ta vprašanja najrajši imeli kratke in jedrnate odgovore v besedah vda« ali »ne«. Da bi tako kratek odgovor ria vprašanje, ki se tiče denarja, imel vsaj nekaj ver emosti. je treba, da se ozremo na usodo denarja na daljšo dobo, recimo na zadnjih 25 let. Uenar je zadnjih 25 let preživel burne čase, in to prav povsod. V nobeni državi ni imel mirnega življenja. Vzrokov za njegovo burno življenje pa ne smemo iskati samo v svetovni vojni in njenih posledicah. ampak v prav toliki ineri, če ne še v večji, v spremembi našega mišljenja o gospodarstvu in v spremembi načina svetovnega gospodarstva. Ner verjetno močno so se namreč spremenile naše misli o gospodarstvu: menda ga ni danes človeka, ki bi o gospodarstvu imel danes iste misli, kot jih je imel v'začetku tega stoletja. Korenito )>a se je spremenil tudi način svetovnega gospodarstva: iz svobodnega svetovnega gospodarstva smo prišli namreč v čim popolnejšo avtarkijo posameznih narodnih gospodarstev. Iz ene skrajnosti torej v drugo skrajnost. Kcnec svobodnega svetovnega gospodarstva Sistem svobodnega svetovnega gospodarstva je hil dejansko končan že z začetkom svetovne vojne v letu 1014. Po vojni smo v letih 1922—1029 res mislili, da se povrnemo nazaj v predvojni način svetovnega gospodarstva. Zadnjikrat je bila ta misel jasno izražena na svetovni gospodarski konferenci leta 1927. Sedaj sc pa vidi, da je bil to za enkrat le poskus brez vsakega uspeha in da bomo morali na vrnitev predvojnega svetovnega gospodarstva čakati še zelo dolgo. Predvojno svetovno gospodarstvo je temeljilo na zelo veliki svobodi obeh činiteljev proizvajanja: kapitala, delavske sile, kakor tudi blaga. Kapital je prehajal brez vsake težave čez vsako državno mejo in tako ustvaril možno povezanost in odvisnost vseh posameznih kreditnih načinov in kreditnih Irgov, posebno j>a važnejših borz. Človek je brez velikih težav iskal kruha in zaslužka v katerikoli državi, naletel je pri svobodi svojega gibanja na tako male ovire, da se nam danes zdijo iste skoraj smešne. Prav tako je blago prehajalo iz države v državo brez posebnih težav. Treba je bilo zanje plačati samo carine, drugih ovir mednarodni blagovni promet skoraj ni poznal. To svobodno gibanje dela, kapitala in blaga je seveda povzročilo veliko povezanost in medsebojno odvisnost. Povezane in med seboj odvisne niso bile samo delavske mezde med posameznimi državami, ista povezanost in medsebojna odvisnost se je pokazala tudi pri razvoju cen, kapitalu in blagu v posameznih državah. Ker je denar listo sredstvo, s katerim obračunavamo v gospodarstvu, je čislo naravno, da so bile pred vojno tudi valute posameznih držav med seboj prav tako tesno povezane in odvisne dru^a od druge, kot delavske mezde, cene blagu in obrestne mere. Kakor ni mogla nobena država delati posebnih eksperimentov ne s svojim kapitalom, ne s svojimi mezdami in ne s cenami domačemu blagu, ker' bi prišla takoj v spor s svetovnim gospodarstvom, tako ni mogla nobena država eksperimentirati tudi z denarjem, kajti svetovno gospodarstvo bi bilo v takih primerih takoj odgovorilo s pre-oceno valute dotične države. Tipična v tem pogledu je bila na pr. vpeljava zlate valute v bivši monarhiji oziroma prehod od starega goldinarja na zlato krono. Kupna moč in tečajna višina starega goldinarja sta bili že davno ustvarjeni, preden je bivša monarhija ob koncu preteklega stoletja vpeljala zlato krono. Kdor bere zapisnike takratne valutne komisije, bo takoj opazil, kako močno je vplivalo takrat načelo svobodnega svetovnega gosjx>darstva na mnenje in sklejve valutne komisije. Vrednost zlate krone je takrat dejansko odgovarjala kupni moči takratnega denarja, merjeni po svetovnem go-spedarskem indeksu za cene, istočasno pa ludi njenemu deviznemu tečaju. Stabilizacija krone ni bila ne previsoka, ne prenizka, ni zato povzročila ne povečanega uvoza in ne povečanega izvoza, ni vplivala na razvoj obrestne mere, ni spravila z ravnotežja javnih proračunov. To je en sam primer. Vzemimo šc drugega: Angleški funt in francoski frank sta bila tako tesno povezana med seboj, da je že razlika enega procenta v obrestnih merah Angleške Banke in Francoske Banke jx>vzročila veliko vznemirjenje ne samo na borzah, ampak tudi v celem francoskem in angleškem gospodarstvu. Ce je taka razlika trajala le nekoliko dalj časa in ni bila pra-vilen izraz odnosov med francoskim in angleškim gosjjodarstvom, se je takoj začelo pretakati zlato iz države z nižjo obrestno mero v državo z višjo obrestno mero. To pretakanje se je godilo tako dolgo, dokler ni bila razlika v obrestni meri obeh denarnih bank zmanjšana na pravilno višino. Da vzamemo še tretji primer: Predvojni srbski dinar ni bil zlata valuta, pa je vendar Srbija strogo gledala na to, da se dinar giblje vedno v bližini paritete z ziatimi valutami, čeprav bi ji morda bila pogodu mala devalvacija v svrho ustvaritve čim ugodnejše plačilne bilance. Državni kredit in zavest, da je treba, da se tudi ona solidarizira z načeli svobodnega svetovnega gospodarstva, sla ji narekovala to denarno politiko, čeprav je pri njej morala nositi težke žrtve. ra ne samo, da je vsaka država branila vrednost svojega denarja po načelih svobodnega svetovnega gospodarstva, |x>inagale so ji pri tem vse ostale države. Pomoč je obstojala v tem. da nobena država ni ne rušila in ne mislila rušiti stabilnosti denarja v drugih državah. Brez gospodarskih vojn tudi predvojna doba ni bila, toda te gosjx>-darske vojne se niso nikoli zanesle na kreditne trge v posameznih državah. Nasprotno: Ce je postala kje kaka valuta bolj šibka in je jx>trelx>vala pomoči, takrat ostale države niso začele odrihati jx> njej z najrazličnejšim orožjem, ki ga nudi trgovska, socialna in kreditna politika vsakemu gospo- darstvu. Skratka: V j>redvojnem svobodnem svetovnem j gospodarstvu je bila vrednost denarja v posamez-! nih državah zelo občutljiva stvar, povezana v neštetih odnosih z ostalimi valutami. Nobena država pa te povezanosti in medsebojne odvisnosti ni porabila takrat, ko je bila močna, za sredstvo, da bi škodovala vrednosti tujega denarja. Avtarkija in vrednost denarja Z začetkom svetovne vojne so se začela uveljavljati načela avtarkije, ki so danes j» 20 letih že precej dobro izdelana in se uveljavljajo vsej>ovsod. Čim popolnejša gospodarska neodvisnost države od svetovnega gospodarstva, to načelo je danes edino merodajno in je popolnoma preobrazilo vse gospodarske in socialne temelje posameznih narodnih gospodarstev. Dosledno temu so izgubile medsebojno povezanost in odvisnost cene kapitalu (obrestna mera), blagu (blagovne cene) in delu (delavske mezde). Dosledno so izgubile medsebo;no povezanost in odvisnost tudi valute posameznih držav. To je tudi čisto razumljivo: ne moreš pustiti gospodarstvu svobode v eni smeri, vezati ga pa istočasno v desetih drugih smereh. Kmalu po vojni, v letih 1922—1029, ko smo še nekaj mis iii, da se vrnemo v predvojno svobodno svetovno gospodarstvo, so sicer začele vse države stabilizirali svoj denar in ga vezati na zlato po načelih predvojne zlate valute. Po letu 1029 se je pa kmalu pokazalo, da to nima nobenega smisla in da lo ni v skladu z dejanskim položajem v mednarodnem gospodarstvu, kakor tudi' ne v skladu z našim mišljenjem. Nemogoče je namreč za vsako državo, pa tudi najnapredne;šo in najmočnejšo, da bi v «v. j 'spodarski in socialni politiki uvajala načelo aviark:je, •/ svoji denarni j politiki pa se držala načel svobodnega svetovnega 1 gospodarstva. Nobeno narodno gospodarstvo, pa če je še tako uravnovešeno in pomirjeno, ne more prenesti uveljavljenja v istem času dveh tako nasprotujočih si načel, kot sta svetovna gospodarska svoboda in brezobzirna avtarkija. Najlepši zgled za to nam nudi Severna Amerika. Že od nekdaj močno nagnjena k avtarkiji, jo je po vojni uveljavila do izredno visoke višine, tako na gospodarskem kot na socialnem sektorju, dočim je v denarnem in kreditnem sektorju uveljavljala načela svobodnega svetovnega gospodarstva. Kaj je bila jrosledica? Načelo avtarkije ji je polagoma ustvarilo tako ugodno plačiino bilanco, da njeni dolžniki jx> celem svetu niso mogli več najti sredstev kako naj plačujejo obresti in odplačujejo dolgove. To je pospešilo splošno svetovno krizo, ki je končno potegnila v svoj vrtinec .tudi Severno Ameriko. Načelo avtarkije rahlja torej vedno bolj med-sebo no povezanost posameznih valut. Dokaz: 2e čez 50 različnih valut je zapustilo načelo zlatega standarda in se ravnajo samo jx> razvoju svojega lastnega narodnega gospodarstva. Kar jih je še ostalo zvestih načelom zlate valute, se naha;ajo v obunnem boju za svoja načela in ni izključeno, da bodo tudi one morale iti z drugimi valutami. Ncvo merilo Danes je torej dejanski položaj tak, da se denarna vrednost vsake posamezne valute ne meri več po kakem mednarodnem merilu, kot na pr. v prejšnjih časih po zlatem, ampak edino le po ustroju lastnega narodnega gospodarstva. Zgledov in dokazov za lo