AA
6OIOO4JU
PR
UbK tir
NJA lini CA
p.v. \z&
66001 KOPE*
■ ITI
wr*SKI DNEVNIK
Poštnina plačana r gotoran)	r. AA
Abb. postale I gruppo LiCIlfl 4*UU llT
Lelo XXXVII. Št. 237 (11.059)
TRST, sreda, 7. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ^Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VČERAJ V KAIRU MED VOJAŠKO PARADO OB 8. OBLETNICI «KIPPURSKE» VOJNE
SADAT UBIT V ATENTATU
Končuje se pomembno zgodovinsko obdobje
Pretekla so tri leta, odkar so Sadat. Begin in Carter podpisali campdavidski sporazum, skoraj štiri leta, odkar je Anvar el Sadat prvič stopil s predsedniškega letala na izraelska tla, natanko osem let, odkar je egiptovska vojska zadnjikrat napadla izraelske postojanke na Sinajskem polotoku. Od tedaj pa do včerajšnjega dne v Egiptu ni bilo streljanja.
Prav prizadevanja za ohranitev miru v državi so glavna prvina Sadatove politike. Odkar je leta 1970, pred več kot enajstimi leti, nasledil duhovnemu očetu moder-
oporišča in si v Egiptu zagotovili novo močno vojaško postojanko.
Politika, h kateri je bil Naser prisiljen, ko se je zatekel k sovjetskemu kapitalu za gradnjo A-suanskega jezu in tista, ki jo je zavestno izbral skupaj s Titom, Nehrujem in nekaterimi drugimi državniki, ko so leta 1961 izdelali načela politike neuvrščenosti, je bila le še zgodovina. Egipt je postal dejansko zahodni zaveznik, oddaljil se je od stališč protiblo-kovske politike, oddaljil se je od ostalega arabskega sveta. Na
___	. r,ju.i„ \in Bližnjem vzhodu je naraščala na-
i	mtoao ,a	»n Se zlasti Palestinci so se
ser ju, je Sadat vložil mnogo na- . tj[. • d Sadatova politika ni porov za vzpostavitev novih odnn- ,,,	. . ..... y . ,
sov na Bližnjem vzhodu. Skupno °rd“fla <ezei> Velx oJ>at — ° *	..„„	-	rabskega sveta, pa tudi teženj ve
s prizadevanji za mir pa so njegova prizadevanja šla v smeri gospodarskega razvoja Egipta. Najprej leta 1971. nato pa leta 1974 ie z zakonom o vlaganju tujih kapitalov v Egipt, diametralno nasprotnemu Naserjevi politiki 'državnega gospodarstva*. odvrl Zahodu pot v državo. Stališče, iz katerega je izhajal, je bilo enostavno: odpreti imata zahodni tehnologiji in arabskemu kapitalu, oboje povezali s ceneno egiptovsko delovno silo ter tako zagotoviti Egiptu, skrajno nerazviti državi, ugoden industrijski razvoj.
Ni šlo vse tako, kot je bilo zastavljeno. Sadatu je sicer res ti-spelo, da je ponovno odprl Sueški prekop in da je spravil v tek nekatere pove velike industrijske o-brate. Bolj kot zahodno tehnologijo pa je Egipt uvažal zahodni vojaški potencial, apieriške in druge vojaške svetovalce, ki so zamenjali sovjetske strokovnjake, ki jih je dal Sadat izgnati. Američani so- si v puščavi zgradili velika
rabskega sveta, pa tudi teženj čine egiptovskega prebivalstva ne. Odnosi so bili iz dneva v dan bolj ■napeli. Egipt, ki je bil svojčas ne-kskpen glasnik prr.gdfiuimi^.Ur,, veljavitev vseh arabskih narodov je postal, v očeh številnih arabskih držav, <črna ovca* islamske- -ga sveta.
In vendar je bil Sadatov Egipt v svetovni politiki že dolga leta konstanta. Ob dramatičnih razple tih dogajanj v Iranu, v Libanonu, v afriškem rogu. v Afganistanu je bil Egipt vsa ta zadnja leta e-na redkih držav strpnosti, pa čeprav je bila le-ta umetno ustvarjena in podkrepljena z ameriškim vojaškim arzenalom. Verjetna je torej trditev, da se s Sadatom smrtjo končuje pomembno zgodovinsko obdobje Egipta in da se sedaj, če bo obveljala politika nestrpnosti in politika sovfaštva, ki je botrovala včerajšnjemu krvavemu atentatu, odpira na razburkanem Bližnjem vzhodu še eno žarišče napetosti.
Odgovornost za atentat si lasti neka tajna organizacija pristašev bivšega načelnika egiptovskega generalštaba Sazlija, atentatorji pa so bili pripadniki topništva - V Egiptu proglasili izredno stanje in ukinili ustavne svoboščine - 5 mrtvih in 38 ranjenih obračun napada na predsedniško tribuno
KAIRO — Svet je včeraj popoldne pretresla in vznemirila vest, da je zaradi ran v atentatu nmrl egiptovski predsednik Anvar el Sadat. V skladu z ustavo je prevzel funkcijo vršilca dolžnosti predsednika republike do prihodnjih volitev predsednik skupščine Sufi Abu Taleb, ki je že proglasil izredno stanje in ukinil ustavne svoboščine. V Egiptu vlada baje mir, vesti pa so vsekakor skope, saj so oblasti uvedle strogo cenzuro.
Do atentata je prišlo točno ob 12.34 po krajevnem času, ko je že
šla h koncu mogočna vojaška pa rada v Nasru pri Kairu ob 8. obletnici egiptovsko - izraelske (kippur-ske» vojne. V trenutku, ko je bila pozornost vseh osredotočena na a-krobacije egiptovskih reaktivcev, sc je od kolone topniških motoriziranih enot odvojiio neko vozilo, ki se je usmerilo proti predsedniški tribuni. Nihče ni posegel, saj so bili baje vsi prepričani, da je to le sprememba v paradnem cerimonia-lu, da bodo vojaki na vozilu le pozdravili svojega predsednika. Ko se je tovornjak ustavil nedaleč od častne tribune, sta iz njega izstopila neki major in vojak, ki sta zagnala ročni bombi proti predsedniški tribuni. Prva se je odbila od nekega stebra in eksplodirala izven tribune msd množico, druga pa je zadela cilj. Od tu dalje so vesti skrajno protislovne. Po eni verziji je istočasno s tovornjaka skočila skupina vojakov, ki je odprla ogenj z avtomatskega orožja, po drugi verziji, ki jo je potrdil tudi neki zahodni vojaški ataše, so bili atentatorji že pri tribuni, ko sta eksplodirali ročni bombi. Omenjeni ataše trdi, da je videl, kako je neki vojak mirno naslonil avtomatsko puško na ograjo tribune in sprožil rafal za rafalom. Taka verzija, ki je niso ne potrdili, a tudi ne zanikali, vzbuja upravičen sum, da je bil atentat dobro zasnovan in ne samomorilna akcija omejene skupinice.
Predsedniška varnostna služba se je znašla šele po prvih rafalih inje takoj odgovorila s streljanjem, a ’je bilo'že prepozno. Na predsedniški tribuni je vladalo pravo razdejanje. Vsepovsod ranjenci, med njimi pa smrtno ranjen predsednik Sadat. S helikopterjem so ga takoj prepeljali v vojaško bolnišnico Maadi pri Kairu, a je po nekaj urah med operacijo izdihnil.
Prve agencijske vesti so v začetku trdile, da je bil Sadat le lažje ranjen in šele pozno popoldne so v Egiptu uradno sporočili, da je «muceniške sltirti umrl heroj vojne in miru, predsednik Anvar el Sadat*. Pred uradnim sporočilom, ko je svet že poznal tragično resnico, so egiptovske oblasti poskrbele za prve nuinostne posege. Predsednik skupščine Sufi Abu Taleb je, kot določa ustava, postal vršilec dolžnosti predsednika republike, do prihodnjih volitev, ki bodo čez (K)
dni. Taleb je že potrdil vse dosedanje funkcije voditeljev, podpredsednika Mubaraka pa je imenoval za vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil. V Egiptu so že proglasih izredno stanje in začasno ukinili vse ustavne svoboščine.
Nekaj ur po atentatu si je v Bejrutu prilastila odgovornost za atentat neka «neodvisna organizacija za osvoboditev Egipta*, ki jo vodi iz Libije bivši načelnik egiptovskega generalštaba general Sad Edin Šazli. Egiptovske varnostne sile so takoj po atentatu onesposobile šest atentatorjev. Topniškega majorja in dva vojaka so ubile, nekega podporočnika in druga dva vojaka pa zajele.
V Egiptu trenutno molčijo, kdo je za atentatorji in trdijo samo, da so to (skrajneži*. Bejrutski politični
krogi ne verjamejo v šazlijeve pristaše in se bolj ogrevajo za muslimanske brate*. Egiptovski islamski fundamentalisti so namreč edini, ki imajo za te kroge dovolj sposobnosti, da izvedejo tak atentat, saj so njihovi privrženci v sami egiptovski vojski.
Medtem pa je še vedno neznan dokončni obračun atentata. Mrtvih je najmanj sedem, ranjenih pa na desetine. Sodeč po televizijskih in agencijskih posnetkih pa bi bil lahko obračun precej hujši. Med ra-nienci so tud j številni gostje: belgijski veleposlanik, trije ameriški častniki in neki agent spremstva izraelskega veleposlanika. Drobec granate je ranil tudi irskega o-brambnega ministra Jima Tullyja, ki je bil v neposredni bližini Sadata. Le nepomembne praske pa sta za-dobila podpredsednik Mubarak in o-brambni minister Gazala. ki sta sedela na desnici in levici ob predsedniku Sadatu.
Sinoči je egiptovski svet proglasil 40-dnevno žalovanje in napovedal, da bodo oblasti v kali zatrle vsako sovražno delovanje.
Egiptovski predsednik Sadat med podpredsednikom Mubarakom in obrambnim ministrom Gazalo nekaj minut pred atentatom	(Telefoto AP)

RAZLIČNE REAKCIJE V SVITU PO UMORI) PREDSEDNIKA SADATA
V	Evropi in ZDA zaskrbljenost o bodočnosti Bližnjega vzhoda
V	arabskem svelji sprejeli vest z zadovolisty«mveeš da je ujnrl ^ sovražnik arabskega ljudstva» - V Egipt prihajajo številne sdzalne brzojavke
TRIPOLIS — Prva država, ki je uradno sporočila pretresljivo vesi o umoru egiptovskega predsednika Sadata je bila včeraj prav Libija, za katero je bil ubiti predsednik sovražnik številka ena. Njegovo smrt so sprejeli z veseljem, češ da je umrl «sovražnik in izdajalec arabskega sveta«. Polkovnik Gedafi je pred televizijskimi kamerami sinoči izjavil, da so v Egiptu oizvedli smrtno kazen, ki jo je proti izdajalcu Sadatu izreklo sodišče arabskega ljudstva*. To sodišče so ustanovile Libija, Sirija, Alžirija, Južni Jemen in PLO leta 1979, ko je Sadat obiskal Jeruzalem.
Tudi v Bejrutu so se po ulicah zbirali ljudje, ki so dvigali tran sparente v čast Naserju, oboroženi gverilci pa so v znak radosti streljali v zrak. Libijska agencija (Jana* jc umor označila kot «rezultat odločne revolucionarne eksp'pzije» v Egiptu, ki naj bi v pretekli noči «po-metla z ostanki sedanjega režima*.
Voditelj PLO Jaser Arafat pa je
SADATOVA POLITIČNA POT POD DROBNOGLEDOM ZGODOVINE
POMEMBNA OSEBNOST SODOBNEGA ČASA
Ne glede na različna tolmačenja njegovega dela je Sadat odločilno vplival na bližnje vzhodna dogajanja
KAIRO — Egiptovski predsedniki 19. november 1977 je temeljni da-Anvar el Sadat je bil siar 02 tum v zgodovini Bližnjega vzhoda, let. Rodil se .je namreč 24
decembra 1918 v neki vasici ob izlivu Nila kot sin sudanske matere in skromnega uradnika v vojaški u-pravi. Tudi sam je ubral pot vojaške kariere in leta 1938 diplomiral na vojaški akademiji v Kairu. Že kot mladenič je bil aktiven član protibritanskega odporniškega gibanja. leta 1950 pa se je včlanil v Naserjevo gibanje (svobodnih oficirjev*, preko katerega se je po padcu monarhije, povzpel do najvišjih političnih položajev in leta 1994 postal tudi podpredsednik. Leta 1970 .je po smrti predsednika Naserja z državnim plebiscitom prevzel njegovo mesto kot «mož kompromisa* med levico in desnico v državi.	*
Kmalu pa jc pokazal, tla «kom promisov* ne namerava sklepati. Brž se je znebil prosovjetskega krila egiptovskega režima ir. izgnal o-koli 20 tisoč sovjetskih vojaških svetovalcev, ki so v Egipt prispeli po pekočem porazu v vojni z Izraelom leta 19li7. Čeprav je Sadat poznan zlasti kot človek, ki si je prizadeva! za mir, je bil njegov prvi poseg v zunanji politiki bliskoviti «oktobrsld napad* na Sinaj ko ie egiptovska vojska (leta 1973) za dala Izraelu hud in nepričakovan Poraz ter (osvobodila* Sueški prekop, ki so ga leta 1975 tudi spet uradno odprli prometu. Sadat je takrat dosegel dvojni cilj: dokončno je odpravil ostanke Naserjeve vlade in pridobil boljši izhodiščni položaj za mirovna pogajanja z Izraelom.
