Gospodarske stvari. Kako se naj vzgajajo teleta? V prvi vrsti je za bodočo kakovost tolet določilna narava krave. Ako je ona lepega in č-vrstega plemena, sc tudi za mladiča ni treba bati, da bi se narodil slaboten ali bolan. Zato je že truda vredno, da se breja krava veliko veslnejše oskrbuje, kakor se to navadno ali pri drugih kravr.h godi. Paziti je na njo posebno v zadnjem času, polaga naj se ji boljše in loči se naj, če je Ireba, od druge živine. Vse to stori se že mladiču v prid in skrbi se zanj, akoravno ga še na svetu ni. Celo to mora gospodar lako vravnati, da že v inaterinem telesu vzgaja tele v to, za kar je meni pozneje vporabiti. Ako hoče imeti žival za odrejo in plemenjenj.e, ni treba, da bi prišla žc debela in rejena na svet. Če je pa tele odločil za mesarja, more že zdaj pospeSevati rojenje s tem, da kravi tečno in obilno polaga. Naj se tele vporablja na to ali ono stran, v visakem slučaju ima veliko pomena za-nj čas, mesec, v ka- terem pride na svet. Kakor izkušnja kaže, je najugodnejši čas za razvijanje teleta, ako povrže krava spomladi. Komaj se odstavi, žc se spravi lahko na prosti zrak iz zaduhlega hleva, kjer skače, kolikor se mu Ijubi. To gibanje, posebno pa zdravi zrak uplivata prav ugodno na razvitek živali v vsakem oziru. Ako pa pride tele v pozni pomladi na svet, more se še Ie polelu v najhujši vročini spuščati na prosto. A to mu več škoduje, kakor koristi. Prevelika vročina premaga nežne živce, sitne muhe se pasejo na ubogi živali, ki se jih ne raore branili ter mu izsesavajo kri. Vse to jako ovira razvijanje živali. Če pa krava na zimo ali v pozni jeseni povrže, je to še neugodnejSe. Mlada, jako občutljiva žival mora v tern slučaju prebiti hudo ziino, mora vedno tičati v zaduhlem hlevu in vse to povzročuje navadno bolezni te ali one vrste. Mnogokrat se celo pripeti, da žival vsled mraza in prehlajenja pogine. Toplota se sicer v hlevu lahko priraerno vravnava, a le malo gospodarjev je, ki bi se še s tem vkvarjali, lahko se en dan opusli ali pozabi in tele se prehladi. Kolikor je mogoče, mora pač gospodar na to gledati, da krava ob ugodnem easu povrže. Najprva in neobhodno potrebna hrana za novorojena teleta je ono mleko, katero dajo krava prve dni, ko jc povrgla. To se mladičem ne sme nikdar odtegniti; zelo lahko so prebavlja in ima svoj posel v želodeu teletovem, katerega očiščuje raznih smolnatih tvarin. V kakih štirih ali petih dneh dobi mleko navadno svojo naravo in je tudi za naprej najboljša hrana za tele. Razloček obstoji le v tem, kako se mleko podaje. Tele se bliže krave priveže tako, da doseže vime, kdar hoče, ali pa se zapre v poseben kotiček, od koder se mora najmanje trikrat na dan h kravi pripustiti. Celo trelji način ni nenavaden, da se namree krava poinolze in mleko teletu iz kake posode podaje. Ako je tele vedno pri kravi, jo tudi vedno buha, vedno vleee, ne da ji trenotka miru. Ge pa je pripvto, zgodi se neredko, da Ijudje pozabijo, je h kravi spustiti. Tretji način pa se more le pri kravah uvajati, ki rade dajo mleko od sebe. Veliko pa jih je, od katerih ne pripravi ne dekla, ne gospodinja kapljice mleka, predno no pripusti teleta. Ako se tele napaja, določi se lahko, koliko mleka naj se mu da, kar nikakor ni brez pomena. Drugič pa se tele na ta način sesanja brez težkega truda odvadi, odstavi in polagoma zaene krmiti z drugo pičo. (Konec prih.) Kornzovina za živino. Po zimi marsikje primanjkuje sena, celo slame, vzlasti pa se to zgodi malim kmetom spomladi. Zmanjka jim krme in le za drag denar jo dobijo pri kakem imovitejSem sosedu in povrh tega še mora živina v hlevu pregostokrat stradati. V takih slučajih pride prav koruzna slama in koruzni štroki. Ta stvar se navadno v jeseni ali kedar koli vniči v ognju. Kakor se je pokazalo, pa ima koruzovina in takisto tudi olušeni Stroki dosti tvarin v sebi, ki morejo služiti živini kot piča. Koruze ali luršice imajo pri vsaki hiži vsaj nekaj, pri bogatejših gotovo obilno. Pri takih dobi se torej prav lehko precej stročja in gotovo ne po prav visoki ceni. Potem pa prav dobro služijo mesto sena ali drugačne krme. Štroeje se na debelo zdrobi, slama in steblo pa se primerno kratko razsekajo. Ge se vse to malo popari ali eelo osoli, je izdatna piča za živino v hndih časih, — gospodar je vsaj za nekaj časa rešen jedne in sicer ne najmanjše skrbi. Sejraovi. Dne 10. marcija na Sv. Gorah pri Podsredi, v Št. Juriju pod Taborom, v Dolu, pri Sv. Duhu pri Ločah, v Strassu, pri Kapeli blizu Brežic, na Spod- nji Polskavi, v Kostrivnici in v OreSju. Dne 12. marcija v Mariboru (ludi konjski sejem), v Št. Juriju ob južni železnici, privSv. Križu na Murskem pdju, v Selnici ob Dravi,^ v Št. Lovrencu na Dravskem polju, v Št. Hju blizu Šoštanja, v Marenbergu, v Rušah in v Sevnici ob Savi. Dne 15. marcija v Artičah in v Zdolah. Dne 16. marcija v Arnožu v Slovenski Bistrici, v Ormožu, v Stradnu, v Ivnici in v Braslovčah.