imamo, kot smo rekli že zgoraj, že nad 50. Tipičen med njimi je zgled Nemčije. Marka je dejansko danes papirnata valuta. Zlate podlage skoraj nima. Kljub temu pa jo Nemčija že radi slovesa drži na predvojni zlati pariteti. Da jo ohrani na svoji predvojni zlati pariteti, čeprav nima za to potrebnega zlata, se je dejansko izrezala iz svetovnega gospodarstva in predstavlja danes narodno gospodarstvo, ki mu tudi najmanjše gosjoodarske stike z zunanjim svetom diktira država Nemčija je najbolj tipičen dokaz za to, da država drži lahko tudi papirnat denar na predvojni zlati pariteti, če le hoče. Treba je saino. da vse gospodarske in socialne stike svojega lastnega narodnega gosjKidar-stva z zunanjim svetom podredi svoji politični moči in jih regulira tako. da da svojemu denarju pred-j videno kupno * moč, brez ozira, ali ima ta denar 1 kako zlato podlago ali ne. Tako kot Nemčija delajo tudi vse ostale države, ki so zapustile načelo zlate valute, čeprav ne tako temeljito in dovršeno. Izvzet je deloma edino le tako zvani blok angleškega funta. Vse ostaie države pa, ki so zapustile zlato valuto, branijo vrednost svojega denarja z deviznimi zakoni in predpisi. Ugotoviti je treba, da to delajo z uspehom, kajti do sedaj še ni propala niti ena valuta, ki se opira na devizne zakone in predpise. Vsaka izmed njih ima sicer svojo novo vrednost, merjeno po zlatu, toda vsaka izmed njih ima še zmeraj svojo — četudi spremenjeno — kupno močili ta kupna moč se ponavadi zelo malo ravna po vrednosti, merjeni v zlatu. | Skratka razvoj in praktično uporabljanje načel 1 avtarkije je pokazal, da vrednost jx3sameznih valut lahko zelo močno pade, če jo meriš v zlatu, da se i ti pa vrednost denarja pokaže pojjolnoma v drugi luči, če jo meriš |>o njeni kupni moči. Denar torej ne proj>ade, če ga država osvobodi od niesrove povezanosti z zlatom. V tem primeru se morda samo nekoliko močneje in pogosteje menja kupna moč denarja. Več nam dosedanje skušnje niso pokazale. Naš dinar Kaj pa z dinarjem? Dinar je zadnjih 25 let imel precej burno preteklost. Najprej so ga nevešče j in nesposobne roke zvezale z bivšo krono, in to na | skrajno neroden način: Upoštevani nista bili ne i kupna moč krone, ne kupna moč dinarja, odločali so čisto slučajni borzni tečaji. Ker takrat še nismo j imeli urejenih javnih proračunov, so zamesili v to I dinarsko-kronsko testo še nekaj inflacije in tako smo doživeli, da je tečaj dinarja padel kar čez noč globoko pod svojo kupno moč. IJravnovešenje javnih proračunov in pa konjunktura sredi preteklega desetletja sta spravila tečaj dinarja v ravnovesje z AO 3Mm\ šoeljLtnjj zjnožn&st in pocctda /o,hz 000 035 i ■ žarnice morate poznati, da zamorete presoditi njeno gospodarnost TUNGSRAM D žarnica, katere nitka je zvita v dvojni vijačnici, ima oba podatka. Onadva Vam jamčita za gospodarnost žarnice. ŽARNICE TUNGSRAM D nitka v avojni vijačnici st etlobnu množina v dekalumenih njegovo takratno kupno močjo. Mislili smo. da bo to držalo in hiteli, da ga ravno na predvečer svetovne krize še zakonito stabiliziramo. Pokazalo ]■» se je, da je bila ta zakonita stabilizacija narejena prezgodaj, kajti razmerje med zlatim tečajem in kupno močjo dinarja se je začelo takoj spreminjati, kakor hi;ro je svetovna kriza zajela tudi našo državo. Tu smo naredili najusodnejšo napako v naši denarni politiki. Oblekli smo zakonito stabilizacijo dinarja v narodni in politični prestiž, držali smo se je iz teh nagibov krčevito, dasiravno ni odgovarjala dejanskemu gosf>odarskemu položaju. Iz pre-stižn h nagibov smo žrtvovali tej zakoniti stabilizaciji, ki je že davno z njo pomedla kriza, ves naš kreditni način, ,vse naše javne proračune, ves razvoj naših domačih cen. Popolnoma nej«!robno smo prevzeli nase težke žrlve, ki od njih ni imel nihče nobenih koristi, dokler nismo načelo zakonite stabilizacije vrgli v kot — žal šele takrat, ko smo se že znašli na gospodarskih podrtijah — in se postavili na načelo stvarne stabilizacije. Kako bomo izvajali to novo načelo stvarne stabilizacije, o tem se danes še ne da govorili, kajti to načelo velja pri nas šele par mesecev. Vsekakor pa nas usoda dinarja v zadnjih 20 letih uči tole: Delali smo z dinarjem najrazličnejše eksperimente; dvigali smo in znižavali njegovo vrednost v zlatu, dvigali smo in znižavali njegovo kupno moč, eno kot drugo pa brez načrta, brez utemeljitve in brez ozira na dejanski gospodarski razvoj v naši državi. Revež dinar je torej v naših rokah pretrpel že zelo veliko. Postal je že precej neobčutljiv. Zato smo prepričani, da propadel ne bo, nasprotno, da ima v svoji izredno vi=oki kupni meči tisto rezervo, ki mu zagotavlja njegovo neobčutljivost tudi v bodočih težkih časih, kajti neveščih rok, ki bodo z njim eksperimentirale še naprej, gotovo ne bo zmanjkalo. Da posnamemo: Kot pri vsakem denarju, tako je tudi pri dinarju izražena njegova vrednost v njegovi kupni moči in njegovem deviznem tečaju. Sedaj devizni tečaj in kupna moč dinaria nista v j>ravilnem razmerju: kupna moč dinarja je precej previsoka v razmerju do njegovega deviznega tečaja. Nismo namreč brez vzroka med najcenejšimi državami v Evropi. Nismo pa v stanu, da bi hitro spravili kupno moč dinarja v pravilno razmerje z njegovim deviznim tečajem; ovirajo nas pri tem naši sosedje s svojo avtarkično politiko. Slednja bo najbrž delalo še dosti sitnosti deviznemu tečaju dinarja, veliko manj pa njegovi kupnj moči. Devizni tečaj dinarja mora torej pričakovati težjih dni kot njegova kupna moč. Kdor se bo torej razburjal nad deviznim tečajem dinarja, naj pri tem pomisli tudi ua njegovo kupno moč. Taka misel ga bo pomirila. Borro Dne 19. aprila 1935. Ta leden so se vršili samo -I bozni sestanki in je bil promet slabši. Na ljubljanski borzi je znašal ta teden 2 06 milij. Din v primeri s 5.974, 8.263, 5.287 in 5.14 milij. Din v prejšnjih tednih. V zasebnem kliringu je nekoliko narastel avstrijski šiling na 8.737-i —8.8374. Grški boni so no-tirali 30.50 den. Angleški funt je popustil na 231.70 do 233.30. Španska pezeta je pa notirala 5.56 bi. Danes je poslovala samo helgrajaka borza, ki pa je izkazala skoro popolnoma neizpremenjene tečaje v primeri z včeraj. Med delnicami vzbuja pozornost izredna čvrstost delnic Narodne banke, ki so bile zaključene že po 5600. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 78—78.50 (78, 76), agrarji 47 —48.25 ( 46). vojna škoda 370.50 —371 (370 50. 370), 5. 870.50—371, 6% begi. obv. 65.75- 66 (66.90), 7% Bler. pos. 67 (>7.75, 7% pos. DHB 70.25 71.50. — Delnice: Narodna banka 5630 5800 (560O), Priv. agr. banka 227—229 (231, 227). r, \ i na Mariborski svinjski sejem dne 19. aprila. Na današnji 9vinjski sejem je bilo pripeljanih 41 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 55 60 Din, 7—9 tednov 80—90, 3—4 mesece 150—160. 5—7 mesecev 200—250, 8—10 mesecev 300—320 Din. Kilogram žive teže 4—5.50 Din. kilogram mrtve teže 7—8 Din. Prodanih je bilo 25 komadov. Ptujski živinski sejem. Z ozirom na okolnost. da se vrši dne 23. t. m. letni Jurjev kramarski iu živinski sejem, ki je kakor znano, vsako leto izredno dobro obiskan, je bil konjski in goveji sejem v torek, dne 16. t. m. razmeroma slabo založen. Prignali so 482 glav živine, od leh je bilo ■ prodanih samo 130 gjav in je bila kupčija zelo ' slaba. Cene za kg žive leže so bile sledeče: voli 3—4.50 Din, krave 1.25 3.30 Din. biki 2—3 Din, ; junci 2.50—3 Din. telice 2.50—4.40 Din. teleta 1 i do 5 Din; konje so prodajali po kakovosti od 550 do '2800 Din, žrebeta pa od 300—650 Din eno. NE BOSTE E SPODTAKN'LI_ j nad lastno razvezano vezalko v čevliu, če nosite >RAX< iitt.. I Zadrga nepotrebnal E astično I Za Slovenijo: A'o zij Hočevar, Ljubljana, Resljeva cesta 3/p. Veselo Velikonoč želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem P. KOREN prej ŠTERK, Črnomelj Vsemogočni Bog je dane« poklical k sebi po mukupolnem trpljenju, previdenega s sv. zakramenti, našega dobrega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka, gospoda BIZJANA JAKOBA strojevodjo drž. žel. v pokojn in posestnika K večnemu počitku gu spremimo v nedeljo, dne 21. aprila ob 4. uri popoldne iz Spodnje Šiške, Knezova ulica 23 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. aprila 1935. MARIJA, soproga FRANC, sin. — MARIJA in TINCA. hčerki. BOŽA, vnukinja. — LEA, sin ah a in ostalo sorodstvo. PUCH novi lahki model z zavoro na prednjo os na ugodna mesečna odplačila pri IGN.VOK LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice: KronI, Novo mesto, Celje: rcik!