Sadat, voditelj najmočnejše arabske države, je - dosledno s svojimi pobudami o (pravičnem miru* prekinil tridesetletno obdobje sovraštva s sodenjo judovsko državo in s potovanjem v Jeruzalem prvič uradno priznal obstoj Izraela, s katerim je septembra 1979 v ZDA sklenil (campdavidski sporazum*, ki je naletel na navdušen odziv zahodnega sveta (skupno z Beginom so Sadatu pode-
lili Nobelovo nagrado za mir), na zagrenjeno zadržanje Sovjetske zveze (ki je bila izločena iz pogajanj) in na brezkompromisno nasprotovanje velite večine arabskih držav, id so egiptovskemu predsedniku zlasti očitale, da je povsem prezrl palestinsko vprašanje in ga tudi zato označiM za (izdajalca*.
Sadat se je v zadnjih časih spoprijel tudi z rastočo notranjo muslimansko opozicijo, ki je zaživela pod vplivom Homeinijeve revoluci-
je v Iranu. Aretacije verskih skrajnežev so si sledile kot na tekočem traku. V zunanji politiki pa je v zdajšnji dobi Sadatu največ težav povzročal libijski voditelj Gedafi.
Za Anvarjem El Sadatom žaluje v svetu mnogo ljudi, prav tolike pa je vest o tragičnih posledicah včerajšnjega atentata najbrž razveselila. Tudi ta razdvojenost reakcij priča o tem, da je bil Sadat, ne glede na tolmačenja njegove politike, pomembna osebnost sodobnega časa.
:{
Prizorišč« včerajšnjega atentata v Kairn; potlch truplo enega od atentatorjev
(Telefoto AP)
Sadatovo nasilno smrt komentiral rekoč: cTo je sporočilo, ki ga je egiptovska vojska namenila hrabremu palestinskemu ljudstvu, ki živi pod sionistično okupacijo*. Arafat jc še dodal, da je (palestinsko vprašanje živo v zavesti egiptovskega ljudstva, ki svoj mu predsedniku ni odpustilo, da je razprodal palestinsko vprašanje in da je podpisal camp davidski sporazum*.
V	istem tonu so smrtni atentat komentirala tudi Jordanija. Alžirija, Iran, pa tudi češkoslovaški radio, ki je izjavil, da sta «Sadat in njegova politika ponazarjala vse, kar je egiptovsko ljudstvo zavračalo*.
V	Izraelu pa je vest o Sadatovi smrti sprožila zaprepadenost in u žaloščenost, saj je bil Sadat v tej državi popularen, posebno po svojem znanem nastopu v parlamentu. Izraelski premier Begin je v svojem sožalnem sporočilu označil pokojnega za (osebnega prijatelja in dobrega partnerja v mirovnem procesu*. (Zelo sem užaloščen in njegova smrt dokazuje, da so sovra-žniki miru med Izraelom in Egiptom še zelo živi*, je izjavil minister Burg, ki je vodil izraelsko delegacijo pri pogajanjih za palestinsko avtonomijo.
Sadatova smrt bo lahko zadala hud udarec vplivnosti ZDA na Bližnjem vzhodu. To je mnenje večine ameriških novinarjev, ki spominjajo na vodilno vlogo, ki jo je Sadat imel v mirovni politiki na ta ko kočljivem področju kot je vprašanje Bližnjega vzhoda, pa tudi v izoblikovanju novega Egipta, ki je vedno bolj postajal oporna točka za obrambo strateških interesov ZDA. V Ameriki, kjer se je vest razširila v zgodnjih jutranjih urah, .se še dobro spominjajo Sadatovega o-biska preteklega 5. in 0. avgusta v VVashingtonu, ko se je srečal z vo ditelji Bele hiše. V svoji sožalni brzojavki Sadatovi vdovi in egiptov-. skemu ljudstvu se je ameriški predsednik Reagan spomnil Sadata kol (pogumnega moža, čigar vizionarstvo in modrost sta združili narode in države. V svetu, ki je poln sovraštva, je on simboliziral upanje. Danes je ameriško ljudstvo združeno z egiptovskim in z vsemi, ki si želijo boljši svet in skupaj objo-kujejo smrt Anvara Sadata*, piše Reagan, ki svoje sporočilo končuje tako: (ZDA so izgubile velikega prijatelja, svet je izgubil velikega državnika in človeštvo je izgubilo junaka miru*.
Tudi Sovjetska zveza je podobno kot Libija posredovala s presenetljivo hitrostjo, vest o Sadatovem umoru. V svojem prvem komentarju, ki jp precej zmeren, je radijski dnevnik pripisal razloge za atentat (nezadovoljstva, ki vlada v Egiptu zaradi Sadatove notranje in zunanje politike, še posebno po sporazumu
z izraelskimi agresorji in po vedno bolj stopnjujočem vojaškem sodelovanju z ZDA*. Sovjetska zveza je Sadata v zadnjih letih .stalno ji&ga-dala, češ da se je (predal* sionističnim in imperialističnim silam*. Zadnja križa v teh odnosih je bila preteklega septembra, ko jc Sadat izjavil, da je odkril sovjetski naklep, s katerim naj bi mu stregli po življenju.
Ogorčenost in zaprepadenost nad ponovnim hudim nasilnim dejanjem so včeraj izrekle številne države iz Evrope in svetovne skupnosti. Predsednica evropskega parlamenta Si-men Veil je v svoji brzojavki zaželela, da bi «njegova žrtev opogumila vse tiste, ki se borijo za sporazumevanje in mir med- narodi*-(Anvar Sadat je bil človek, ki' je znal upogniti usodo z izrednim pogumom in bistrostjo*, tako je o njem včeraj spregovoril francoski predsednik Mitterfand, ki je izrazil veliko užaloščehost francoskega ljudstva ob nasilni smili velikega (prijatelja Francije*.
RAZPRAVA 0 MEDNARODNI POLITIKI V CK KPl
i*
RIM — Osrednji moment včerajšnje razprave o zunanjepolitičnih vprašanjih na zasedanju centralnega komiteja KPI je bila neprikrita polemika o osnovnih glediščih na mednarodno dogajanje in razvoj med Armandom Cossutto in (zunanjim ministrom* KPI Gianeariom Pajetto. Cossutta je namreč v svojem posegu ostro kritiziral uvodno poročilo Romana Ledde in je pri tem uporabljal žargon, ki je bil 'že dolgo izginil iz uradnih izjav komunističnih voditeljev. Predložil je v bistvu pravcato filosovjetsko platformo, (kabulsko*, kot jo nekateri imenujejo, v središču katere je priznanje aktualnosti «načelne izbire* v prid SZ.
V svojem poročilu je bil pa Led-da ravno zanikal aktualnost take izbire in je bil 'svaril pred tveganji blpplarizma, oziroma sveta, ki bi bil prisiljen ločiti se na dvoje, v logiki politike obeh velesil. Cossutta se je nasprotno skliceval na pojite, ki se je zdelo, da so že davno preživeli v stališčih KPI. Poudaril je za KPI nujnost, da «mnogo prispeva Evro-
MiiMiiiirrmiiiHiiMMiiHMmiiiiimiiMMiiinmiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiHMHMiiummfiuHMMihMii
PERTINIJEVO IN SPADOLINUEVO SOŽALJE MUBARAKU
Polemika brez ovinkov med Cossutto in Pajetto
Pjyi je zagovarjal «nqfojno izbiro* v prid SZ, jet jt <fzunanji minister» KPI odločno zavrnit
V Italiji splošna obsodba in skrb nad posledicami
m — Vest o smrti egiptovskega predsednika Sadata je globoko odjeknila v italijanski politični javnosti in izzvala ogorčeno obsodbo ter veliko zaskrbljenost nad posledicami za politične razmere na Bližnjem vzhodu. Obe parlamentarni skupščini sta v znak žalovanja prekinili za nekaj časa seji, oba predsednika pa sta izrazila obžalovanje in sožalje ter orisala Sadatov lik. Predsednik senata Fanfani je zlasti poudaril prijateljstvo egiptovskega predsednika do Italije in upanje, da njegova smrt ne bo še zaostrili razmer na tem nemirnem področju. Podpredsednik poslanske zbornice Fortuna pa je najprej naglasil Sadatovo vlogo /a neodvisnost Egipta in njegove zasluge za vzpostavljanje miru na Bližnjem vzhodu.
Takoj po uradni potrditvi Sadatove smrti je predsednik republike Pertini naslovil podpredsedniku egiptovske arabske republike Mubaraku sporočilo, v katerem ugotavlja, da je mednarodna politika izgubila enega izmed protagonistov, izraža priznanje njegovim mirovnim prizadevanjem in ugotavlja, da so hoteli ekstremisti odpraviti posrednika v težkih bližnje vzhodni h razmerah. Podobne izraze sožalja in obsodbe atentata je posredoval Mubaraku tudi predsednik vlade Spadolini, ki poudarja veliko izgubo za vso svetovno skupnost in zaskrbljenost nad posledicami na področju, ki jc življenjske važnosti za svetovna ravnotežja.
Obsodbo atentata in zaskrbljenost nad njegovimi posledicami so izrazili v različnih odtenkih voditelji vseh političnih sil. Tajnik KD Pic-coli je naglasil Sadatove zasluge za iskanje miru, ki so mu prinesle Nobelovo nagrado in obsodil teroristično ofenzivo na svetovni ra vrni proti ljudem, ki se borijo za mir. Craxi (PSI) je dejal, da so bila Sadatova prizadevanja že dolgo tarča (fanatizma in ekstremizma, ki sejeta strupeno seme*. Načelnik zunanjepolitičnega urada KPI Pajetta je poudaril, da komunisti smatrajo Sadata, ne glede na oceno njegove politike, za (žrtev skrajnega zaostrovanja sporov, 'ki ga je treba ustaviti s pogajanji in iskanjem miru*. Socialdemokratsko vodstvo je z izredne seje celo izdalo resolucijo, v kateri ugotavlja, da je namen atentatorjev preobrniti perspektive za mir, ki jili je Sadat ustvarjal. Tajnik PLI Zanone je pozval zahodne države, naj okrepijo napore za utrditev in razvoj sporazumov iz Čamp Davida, radikalni parlamentarci so izrekli priznanje predvsem Sadatovi podpori borbi proti lakoti, manjši levičarski stranki PDUP in DP pa naglašata potrebo po široki mobilizaciji v obrambo miru.
pi*. češ da je «za Evropo dragoceno naše prijateljstvo s §2», Uvodno poročilo je likvidiral s trditvijo, da ;gre za mnenje nekaterih srednjih kadrov*. Po njegovem mnenju ni v osredju mednandnii ravnotežij, nobenega bipolarizma, pač pa aaipo unipolarizem, oziroma napadalnost ameriškega imperializma.
Zato naj bi bila prvenstvena naloga KPI boj (za Evropo, ki naj ne bo le ščit ameriški oblasti* in pritisk na evropske socialistične s in socialdemokratske stranke, 'da vse .osvobodijo ozkih nacionalnih in.fce-hovskih spon in hromečega proti-sovjetizma*. Cossuta je zaključil svoj poseg z opozorilom na nevarnost poljskih razmer, ki so pa po njegovem plod socialistične ra-rave države: češ Walesa in Solidarnost sta v bistvu naše gore lista. Kakšen odmev imajo v stranki taka stališča? Za zdaj sc zdi,, da je Cossutta precej osamljen V vckl-,stvu in CK KPI, a je znano, da so taka stališča precej priljubljena na bazi. kateri je bil bržkone njegov poseg namenjen.
Pajetla ga jc brez ovinkov že e začetku svojega nastopa vprašal, ali je Cossuta naslovil' stranki 'e splošna opozorila ali pa kritike njeni politiki, ki jo odobrava velika večina. Spomnil ga je. da je KPI vedno obsojala napetosti, ki so jih povzročale ZDA in se ni nikoli postavljata sredi med SZ in ZDA. (Treba je razločevati, seveda — je dejal Pajetta — toda se moramo tudi vselej borili za vrednote .socializma, to je za družbeno pravičnost, za svobodo in za mir*.
(Ko trdimo, da se naša stališča ne istovetijo s sovjetskimi, potrju.ie-ipo prepričanje, da se podpora svobodi narodov in razvoju ne more istovetiti z vnaprej določenimi mednarodnimi tabori*, je poudaril Pajetta in je Cossutti zabrusil:' (Ali nismo storili prav, ko smo obsoddi invazijo v Afganistanu?*, Cossutti je tudi očilal pesimistično, gledanje na mednarodno pogajanje, kar krepi pozicije nasprotnikov. Zato se je fr zaključkih zavzel za sodelovanje z vsemi socialističnimi in naprednimi silami sveta, v enakopravnih prizadevanjih na mir, pri čemer je potrdil stališča KPI glede gibanja neuvrščenosti in odlične odnose z ZKJ.	r„ G.
RIM — Včeraj se je ves dan v poslanski zbornici nadaljevala razprava o bližnjem pooisu prebivalstva na Južnem Tirolskem.
Posegli so poslanci vsgh parlamentarnih skupin, med njimi štirje predstavniki južnotirolske ljudske stranke, ki so se odločno zavzeli za popis po narodnosti kot osnovo za določanje števila državnih in poldržavnih uslužbencev.