©ši£e?a S PFAFF šivalni stroj že preko 75 let le kakovost Največ a tzbšra in najnižje cene! __ svileno m triko perilo, i I. PeTELINC - Ljubljana, Nogavice, rokavice, srajce, ovratniki, kravate, žepni robci, dišeč« milu, DMC-predmeti, vsakovrstni gumbi, palice, modne in športne potrebščine, svileno in triko perilo, itd. — samo pri tvrdki: blizu Prešernovega spomenika (za vodo) l Danes bo v izredno znižane cene! Izrabite priliko! RADI PRESELITVE smo vselim maiiufukturiieimi blagu globoko znižali cene in prodajamo: Din 22 — > 40 — > 40 — >/ 45' — > 35 — Creppe ile Cliine . ..... Creppe Sulin čista svila...... Creppe Georgette čista svila . . . . Creppe de Cliine čista svila . . . . Creppe de Cliine tista svila, vzorčasl % Gradi za madrace.........Din 19"— Zavese tridelne.......... » 65-— Delen .............. > 7"50 Brisače.............. » 5-50 frotir.............. » ' 18- Lastni izdelki beSega blaga: Kontenina............Din 5'— Kontenina za rjuhe, 150 cm . . šifon ............................0'— Belo za rjuhe........ Šifon la..........................9'— /,a kapne, 180 cm....... I'ri celem komadu poseben popust. NARODNI MAGACIN SPLOŠNA TEKSTILNA O. O. Ljubljana, Mestn* trg 17 Din 12 — » 17-24-50 nanulah ves ženski svel eleganten, ker nanula pristoja vsaki obleki in je primerna zn vsako priliko, obenem pu je sprejeta kot najnovejša moda zapada po vsem svetu, kjer se splošno nosi. Pohitite, da tudi Vi ne zaostanete s svojo eleganco. Srečne praznike Vam želi Mehanična tovarna opank in obutve Pctar Pl. Duinitrov, Pančcvo Inserirajte v »Slovencu"! Razpis službe. Podpisana hranilnica razpisuje meslo hranilničnega pri pravnika. Pogoji za sprejem so: 1. jugoslovansko državljanstvo, 2. neoporečno življenje v moralnem in nacionalnem oziru. 3. popolno telesno in duševno zdravje ler starost ne nad 35 let, 4. doka/, o dosluženem kadrskem roku, 5. doka/, o uspešno dovršeni trgovski akademiji ali višji gimnaziji. Prednost imajo prosilci /.gimnazijsko maturo in abiturientskim tečajem. Poskusna doba traja 3 mesece. Nekolkovaiie prošnje, opremljene /. gori navedenimi dokazili, je vložiti do 6. maja t. 1. pri ravnateljstvu Mestne hranilnice ljubljanske. V Ljubljani, 19. aprila 1935. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Tinekove in Tončkove prigode 12. Drugo jutro Malenkost na mesec Vas velja naročnina na knjige Ali sta dečka zjutraj strmela, ko sla opazila, da splav ni ver. pritrjen k bregu! sMed tem, ko sva spala, naju je reka zanesla v široko morje, je ugotovil Tinček. >Veš kaj,« se je domislil Tonček, obesiva na streho zastavo morskih razbojnikov.« »Imenitno! < je navdušeno vzkliknil Tinček. Ce naju poleni sreča kakšna vojna ladja, roIovo pošlje za nama torpedni rušilec.« Rečeno — storjeno. Obesila sla zastavo na kolibo in ... ... splav je ponosno plul po širokem morju v neznano daljavo. Mrt/HAVlilffe I Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prCVZCl S " ® ■ ® • zaslopsfvo za »arvanle, »ranic in henutno ; (Išfcnjc Ohlch t" SVCdOlthanlC za tvrdko POTOČNIK — KRANJ j MARTIN M/UMOT/l LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA CESTA 10 Radiolcrmalnc, znane za vse bolezni, priporočljive SNUHISHI TOPLICE 27°R sprejemajo v predsetoni od I. maja do 30. junija na dnevno pen 7. i Jo (3 krat dnevno dobra domača hran« stanovanje in kopeli) za Din 400,— za 10 dni. V glavni sezoni od L Julija do 31. avgusta na 10 dni Din 450.— za osebo. uprava Kopališča, Novo meslo iz knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Leposlovna knjižnica (šliri v polno platno vezane knjige) mesečni obrok Din 15 s poštnino Din 16 * l Ljudska knjižnica (štiri v platno vezane knjige) mesečni obrok Din 12 s poštnino Din 13 ★ Zbirka domačih pisateljev (tri v platno vezane knjige) mesečni obrok Din 10 s poštnino Din 11 ★ Kosmos zbirka poljudno znanstvenih spisov (tri v polno platno vezane knjige) mesečni obrok Din 12 s poštnino Din 13 Kol naročnik katere izmed knjižnih zbirk dobivate brezplačno dvomesečni Vestnik Jugoslovanske knjigarne in imnle pravico do 25/0-nega popusta na vse knjige iz založbe Jugoslovanske knjigarne (razen šolskih knjig) Pišite še danes dopisnico pa dobite brezplačno en izvod prospekta in 1. številko „Vestnika" Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani »Naša Sloga« o. z 0. z., Ljubljana Tyrševa testa št. 17 se priporoča vsej č. č. duhovščini pri n a bavi praporčkov za Marijine vrtec, katere dobavljamo po najnovejših načrtih in po najnižjih cenah. Zahtevajte vzorce in cene. Velika izbira in zaloga zlatega materijala /.a izdelovanje vezenin ter drugih okraskov, posebno še pri narodnih nošah. Dobavljamo avbe, zavijačke, trakove, pasove (sklepance) itd., ki se potrebujejo za narodne noše. Oglejte si našo zalogo, ter poskusite z naročilom KRIZE BO KONEC, ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati nova posojila iz novih vlog. Zaupajte Vaš denar MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI, ki izplačuje nove vloge, vložene po letu 1933, neomejeno ter jih obrestuje po 4—5%. Vloge nad Din 400,000.000 — Rezerve 14,600.000 Kdo že naredi zavese brezplačno - če kupiš blaso pri njem??? RUD01F SEVER specijalna trgovin« Marijin trg št. 2 samo Same Poslužite se le ugodnosti kakor tudi nakupa novosti! blaga za pohištvo — odeje — perje vse po znižanih cenah ZAHVALA. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo ga bili deležni v veliki meri ob težki izgnbi našega srčno ljubljenega, nepozabnega sina in brata MILANA izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa sc zahvaljujemo čč. duhovščini: g. župniku in g. kaplanu iz Cerknice, predvsem domačemu g. župniku Ježku za njegovo požrtvovalno skrb in za vse tolažilne besede v bolezni in v zadnjih trenutkih; nadalje se zahvaljujemo v bolnišnici g. dr. Marčumu, bolniškemu strežniku g. Gustelj-nu, č. s. Jederti; gospej Rodetovi za požrtvovalno postrežbo, gdč. Drobničevi za njen poslovilni govor, isto g. Petriču iz Selščka in vsem ostalim za tolažbo in pomoč v bolezni; moškemu in ženskemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalovstinke. Prisrčna zahvala vsem darovalcem vencev in vsem, ki so spremili našega ljubljenca na njegovi poslednji poli. Bog plačaj vsem! V Begunjah pri Cerknici, dne 20. aprila 1935. Žalujoča rodbina Medcn-ova, U. Kadar mrčes ograža Tvoje zdr&vje in počitek - NK IZDAJAJ SVOJEGA DENARJA ZA NEUČINKOVITA SREDSTVA Bolezen preti Tvoji družini, ako kupiš neučinkovito sredstvo proti mrčesu Takšna sredstva so vedno nevarna, ker obetajo zaščito, pa je ne nudijo. Mrčes Te kljub temu nadleguje in prenaša bolezni Tako nisi izdal svojega denarja samo brez haska, ampak celo v svojo škodo. ■*— Zato uporabljaj zaradi zanesljivosti in učinkovitosti vedno le FL1T. — FLIT ugonobi vsak mrčes in gotovo pokonča njegovo zalego. — FLIT ne pušča madežev. Zahtevaj izrečno FLIT v rumeni konvi s sliko vojaka in črnim pasom- Za pravo pristnost vsebine jamči samo origina.no zaprta konva. Vzemi na izlete majhno Dooottio komhinaciir. malo honvo i razpršilcem. Važno za hišne posestnike ir cerkvene konkurenčne odbore! Vse stre ovodne naprave Vam preizkusi ter cventuelne napake popravi po konkurenčni ceni t desetletno pismeno garancijo ANTON KOMKH Urzujav Romih, klepar, Marihop., splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter specialni odsek za napelievanje in preizkušnie strelovodov v Mariboru. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokr,vanje zvonikov, pleskanje, popravila itd. 1908-1935 Burgit je samo v tej opremi pravi in zak. zaščiten. Burgit Vam zanesljivo in brez bolečin odpravi v par dneh kurje oči in trdo kožo na podplatih. V lekarni, drogeriji ali parfumeriji zahtevajte samo Burgit, Cena: Din 4'-, 7'- za podplate Din 5'- .Zahvale odklanjamo, ker radi velikega števila ne moremo vseh objaviti. fiievne zasiepsivo Biirgilo Novomeslo I). B. Pm jugoslovenska tvornfca gume JOSIP G. CULJKOVSC Lesk o vac Beograd, kralja Petra 85 Zagreb, Martičeva 25 Izdeluje vse gumi-artikle, Sumi podpetnike gumijaste priprave v tehnične svrhe, gumi a ste cevi, gumijaste zgoščilne ploščice 0 Pojasnila in ponudbe pošljemo brezobvezno PliSt' /.« volane v različnih gubali S|>£Ctellil eiltol piijč ilnnov rut. ulov,oble Uni t;n<€l vložlun in čipk ^PCCiCElll li/UI /a žepne robce Ažurirante prtov, volan i. t d PlCdliShOH «2 ženskih ročnih del — lep vzorci čist lisU Ve/eni« inonogramov zave*, perila t. nui- finoišo in naj rpežntsjšo piejo. Žepni rOlMl kemad Din 2'—. Uin 3'—. Din T50, Din 5 — in Din b — Za naše kvalitetno 'telo nizke cene In hitro postrežbo se Vam izidača pot k Plafcft d MihcS, ifuDlfusia same poleg h o t o I a štrukelj OtuoritEU ključauničarskE dglaunicE ŠmajdEk in drug na ^Esenicah bo dne 23. aprila 1935 Prevzema vsa dela: struženje, izdelava šted Itiikov inšta acije vodo.odov, popravila strojev in avtogenična varilna dela. Postrežba točna in -obdna. Cene zmerne. Za cen), naročila se priporoča Fiertn in drug 11, RUE A U B E R PARIŠ (9°) Telef.: Opera 98-15 — Telef.: Opera 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune : BELGIJA: No. 3064-6-1 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš H0LAND1JA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zabtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Za praznike sc priporoča gostilna-opi JHIHOTU" - Tržnžha c. I Toči pi istna štajerska, dolenjska, belokranjska in sremska vina po najnižji ceni. Čez ulico Din 1'- pri litru popusta, Vsak čas t, pla in mrzla jedila na razpolago Abonenti se sprejemajo na dobro hrano. Na novo urejeno bal -nišče. Vse cenj. gostom želi vesele praznike in se priporoča HO/C VINKO, gostilničar Vinarnoin buffet „pri n Cankarjevo nabrežje 5 nudi prvovrstna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov. Čez ulipo Din 2'- popusta. Prošek Din 24'-, Iropinovec Din 26'-, maslinovo olje Din 16'-, vinski kis Din 5'-. Vsem cenj. gostom se vljudno priporočava in želiva vesele praznike I. A. SUN ARA KRK MESTO KRK oddaljeno z ladjo 3 ure od Sušaka. Ugodno bivališče in peščeno kopališče zlasti >za otroke. Informacije daje Kopališko poverieništvo v Krku in spodaj navedeni hoteli. HOTEL »KRK« dograjen, tople kopeli, senčnat vrt. Pens on v pred in po sezoni 46 -50 Din, sezona 45 Din vkliučno tak V« ■■ .-v. - Pogreb nepozabne mamice bo v soboto, dne 20. aprila 1935 ob 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu V Ljubljani, dne 19. aprila 1935 Franc, soprog; Mirko in Zdenko, sinova; Marija, Mirko, Ivan, P o l d o, sestra in bratje in ostalo sorodstvo Najprijetnejše letovišče na morju nudi Hote I VILA LUCIJA Aleksandrovo, na otoku Krku Pension od 50 Din naprej (vse takse vštete) Sezona od 1. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nad samim morjem, Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. Zahtevajte brezplačno prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela. A. SPRAGER elektrotehnično podjetje MARIBOR VETR1NJSKA ULICA 4 Semenski fižol „Ribničan" in „Mandalon'4 gorenjski, nizki, zanesljivo zdrav in rodoviten — dobavlja kvalitativno najboljše: Kmetijska okr. zadruga v Kranju Jamske tračnice ^ kupi »Premogovnik Podgorci« pro m1 = 7 kg in jamske voze (Kippvvagen) 50 do 60 cm širine (Spurvveite) Or gamsi in cerkvenik, samski — dobi takoj službo. Pišite: Krka pri Stični. Industrija perila in splošne konfekcije, veletrgovina manufakture. Najpopolnejši kroji. - Izdelava tudi po meri. - Pridružite se našim številnim zadovoljnim odjemalcem, saj JUDMejllO 50. IClO ObSfOjct tvrdke dokazuje našo solidnost. - Konkurenčne cene. - Trgovci, zahtevajte ponudbe in poset potnika. - Vabimo Vas na neobvezen obisk! Dolores Vieser PEVČEK Ljubezenska zgodba mlade duše Na mostu čez Dravo se še enkrat okrene. Z rosnim pogledom objame ljubeznivo podobo mesta. Tako do smrti je truden, tako do smrti žalostno mu je srce. — Kakor da mora danes prvič proč iz Beljaka — kakor da so mu šele danes pokopali mater. Fej me, zdaj misli sam tako gnusne reči! Kdo le naj potegne z materjo, če ne on? Revni ljudje ne »ž i v e«. In mati je bila vsa samo >ž i v 1 j e n j e«. Tako čuti temno. O mati. V špitalski cerkvi so minule večernice. Pater Bernardin stopi iz žagrada in poklekne pred oltar. Drsajoč se izgubljajo koraki zadnjih starih ženic. Gospod, pošlji pomoč iz svetišča! Tvoj hlapec nc zmore nič več! Koliko je molil, se boril, trpel in zdaj je videti, kakor da je bilo vse zastonj. Kovačeva Rozka je kljub vsemu pala, suknar na Glavnem trgu je kljub vsemu prestopil k luteranom z vso družino vred in morilec, čigar dušo bi bil rad odkupil s srčno krvjo, je umrl nespokorjen. In zdaj jesenski semenj! Povsod ima hudič obilno žetev, on, pater Bernardin, pa ima zvezane roke — ne ostaja mu drugega kakor moliti in pokoriti se. Gospod Jezus, da si tako nedouinno prizanesljiv! V slednji hiši lagodno življenje, tako te pač ne pogrešajo Bog ve kaj. Tako pridejo ob nedeljah kar se da lepo oblečeni za kratko urico k pridigi in maši, ker so anti še katoličani, toda da bi te sprejeli v hišo in živeli s teboj — tega kr boje. Utegnil bi — ali — preveč zahtevati! 0 Gospod Jezus Kristus — da sem svetnik, potem bi" bilo bolje tvoji čredi! Grešnik sem, len hlapec! Med zanikarnimi prsti se mi kar raztopi in razlije sleherni milostni blagoslov. Velika malosrčnost hromi polet patrovi molitvi. Kako naj tu še pomaga? Po vsem svetu sam greh in sila. Kot da blodi z gorečim ognjem svoje vneme kakor ■l medlo, brlečo iskrico čez neizmerno močvirje, tako mu je.-- »Gospod, daj mi duš!« moli. >Gospod, v znamenje mi podari eno s a m o dušo, — v znamenje, da se spominjaš sveta in si mi odpustil grehe! Ce je to predrzna želja, potem mi jo odpusti! Ne morem drugače najti tolažbe. Saj sam najbolj veš, koliko sem trpel vse te mesece in tedne — in kako sem na tem, da bi obupal. Gospod, znamenje!« Iskreno in krčevito sklene roko v roko. Temno oko mu žari v preveliki stiski. Dal vam bom nebo kakor iz železa. — Ne — ne — Rog je usmiljen! Rešuje, kar je ustvaril. Marija bo pomagala. »Salve Regina, mater misericordiaek Ura udari pol devetih. Globoko se menih prikloni in reče: »Adoramus Te« in gre iz cerkve. Nad Štalensko goro plava mesec. Čudovito pokojno leže grobovi v modro srebrnem soju. Gore se nizajo v temen venec okrog ravnine, od meseca razsvetlene. Od juga preti bliskavica. Tiho pošepetava veter v rumekastem listju. Patru Bernardinu tolče srce vroče in trdo. Iz mesta udari zdaj pa zdaj rezek smeh in sirov krik. Pater gre med grobovi proti frančiškanski cerkvi in moli. Baš ko misli položiti roko na ozka vratca, ki predirajo zid, mahoma obstoji. — Zlato jasno plavajo glasovi gosli v tiho noč. Kdo neki ™ode? Tiho stopi menih na rušo in oprezuje skozi grmovje. In tedaj zagleda ob svetlem zidu sloneti dečka, ki igra na gosli in gleda gori v zvezde. Ko se mu pater Bernardin približa, se mu prestraši duša v skrivnostni radosti. Mesečina leži dečku polno in jasno na bledem, shuj-šanem, prerano bridkem obrazu. Iz potez, ki jih je zarisala prevelika, neotroška žalost, mu seva zrela poštenost. Poduhovlen sijaj mu poglablja velike, zasenčene oči. Goslarček iz krčme pri »Lešči«! Pater Bernardin ga koj spozna. Tiho postoji, da ne bi motil dečka. Vedno svetleje plavajo glasovi. In potem se izvije prastara, pobožna pesem iz otožnega preludija. Bernardin jo spozna, to pesem — nihče več je ne poje dandanes; ko je pa bil še novic, so jo zapeli marsikaterikrat, ko so zvečer posedali okrog ognja. O kdaj že skoraj bom doma, proč od tolažb tega sveta! Doma, doma tam vrh neba, kjer večno gledal bi Boga! Na pot srce, srčno na pot iskat dobroto vseh dobrot! Oj z Bogom svet, oj Bog s teboj, nebesa sveta dom so moji Dečl <0 povesi gosli. Za utrip srca mu obvise oči še na nebu, potem skloni glavo čisto doli na prsi. Dve solzi mu kaneta kakor bleščeči kaplji na zemljo. Pater Bernardin hoče že iti, ko vidi, kako dečko poklekne poleg groba. Vroče ihtenje se duši dečku v črni prsti. (Nadaljevanje) o p? -o O B cr BSSSSa GA T3 O TO 3 N O £ S. o p a w 3 3. p p o >1 N< P TO n S TO g a 3 S» c o 5 P N < TO o< CT i! a-1 »o, I- o pi gf S 3 V (U 5* »o. 2 a S 3 J. _ p l«« & O G « Gft sr a ar & 13* O O a cn S p 2 5. c TO 9T O — N 3 Š- {U (v 235353484823304823534823235389912353232348485353484848232353534853235353235348534823482353235348234848480048235323232300 022348232348482353532348482323535348 V malih oglasih »elja vsaka beseda Din 1"—; ienltovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši /.nosek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelitna vrstic« po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Vsem svi jim cenjenim odjemalcem želi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in se priporoča za obilen obisk tvrdka F. M. SCHMITT Pred Škofijo 2 LJUBLJANA Lingerjeva 4 Pridite! Pridite! Pridite I Prireditve ii Kavarna Stritar Vsak večer koncert — Kavarna do 4 zjutraj odprta. (h) Starejše dekle z znanjem šivanja in nekoliko kuhe išče mesto. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1593. (a) Hlapec pošten, zanesljiv, 30 let star, vajen konj, kmečkih del in popravil — išče službo kjerkoli, najraje na Gorenjskem. — Naslov v upr. »SI.« pod št. 4548. (a Šofer z večletno prakso, vaja-ščine prost, mehanikar — želi mesto. Ogrin Viktor, St. Vrhnika 43 . (a) Pridno dekle kmetskih staršev, 17 let stara, zdrava in krepka -želi službo pri boljši družini. - Pojasnila: Vidmar Angela, Št. Vid nad Ljubljano. _(a) Dekle z dežele, stara 20 let, iz-učena v špecerijski trgovini z meš. blagom, z nekoliko znanjem šivanja -želi mesto. - Pomagala bi pri gospodinjstvu in vsakem delu. Grem tudi kot začetnica služkinje, da bi se izučila v kuhanju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4493. (a) Mizarski pomočnik išče službo. Najraje kje na Gorenjskem. Naslov v upr. »Slov.« pod št, 4473. Mesto tkalsk. mojstra iščem v tkalnici bombaža. Na podlagi dolgoletne prakse, teoretičnega znanja prevzamem tudi samostojno vodstvo manjšega obrata. Cenjene ponudbe prosim na upravo »Slovenca« Maribor pod šifro »Tekstilni tehnik« 4463. Šivilja izučena, želi izpopolnitve v šivanju ali pa gre tudi za pomoč v gospodinjstvu. Marija Lešnik, Zg. Razvanje pri Mariboru, a Mesto praktikanta išče na večje vinogradno posestvo absolvent kmetijske šole. Naslov v upravi »Slovenca« v Ljubljani pod št. 4348._(a) Dekle vajena vsakega dela, kuhe, šivanja in gospodinjstva, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4329._(a) Gospodično ali vdovo sprejmem kot sostanovalko— za vsako ceno. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4429. (s) tlužbodobe Trgov, pomočnika »prejmem v trgovino z ;1 • > : ' ■ ' V-iijViV-rfi .V^VT.A,; -t. . {) "'..j > ; nn msm "V;h ,'v'iSV Št mo VODITE REKLAMO v večjem obsegu, se bodete poslu-žili letakov, plakatov in prospektov. Po Vaših lastnih ali naročenih osnutkih Vam jih izdela v najmodernejši tiskarski tehniki, ki jamči za gotov uspeh, to je v eno- ali večbarvnem OFFSETTISKU nu BAKROTISKU JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA mm\ Učenko za trgovino mešanega blaga sprejmem. - Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na Gracer Adolf, trgovec, Gaberje pri Celju, v Učenec dobro vzgojen, priden m pošten, s primerno šolsko izobrazbo, želi dobiti učno mesto v bgljši trgovini. Cenj. ponudbe upr. »SI.« pod »Vesten in pošten« št. 4619._(v) Vajenca sprejme Vladimir Čakš, leso-strugar, Zgor. Šiška, Celovška cesta 155. (v) Ključavnič. vajenca sprejmem. Z oskrbo 4 leta, brez oskrbe 3 leta. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ljubljanska okolica« št. 4475._(v) Vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem takoj. Josip Šetina, Zg. Šiška 143. Mizarskega učenca iščem pod ugodnimi pogoji. Pire Franc, mizarski mojster, Braslovče. (v) Trgovka želi v svrho ženitve poznanstva z dobro izurjenim trgovcem do 40 let. Zaželjena je slika. Dopise poslati upravi »Slov.« pod šifro »Lepa pomlad« št. 4592. (ž) 35-ieten samec trezen, pošten, nekadilec, z gostilno in trgovino v predmestju Ljubljane v vrednosti 400.000 Din — poroči dekle, mirno, pošteno, čedne zunanjosti, s primerno doto. Slika se vrne. Ponudbe upr. »SI.« pod »Pomlad« št.4577. — Stroga tajnost (ž) Denar Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka. Liub-liana. Krekov trii 10 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd. 10.000 Din posojila iščem. Nudim največjo garancijo in najboljše odplačilne pogoje. Ponudbe pri upravi »S!.« pod »10.000« št. 4513. (d) Vloge Zadružne gospodar, banke in Zadružne zveze v različnih malih in velikih zneskih prodaja proti gotovini: Kreditbiro, odjel II., Zagreb, Jurišičeva 7. Hranilne t t< v« hnitztce vseh bank In hranilnic kupite ali pa prodaste najugodneje potom Bančno kom. zavoda Maribor, Aleksandrova 40 Za odgovor 3 Din znamk 50.000 do 150.000 Din išče veleposestnik na prvo mestno vknjižbo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varno naloženo« 4575. d Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din. (d) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevab in vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-baciia bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7 Telefon 38-18. Bančne vlož. knjižice kupujemo in prodajamo |» najboljšem tečaju ter izplačujemo takoj v gotovini. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6.-II. Tel. int. 38-38. Naloge z dežele izvršujemo najto*-ncjc Id) MODERNE MEDICINSKE APARATE ZA ELEKTRIČNO MASAŽO nudi IVAN BOGATAJ konclS. elektrotehnično podjetje LJUBLJANA kongresni trg st. 19 polko \ u n - k k cbb k v e Hranilno knjižico (Enosobno stanovanje Mestne hranilnice Ijublj. - oddam za 1. maj. Galje-za 300.000 Din - prodam, vica 13. (č) Ponudbe upravi »Slov.« ————————— pod »Najvišji ponudnik« Stanovanje za 200 Din št' 4576- (d) 2 sobi, kuhinja, pritikline ter vrt, v trgu blizu Ljubljane - oddam. Naslov v upravi -Slov.« št. 4598. č 35.000 Din posojila iščem za 2 leti. Obresti plačam 8 % za pol leta naprej. Garancija vknjižba na 300.000 Din vredno posestvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 4571. Pouk Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če-hovo šoler šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošhe na zahtevo prospekt za-stoni lu| Oitojaci in šivilje I Krojno risanje za splošna dam-ka t biač Ia se naučite sami doma, ako si nabavite krojno knjigo, ki je ravnokar izšla. Zahtevajte prospekt I Nas ov: ALOJ IJ KNAFELJ krojni učitelj LJUBLJANA Križevniška ulica Stanovanja IŠČEJO: Solnčno stanovanje udobno, 4—5 sob, iščem z majem. Ponudbe na dr. Vrtačnika, Šelenburgova ul. št. 7. (c) Stanovanje eno- ali dvosobno, s pritiklinami - iščem za maj v bližini centra. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Točen plačnik« št. 4387. (c) Trisobno stanovanje s kopalnico iščem za prvi avgust. Ponudbe z navedbo cene pod »Točen plačnik« št. 4432 upravi »Slovenca«. (c) ODDAJO: Stanovanje sobo in kuhinjo oddam v Guncljah 24, Št. Vid nad Ljubljano. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom in pritiklinami, v podpritličju, suho, solnčno - oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4599._ (č) Dvosobno stanovanje solnčno, s pritiklinami — takoj oddam. Povšetova št. 4a. (č) Kuhinjo z 2 sobama oddam v najem v Zgorniib Gameljnah št. 45. (č) Dvosobno stanovanje odda za maj Tribuč, Glin-ce, Tržaška 6, telef. 26-05. Moderno stanovanje 3 sob, kabineta, kopalnice in sobe za služkinjo, pritiklinami. centralno kurjavo in plinskim štedilnikom, v sredini mesta, oddam 1. maja. - Naslov v upravi »Slov.« št. 4495. č Za primerno najemnino oddam elegantno stanovanje petsobno, na Kralja Petra trgu 3._(č) Enosobno stanovanje se lakoj odda. Tyrševa cesta 93. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom, solnčno, oddam s 1. junijem na Ko-deljeveni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4180. (č) Lepo sobo s posebnim vhodom - oddam dvema osebama. — Rimska cesta 2-II. (s) Prazno sobo veliko, solnčno — oddam takoj v Gajevi ulici. Naslov v poslovalnicah »SI.« pod št. 4511. (s) IŠČEJO*. Gostilno ali vinotoč v mestu Ljubljani, vzamem v najem. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Vesten« 4518. (ta) Kmečki mlin tudi z valjkami vzamem v najem. Ponudbe pod značko »Mlin« 4433. (m) ODDAJO: Lokal s skladiščem v Ljubljani, Dolenjska cesta, primeren za vse obrti, razen mesarije in speceri-je, kateri sta že v hiši -takoj oddam. - Vprašath France Javornik, Grosup-l|e._(nj Trgovski lokal oddam za mesečno 600 Din s 1. majem. Poljanska cesta 5. Naslov najemnika v upravi »Slov.« pod št. 4038. (nj V zdravil. »Dobrna« pri Celju se odda v najem ali proda paviljon. -Poizve se pri C. Ferant, 'SI ejjsuEjaoij ,euBl]qnj'j V prijaznem trgu Gorenjske oddam svojo trgovino z mešanim blagom z vso zalogo pod ugodnimi plačilnimi po-goii le res zmožnemu re-flektantu v najem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Večja trgovina« št. 4157. (n) V Vojniku pri Celju se odda hiša z velikim vrtom, pripravna za upokojenca. - Kosi Otilija, Celje, Ljudska posojilnica. Lokal za mlekarno poceni oddam. — Logar, Sv. Petra cesta 46. (nj Trgovski lokal v najprometnejši ulici v centru Ljubljane, pripraven za damski frizerski salon, za trgovino ali drugo obrt - oddam z majem proti nizki najemnini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4600. (n) Skladišče (klet) v sredini mesta, obdamo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4546._ (n| Hotel na Bledu prodam ali oddam v najem. Ponudbe pod »Sezija« št. 4418 upravi »Slovenca«. M 9o izredno znižanif} cena}) pohromana holcsa .GRITZNER In JiDLEft rnmm Ovalni siroti .ADLIB in ..GMTZNER losip PimiNC HuMiana blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Pouk v umetnem vezenin brezplačen! Večletna garancija! Hišico f dvema sobama in pritiklinami ter velikim vr-t.im, v Zg. Hudinji 87 pri (olju. oddam v najem s t. majem. Ignacij Blatnik, Svcčina, p- Kungota. (n) Mlekarno oddam v nuiem proti odkupu inventarja. Ponudbe poslali upravi »Slovenca* rod šifro 4154. Najemnine ni (n) Trgovski lokal /. manufakturo se odda z inventarjem v najem. — >Vila Frania«, Slomškova uiica 2, Jescnice, Gorenj (n) Izjava Podpisana Valjavec Marija, pos., Blejska Dobra-\ a 64, preklicujem in obžalujem vse žaljivke, ki sim jili izrekla o gdčni. Vengar Mariji, Blej. Dobrava, in izjavljam, da niso resnične in se ii zahvaljujem, da ic odstopila od tožbe. - Blejska Dobrava, 10. aprila 1935. (o) Preklicujem in obžalujem neresnične besede, izgovorjene o Miti Keršinar iz Preske, ter sc ji zahvalim, da je odstopila od tožbe. Neža Bizanl, Preska 15. (o) Moderne spalnice orehove korenine, pleska-ne, v najnovejši orehovi imitaciji, in kuhini. oprave - dobite najceneje pri Andlovic, Komenskega ul. št. 34 (š) Avtomobilisti! Vaš avto Vam nanovo lica ali tapecira pri strokovni izvršitvi najceneje Martin Mali, Avto >.Duco« ličanje in tapetništvo. Domžale, f Vsled likvidacije podjetja sta po ugodni ceni naprodai t iako dobro ohranjen dva in pol tonski tovorni avtomobil, znamke Saurcr, 2 BH, in 1 štirisedežni osebni avto znamke Torino-fiat št. 501 - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 397-1. (f) Pred molji obvarujete čez poletje krzno pri 1. W a n c k , Sv, Petra cesta 9 - kjer