Prav tako včeraj pa so sporočili vest, da avstrijski kancler Kreiskv ne bo obiskal Italiie: njegov obisk je bil nr-rvedan za prihodnji petek, ko bi se moral Kreisky srečati v Veroni z ministrskim predsednikom Spadolinijem. Obisk je bil odpovedan zaradi obolelosti avstrijskega kanclerja.
	n	Lil	Ii	
NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU
ODBOR LPT PONOVNO SKLICAL SEJO POKRAJINSKE SKUPŠČINE
Sestanek bo v ponedeljek v prvem in v torek v drugem sklicanju - Kdaj imenovanje komisarjev ? PSD! zahteva vstop v deželni odbor
Pokrajinski odbor Liste za Trst je na včerajšnji seji sklenil ponovno sklicati pokrajinski svet: sklical ga je za ponedeljek, 12.. ob 18.30 v prvem ter v torek, 13., v drugem sklicanju. Na delovnem redu seje bosta dve sami točki: imenovanje revizorjev za leto 1981 ter izvolitev predstavnika pokrajine v upravni svet tržaške univerze.
Sklical ga je sklicujoč se na občinski in pokrajinski zakon, ki predvideva, da se morajo pokrajinski sveti obvezno sestati drugi ponedeljek meseca oktobra, ki tokrat pade ravno na 12. oktober.
Odbor Liste za Trst torej nemoteno nadalju.je po svoji poti: nezaupnice sploh ne upošteva, kakor mu tudi ni mar, da se demokratične stranke niso udeležile zadnjih dveh pokrajinskih sej iz protesta do njegovega nedemokratičnega vedenja. Še naprej si lasti pravico u-pravljanja, tudi potem ko mu je skupščina s široko večino glasov izrekla nezaupnico in bi moral po najosnovnejših pravilih demokratične prakse odstopiti. Sklicuje seje, predlaga sklepe v odobritev, ne glede na dejstvo, da je njen odbor manjšinski in da se .je večina svetovalcev izrekla za drugačne reši tev. Do nastopa LpT je v Trstu in povsod drugod veljalo drugačno pravilo: odbor, ki mu skupščina zavrne proračun odstopi, nakar izvoli novega in z isto večino odobri nov proračun. Očitno lista pojmuje d^>gače ta osnovna pravila de mokracije.
Včerajšnja seja pokrajinskega odbora (kakor tudi občinskega, ki je včeraj tudi zasedal) pa ie gotovo bila med zadnjimi. Bliža se imenovanje komisarjev, ki bodo zamenjali Cecovinijevo in Venturovo u-pravo, razpustili obe skupščini in sklicali nove predčasne volitve. Res pa .je čudno, zakaj tolike zavlačevala; saj se v političnih krogih že dalj časa govori, da sta ustrezna dekreta že pripravljena, čakata na še na podpis notramega ministra; govori se tudi že o imenih komisarja, ki bo zamenjal od v. Cecovinija in tričlanske komisarske komisije, ki pa bo prevzela Veraurovo mesto. Po vsej verjetnosti bo do tega pri-1 šlo, ko bo minil 15 oktober, to je datum, po katerem se upravne vo- j litve avtomatično odložiio na prihodnjo pomlad. V pričakovanju na I ta imenovanja na lista še naprej | nemoteno upravlja.
Politična kronika na deželni rav-; ni pa beleži zahtevo socialdemokratov, da bi tudi sami vstopili v deželni odbor, ki ga sestavljajo KD, PSI in PRI. Socialdemokrati imajo vse namene postaviti ultimativne pogoje, da bi takoj vstopili v deželni odbor, da bi tako tudi oni lahko sodelovali pri sestavi proračunskega dokumenta za finančno leto 1982 in triletnega načrta 19R2-84. PSDI je tudi izrazil želio. da bi v deželni odbor vstopil tudi edi-
Glavna skupščina tržaške KZE
Kot je določil upravni odbor tržaške Krajevne zdravstvene enote, bo jutri, ob 18.30 v dvorani tržaškega občinskega svpta prvi sklic glavne skupščine te ustanove. Naslednji sklici skupščine bodo 15., 22. in 29. oktobra.
Na dnevnem redu bodo poročila predsednika in članov upravnega odbora, finančna vprašanja, pravilnik delovanja posameznih organov KZE, sprejem proračuna za drugo pollptje 1981 in določitev enega člana upravnega sveta bolnišnice «Bur-lo Garofolo*.
SKUPŠČINA DELAVCEV «NU0VA ITALSIDER»
Škedenjskemu obratu je treba zagotoviti aktivno vlogo v vsedržavnem železarstvu
Da bi podkrepili svoje zahteve so delavci v vsaki izmeni stavkali dve uri - Resolucija delavcev ladjedelnice Alto ■ Adriatico
Zavarovalna družba »Assicurazioni Generali* je imenovala za odgovornega v svojem pooblaščenem uradu v Rimu 43-letnega Tržačana Ar-manda Zimola.
V vseh obratih »Nuova Italsider* po Italiji so včeraj delavci stavkali dve uri. Tako seveda tudi v Trstu, potem ko so imeli člani delavskega sveta sejo in so odločili, da stavka vsaka izmena, med stavko pa morajo imeti delavci svoje skupščine. Delavski svet tržaškega obrata ie sprejel odločitev sporazumno s sindikati, ob tem pa izraža močno zaskrbljenost nad zelo splošnimi smernicami, ki zadevajo razvoj tržaške železarne, te smernice pa so zapopadene v načrtu Finsider. Gre za popolno pomanjkanje usmerjene strategije za produkcijo posebnih kovin, ugotavlja delavski svet, po drugi strani pa niti ni zagotovil za ustrezne investicije, kar vse skupaj postavlja pod velik vprašaj delovanje obrata samega.
Skratka, v tržaški železarni je ta čas kriza in če se bo tako stanje še zavleklo bo zelo težko ob-
V ZVEZI S PREPOVEDJO DVOJEZIČNIH KATALOGOV
CEH in KPI odločno obsodila početje Cecovinijeve uprave
V	zvezi s sklepom tržaške občinske uprave, da ob priliki razstave slovenskih grafikov »ljubljanske šole* izda kataloge samo v italijanščini, smo prejeli protestni izjavi CGIL in pokrajinskega tajništva KPI.
V	svojem tiskovnem sporočilu CGIL ugotavlja, da je tržaški občinski odbor ponovno izrazil svojo zavzetost pri diskriminaciji slovenske narodne manjšine in dokazal, da je njegovo delovanje proti utrditvi kulturnih, ekonomskih in prijateljskih odnosov z Jugoslavijo.
To je lahko razbrati, nadaljuje sporočilo, iz prepovedi tiskanja dvojezičnih katalogov za razstavo Slovenskih umetnikov, ki jo te dni pripravlja muzej Revoltella. V vsaki omikani državi v podobnih primerih objavijo kataloge tudi v originalu, kot to zahtevajo osnovna pravila korektnosti. To načelo bi moralo veljati toliko bolj v našem mestu, kjer so Slovenci sestavni del prebivalstva.	...
CGIL meni. da je treba odkloniti poskus priznanja prisotnosti slovenskega prebivalstva samo v tržaški okolici, ki izhaja iz odlečitve, da bodo slovenske lepake o razstavi izobesili samo na Krasu.
Tržaška CGIL odločno obsoja početje tržaškega občinskega odbora, ki dokazuje njegovo rasistično zadržanje do Slovencev in meni, da je to politično nasprotno interesom mesta. ,
Sporočilo se zaključuje z vabilom prebivalstvu k premisleku, da bi tako preprečili manevre, ki imajo svoj jasen cilj v povzročanju napetosti in sporov med tu živečima narodnostima.
Pokrajinsko tajništvo KPI je izdalo tiskovno sporočilo, kjer ostro obsoja J#>^j^&<$wnyeveg3 odltora^ki Je .^silil, da trjpra bili katalog.o razstavi slovenskih grafikot^ijobljanste sol« »»Usnjen- samo v ijali ianščini:" V poročilu je rečeno, daje idvna-nje tržaškega občinskega odbora »nezaslišano*, saj ne upošteva tistih organov, ki im£fc> halogo,'' da določajo načine in oblike, s katerimi se v tržaških javnih ustanovah prirejajo umetniške razstave. 1	’	•
V	tiskovnem poročilu KPI je nadalje rečeno, da je omejevanje slovenskih plakatov na 50 ih na Rrašlte planote »absurdno*, saj prerašča dano dejstvo in omejuje pravico slovenske narodnostne skupnosti, pri uporabljanju svojega jezika, ki mora biti na vsak način jamčen.
V	svojem sporočilu KPI poudarja svojo pripravljenost, da se bo borila za to, da bi se takšna šovinistična praksa ne ponavljala.
V fojer.ju kulturnega doma Albert Sirk v Krržu se nadaljuje spominska razstava arhitekta Viktorja Sul-čiča, ki .je doslej naletela v naši slovenski javnosti na zelo velik od mev. Kot smo že pisali, si je samo v nedeljo nopoldne ogledalo razstavo nad tristo obiskovalcev, med katerimi ie bilo precej mladih,
ni liberalec v deželni skupščini. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ki 50 tako lahko ^posredno spo-
..................umil...........................................................iiiiHiiimiiiiniimiiiiiimMimiiiiiiMiiiiiiiMiiniiiiiiiii.im....m......iiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim...
držati sedanjo zaposlitveno raven. Danes je v železarni zaposlenih tisoč 780 delavcev, medtem ko bi jih moralo biti vsaj tisoč 846, a vodstvo obrata je ukinilo turn -over. Zato delavski svet zahteva, da načrt Finsider predvidi jasne smernice za razvoj same železarne, po drugi strani pa poudarja zahtevo, da se ustanovi posebna komisija, ki mora raziskati možnosti izdelave bolj kvalitetnih in alternativnih produktov kot doslej. Delavci «Nuova Italsider* tudi pozivajo vse krajevne uprave in tržaške parlamentarce, naj enotno nastopijo pri ustreznih oblasteh, da se zagotovi škedenjskemu obratu aktivna vloga v sklopu vsedržavne siderurgije.
Tako so včeraj imeli delavci železarne svojo skupščino, na kateri so sprejeli tudi resolucijo. V njej je rečeno, da delavci odločno odklanjajo že sprejete gospodarske vladne ukrepe in tudi tiste, ki jih vlada predvideva v bližnji bodočnosti. Pri tem opozarjajo tudi, da gre za nedopustni poskus vlade, ki bi rada zmanjšala inflacijo z nekaterimi dvomljivimi ukrepi, pri čemer seveda trpijo delavski sloji. V resoluciji je ob koncu namenjen poziv e-notnemu sindikalnemu tajništvu, da ostreje nastopi proti vladnim ukrepom ter da se nemudoma začne posvetovati z delavci. Resolucijo so sprejeli z veliko večino glasov.
Ta čas je sindikalna dejavnost v našem mestu zelo razgibana, saj je poleg omenjene stavke delavcev ške-denjske železarne zabeležiti še skupščino delavcev ladjedelnice Alto Adriatico. ki so trenutno v dopolnilni blagajni. Delavci miljske ladjedelnice so zadolžili sindikate, da j nrevzamejo vse pobude, ki bi polo-! žaj premaknile z mrtve točke. V ta ! namen so tudi izglasovali resoluci-io, v kateri zahtevajo nastop dežele. krajevnih uprav in političnih sil. ki si morajo prizadevati za spremembo predlogov Fincantieri ter posredovati za takojšnjo ustanovitev nove družbe, kot izhaia iz sporazuma med deželnim odborom in vlado. Nadalje je v resoluciji 'podčrtano, da mora nova družba zaposliti vse delavce ladjedelnice, po drugi strani pa mora v najkrajšem času priti do srečanja z vsemi odgovornimi'dejavniki v Rimu, da se čim-;, prej preide od besed k dejanjem.
V KRIŽU
znali življenje in ustvarjalnost človeka, ki je zaslovel v Argentini. Razstava .je odprta vsak dan od 20. do 22. ure.
Obvestilo Kmečke zveze
Ministrstvo za finance je odložilo datum, s katerim bi moral stopiti v veljavo ministrski dekret z dne 4. maja 1981, od 1. nc. mbra letos na 1. november 1982. Kot smo že poročali, omenjeni dekret predvideva, da bodo morali vsi pridelovalci vina, ki ustekleničijo svoj pridelek v posode do 60 litrov in ga nato prodajajo, nadeti na steklenice oziroma na pletenke poseben znak IVA in v zvezi s tem voditi še posebne registre. Za vse nadaljnje informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urade Kmečke zveze.
Na 17. kongresu davčnih izvedencev tudi minister Formica
Finančni minister Rino Formica se bo udeležil 17. kongresa vsedržavnega združenja davčnih izvedencev (ANTI), ki ga bodo organizirali na tržaški univerzi od 9. do 11. oktobra. Približno 300 davčnih izvedencev iz vse Itaiije bo tri dni razpravljalo o težavah tega poklica. Še posebno pozornost bodo posvetili odnosu med državnimi organi in davkoplačevalci, ki vedno bolj temelji na medsebojnem nezaupanju, in bodo poskušali predlagati ustrez ne ukrepe za uspešnejše poslovanje vseh davčnih služb.
Ameriški konzul na obisku pri SSk
V okviru srečanj z vsemi demokratičnimi strankami v naši deželi se je novi ameriški konzul v Trstu Golino včeraj sestal na sedežu stranke s predstavniki deželnega vodstva Slovenske skupnosti. V daljšem razgovoru so ga zastopniki SSk seznanili o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in mu želeli uspešno delo v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
ČUDOVITA VEČERA V BAZILIKI SV. SILVESTRA
Kvartet Paganini sklenil «Glasbeni september 1981»
Mojstrski interpreti treh Paganinijevih kvartetov za godala in kitaro
Nastop Kvarteta Paganini v ponedeljek in sinoči v natrpani baziliki sv. Silvestra, ie sklenil letošnji ciklus_ koncertov v okviru «Glas-benega septembra 198h pod okriljem tržaške Avtonomne ustanove za turizem in v sodelovanju združenja «Glasbena srečanja» in ustanove cCappella civica*.
odprtosti, ki je na splošno rrisotna tudi pri izjemno kvalificiranem pretežno mladem občinstvu, ki zvesto polni baziliko m druge prostore, v katerih se odvijajo koncerti.
Kvartet Paganini sestavljajo profesionalni glasbeniki znani že iz prejšnjih koncertnih nastopov, ki pa se udejstvujejo tudi kot pedagogi na italijanskih konservatorijih. Nastal ie prav zato, da bi javnost' seznanil s komornimi skladbami za
Primernejšega in kvalitetnejšega zaključka tudi sicer pestre in bogate sezone, ki nam je	^ I godala in kitaro velikega mojstra
koncertov v dvakratni izvedbi, si 1 D„„„„ res ne bi mogli zamisliti in vod
stvu te že tradicionalne tržaške glasbene manifestacije, gre vse priznanje, sai gotovo ni lahko iz sezone v sezono zagotoviti tako pester izbor pretežno mladih domačih in tujih koncertantov in povrhu še na poprečno visoki kvalitetni ravni. Vodstvu gre priznanje, tudi zato, ker vabi na svoje večere mlade izvajalce iz Slovenije in iz drugih jugoslovanskih republik in ker izdaja svoj koncertni lisi v šestih jezikih vključno s slovenskim in srbohrvaškim. To je dokaz kulturne
..............iiiiiiiiinmi.mm.....................minil.mn"
SESTANKI IN ŠTUDIJE O PEREČEM PROBLEMU
Kaj narediti, da ne bodo tudi Trsta preplavili najrazličnejši odpadki
Kopičenje odpadkov, tako indu-1 Ob vsem tem seveda družba ne strijskih, kot tudi urbanih, pred-1 more molčati, znanost išče_ razne
Veliko zanimanje za-šnfeičevo razstavo
V DEŽELNEM RAZVOJNEM NAČRTU ZA 1982-84
POVIŠANO BO NAKAZILO ZA KRAJEVNO KMETIJSTVO
Od sedanjih 1,4 na 4 milijarde lir - Zaskrbljenost vodilnega odbora trgovinske zbornice zaradi zamud pri sprejetju občinskega razvojnega načrta
Na nedavnem zasedanju vodilnega odbora trgovinske zbornice je bila med drugim tudi podčrtana zaskrbljenost, ki jo je svoj čas izrekla sekcija za notranjo trgovino pokrajinske gospodarske konzulte glede zamud v postopku za sprejem novega občinskega razvojnega načrta in za uskladitev nove distribucijske mreže. Zainteresirane kategorije trgovcev se namreč že dalj časa zavzemajo za čimprejšnjo odobritev osnutka načrta, ki so ga pristojni občinski uradi že pripravili na os novi študij družbe Oecometra.
Za njegovo odobritev se zavzemajo tudi zato, ker osnutek novega načrta, čeprav nekatere hipoteze zgle-dajo precej optimistično, je bil sestavljen na osnovi metodoloških navodil deželne uprave: poleg tega ga spremlja podrobna in obširna statistična dokumentacija, zaradi česar je koristen in primeren, saj bi bilo z njim mogoče zagotoviti osnovne potrebe krajevnega distribucijskega sektorja.
Na isti seji je vodilni odbor trgovinske zbornice posvetil veliko pozornost vprašanju kmetijstva v tr žaški pokrajini, o čemer smo sicer že poročali. Kot znano je osvojil vsebino podrobnega dokumenta, ki ga je izdelala Kraška gorska skupnost. Še posebej pa .je bilo na seji poudarjeno, da je nakazilo v višini 1,4 milijarde lir za tržaško kmetijstvo, kot ga predvideva osnutek deželnega razvojnega načrta, odločno prenizko in neprimerno v primerjavi s celotnim deželnim nakazilom za kmetijske dejavnosti, ki dosega 35 milijard lir: k tej vsoti pa je treba poleg tega dodati Se 200 milijard lir iz državnega sklada in s strani Evropske gospodarske skupnosti, ki bo do porazdeljene za kmetijske dejavnosti. S tem v zvezi daje vodilni cdbor trgovinske zbornice na znanje. da se je deželna upravR. v luči posvetovanj o teh vprašanjih, že obvezala za povečanja nakazila za tržaško kmetijstvo, ki naj bi dose glo 4 milijarde lir. S tem nakazi lom bi bilo mogoče začeti z uresni
čevanjem posegov za razvoj kra jevnega kmetijskega sektorja, tudi z realizacijo infrastruktur za žlahtne kulture v rastlinjakih. Poleg tega bi bilo treba podkrepiti pobude za primernejšo poklicno kvalifikacijo kmetovalcev in favorizirati razvoj kmečkega turizma.
Folklorna dejavnost KD «Rdcea zvez.da»
V nedeljo je pričela z rednimi va jami mladinska folklorna skupina KD »Rdeča zvezda* iz zgoniške občine, v kateri sodelujejo fantje in dekleta od 15. do 20. leta starosti. Folklorno skupino vodi Ljuba Ver tovec iz Ljubljane, priznana strokovnjakinja na tem področju, ki že dolga leta sodeluje s priznano fol klorno skupino »France Marolt*. O-troško folklorno SKupino društva, ki bo v kratkem pričela z rednimi vajami, pa bo tudi letos vodila Neva Ferluga. Med bližnje programe druš tva iz zgoniške občine moramo po udariti koncert moškega zbora »Igo Gruden* iz Nabrežine, ki bo baje že ta mesec v zgoniški cerkvi.
V Dolini srečanje s predstavniki Lentinga
Na županstvu v Dolini so se vče raj srečali predstavniki občinske uprave, župan občine Lenting Michael Mirlanch, načelnik policije o-kraja Ingolstadt Anton Winhard in predsednik družbe TAL dr, Gert Panscgrau. V občini Lenting, ki Ste je približno 5500 prebivalcev, se nahaja terminal naftovoda SIOT. Na srečanju so so med drugim pogovarjali o morebitnih stikih, ki bi se lahko razvili v bodoče. Župan Švab je seznanil goste z delovanjem in značilnostmi občine Dolina, s posebnim poudarkom na prijateljske vezi s Kočevjem, Koprom, Mi ljami in Marzabottom.
V Ankaranu tradicionalno srečanje pobratenih občin
Skupni praznik občanov Doline, Milj in Kopra bo v nedeljo popoldne
Občani Doline, Milj in Kopra se bodo v nedeljo ob 14. uri srečali v Ankaranu. Te tri pobratene občine, ki jih sicer ločuje državna meja. vendar druži enoten prostor in ljudi, so se že lani dogovorile, da bodo poleg drugih oblik sodelovanja vsako leto priredile tudi množičen shod vseh občanov. Lani so se tako srečali v Dolini, letos pa je na vrsti Koper.
Koprčani so pripravili zanimiv program, ki naj bi privabil čim večje število krajanov iz vseh treh občin. Glavni del dogajanja bo v Ankaranu, na plaži pred hotelom Adria, v primeru slabega vremena pa v hotelskih prostorih. Najprej bodo pripravili nekaj športnih tekmovanj (mali nogomet, balinanje). Ob 16. uri bodo trije župani pozdravili vse zbrane, zatem pa bo sledil kulturni program. Iz Milj bo prišla folklorna skupina, značilne miljske maske (te se že sedaj pripravljajo za pustno
rajanje) in godba na pihala, iz dolinske občine pevski zbor od Domja, gledališka skupina z igro v narečju «Venderigle na plači*, Koprčani bodo predstavili dva pevska zbora in pridvorsko godbo na pihala.
Po tem kulturnem programu bo zabava s plesom, igral pe bo ansambel Ottavia Brajka. Med 14. in 15. uro bodo na mejnem prehodu Lazaret odprli mejo za organizirane skupine kolesarjev (rekreativcev), ki bodo prišli iz miljske in dolinske občine. To pomeni, da bodo lahko prestouili mejo kar brez običajnih carinskih formalnosti. Ob meji jih bodo pričakali kolesarji iz Kopra in bodo potem skupno prikolesarili do Ankarana.
Skupščina občine Koper, ki je organizator srečanja, pričakuje, da se bo srečanja udeležilo kar se da več prebivalcev treh pobratenih občin.
Boris Šuligoj
stavlja vsekakor velik in večkrat zaskrbljujoč problem. Posebno velika industrijska mesta se srečujejo z vprašanjem odpadkov na način, ki lahko postane dramatičen, pa tudi manjša naselja ne morejo mimo nevarnosti onesnaževanja. Industrializacija, proizvodnja, vedno večja potrošnja, visoka naseljenost so zakonitosti naše civilizacije, zakonitosti, ki so, to je treba tudi priznati, prinesle veliko dobrega za napredek ljudi, prinesle pa so tudi nove probleme, odprle nove dileme in zanetile ognjišča nevarnosti, ki se kot boomerang obračajo proti nam in ki lahko ogrožajo naš obstoj.
Veliko časa je minilo, ne da bi odgovorni in pa tudi navadni občani mislili na nevarnost onesnaževanja okolja, na vprašanje odpadkov itd. Časi pa se spreminjajo, pa ne samo zato, ker bi ljudje postajali pametnejši, ampak, ker je probleme že: nemogoče skriti tako pred drugimi, kot tudi pred samimi seboj.	-*
Trst ni velemesto, niti ni tako industrializirano, kot nekatera druga evropska in svetovna velemesta, e-kološke probleme pa čutimo tudi mi. Naj tu navedemo le primer afere ob upepeljevalniku na Pantalej-munu. Pred meseci so pretili, da bodo pepel iz upepeljevalnika odvažali na nekdanje smetišče pri Trebčah. Po žolčnih polemikali odvažajo sedaj pepel v industrijsko cono in sicer na prostor nekdanje rafinerije Esso. Krožile so tudi alarmantne novice o strupenih snoveh, ki naj jih bi pepel vseboval. Tudi tu ni šlo brez polemik, sedaj pa je kemični oddelek laboratorija za higieno in profilakso izdelal analize pepela, ki nikakor ne spodbijajo teze o njegovi nevarnosti. Analize so
rešitve, nekatere cd teh so že uporabljive, oziroma lahko jih uresničujemo v praksi. O problemu cd-padkov razpravljajo tudi na številnih mednarodnih kongresih, pred dnevi je bil temu vprašanju namenjen tudi kongres v Miramaru, na katerem so spregovorili vidni predstavniki EGS in razni znanstveniki. Razglabljali so o možnostih, kako odpadke in odpadno blato lahko odvajamo brez nevarnosti in celo, ka ko bi lahko oboje uporabljali za pridobivanje novih energetskih virov. EGS je že sprejela nekatera navodila, kako naj bi velika evropska mesta odvajala tekoče odpadke, da ne bi škodili ljudem in naravi. Potrebne so torej skupne in organizirane akcije in načrti, saj je borba za »čistočo* večkrat draga in zahteva znanstvene odgovore in prijeme.
Prav tako je bil v., Trstu pred kratkim-sestanek, kjer so člani strokovne družbe »Daneeo* (slednja je pripravila tudi kongres v Miramaru), predstavniki pokrajinske upra-
ve in združenja industrijcev ter «In-tersind* razpravljali o industrijskih odpadkih. Predlagali so rešitve, ki bi odpravile marsikatero vprašanje v naši deželi. Preučili so tudi specifični položaj v Trstu, ki postaja vedno težji, saj velja prepoved, da se odlagajo z odpadki industrijske cone v dolini Ospa.
Iz raziskav družbe «Daneco» je razvidno, da se lahko bonificira marsikatero onesnaženo področje, saj je približno 50 do 60 odstotkov snovi industrijskih odpadkov neškodljivih, ostale škodljive snovi pa je potrebno odlagati na zavarovane prostore. V tem smislu se lahko veliko naredi, pripravijo se lahko posebno zavarovana področja, za nenevarne snovi pa se lahko uporabijo prostori, kot so na primer nekateri bivši kamnolomi in podobni prvotni prostori na kraški planoti. Treba je seveda k stvari pristopiti povsem resno, po sestanku, ki ie .bil.v.ilrstu, so za to, ustanovili delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki krajevnih ustanov, združei).la..,MustwqpvV(Bffjr^; ture in EZIT.
ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE
Danes osemurna stavka zaposlenih v turizmu
Sprevod po mestnih ulicah in zborovanje na Trgu Goldoni
Paganinija. Inštitut za paganinijev-ske študije v Genovi je Kvartetu zaupal v priredbo in izvedbo doslej še nepoznane skladateljeve rokopise in enega teh smo vo zaslugi prijaznega n. Cernecca tudi imeli priložnost videti.