Vam jih tudi izredno poceni popravimo. (r) Gostilna »Ljubljana« v Šibeniku (na obali). Izborna kuhinja, v vsaki uri tople in hladne jedi. Prvovrstna vina, sobe za tujce. Vse po zelo zmernih cenah. Priporoča se zlasti cenjenim trgovskim potnikom in izletnikom. Franja in Andrej Žuljan. Kolesa, otroške vozičke, gramofone, šivalne stroje, vsakovrstne tipe, popravlja mehanična delavnica Justin Guštinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, telefon št. 21-30. Solidna postrežba, nizke cene. (r) Za vsoto 25.000 Din dobi dosmrtno oskrbo dobra ženska ali zakonca brez otrok. - Stanovanje po dogovoru. Ponudbe v upravo »SL« pod Mirno življenje« št. 4570. (r) Nov iotoatelje otvorim meseca maja. — Slike lahko dobite tudi od plošč, ko ste se popre-je slikali. Sprejmem vajenca, dobrega risarja. -Jug Franc, fotograf, Krani (nasproti trgovine Savniki Novo gostilno otvorim na vel. ponedeljek v Medvodah. Cenj. gostom se priporočam za obilni obisk. Novljan Julij. (r) Štirisedežni Fiat avto poceni naprodaj. - Brezplačne informacije daje: dr. Tomšič, Maribor, Aleksandrova 19, telefon št. 27-88. (f) Motorno kolo Motosacoche 500 cbm, moderna tipa, v najboljšem stanju, naprodai (tudi proti hran. knjižici Kmetske posojilnice, - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4547. (f) Ugodna prilika! Avtotaksi s koncesijo poceni prodam. - Trnovska št. 25, Ljubliana. (f) Limuzina ekonomična, dalje BMW, dvosedežni, ter 2-tonski tovorni avto, poceni proda Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Posestva Droben oglas v *Sla!>tncu ■ posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem oai kupca ti s kniihcn dn Hišo z lepim vrtom, na prometnem kraju, primerno za obrtnika ali upokojenca - oddam v najem ali ugodno prodam. - Anton Pavlenč, mizar - Trbovlje II. (p) Posestva, hiše, vile, parcele, mline, pekarne, gostilne itd. prodaja in kupuje Realitetna pisarna, Ljubljana, Wolfova 1. Posestvo z gostilno ■J orale zemlje, četrt ure od centra mesta Maribora - naprodaj. — Vprašati: Meliski hrib 6, Maribor. Zemljišče v Sp. Šiški ca. 15.000 m'J, ugodno naprodaj; vodovod, elektrika v bližini. - V poštev pridejo tudi kniižicc Mestne hranilnice. — Vprašali pri: Miškec, Ljubljana VII Medvedova 38 — telefon št. 35-75 (p) Palača v centru Zagreba, na najlepšem položaju, obstoječa iz 4 gradb in vrta, naprodaj. Cena 5,300.000 dinarjev. — Ponudbe na Publicitas d d., Zagreb, pod 40.173. ' (p) Ugodna prilika! Nova limuzina, prvovrstne znamke, globoko pod nakupno ceno, naprodaj tudi proti hranilnim knjižicam. Ponudbe v upravo >Slov.> pod »Slučajno« št. 4591. (f) Motorno kolo 125 cnr1, prodam. Prebil, Glince, cesta 1-6. (f) Tovorni avto znamke Fiat tipa 510, generalno popravljen. nosilnost 1500 kg, ugodno naprodaj (tudi na hranilne knjižice ali obroke proti garanciji.) Poizve se pri: Avgust Klab us, trgovec, Jesenice. Gorenjsko. (f) Tovorni avto 1.5 do 2 toni, novega lipa, v dobrem stanju, takoj poceni naprodaj. Naslov v upravi ^Slovenca« Maribor. (() Higijensko kemična tovarna (manjša) v Zagrebu, ki proizvaja vsak dan zahtevane in mnogo rabljene množinske predmete, naj-boliše vpeljana, lukrativna in rentabilna, se ugodno in kompletno proda. Raz-pečava celotne proizvodnje, ki se lahko še poveča, zajamčena brez prestanka. Informacije daje in prodaja: Poslovnica Pavleko vič, Zagreb, Ilica 144. (p) Pozor! Prodam stavbno parcelo 500 m5, na zelo lepem kraju. Vprašati: Aljaževa št. 8. Sp. Šiška. Knjižice Banovinske in Hipotekar-ne pridejo v poštev. (p) Hišico s primernim vrtom, v naj-bližii okolici Kamnika — kupim. Suha in solnčna lega. Ponudbe z izvedbo cene upravi Slov.« pod Enodružinska« 4474. (p) Dvodružinska hiša nova, naprodaj. Koseske-ga ulica 50, Maribor, (p) Gostilna s prenočišči enonadstropna, z 9 sobami in velikim vrtom, tik sreza, sodnije, davkarije in sejmišča, v letoviščar-skem kraju - se radi starosti ugodno proda. Vzame se ludi kniige Celjske posojilnice. Ponudbe na Gnidica, Laško. (p) Stavbna parcela in registrirna blagajna -naprodaj. Naslov v podr. Slov.« v Celju. (p) Umetni valjčni mlin Večji, na stalni vodi, leži blizu večjega mesta, ima veliko in bogato okolico, poceni naprodaj. Ponudbe upravi »SI.« pod »Ugodna prilika« št. 4492. ' (p) Novo hišo masivno in prostorno zidano, dvoje stanovanj, vrt, voda, ob kolodvoru, krasna lega — proda za 43.000 Din Šarfer, Limbuš, pri Mariboru. (p) Krasno veiiho vilo predvojno stavbo, grad bena vrednost milijon dinarjev, proda lastnik za 400.000 Din. — Vodovod, elektrika, krasen park, sadovnjak, površine en oral. Plačilni pogoji najugodnejši: polovica gotovine, deloma vložne knjižice Posojilnice Narodni dom, Kmetskega posojilnega doma Mestne ljubljanske ali delni prevzem obstoječe vknjižbe po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor 1615. Posestva, gostilne, hiše, mariborske in podeželske, pekarije, mline, prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica št. 26. (p) Mlin naprodaj pri železniški postaji v industrijskem kraju, even-tuelno se sprejme tudi zet. — Ponudbe upravi Slovenca« pod značko »Prometni mlin« št. 4446. Kupim parcelo za zidanje trgovske hiše in ustanovitev mešane trgovine na prometni točki brez konkurence. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Na Gorenjskem« št. 4366. (p) Posestvo z gostilno prometni kraj, ob državni cesti, vsled bolezni naprodaj za 85.000 Din. Naslov v upravah »Slovenca« pod št. 4300. (p) Oleandre kupimo. Naslov v upravi >Slov.« pod št. 4484. (kI Gospodarsko poslopje z velikim vrtom ali celo posestvo, kjer se redi pet glav živine, prodam na Duplici pri Kamniku št. 7. inmin Wertheim blagajno fabrikat Schell, 0.90 cm široko in 1.50 m visoko, z oklopno ploščo, ter pisarniško opravo (ameri-kansko) proda' za nizko ceno Adolf Bernhard — Maribor, Aleksandrova št. 51. (1) 'i Kovčke, roč. torbice aktovke, listnice, denar. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Malo! Balo! Prispela nova pošiljka v urici iz lastnih vinopradov št-bemške okolice, zato nudim svojim cenj. odjemal- Skoraj nov klavir »Stingl« - naprodaj. Go- drova 13. sposvetska cesta 12, dvorišče, Ljubljana. (g) Posestvo v bližini Celja, kjer bi se mogli rediti dve kravi -kupim. Hiša in gospodarsko poslopje mora biti v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene v upravo Slov.« pod št. 4587. (p Travnik 2—3 orale, v okolici Ljubljane, kupim. Ponudbe v upravo SI.« pod Travnik« 4562. (p) Otomane od 430 Din naprej in vse druge tapetniške izdelke po najnižjih cenah pri D o I n i č a r v Št. Vidu nad Ljubljano (nasproti cerkve). (t) ^odroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške .. , . , izdelke nudi najceneje Motorno kolo RUDOLF RADOVAN Peugeot«, 1929, 350 cm1, taPetn'k. Mestni trg 13. štiritaktno, električna raz- Ugodni nakup morske svelljava in sirena ,v prav j trave, žime. cvilha /.a dobrem stanju, proda za modroce in blag 5000 Din Horvat Andrej, Kočevje. (f) Za 50,000 Din dam dosmrtno oskrbo katerikoli osebi v mirnem, zdravem kraju na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Dosmrtna oskrba« št. 3993. (r) I Pohištvo I prevleke pohištva. Mlad gozd 41 ha ob banovinski cesti, na sproti postaje Rajhenburjj — naprodaj tudi za knjižice Kmetske posojitnice Ponudbe upravi »Sloven ca« pod »150.000«. (p) Lepo stavbno parcelo 5 minul od prulske šole prodam. Poizve se: Opekarska cesta 41, Turk. (p) Dve lepi parceli po 60 Din m'-' prodam pod Rožnikom cesta X. Vprašali: Tobačna 16 I. (p) Sadonosnik s hišo solnčna lega, nasproti postaje v Laškem, naprodaj. Franjo Gerkman, Laško. Majhno posestvo v Spodnjem Radvanju št. 50 pri Mariboru — ceno naprodaj. (p) Enodružinsko hišo kupim. Lega Bežigrad. Sp. Šiška, blizu Tivolija. Ponudbe upravi -Slov.« pod Dobra zidava« 4478. (p) Enonadstropna vila neizgotovljena, naprodaj. Izve se: Zg Šiška 198. (p) Gasilske čete pozor! Nudim vam gasilske čepice, dobro izdelane, iz modrega gasilskega blaga, po sledečih cenah: častniška kompletna čepica s črnini trakom 68 Postajališča Limbuš. — Pekarno dobro vpeljano, prodam zaradi družinskih razmer. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Dobro mesto« št. 4426. (p) Trgovina z južnim sadjem, stara, vpeljana, v centru, naprodaj. Eksistenca sigurna, najemnina nizka, reflek-tant se lahko sam prepriča. Ponudbe pod 40.233 na Publicitas, Zagreb, (p) Hiša v Celju (okolica), 10 minul od kolodvora, ob glavni cesti, s tremi stanovanji in svetlo delavnico, primerno za kovinsko industrijo, ie ceneno naprodaj. Dopise na: Celje, pošlni predal 47. (p) Prodam njivo primerno za stavbo, poleg občinske ccstc, v bližini 1 Vprašali: Rozalija Lešnik Stogovci 26. Ptujska gora Posestvo Pohištvo vtakovrstno, iz trdega vezanega, mehkega lesa, Din; podčastniška 43 Din; moštvena s pravo pletc-■nico 33 Din - ter vse osta-potrebščinc po zelo j nizkih cenah. S spošlova-j blizu Ormoža, oh glavni niem ter se priporočam: j cesti poleg trgovine, na-| Sorn Anion, Kranj. (I) j prodaj. Hiša ie z opeko I —------------- 3. i^gf^a, vrT. najnovejši obliki - dobile j ČITAJTE IN ŠIRITE L^tT naiceneie pn Kuin.k.. Jo- . »SLOVENCA,. I ta. čevljarja, mizarja. Cc-sipu, Zg. Šiška 51 (pod i & |na ,sono Din Nas,ov v hribom). 