V čudoviti izvedbi smo tako lahko prvič poslušali tri Kvartete in sicer Kvartet št. 12 v a-molu, Kvartet št. 13 v F-duru in Kvartet št. 14 v A-duru, tri prave bisere vir-tuozizma in Paganinijeve neizčrpne inventivnosti, fantazije in melodičnosti. Tri godala in kitara si v njih podajajo v razgibani ritmičnosti in skladni harmoniji glasbeno nit, zdaj z vodilno vlogo enega, zdaj drugega inštrumenta, pa vendarle, — kar je za Paganinija kot ne-, nadkriljivega violinskega virtuoza skoraj naravno — s poudarjeno prednostjo violine, ki izstopa v vseh treh Kvartetih, posebno v Kvartetu št. 14 tako po blestečem virtuo-zizmu kot po čudovito mehko topli melodičnosti. In če ie violina v rokah tega mojstra kot ie Bruno Pignata, potem je užitek posebne vrste poslušati te Paganinijeve mojstrovine. Ne samo da mojstrsko obvlada tehniko violinske igre (kar je nazorno dokazal še posebej v ^moto perpetuo» zadnjega stavka Koncerta št. 14), pač pa izvablja iz godala tudi zvok neizmerne miline, kot na primer tiste v Minuetlu Scherzo drugega stavka istega koncerta v lahno nekazanem tempu valčka. Seveda va so tudi ostali trije člani Kvarteta vrhunski godbeniki, ki se znaib harmonično vključiti v kolektivno muziciranje. Ti so: Lorenzo Luali (viola), Paola Mosca (violončelo), Pino Brin-sco (kitara). Njihovo izvajanje je občinstvo nagradilo z izjemno navdušenimi aplavzi, kar mu je navrglo še dodatno (drugo absolutno) izvedbo Adagia iz Koncerta št. 11 in ponovitev Minnetta-Scherzo ii Koncerta št. 14. (jk)
Na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice so včeraj, približno ob 19. uri, sprejeli na zdravljenje 60-lel-no Svetozaro Vodopivec Škrlj iz Saleža 44, ki Si je pri padcu na domačem dvorišču zlomila zapestje. Zdraviti se bo morala približno mesec dni.
Letošnjo poletno sezono v Italiji so v avgustu in septembru pretresle stavke delavcev turističnega sektorja, ki se že več mesecev borijo za obnovitev delovne uogodbe in za splošno preureditev te gospo-izvedli glede na to, koliko pepel lah- j darske dejavnosti, ki predstavlja ko onesnažuje vodo in ugotovili, da eno nosilnih ekonomskih nanog ita
vsebuje veliko več škodljivih kovinskih snovi kot jih dopušča zakon. Preprosto povedano, zakon določa parametre, po katerih se ocenjuje določena snov, če v dotiku z vodo, vodo tudi onesnažuje ali pa ne. Glede kovin zakon določa številko 3 kot najvišjo dopustno mejo, pepel iz upepeljevalnika na Pantalejmunu pa presega glede na kovinske primesi koeficient 6,2 in doseže celo številko 10,8. To pomeni, da je pepel za morsko ali drugo vodo nevaren. saj ogroža njeno »življenje*. Večina poizkusnih rib je na primer v kadi s pepelom poginilo. Pepel je treba torej odlagati na zavarovana področja in onemogočiti, da bi prišel v kontakt z morjem. Sedaj se seveda odločno odpira vprašanje prostora bivše rafinerije Esso. O tem bi veljalo podrobneje pisati, na vedli pa smo problem tudi zato. da bo jasno, kako se vprašanje odpadkov tiče nas vseh.
lijanskega gosnodarstva Okrog teh stavk so združenja delodajalcev in njir.i naklonjena sredstva množičnega obveščnnja priredila Dravo o-brekovalno kampanjo, ki ie vso odgovornost za krizo turističnega do-droč.ja v državi naložila na ramena delavcev in njihovih sindikalnih organizacij. Resnica na tiči drug ie. Uslužbenci hotelov, javnih lokalov, turističnih agencij in zdravilišč čakajo za obnovitev delovne Dogodhe že skoraj šest let in njihove Dlače so med na'nižjimi čeprav turizem prinaša velike dobičke in žlahtno valuto lastnikom hotelov in podobnih obratov. Zavračati krivde na delavce .je r»s v stilu mogočnih turističnih družb med katerimi, kot je pokazal? nedavna raziskava sindikalnih organizacij, ie veliko davčnih utajevalcev.
O teh prob'emih je bil včeraj govor na tiskovni konferenci, ki so jo sklicala tajništva sindikalnih
organizacij turističnih delavcev CG IL, CISL, UIL, ki so napovedala za danes osemurno stavko uslužbencev tega sektorja. V ta namen bo danes zjutraj v Trstu deželna manifestacija turističnih delavcev s sprevodom po mestnih ulicah ki bo krenil s Trga Unita ob 9.30 in se bo zaključil na Trgu Goldoni, kjer bo govoril član deželnega tajništva sindikalne zveze Crueiati. Sindikalisti upajo tudi na sestanek z deželnimi oblastmi, ki nosijo pomembno odgovornost pri načrtovanju turistične politike v deželi.
Zveza žena Mačkolje izreka globoko sožalje svojim članicam Alojziji, Nadji in Danici ob izgubi moža oziroma očeta Josipa Tula.
Godba Breg izreka svojima članoma Aleksandru in Iztoku iskreno sožalje ob izgubi tasta oziroma starega očeta.
Koordinacijski odbor kulturnih In prosvetnih društev iz občine Dolina izreka Danici Smotlak globoko sožalje ob izgubi dragega očeta.
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa izreka najgloblje sožalje Angelu Praš-Iju in družini ob izgubi žene oziroma matere Slave.
Ob bridki izgubi Slave Prašelj roj. Sedmak izreka svojcem Iskreno sožalje sekcije KPI Josip Ver-ginella iz Križa.
Humi.mil.............ii...................n«................••••••••>«.im..••■••■•»••n..
Trgovska: križ s prostori in neučnim osebjem
Pred desetimi dnevi smo porpčali o prostorski stiski na trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois*, zalem so se o istem problemu z zaskrbljenostjo oglasili tudi dijaki sami. Odtlej se stanje na šoli ni bistveno spremenilo: pouk je še vedno dokaj okrnjen in poteka v neprimernih prostorskih pogojih. Poleg tega orimanjkuje neučno osebje, zaradi česar trpi samo upravljanje zavoda. Problem prostorov in nezadostnega števila ne-učnega osebja je dozorel že pred začetkom letošnjega šolskega leta, kljub temu ni bilo v teh prvih dvajsetih dneh šole konkretno še nič storjenega, kar bi lahko vsaj nakaza lo rešitev, izhod iz takega položaja. In tudi prihodnost, v tem pogledu, ni prav rožnata...
Trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre obiskuje letos skupno 277 dijakov, ki so porazdeljeni v dvanajst razredov. De set razredov zavzema trgovski oddelek, dva oddelek za geometre. Šola razpolaga samo z osmimi »normalnimi* učilnicami, zaradi če sar so morali namestiti preostale razrede v druge učne prostore (fizikalnico. strojepi snico, kabinet, računalniški stroji), iz katerih so morali seveda preložiti razno pohištvo in omare. Posledica takega neizogibnega izhoda .je prava džungla omar z didaktičnimi pripomočki in predmeti na hodnikih šole (pred vsem v zgornjem nadstropju).
To pa še ni vse. Laboratorij za fiziko in blagoznanstvo (po treh letih, odkar so ga razbili zaradi dozidave četrtega nad stropja liceja) še ni uporaben. Prav tako povzroča preglavice pouk tujega jezika. Pri tem pouku morajo kar sedem razredov raz deliti (v istem razredu nekateri dijaki sledijo pouku nemščine, drugi angleščine), tako da poteka ta pouk v bivši ambulanti. V njej je prostora največ za deset dijakov, stiska pa se jih tudi po petnajst.
Vodstvo šole je že pred časom pokazalo možni izhod. »Vse bi se lahko rešilo*, nam je povedal ravnatelj zavoda prof. Maks Šah, »če bi nam v paviljonu B bivše psihiatrične bolnišnice namenili dva prostora in risalnico za geometre. Mi smo za to že zaprosili, a naleteli smo na gluha ušesa.*
Pokrajinska uprava, ki je pristojna za dodeljevanje prostorov zavodu: je sicer v za četku zagotovila preureditev prostorov, nato pa je pobudo odklonila, češ da Občinski regulacijski načrt ne predvideva v okviru kom-prenzorija bivše psihiatrične bolnišnice ure ditev šolskega centra, razen vrtcev in univerze. Kljub temu pa je občina že prej tam namestila našo strokovno šolo, pod pretvezo, da je šlo pri dodeljevanju tistih prostorov za «nujnost». »Če so takrat upoštevali nujnost* — je nadaljeval Šah — ne
vidim, zakaj bi je ne mogli upoštevati tudi za naš primer. Dovolj bi bil teden dobrega dela, in prostori bi bili že vseljivi.*
Prav tako pereč je problem neučnega osebja. Na šoli bi morala, po pravilniku, delovati dva pomožna tajnika. Sedaj ne razpolaga šola niti z enim pomožnim tajnikom, tako da je vse upra\no delo na ramah enega tajnika, ki ga, logično, ne more opraviti v celoti. Lani so se na šoli zvrstili po trije pomožni tajniki, ki jih je pokrajina zaposlila s trimesečno terminsko pogodbo. Zadnji pomožni tajnik je zapustil delo 9. septembra letos, odtlej pokrajina ni še poskrbela za njegovo nadomestitev. Na številne ravnateljeve prošnje po novem tajniku so na pokrajini odgovorili s tarnanjem po pomanjka nju denarja in pretvezo, da ne morejo razpisati notranjega natečaja za pomožnega tajnika, ker ni med razpoložljivim uradniškim osebjem pokrajine nobenega Slovenca. Prav tako manjkata na šoli dve slugi, od katerih bi eden sledil popoldanskemu pouku telovadbe.
V takih okoliščinah je bil okrnjen pouk neizbežen. Dijaki sledijo sedaj predavanjem le po štiri ali kvečjemu pet ur dnevno. «Njim to prav pride, saj so manj časa v šoli,* je končal pogovor ravnatelj trgovskega zavoda šah ...
Dne 6. t.m. je preminil
ANTONIO GARAVELL0
Pogreb bo jutri, 8. t.m., ob 12.30 iz sanatorija Santorio naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Posebna zahvala zdravnikom in vsemu osebju I. pnevmološkega oddelka.
Žalostno vest sporočajo žena Ma ria, sinovi Antonio, Danilo, Rinaldo in hči Tea, snahe, zet, vnuki, sestra Maria, brata Rino In Guido, svakinja Adele in drugo sorodstvo
Trst, 7. oktobra 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Sožalju se pridružujeta družini SCORIA in CALLEGARI.
7. 10. 1979	7. 10. 1981
Kruta usoda nama je iztrgala najinega dragega sina
VVALTERJA
Zapustil je naju in svojo mladost, ostal pa je v najinih srcih in vedrio se ga spominjava.
Mama in oče
Žavlje, Trst, 7. oktobra 1981
GORIŠKI DNEVNIK
f Čestitke
V Boljuncu praznuje danes MARINA 15. rojstni dan. Vso srečo ji želita nona in nuno.
Danes	praznuje	15.	rojstni	dan
MARINA	BENČIČ.	Vse najboljše ji
želijo mama, očka, Denis in nona.
Danes	praznuje	35.	rojstni	dan
SAVO POLH iz Boljunca. Obilo zdravja in sreče mu voščijo žena Sonja, hči Katja in sin Robert.
Danes	praznuje	8.	rojstni	dan
KRISTJAN REBULA s Proseka. Vse najboljše mu želijo mama, tata, no-ni in vsi ostali.
Danes praznuje rojstni dan MAU-RO SEDMAK. Vse lepo mu voščijo prijatelji.
Razstave
V	domu A. Sirka v Križu je na o-gled občinstva spominska razstava arh. Viktorja Sulčiča. Razstava je odprta vsak dan med 20. in 22. uro, v nedeljo, 11. t.m. (zadnji dan), pa od 11. do 13. in od 16. do 19. ure.
V	galeriji »Tribbio* na P.zza Vec-cliia so odprli razstavo kitajskega slikarja Žou Ži veja, ki bo odprta do 16. t.m.
V	galeriji «Corsia Stadion* v Ul. Battisti 14 je odprl razstavo slikar Pasquale Rando, ki bo razstavljal do 16. t.m.
V	Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20, bo do 10. t.m. razstava del s slikarskega ex tempere v Starih Miljah, ki ga je organiziral KASTA.
Prosveta
KD Lipa oDvešča, da ima na razpolago abonmaje za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Interesenti nas je zglasijo ob ponedeljkih in četrtkih od 21. do
21.30	v Bazoviškem domu.
KD Rdeča zvezda vabi na pred stavitev abonmajskega repertoarja za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Na srečanju, ki bo jutri, 8. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu, bodo sodelovali člani SSG iz Trsta.
KD Rovte Kolonkovec priredi 10. t.m., ob 19.30, v društvenih prostorih v Ul. Monte Sernio št. 27, nastop pevskega zbora «Tina Modotti». Izvajal bo narodne pesmi in odlomke znanih opernih arij.
Izleti"
SPDT vabi vse planince, prijatelje in znance na vsakoletni tradicionalni «Dan planincev SPDT», ki bo v nedeljo, 11. t.m. Zbirališče je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9.30. Od tu bo krenil planinski pohod do pod Pau lega vrha pri proseški železniški postaji, kjer bo na travniku ob 14. uri planinska družabnost z igrami za otroke in odrasle. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni vsi. Pot do travnika bo zaznamovana s ka žipoti.
Združenje Union - Podlonjer javlja, da po zelo uspelem nedeljskem izletu ponovno priredi enodnevni 'iz-' let 18. t.m. v Hrastovlje z ogledom tresk, nato skozi komaj dokončan predor pod Učko do Moščeničke Drage. Vpisovanje ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 - telefon 732858 ali 64459.
KD Primorsko Mačkolje priredi 18. t.m. enodnevni izlet v Begunje, Sv. Urh in Radovljico. Vpisuje Kristina Štefančič vsak dan od 17. do 19. ure do vključno 10. oktobra.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 7. oktobra MARIJA
Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob
17,35	— Dolžina dneva 11.24 — Luna vzide ob 14.32 in zalone ob 23.53.
Jutri, ČETRTEK, 8. oktobra SIMEON
Vreme včeraj: najvišja temperatu-. r« 21,2 stopinje, najnižja 18,1, ob 18. uri 20,5 stopinje, zračni tlak
1019,5	mb ustaljen, vlaga 94 odstotna, brezvetrje, nebo pooblačeno, ntorje skoraj mirno, temperatura •norja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Giuliano Viti, Ele-na Maraston, Vanessa Carlotto, Paola Cottone in Ali Rashwan.
Umrli so: 96-letna Luigia Pison vd. Pregare, 52-letna Roma Coce-var por. Antonini, 64 letni Virgilio Cattunar, 79-letna Liduina Marassi Por. Sclaut, 69 letni Giovanni Pre-8arz, 82-letna Vittoria Fragiacomo Davanzo, 70 letna Carmela Ka-ugarie, 69-letna Slava Sedmak por. Prašelj, 81-letni Lorenzo Cecliet, 72-letni Giordano Mauro, 74-letni Giuseppe Tul, 84-letna Luigia No-yenta vd. Zustovich, 21-lctni Miche-*® Di Ronzo, l letna Elisa Gabrieli, ‘9 letni Antonio Pizzamei.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Fargo Piave 2, Borzni trg 12, kramarski drevored 117, Ul. Com-i 19.
"d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
• LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: *>• 226 165; Opčine: tel. 211001; rosek: tel. 225-141: Božje polje gonik; tel. 225 596; Nabrežina: tel. 90-121; Sesljan: tal. 209 197; Žavlje: sl- 213 137; Milje: tel. 271 124.
dravstvena DEŽURNA služba Nočna služba od 21. do 8. ure ®L 732 627, predpraznična od 14. do 1- ure in praznična od 8. do 20. lpe. tel. 68 441
GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1981 82 FERDO KOZAK
«PUNČKA»
Dramatična zgodba v petih slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936
Režija: JOŽE BABIČ
PREMIERA
v petek, 9. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red A — premierski PONOVITVE
v soboto, 10. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri
v nedeljo, 11. oktobra 1981, ob 16.00 — abonma red C — prva nedelja po premieri
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265.
Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice (od 9. do 14. in od 18. do 20. ure).
Gledališča
VERDI
V soboto ob 18. uri v gledališču Verdi tretji in zaključni koncert ljudskega jesenskega ciklusa. Protagonista koncerta bosta dva mlada in že uveljavljena glasbenika in sicer direktor orkestra Giuliano Sil-veri in pianist Massimo Gon. Na programu tri najljubša dela simfoničnega repertoarja: Beethovnova uvertura «Coriolano*, Schumannov Koncert za klavir in orkester ter Mahlerjeva Prva simfonija v D-duru.
Pri blagajni gledališča se prične jutri prodaja vstopnic za sobotni koncert, vtem kb se zaključuje pri isti blagajni kampanja za nove a-bonmaje in potrditev starih.
ROSSETT1
Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju — Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Potrditev stalnih redov do 15. t.m. Informacije pri Teetru Sta-bile tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Danes ob 17. in ob 20.30 «Trst včeraj, danes, vedno». Poje, ob lastni spremljavi na klavir Umberto Lupi. Rezervacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
Arislon 16.30—22.00 «La caduta de-gli dei*. Režija L. Visconti.
Ritz 14.30 «Excalibun>.
Eden 17,30 «La pelle*. Režija Eliana Cavani. M. Mastroianni, Ken Mar-shal, C. Cardinale,- Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 «Storiedi ordinaria follia*. O. Muti, B. Gazzara. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Fenice 16.00 «La tragedia di un uo-mo ridicolo*. Ugo Tognazzi.
Cristallo 16.45 »Professione pericolo*. Peter 0’Toole.
Aurora 16.00 «Ricomincio da tre* Massimo Troisi.
Capitol 17.00 «Baltimora bullet».
Moderno 15 30 «Complot.to di farni-, glia», po romanu A. Hitchocka.
Mignon 16.00 «Profondo rosso*. prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammalico 15.00 «Vibrazione s°ssuale». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 »Belle, erotiche e maliziose*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «La formula*. Marlon Brando.
Radio 15 00 «Attenti a nuelle due.. ninfomani*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 »Isole nella corrente*.
Pris
•mamam
Namesto cvetja na grob Olive Štoka darujeta Vesela in Pepi Starc
30.000	lir za amaterski oder Jaka Štoka.
V spomin na Silvestro Žagar in Matija Grgiča daruje družina Kralj (Padriče 165) 7.000 lir za SKD Tabor.
Miranu Pečeniku je žena Magda povila prvorojenko
VARNO
Srečnima staršema čestita, mali Varni pa želi obilo sreče in uspeha v življenju
ženski pevski zbor KD Ivan Grbec iz Skednja
^SLOVENSKO V TRSTU
GLEDALIŠKA ŠOLA
V ponedeljek, 12. oktobra, ob 19. uri se bomo dosedanji in novi slušatelji gledališke šole zbrali na skupnem sestanku v Kulturnem domu.
Obrazložili vam bomo naše načrte in programe za letošnjo gledališko šolo.
Sestanka se lahko udeležijo tudi tisti, ki se iz takih ali drugačnih razlogov še niso vpisali v šolo.
Mladi!
Če želite na drugačen način spoznati sebe in svet, v katerem živite;
če na tihem razmišljate o svojem bodočem poklicu — gledališki igralec bi bil lahko tvoj poklic — vpišite se v gledališko šolo Slovenskega stalnega gledališča v. Trstu.
Podrobnejše informacije dobite na upravi SSG v Trstu, Kulturni dom. Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik, razen sobote, od 8. do 14. ure
Razna obvestila
Slovenski kulturni klub priredi v soboto, 10. t.m. ob 20. uri v Peterlinovi dvorani na sedežu kluba v Ul. Donizetti 3, «Proslavo 25-letnice kluba*. Spoved: nastop Tržaškega mešanega zbora pod vodstvom Tomaža Simčiča, literarni prispevki nekdanjih in sedanjih »klubovcev* (izbor m predstavitev Zora Tavčar
Rebula), glasbeni nastop Davida Kreblja in Robija Šturmana s kitaro in banjom ter glasbeni nastop Marka Ferija, govor predsednice kluba Silvije Callin, pozdravi bivših «klubovcev». Po sporedu družabnost z zakusko.	• '
CTL - Center za prosti čas iz Trsta, ki ima sedež v Ul. Cantu 43, organizira v šolskem letu 1981/82 dopolnilni pouk in raznovrstne ani-matorske dejavnosti za otroke, ki obiskujejo osnovne šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Pouk in vse ostale dejavnosti se bodo začele danes, 7. oktobra, in se bodo odvijale v bivšem centru Pa-lutan v Ul. Cantu 43 od ponedeljka do petka od 14 30 do 17.00.
Vsi starši in otroci, ki bi se radi vpisali, se lahko javijo na sedežu v Ul. Cantu 43 ali pa lahko telefonirajo za informacije na številko 415 579 od 14. do 16. ure,
Foto - krožek Trst 80 obvešča, da bo seja 9. oktobra ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/11. Po seji bo vpisovanje za fotografski tečaj. Program tečaja: teorija, snemanje, razvijanje in tiskanje v društveni temnici.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
Rodila
se je VARNA
Srečnima staršema, Magdi in Miranu, iz srca čestita, mali Varni pa želi obilo sreče in zdravja v življenju
osebje otroškega .vrtca ■,in učiteljstvo osnovne šole Skedenj.
Ob rojstvu prvorojenke VARNE
iskreno čestitajo Magdi in Miranu Pečeniku
nona Elvia, nono Ivan, Boris. Ksenija, Marjan, Irena in mali Peter.
gfGROZDJE ZA VINO
SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 P (zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
samo izbrano grozdje: belo — črno — muškat
PRODAM Lancia beta coupe 1600 let nik 1975. Telefon 040/227284.
TENIS c hib Devin organizira teniški tečaj za otroke. Za informacije obrnite se na št. (040) 200-785 od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure.
PRODAM dvostanovanjsko hišo potrebno popravila z 900 kv. m zemljišča dva km izven mesta. Telefon 040/822002.
PRODAM avto alfa romeo 2000 ber-lina v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati 040/227222.
ASISTENT v kemijskem laboratoriju dobi takojšnjo zaposlitev. Telefonirati na št. 040/568233 v jutranjih urah.
KUPIM že rabljeno knjigo Monesi istologia - Piccin. Tel. 040/825246.
18-LETNI fant z vozniškim dovoljenjem dobi zaposlitev kot mizarski vajenec. Telefon 040/54390.
BAMBIČEVA olja iz leta 1949 «Na juriš*, »Vojna vdova*, »Brezposelni* s poudarjenimi sencami predmetov izven vidnega polja slike, naj proti nagradi koprski lastniki slik prefotografirajo za njih avtorja. Bambič, Ul. delle Docce 12, 34128 Trst - telefon 040 / 572734.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu ima na razpolago v skladišču III. Tra-sversale Est (Industrijska cona) -tel: 817 325, prvovrstno črno in belo grozdje za vino.
DOGOVOR NA POKRAJINSKI UPRAVI
Do konca leta bo APT prevzelo še progi v Gradežin v Trst
Prehod vseh medkrajevnih avtobusnih linij v goriški pokrajini pod APT bo mogoč z novembrskim nakupom 10 novih avtobusov
JUTRI V GRADIŠČU
Simpozij o vlogi informatike v turistični dejavnosti
Poleg teoretskega dela tudi praktični prikaz delovanja najnovejših dosežkov s področja telefonijo
Nobenega dvoma ni več, da bodo s prihodnjim letom vse medkrajevne proge v drugi upravni enoti (go-riška pokrajina) četrtega prometnega bazena spadale pod pokrajinsko prevozno podjetje (APT). Na sestanku podjetij in sindikatov so se namreč sporazumeli, da bodo do konca tega leta sklenili pogodbo o vključitvi tistih prog prevozne zadruge La Gradese v APT, ki so speljane po goriški pokrajini, in vključitvi proge Gorica - Trst podjetja Autovie Triestine. S tem se uresničuje svojčas spre.jeta politična obveznost pokrajinske uprave, da postane avtobusni promet po cestah javnega značaja in da se doseže na tem področju večja racionalnost in učinkovitost.
Sestanek je sklical pokrajinski odbornik za prevoze Bressan, sejo je vodil predsednik pokrajine Com-peta, udeležili pa so se je predsednik APT Chiarion. predsednik deželne ustanove podjetij krajevnih ustanov (CREPEL) Marin, predstavniki zadruge «La Gradese* in lastnik «Autovie Triestine* Colla-vini. Prisotna je bila tudi delegacija delavcev in sindikatov pod vodstvom Colauttija.
Kot je dejal predsednik APT Ita-lo Chiarion. bi podjetje že vključilo La Gradese. če bi imelo na voljo dovolj primernih avtobusov, ki bi vodili na progi Gradež Tržič-Gorica. V zadnjem času se .je ta možnost približala realizaciji z nakupom desetih modernih in velikih avtobusov (vsak bo veljal 150 milijonov lir). Njihova dobava ie napovedana za mesec november.
Na podlagi noteka Dogovorov je mogoče izluščiti nrepričan.ie. da bo istočasno z La Gradese tudi proga Trst Gorica nodjetja Antolinee Trie-stina spadala pod APT.
Sindikati so se obvezali, da bodo v dveh tednih v nogovorih z delavci La Gradese izbrali tiste, ki bodo prešli v detovni odnos z APT.
Pokrajinski odbornik Bressan je v svolem posegu poudaril, da bodo s takšno ureditvijo prometnih vprašani v goriški pokrajini uvedli boljše prometne zveze in ceneiše prevoze za vse, ki se Doslužuieio javnih prevoznih sredstev, zlasti še za delavce in študente, ki se vsak dan vozijo na delo ali v šolo.
V smislu dež. zak. št. 68
Se danes in jutri rok za predložitev prošenj za prispevek
Pokrajinsko odborništvo za kulturne dejavnosti obvešča da jutri, 8. oktobra, nepreklicno poteče rok za predložitev prošenj za prispevek v smislu deželnega zakona št. 68 dne 8. septembra letos, za pospeševanje kulturne dejavnosti.
Prošnje za dodelitev prispevka je treba napisati na kolkevanem papirju, podpisati pa jih mora legalni predstavnik društva ali u-stanove. Poleg tega morajo prosilci predložiti (na navadnem papirju) opis delavnosti v letu 1980 ter finančni obračun poslovanja z navedbo prispevkov, ki so jih prejeli s strani drugih ustanov.
Poleg tega je treba predložiti tudi programski načrt prireditev in dejavnosti nasploh v letu 1981 s predračunom izdatkov ter seznamom prošenj za dodelitev podpore, ki so bile napravljene. Predložiti je treba nadalje statut ali drugi ustanovno listino, če .je prosilec ustanova ali združenje oziroma društvo.