'upr. SI.« pod št. 4578. Varno naložen denar dobre obresti ima, kdor kupi novo hišo tik Ljubljane. Potrebno 100.000 D. gotovine, ostalo hipoteka Mišveli, Ljubljanska št. 37, Moste. (p) Parcela v predmestju, ugodno naprodaj, tudi na knjižice Ponudbe upravi Slov.« pod Parcela« 4543. (p) Novo vilo tik Ljubljane — prodam. upravi Slov.« (p) Ponudbe pod .Vredno Majhno posestvo na Dolenjskem ugodno naprodaj. Naslov pove uprava Slovenca« Maribor št. 1595. (p) Lep stavbni prostor blizu Št. Vida prodam deloma proti hran. knjižicam. — Ponudbe upravi »Slov enca« pod »Krasna lega« št. 4219. (p) Hiša napol gotova, ob cesti na letališče, po izredno nizki ceni naprodaj. Izve se gostilni Šventnar, Gornje Jarše. (p) Stavbna parcela v najbližji okolici Ljubljane, nr po 10—20 Din, naprodai. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4369. p Es klarinet z etuijem 19 tipk, rabljen, v dobrem stanju - prodam. Cena po dogovoru. Ponudbe upravi Slovenca« pod 3994. (g) Za mal' d'narja dost" muzke ploiie - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ELEKTR0T0N «.zo. z. nasaža nebotičnika niče, nahrbtnike, nogo- i ctn, /a praznike vseh vrst meine žoge itd. priporoča -- po nizkih cenah Kravos Ivan, Maribor, Aleksan-(1) Nizke vrtnice krasne barve, 10 komadov 60 Din, visoke 1 komad 15 Din, orjaške jagode 100 komadov 30 Din — razpošilja po povzetju vrtnarstvo Ivan Jcmec — Maribor. (1) Registrirno blagajno s 6timi predali - poceni prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Registrirka« št. 4156. (1) Muzika prodaja prvovrstne inoz. klavrje. — Popravlja in vglaguje strokovnjaš io in najceneje. — Izposojuje in prodaja tudi preigrane instrumeate. LJUBLJANA Miklošičeva cesta št 4 preje Knafljeva ulica št. 4 Ce avtu 3V01 stari oruua/uc aT motorja bi znebil se rad brž kupcev ti n. nmto nriient Slovencev na/mani'f inseral Motorno kolo dobro ohranjeno, 100 kg težko, novejšega tipa — kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4413. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Staro zlato in zlato zobovje kupujem no najvišjih dnevnih cenah. A KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 4499. Sadonosnik v okolici Maribora kupim. Ponudbe upravi »Sloven-1 ca« v Mariboru pod šifro ' ■25.000 št. 416.3. (p) 1 Vsakovrstno zSato kupuje po najvišjih cenah CERNE, luvclir, Ljubbana Wolfova ulica št. 3, Posestvo 9 oralov, na glavni cesti, petindvajset minut od glavno^ kolodvora Maribor. vili slična trisobna hiša, prilikline, viničari|a. hlev ^ štiri glave živine, vodovnd. elektrika, sodov zn 100 lil vina, mrtvi in živi inventar, naprodaj za 270.000 Din. Deloma gotovina, deloma vložne knjižice Posojilnice Narod. dom Maribor, Kmetskega posojilnega doma, Mestne ljubljanske — ali delni prevzem obstoječih vknjižb po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca« Voz zapravljivček dobro ohranjen, na vzme ti, osi na olje - kupim. ■ Alojz Peternel, Kamnica št. 25, Maribor. (k) Pletilne stroje št. 5 ali 6 - kupim. Karbl Ljubljana, Apihova ulica št. 21. (k) Guspodin e! onrtnlki! ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodaiam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd -po znatno znižanih cenah Sfanho riorjanCii železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostul vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi I ra-nilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske. Jermena, pasovi! Gonilna jermena iz prvovrstnega usnja (z garancijo), in gasilske pasove imam v zalogi po najnižjih cenah. Franc Požar, jermenar, Dravlje 66 — Št. Vid nad Ljubljano. (I) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Parkete kupite najugodneje pri: A. Kane, tovarna parke-tov v Mengšu. (i) Poročne prstane, ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamniku na Šutm, nasproti farne cerkve. (I) Otroški vozički otroške postelje in mizice, triciklji itd., - poceni pri S. Rebolj in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13. Tudi Vi rabite betonsko kotno pločevinasto ter vsakovrstno že-lezje, kakor cevi, ograje, nosilce, stebre, poljedelsko orodje, stroje, žice. kotle v vseh velikostih, transmisije in ležaje. Vse to dobile pri tvrdki Justin Guštinčič, trgovina z rabljenimi stroji in vsakovrstnimi železnimi pred meti, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Telefon št. 2130. — Kupujem gori navedene predmete, litino, kakor medenino, aluminij po najvišjih dnevnih cenah. (1) Banaško lucerno domačo črno deteljo, travna in druga semena za polje dobite pri tvrdki FRANC POGAČNIK d. z o. z. v Ljubljani, Javna skladišča (Balkan) Tyrševa (Dunajska c. 33. vin po Dlll 8'- čoz ulico Marasklno . . po Din 24'-Pristni Tro- „, _ pinovec ... po Din 20 -Olivno olje „, najfinejše . .poDlH 10-Vinski kis po Din 5'- Se priporoča gostilna SlDENfif v Mostah pri lasanu Rohn MOSTE, Pokopališka Stev. 1' Kolesa popolnoma nova, naprodaj po 950 Din. Kje, pove uprava »Slov.« pod št. 3319. (1) Jajca sveža, debela, 720 komadov 310 Din. - Cvetlični med, zajamčen, 10 kd 140 Din, 30 kg 430 Din, franko vsaka žel. poslaja razpošilja G. Drechsler, Tuz-la. (1) Svilo Vrtnice v najnovejših različnih barvah proda Brecelnik Ivan, Velika čolnarska ulica 21. (I) Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumpance modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskeriu, Ljubliana. Sv Petra ce sta 14. (1) Mizarji! Rabil hi nekaj oken. zamenjal bi jih za krušne ali sobne peči (postavljene). Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4569. (k) Jesenove deske od 3- 8 cm debele, kupim. Bitenc H., strojno ,---- --------- mizarstvo, Vižmarje 77, v Ljubljani, Mestni trg 25, Maribor pod št. 1614. (oP pri Ljubljani. (k) Sprejemamo polaikel (I) Starih koles nc kupujte, saj dobile za malo denarja že novo pri S. Rebolj in drug, Gosposvetska cesta 13. Posnemalnike brzoparilnik« - na obroč no odplaCilo pri »Tehna« Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam in raznovrstno manufak-vuro za poletje — nudi (drž. uradnikom tudi na obroke) Oblačileieca za Slov fiijo Tyrševa cesta št. 29 (hiša Gospodarske zveze) Do prcklica vzamemo v račun hranilne knjižice Zadružne zveze OPOZORILO i rabljena tasko in moška kolesa, OtPOSHB TvS stroje in še nešteto drugih dobro ohra-njenih predmetov zelo ugodno naprodaj v Ljubljani pri ...'.-» St O IV4 E l" CNasproti k rižanske cerkve). Tja pošljite tudi predmete. katere želite prodati Rozine kavo io drugo specerijo, železnino in poljsko orodje: kose in srpe, Portland cement, po znižanih cenah kupujte pri: JOSIP JAGODIC Celje Glavni trg, Gubčeva ulica Staro in novo vino dobro. Rizling, od 5 litrov naprej (tudi v večjih količinah) — prodaja Julija Klemenčič, Sv, Peter pri Mariboru 15. - Avtobus postaja Kovačič. Vprašati tudi Koprivšek, Gosposka št. 46, vrata 6, (1) Kravo dobro mlekarico, s četrtim teletom, prodani. —• Tome, Dravlje. (1) Krasne papigice za učenje, od 30 Din naprej - dobite: Gosposvetska 10-IV. (1) Razni čopiče int* sčcfka j^m najceneje pr i » v ŠIMENC JŠH^^S HINKO / /' J-A Resljeva c. 2 nri Zmajskem nioslu. C Les za ograje hrastove letve, ranle in slopičke; — odpadke od žage, trde, vezane v snope in krajnike — po nizki ceni nudi »Zora«, Črnomelj, lizapji! Okorje za stavbe in pohištvo, klej itd. izberete najceneje, tudi na knji-|F. Kos, Ljubljana, Židov-žice, pri - Jeklo«, Stari trg ska ulica št. 5. (|) Mizarji — trgovci! Naprodaj 15—16.000 čevljev raznega furnirja po 0.39 Din, 4 kompletne masivne spalnice, 2 kuhinjski opremi, 30 m; hrastovih friz, 30 m:' hrastovih pet-centimetrskih plohov. —-Martinec, Ljubljana, Pru-le._JI) Več novih triciklov ceno naprodaj. P. Škafar, Boršlnikoy trg, Rimska cesta, Ljubljana. (1) Pletilni stroji! Zaradi likvidacije konsignacijskega skladišča prodajamo popolnoma nove pletilne stroje poznanih nemških fabrikalov po polovičnih cenah, in to si roje št. 8/27, 8'60. 