Vsa dokumentacija mora biti o-premljena z žigom društva, dokumenti pa, ki se predložijo v fotokopiji, morajo biti opremljeni z izjavo, da so povsem enaki originalu. Za podrobnejša pojasnila naj se
V Gorici pripravljajo bogato razstavo o avstrijski cesarici Mariji Tereziji. Hoteli bi obuditi spomin na prosvetljeno vladarico, ki je zapustila vidne sledove tudi v naših krajih. Lansko leto so se je spomnili v Trstu. Bil je to dogodek, ki je šel daleč preko zgodovinskega obujanja neke dobe. Postal je priložnost za obujanje avstriakanstva. Tudi razstava, ki se pripravlja v Attemsovi palači, bo najbrž šla po tej poti. Poveličevali bodo red. ki je vladal takrat, in kdo ve kaj še, samo da bi napolnili vrzeli, ki sedaj v naši družbi očitno obstajajo. Zakaj pri nas in v Furlaniji je v zadnjih časih tega veliko in preveč. Prirejajo se manifestacije, v Krmi-nu so postavili Maksimilijanov kip, v Jasiku vsako leto častijo spomin Franca Jožefa, sodelujejo avstrijske godbe na pihala, kroži denar Bavarca Straussa. Se nikoli ne ve, zakaj je to dobro.
Samo današnjim razmeram pogledati naravnost v oči, tega, bog dajj nikakor ne. Nikakor ne priznati, da živimo v novi stvarnosti in da dobrih izbir brez zaledja za nas ni.
Tako bomo v prihodnjih dneh priča nedvomno skrbno pripravljeni zgodovinski razstavi o Mariji Tfe-
interesenti takoj obrnejo do uradov pokrajinskega odborništva za kulturno dejavnost.
ZARADI DEL
Zaprli bodo železniški podvoz v Podgori
Zaradi vkopavanja cevi za kanalizacijo in plinsko omrežje bodo v prihodnjih dneh zaprli za ves promet železniški podvoz Baruzzi v Podgori. Dela bodo predvidoma trajala okrog 8 do 10 dni. V tem času bodo mestni avtobusi med Gorico in Ločnikom ter med Gorico in Podgoro vozili po nekoliko spremenjeni progi. Avtobusi namenjeni v Ločnik bodo vozili po Korzu in preko ločniškega mosta. Urnik odhodov na začetnih postajah ostane nespremenjen.
Avtobus med Gorico in Podgoro bo, kakor so nam javili z uprave občinskega podjetja, vozil samo do Ul. 4. novembra (približno do pekarne Scorianz). Poleg tega bodo
Čez dobra dva tedna bo po vsej Italiji popis prebivalstva in proizvodnih dejavnosti. Točneje je za popis prebivalstva določen datum 25. oktobra. ko bodo, dvanajstič v zgodovini italijanske države, »fotografirali* stanje prebivalstva, naslednji dan, 26. oktobra, pa bo na vrsti 6. popis industrije, trgovine, storitey in obrtništva. Jasno je, da se popis ne bo materiatoo odvijal v teh dveh dneh, vendar bo treba ta dva datuma upoštevati pri odgovorih na vprašanja, ki bodo na popisnih polah.
Tako bodo med 15. in 23. oktobrom popisovalci obiskali vsako družino ter ji izročili popisno polo. Pri tem je treba tudi tokrat omeniti, da oblasti niso poskrbele na področju, kjer živimo Slovenci, za tisk dvojezičnih pol. Vsakdo bo imel nato nekaj dni časa, da odgovori na zastavljena vprašanja, čeprav za izpolnitev družinske popisnice ne bo treba žrtvovati več kot kake četrt ure.
Pole so razdeljene na tri sekcije. V prvo bo treba vpisati podatke o stanovanju, tj. koliko sob ga sestavlja, površino, starost, če razpolaga s kopalnico, elektriko, ogrevanjem
režiji in o njeni dobi. Goričani bodo končno prišli na svoj račun. Na neki način bodo v svoji sredi gostili nekoč pričakovano slavno cesarico. V Gorico bi ta ženska namreč morala priti že pred 200 leti. Goriški meščani so jo pričakovali v letu 1774. Ženska je napovedala svoj prihod, vendar zaradi neprestane nosečnosti (imela je kopico otrok), državniških in drugih obveznosti besede ni držala. Takrat so mestni očetje Gorico okrasili, da bi bilo razpoloženje čimboljše. Tokrat bo na primerno vzdušje vplivala popolnoma nova fasada Attemsove palače na Kornu, kjer bodo razstavo priredili, pa tudi notranjost bodo uredili in jo obogatili s predmeti iz Terezijine dobe, ki jih bodo za to priložnost odstopili zasebniki in u-Stanove. Iz ljubljanske Moderne galerije bodo prinesli portreta Marije Terezije in Karla V. Ob tej priložnosti bodo strokovnjaki obdelali gospodarske, kulturne, arhitektonske, umetniške in druge dejavnosti.
Pokrajinska uprava je na tej razstavi zastopana v prvi osebi; še zlasti njen odbornik za kulturo De Grassi, temeljit poznavalec kulturnih gibanj v tistem času, ki je nad njo prevzel pokroviteljstvo,
začasno na progi 7 (Gorica-Osla-v.je) uvedli dodatno postajališče pri pevmskem moštu. Kdaj bodo podvoz zaprli za promet, žal še ni povsem določeno, ker pač zavidi o poteku del. Vsekakor so včeraj kopali jašek in vgrajevali cevi že precej blizu podvoza, po čemer bi lahko sklepali, da bodo cesto zaprli za promet že v kratkem.
Jutri pričetek deželnega kongresa CGIL
Okrog 350 delegatov bo od jutri do sooote sledilo zasedanju deželnega kongresa CGIL, ki bo potekal v deželnem avditoriju v Gorici. Zasedanje se bo pričelo jutri popoldne z uvodnim poročilom Artura Calabrie, zaključilo pa v soboto, s sklepnim posegom člana vsedržavnega tajništva Rinalda Schede. Deželni kongres je priprava na vsedržavni kongres sindikata CGIL, ki bo v Rimu od 16. do 21. novembra letos.
itd. Druga sekcija vsebuje vprašanja o družinskem poglavarju in ostalih članih družinske enote: poleg datuma in kraja rojstva, državljanstva ter nekaterih drugih osebnih podatkov bo treba povedati, kje je kdo bil na dan popisa, kateri poklic je opravljal v tednu pred popisom, stopnjo izobrazbe, kraj v katerem dela ali študira. Z namenotn, da bi zbrali tiili podatke o vmesnem stanju med enim popisom in drugim (vsako štet-, je‘se namreč vrši 10 let po prejšnjem), so v pole vstavili tudi vprašanji o kraju bivanja in poklicu v oktobru 1976. Tretja sekcija je namenjena osebam, ki so le trenutno prisotne v kraju lia dan popisa (npr. sorodniki na obisku pri neki družini).
Dolžnost vsakogar je, da čim popolneje in pazljivo izpolni popisne pole s tem, da prekriža ustrezne odgovore. Stvar ne bi smela predstavljati prevelikih teža«, ker bo vsakdo s popisnico prejel tudi navodila za izpolnitev, če tudi tako ne bo šlo, pa bo vedno na razpolago popisovalec, ki bo med 27. oktobrom in 11. novembrom prišel iskat izpolnjene liste in bo lahko pojasnil sporno tolmačenje kakega vprašanja.
Važno vlogo bodo pri popisu imeli torej mladi, ki bodo skrbeli za razdeljevanje popisnic. Vsaka občina bo za popis sprejela v začasno službo potrebno število usposobljenih oseb, v glavnem mladih brezposelnih ali študentov. V teh dneh je bil v telovadnici zavoda »Lenassi* v Gorici pripravljalni tečaj, na katerem je sodelovalo preko dvesto mladih. Med temi bodo izbrali približno 100 popisovalcev za goriško, števerjaasko in sovodenjsko občino. Izbiro bodo o-pravili na podlagi testa,, ki. se bo vršil danes popoldne. Pri tem pa je že nastala polemika: kaže namreč, da bo v goriški občini, ki bo skupno zaposlila 93 popisovalcev, približno polovica mest »rezerviranih* za nekatere državne in občinske uslužbence, ki že prejemajo redno plačo in ki bodo postali popisovalci ne glede na izid testa. Vsi ostali, brezposelni in študenti se bodo borili za astanke.
(Na sliki: kandidati za popisovalce med tečajem).
Igralnica v Novi Gorici?
Pristojni občinski organi v Novi Gorici si ob sodelovanju vodstva hotela «Argonavti» že dali časa prizadevajo, da bi odpravili izgubo oziroma finančne težave v hotelu. Slednje so nastale zato, ker ie vzdrževanje hotela drago, treba je odplačevati posojila, ki so iih naieli za zgraditev hotela ter izpolnjevati tudi davčne in druge obveznosti do družbe. Nevšečnosti se večajo tudi zato. ker streha v «Argonavtih» pušča in bi za nopra-vilo bila potrebna znatna sr-istva. Ob vsem tem pa je treba poudariti. da tudi gostov v tem velikem javnem lokalu ni toliko, kot so pri-
V organizaciji avtonomne letovi-ščarske ustanove za Gradišče in Re-dipuglio ter pod pokroviteljstvom dežele in občinske uprave v Gradišču, bo jutri v tem mestecu zanimiv simpozij o vlogi informatike v turistični dejavnosti. Namen prireditve je zbuditi zanimanje za nove izume na področju telefonije, telematike itd., ki jih je mogoče z uspehom uporabiti predvsem v hotelih.
Simpozij, ki se bo odvijal v občinski dvorani v Ulici Bergamas, bo poleg teoretičnega dela, obsegal tudi praktičen prikaz delovanja različnih izumov in dosežkov sodobne tehnologije na področju telekomunikacij, Te »stvarce* si bo mogoče ogledati od 10. do 19.30, medtem ko se bo teoretski del simpozija pričel ob 15.30 z uvodnim posegom deželnega odbornika Adriana Bombena. O novih dosežkih na področju telekomunikacij bosta govorila Giorgio Politti in Franco Pizzignacco.
V PRIREDBI SPD
Praznik kostanja v Števerjanu
Lani je praznik kostanja v priredbi Slovenskega planinskega društva pokvarilo slabo vreme, zato planinci
čakovali ob odprtju hotela,-
Zdaj razmišljajo o tem, da bi, ob drugih ukrepih, promet povečali tudi z igralnico. Slednjo bi v »Argonavtih* ustanovil hotel »Metropol* iz Portoroža, kjer ima i-gralnica sloves in dolgo tradicijo. Morda bi v novogoriško igralnico lahko privabili bogate goste, denimo iz severne Italije. Za sedaj gre samo za pobudo, o kateri bodo še razmišljali in sklepali. Ob tem naj navedemo še mnenje nekaterih, da sta za Novo Gorico dva nočna lokala preveč. Mislimo na night cluba v hotelih »Argonavti* in »Park*. Spričo upadanja obiska v nočnih lokalih, naj bi enega izmed - njiju zaprli. Seveda bosta o tem odločila hotela sama
Septembra spet živahneje na mejnih prehodih
Septembra so na mejnih prehodih na Goriškem zabeležili živahnejši promet kakor avgusta, ki je po vseh pravilih »turistično najbolj zanimiv* mesec. Povečalo se je število prebodov v okviru maloobmejnega sporazuma, meceni ko so v mednarodnem proštu zabeležili precejšnje nazadovanje. Skupno število prehodov znaša po podatkih poveljstva obmejne policije, nekaj manj kakor 700 tisoč. 493 tisoč je bilo prehodov v okviru maloobmejnega sporazuma, nekaj nad 206 tisoč pa prehodov v mednarodnem prometu. Avgusta letos so na vseh metnih prehodih na Goriškem našteli nekaj nad 620 tisoč prehodov. Promet je torej v septembru poraste) za približno 15 odstotkov.
Zimski urnik avtobusov APT
Objavljamo zimski vozni red nekaterih medkrajevnih avtooa-.nih prog, ki jih upravlja pokrajinsko avtobusno podjetje APT:
GORICA - DOBERDOB - TRŽIČ odhodi iz Gorice ob delavnikih:
6.50,	13.15. 19.10; ob praznikih:
14.30	in 18.50. Odhodi iz Tržiča ob delavnikih:	7.30, 13.00 in 17.35
(slednji ne vozi ob sobotah); ob praznikih 14.50 in 19.10. GORICA - KR MIN - ČEDAD. Odhodi iz Gorice ob delavnikih: 7.45, 12.15,
13.45	(vozi samo v dneh, ko imajo šole pouk), 17.20; ob praznikih:
19.50.	Odhodi iz Čedada ob delavnikih: 7.00 (samo ko je pouk). 8.00,
12.05	in 13.40; ob praznikih; 12.45. GORICA - OSLAVJE - ŠTEVER-JAN — GORICA. Odhodi iz Gorice ob delavnikih: 6.50, 10.00, 19.15; ob praznikih 13.40, 16.50 in 19.50. GORICA — GROJNA — ŠTEVER-JAN — GORICA. Odhodi iz Gorice (vozi samo ob delavnikih); 7.30, 12.45, 13.45, 18.20.
upajo, da bodo imeli več sreče letos. Družabnost bo v nedeljo, 19. oktobra, popoldne pri Šteharjevih na Valeri-šču. Mnogi se bodo na srečanje pripeljali z avtom, za tiste, ki radi hodijo pa pripravlja društvo ne prezahteven pohod po gozdnih poteh preko Kalvarije. Zbirališče in odhod bo od pevmskega mosta približno ob 9. uri. Društvo bo. tako kakor že prejšnja leta, poskrbelo za žar, tako, da si bodo lačni planinci lahko po želji in okusu sami napekli dobrot, poskrbelo pa bo tudi za peko kostanja in seveda za pijačo (v glavnem staro in novo vino). Udeležencem se priporoča, naj s seboj prinesejo predvsem pribor in kozarce, pa tudi drur ge stvari, primerne za tak praznik na odprtem.