8 70, S/SO, S 00, 10/27, 10 60, 10'27, 12 27. Radi poni db se je obrniti na tvrdko ViUtor Bohlnec, Llubljasna, Tyršcva cesta 21 — Telefon št. 23 09 Vesele Velikonočne praznike želim vsem zagrebškim Slovencem in S o-venkam odjemalcem Slovenca, Domoljuba in Bogoljuba JOŽA TOMŠE prodajalec Slovenca, Domoljuba in Bogoljuba ZAGREB, Tržnica Sv. Rok S \ e 1 o v n o dvoko lesa znana O -U- O/ >»iJ^ novi modeli več vrsl z najnovejšo zavoro v prednjem peslu prispeli. Ceniki iranko Glavni zastopnik F. Batjel. Ljubljana, Karlovška cesta 4 v našem dnevniku lepe košate za vrtne ograje in parke nudi finton Sap, vrtnar, {Kamnik prinese inserentom večkrat loliko in lako ugodnih ponudb, da lahko izbirajo po svoji volji. — Trgovskim in obrlniškim tvrdkam pa priporočajo veščaki v rekamni stroki, da po-nove svoj oglas najmanj />—5 kral. Kupujoči svet si s tem bolj zapomni ime tvrdke, do katere se obrne v slučaju potrebe. tovarna oirošhils in boliUSMi) voze €h o v, *®vormii grihoiic in hovino-lisharslvo Kamen za ograje, zidove, vrtove, med beton, dobavlja po nizkih cenah Franc Satler — Dolnice 10, p. Št. Vid pri Ljubljani. (I) Izdeluio od navadnih dri vseh najnovejših modi lov po najnižjih konkurenčnih cenah, ter prodaja in ra pošilja na drobno in debelo [HdCl, LlUblgana I Ceiovšha cesla 2» in 42 RAZPIS Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje olertalno licitacijo za dobavo in montažo stavbno mizarskih izdelkov v novi mestni narodni šoli za Bežigradom. Uradno ugotovljeni proračun znaša Din 732.800. Razpisni pripomočki se dobe od 24. apr. 1935 dalje v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje XX. septembra šl. 2/11 proti povračilu nabavnih stroškov. Ponudbe je vložili do dne 15. maja 1935'v mestnem gradbenem uradu do 11. ure dopoldne, kjer se takoj izvrši komisijonelna ofertalna licitacija. .Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne IS. aprila 1935. Predsednik: dr. Kavniliar I. r. EJERNA specialno izdelovanje pogrebnih potrebščin LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 Izdeluje: mrtvaška pregrinjala, /.glavnike in naličja, čipke in okraske za krsto, opremo za mrtvaške odre, pogrebe itd. Poceni naprodaj: 1 Esterer polnojarinenik, modern, 650 mm premer, z vozilom za hlode, 1 To-pham polnojarinenik, 50 cm premer, 1 dvojno-cepilni jarmenik, 1 vene-cijanka, vsi stroji s tonskim ležiščem, tovarniško popravljeni, poceni naprodaj. Jožef Pfeifer, tovarna strojev, Hoče pri Mariboru. (1) Avtomatično tehtnico prodam za polovično ceno. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Avtomat« št. 4153. (1) Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob prerani smrl i iskreno ljubljenega soproga, brata, strica, svaka, gospoda Franca Pehlarja orož. narednika v p. iu obč. tajnika izrekamo našo naj prisrčne,jšo zahvalo vsem, ki so nam stali ob strani v njegovi težki bolezni, mu lajšali zadnjo dneve življenja in ga v tako častnem številu spremili tia njegovi poslednji poti. Posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, gg. zdravnikom in domačemu občinskemu odboru. V Šmartnein pri Litiji, IS. apr. 1935. Žalujoča soproga in sorodstvo. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje oddajo iu izvršitev zidarskih in ostalih obrtniških del za adaptacijo posestva Posavcc št. 10 pri O točah, ki je last Mestne delavske zavarovalnice v Ljubljani. Uradni proračun izkazuje stroškov za vsa dela Din IIMS.(l!i9.58. Razpisni pripomočki se dobe proti povračilu nabavnih stroškov v tajništvu Mestne delavske zavarovalnice. Mestni Irg 27. III. nacist, soba 51,med uradnimi urami od 23. aprila 1935 dalje. Ponudbe je vložiti istotam do 6. maja 1935 do 11. ure dopoldne. Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 19. aprila .1935. Po pooblastilu predsednika: Direktor mestnih uradov: Janclgaj I. r. Elektromotor fstosmerni, 300 V, /« k. s. proda Rakovnik v Ljub Kopalne kadi za sedne kopeli, trpežne in trajne, po 130 Din nudi A. Čokert, Ljubljana, Vidovdanska cesta 1. (1) Motorno kolo znamke Peugeot 175 ccm, poceni prodam. F. Lončar, Celovška cesla 43. (1) tJtači x^£a&i\ zaierričiio najpopolntiii mpeh I Tovarna perila in oblek Stermeoki, katera izdeluje vso najmodernejšo konfekcijo, jc letos zopet znižala cene in sicer: obleke.....Din 42-— in Din 69'— kostumi .... Din 255 — in Din 280-— plašči.....Din 190— in Din 270-— bluze ..... Din 21.— in Din 26- — krila......Din 59— in Din 75 — V s? JfoB ST&P1 (oreie .Orlent") trgovina barv in lakov, L3U£LDAN A Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umelnlških barv. Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denal. Iužila „Arli", tuši, pastele ler sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. Najnižje cene in najboljša postrežba. Prodajalna Tyrševa (Dunašska) cesta 14 poleg trgovine Schnelder A Verovšek javljamo žalostno vest, da je naša ljubljena mamica, stara mama in tašča, gospa Jožela Stupan soproga zidarskega niojslra dne 18. aprila dop. ob na 12, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo na veliko soboto ob 4 pop. iz hiše žalosti. Zadušnica za pokojno se bo brala v torek ob 6. uri zjutraj v farni cerkvi. Slov. Bistrica, Jesenice, 18. IV. 1935. Žalujoči rodbini: STUPAN, STRITOF PGOVSIO • 00M TOVAKHA ■ PEPI1A • KI • Q6l£K <5. % X % >> T . »A, V /.V. < Kdor potrebuje klavir, naj se zaupljivo obrne na f. mariborsko podjetje klavirjev v Gosposki ulici 56 T. Bauerle ustanovljeno leta 1850 Prodaja in posojuje. Velika izbira novih in rabljenih instrumentov. Istotam se popravlja in oglašuje. (Tudi na obroke.) Triko svileno perilo lz la Demberg svile kopalne obleke Športne obleke kupite najceneje: LANA tekstilna tovarna Rimska cesta 2 Na debelo. Na drobno. znižane cene dvokoles, otroških, iffrafnih, invalidskih vož fikov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih stroiev. — Ceniki franko! RIBUMA" f. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških voičkov. Ljubljana, Kurlovška cesta 4, Radioaparafe »LORENZ" najboljše v Evropi dobite pri radiotehnik Maribor, Vetrinjska ul. 17/1. PudimpeStanshi mednarodni sejem 3.—15. maja Razstava ogrshe industrije Posebne razstave: /rakoplovstvo, elektrika, stavbarstvo, modna revija, gradba cest. Ogrska poljedelska produkcija z ozirom ua živilsko industrijo. 50o/° popust no vožnji na Ogrskem od 23. IV. — 23. V. za tja in nazaj, v Jugoslaviji od 3. — 17. V. pri povratku če je bil prihod od 29. IV. do 12. V. Visuma prosti prehod mej. Sejmske izkaznice sc dobe: v Ljubljani pri potovalni pisarni Putnik, v Beogradu pri Dr. Ueza Szilagyi, kralj, ogrski trgovinski delegat, Vuk Kardjica u. 11. Nenadkriljiv uspeli •i mnogih tisočev dokazuje, da je Heinzelmannchen" physichromni renovator za lase najboljše sredstvo proti sivenju las. Steklenico za Din 50-— dobite v vsaki tozadevni trgovini, Depot: COSMOCHEMIA - ZAGREB, Smičiklasova ul. 23. ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. I Denar le pri nfei naložen popolnoma vamo, ker I lamči zani poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Lepo blago za zavese po 4 Din dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Za pomladanski čas lepe nogavice, rokavice, kombineže, srajce, kravate, modne šiviljske in kroj. potrebščine v modni trgovini Anton Paš Maribor, Slovenska ulica št 4 Kupujte CHAMPION jvečice samo v originalnih škatljicah po sliki I Zavrnite CHAMPION svcžice v drugih škatljicah ali brez škatljic, da ne dobite starih, uporabljenih svečic! Glavno zastopstvo ROBERT WEINBERGER Zagreb, Gunduliieva ulica 16. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega nadvse ljubljenega, blagega in srčno dobrega moža, očma, starega in prastarega očeta, svaka, brata in strica, gospoda FRANA KRAPEŠA posestnika in kavarnarja smo bili deležni toliko dokazov iskrenega sočutja in tolažbe, da je nam nemogoče se vsakomur posebej zahvaliti. Zato se tem potom prav toplo in iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam prinesli uteho v prebndki uri. Posebno zahvalo smo dolžni izreči zdravniku g. dr. Josipu Volavšku, ki je ves čas njegove bolezni stal prijateljsko ob strani in lajšal neizmerno trpljenje bolnikovo, dalje čč. gg. dr. Angeliku in Romanu Tomincu za prijazne obiske, čč. sestrama Bernardi in Smaragdi za lepo uslužnost in požrtvovalno postrežbo v zadnjih dneh pokojnikovega življenja. Nadalje se zahvaljujemo vsem društvom in deputacijam za častno spremstvo na niegovi zadnji poti, zlasti pa vsem Sokolom, Jezdnemu odseku Sokola, gasilcem s staresino g. Josipom lurkom, Zadrugi gostilničarjev s predsednikom g. C. Majcenom, Obrtniškemu društvu Pevskemu društvu »Slavec« m pevskemu zboru St. Jakobskega društva za ganljive žalostinke, Sokolski fanfari in godbam »Sloge« m »Zarja«. Častna dolžnost nam je izreči tudi najprisrčnejšo zahvalo starosti Liublianskega Sokola g. Bogomilu Kaizelju in predsedniku Obrtnega društva g. Josipu Rebeku za ganljive poslovilne govore ob odprtem grobu. Posebna zahvala bodi izrečena zlasti županu g. dr. Vlad. Ravniharju, 1. podstarešini SKJ g. Engelbertu Ganglu in konzulu Češkoslov. republike g. Josipu Ševčiku in vsem ostalim številnim dostoianstvenikom m odličnikom, ki so s svojo udeležbo pri pogrebu izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku. Srčno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in končno vsem mnogoštevilnim prijateljem, znancem in tovarišem, ki so rajnkega spremili k večnemu počitku. Za številno spreiete izraze iskrenega sočuvstvovanja vsem in vsakemu posebej najprisrčnejša zahvala. V Ljubljani, dne 19. aprila 1935. Rozi Krapeš, Milko Krapeš in ostalo sorodstvo. Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Cet. Izdajatelj: Ivan Rakovea Uredniki Viktor Cenčič. 6924441 482353235348235353482353482353232353235353484800010048