V AVDITORIJU
Novembra pričetek glasbenih srcčanj»
Glasbena srečanja v Avditoriju, za katera .je v prejšnjih sezonah skrbela goriška občinska uprava v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele, združenjem glasbene mladine ter nekaterimi drugimi ustanovami, se bodo nadaljevala tudi v nrihodnjih mesecih,; Tako sporoča goriška občinska u-prava, ki je tudi že objavila razpored koncertov, ki se bodo zvrsti* li od novembra do maja.
Prvi koncert bo 6. novembra, ko bosta nastopila pianista Gabriella Pasut in Luigi Schiavon. 26. novembra se bo goriškemu občinstvu predstavil pianist Vincenzo Balza-ni, skupaj s skupino Gruppo di Roma. 11. decembra je napovedan koncert Tria Bartok. 18. decembri pa harfistke Jasne Corrado.
9. januarja bo v deželnem avditoriju igral ansambel Milan Jazz Quartet, 29. januarja pa kitarist Roberto Porroni.
Zbor Illersberg bo imel celovečerni koncert 20. marca, 5. aprila je napovedan nastop dueta Gross--Rieger, 23. aprila pa ansambla Coull String Quarteta.
V maju bo nekaj koncertov v o-kviru vsakoletnega glasbenega se* minarja v Trstu. Program predvideva tudi nastop štirih znanih, o-pernih pevcev, med temi tudi nastop tenorista Carla Cossutte.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 11. oktobra, izlet - pohod v Goriška Brda in dalje do Sv. Gendarce. Zbirališče ob 6.45 na železniški postaji v Novi Gorici. Odhod z vlakom ob 7. uri. Izlet vodi Bernard Bratož.
Razstave
V deželnem avditoriju v Gorici je od prt q retrospektivna razstava del priznanega goriškega slikarja Rudolfa Sakside. Razstava bo odprta še do 16. oktobra.
Razna obvestila
V Novi Gorici bo v soboto, 10., in nedeljo, 11. oktobra, srečanje preživelih internirancev zloglasnega taborišča v Auschvvitzu. Zbirno mesto bo v Park hotelu v Novi Gorici. Ob 17. uri bo zborovanje v Kulturnem domu, zaključni del srečanja pa bo v nedeljo dopoldne.
Občinska uprava v Doberdobu sklicuje za jutri, 8. trn,,-ob 9. uri sestanek staršev otrok, ki obiskujejo otroški vrtec. Sestanek bo v občinski sejni dvorani.
Sekcija VZP1 - ANPI in prosvetno ter športno društvo Vipava na Peči, vabita v soboto, 10. oktobra ob 20.. uri na sestanek za izvolitev odbora za postavitev spomenika padlim borcem. Seja bo v prostorih pri kotalkališču. Priporoča se polnoštevilna udeležba.
Kulturno društvo Oton Župančič
obvešča udeležence izleta v Beograd, da bo avtobus odpeljal jutri, točno ob 19.30 izpred doma Andreja Budala.
Kino
G or ret j
VERDI 18.00-22.00 »Manidu — unoi squalo ribelle, un indigeno selvag-gio, un fiore di ragazza*. Barvni film.
CORSO 18 00-20.00 «L’uccello dalle piume di cristallo*. T. Musante in E. M. Salerno. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 «1 pomeriggi privali di Pamela Mann*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22 00 »La clinica delle supersexi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
PRINCIPE Danes zaprto.
Aon/ Gorico (/< okolica
SOČA 18.00-20.00 »Korleone*. Italijanski film.	,
SVOBODA 18.00—20.00 »Pošasti morja*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Robin Hood nikoli ne umre*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo Italija, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
IIIIIIMIIIIIIIfllllllllllllMIIIIIIfllllHIIIMIIIIMIHMIIIHIMItlllimimnilMtllllMIIHIIIIIIIIIMMmimilllllllMIimaM
ODPRLI JO BODO V ATTEMSOVI PALAČI
PRIPRAVE NA RAZSTAVO O MARIJI TEREZIJI
Prirejajo jo pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave
OB SKORAJŠNJEM POPISU PREBIVALSTVA
Dober obisk «šole za popisovalce»
OB BLIŽNJI OTVORITVENI PREMIERI SSG V TRSTU
«Samohodništva je vse manj...
Režiser Jože Babič o sebi in svojem delu
«... in verjetno je še najbolj točno dejal moj prijatelj, ko je rekel: "Kaj ti pomaga, če pogumno nastavljaš svoje prsi vsem svojim nasprotnikom, ko pa lahko mimogrede dobiš brco od zadaj"...*
Tako razglablja režiser Jože Babič, zraven pa še pripominja, da je v našem gledališču pač več front in ker niso vse sočasno odprte, nikoli ne veš, kaj te čaka!
Babičeva življenjska in gledališka zgodovina je spoznala vse te fronte, na katerih so se bile prenekatere bitke za uveljavitev in razkritje slovenskega gledališkega humusa, njegovega izraza in mesta v zgodovini kulturne Evrope. Res je pa tudi. da so se ' vse te fronte odpirale dostikrat prav naključno, drugič intuitivno, le kdaj pa kdaj. načrtno in zavestno. V gledališču je pač tako, da so posamezniki tisti, njihova skoraj preroška intuicija gledališkega trenutka, se pravi časa in zgodovine nasploh, tista rodovitna prst, ki ne potrebuje umetnih gnojil, pač pa sama skrbno in ljubeznivo ob: delavo.
Jože Babič, režiser nove uprizoritve SSG v Trstu, drame Ferda Kozaka »Punčka*. ki po nekajletni odsotnosti spet prihaja v Trst, je izrazit primer človeka, ki se je kot himalajski kozel potikal po stezah Triglava slovenske gledališke Usode, ki ni poznal urejenih vrtičkov pa tudi ne rodovitnih trat (navkljub temu, da je skoraj tretjino svoje doseda-n e gledališke kariere prebil v Trstu), ampak — če povemo v prispodobi — le trmoglavaste korenine in skalaste trmice s Krasa, ki ga je kot dolgoletni umetniški vodja, režiser, organizator pa tudi kot igrajec našega gle-drlišča, pretovornjaril po dolgem in po čez.
Pričniva z že večkrat izraženim očitkom, ki se je kar nalezel tvoje vsekakor legendarne gledališke osebnosti, da namreč n.si nikoli znal prebrati svoje biografije, ampak da si kot samotni jezdec kolovratil po Triglavu slovenske gledališke Usode. Brez prestanka in to že skoraj pol stoletja.
Očitno se ta očitek oglaša iz več stiani: iž vrst tistih kritikov, ki spremljajo že dalj časa slovensko gledališko življenje pa tudi iz vrst prijateljev. To vprašanje je torej dovolj intimno — kako sam, kot osebek, gledam na svoje delo in koliko od tega ostaja še v meni kot neka usedlina opravljenega dela? Nikoli nisem hotel postati predmet nekega estetskega nasilja dobe in časa, v katerem sem delal. ampak sem se dostikrat radi-kabio zatekel k drugačnim izražanjem. Spričo tega mi je seveda večkrat grozil očitek, da nimam svojega prečiščenega, lastnega izraza, tako rekoč spoznavnega, skoraj zaščitenega z neko skrivnostno številko, z, nekim geslom...
Filip Kalan - Kumbatovič zelo jasno opredeljuje tvoje zemljepisno poreklo, ko pravi, da si Primorec tudi po temperamentu, čeprav resda sangvinik po svoji dejavnosti, V nenavadno zdrž-Ijivi vročekrvnosti pa tudi v velikopoteznosti po organizaciji in v vnetosti za improvizacijo si pre-romal domala vso Slovenijo. Navkljub takemu samotnemu jezdenju pa si se zmeraj in znova odločeval za Trst. Zakaj? Nemara ne samo zaradi blage mediteran-»ke klime?
Morda je to povezano s tem, da lem pravzaprav od 1947. leta dalje neprestano v to mesto pristojen, in da sem izgubil svoje kakršnokoli drugo bivališče. To je kajpada čisto geografsko - biografski -administrativni podatek. Ampak jaz sem človek brez osebne izkaznice. Imam samo začasno »carlo didentita*. ki mi jo daje mesto Trst. Tako so ti moji povratki pravzaprav zgolj delovni, bivalni so tu neprestano, razen neke kratke. zgolj formalne prekinitve, ko sem delal v Gorici. Seveda pa je moje bivanje v Trstu povezano z našim gledališčem. Zdi se mi, da to gledališče, tudi takrat, ko so niegove izrazne moči — denimo šibkejše, vseskoz radoživo in to zaradi probojnosti posebnega duha, ki je drugačen kot v drugih ansamblih.
Misliš na temperament tržaškega ansambla...
Seveda. Pa tudi okolje je formiralo posebno tržaško dramaturgijo. ki je v nekaterih olxlobjih bolj zapnžena, včasih manj, v zadnjih letih celo bolj zapažena pa skoraj obravnavana negativno, ker se je močno oddaljevala od splošnega slovenskega pa tudi jugoslovanskega modela. To je v nekem smislu že tradicija s Trstom. Obravnava jo že tudi gledališka zgodovina ... da je v Trstu neprestano neka repertoarna opozicija pa tudi neka repertoarna odprtost. Naj navedem ob začetku stoletja, danes že veličastna zgodovinska dejanja, kot je prva uprizoritev »Hlapcev*. kot je krst mnogih slovenskih avtorjev ...
Mila« Skrbinšek uprizori leta 1919 v Trstu kar pet Cankarjev. Zapovrstjo.
Seveda, to dejanje... «Iflapci» pa so bili sploh prvič uprizorjeni. Vse to se nadaljuje tudi v novem obdobju, v novi rasti do današnjega dne. Zaradi tega je včasih širšemu slovenskemu kulturnemu prostoru repertoarni izbor tega gledališča rahla uganka, celo včasih nekoliko posmehljiva ali pa pomilovalna, češ siromaki morajo še i-grati take in take stvari, zaradi tega, ker ni občinstvo razvito itd.
Vsa tvoja zadnja gledališka i-skanja so usmerjena v nekak sodobnejši novi ekspresionizem, v
drugačno uveljavljanje te tvoje sle po uprizarjanju. Vse to v nasprotju z neko uveljavljajočo se gledališko estetiko, ki vnaša v gledališče, denimo novi naturalizem. Kako je s to pojavnostjo pri tebi?
Ti momenti izražanja v slovenskem gledališču so vedno močnejši tudi kot logična reakcija na dosti dolgo obdobje posebnega, recimo temu, literarnega izražanja. V Sloveniji se je skupaj z rastjo naših velikih igralcev pa tudi naših najvidnejših režiserjev uveljavljal nekakšen novi, modemi, konverzacij-sko-psihološki izraz, ki je našel dosti osnov v ameriški dramatiki, predvsem v francoski. To je tudi
izjemno obdobje vdora filozofskega gledališča, ki je dominiral v slovenskem gledališču in ki je tudi preko Sartra doslej najplodnejše deloval na vrsto uveljavljenih slovenskih dramatikov. Ta gledališki izraz je bil grajen pregnantno na besedi. Obilna konverzacija je postala tudi vodilni motiv pri vzgoji mladih igralcev, kar je hvalevredno, ker srno končno dobili nekaj govorcev, kaj- pa v zadnjem obdobju s ponovnim menjanjem teea izraza, izginja. Zanimivo je, da danes izginja igralec-govorec, kot izginja iz našega repertoarja filozofsko psihološki motiv interpretacije in ga zamenjujejo neke gledališke senzacije, šok-tcater, bolestna zaskrbljenost interpretov za izvirnost za vsako ceno. To je posodica večje informacije, ki’je sedaj dostopna gledališču, posebno okrog koncentracije, ki je dostopna okoli Bitsfa, Naravnost kot pritisk težijo,.na mlajšo gepgfagjjiv., da bi premagala stvari, ki so dosegle že neke viške. Nekaj talcih predstav, ki so si sledile v našem gledališkem prostoru neposredno"' po Bitefu, je pravzaprav tragično končalo ... ker niso zmogle preseči nekega modria. ki ga interpret ni hotel ponavljati ...
Kako bi v luči sedanjosti komentiral citat iz neke svoje izjave Primorskemu dnevniku leta 1957?
r-Ker si povsod le kratek čas. si v bistvu obvarovan priljubljene obvarovalne tehnike ekipnega sodelovanja — a'i če povem razumljiveje — klilcaštva. Toda hkrati postane človek prav zaradi tega osamljen in prepuščen same-
Drugi koncert jesenske simfonične sezone v Verdiju
Drugi koncert jesenske simf. sezone v Verdiju je vodil mladi Paolo Olmi (24 let) ob sodelovanju še mlajšega pianista Ales-sandra De Luca (23 let), m sporedu pa su bile Mozartova Simfonija št. I. Mendelssonh - Bar-Iholdgjev Koncert št. 1 za klavir in orkester op. 25, ter Čajkovskega Simfonija št. 1. Vsa tri dela so iz prvih ustvarjalnih let skladateljev, Mozart pa je svojo simfonijo napisal meio ko mu je bilo komaj 8 leWV njej so močno zaznavni vplivi J. Ch. Bacha, vendar pa vsebuje tudi že mnogo specifičnih Mozartovih kompozicijskih značilnosti, last?iih njegovim zrelim skladbam. Orkester, ki je nedvomno začutil v mladem dirigentu osebnost poudarjenih interpretativnih sposobnosti, je skladbo izvedel stilno dovolj čisto in zvočno intenzivno. Lep vložek je nudil rog.
V središču sporeda je bil Mendelssohnov koncert za orkester in klavir. Pianist De Luca je imel priložnost predstaviti se kot tehnično dovršen izvajalec, ki pa •mu neka notfanja zadržanost ne dovoljuje v celoti razviti briljantnega virtuozizma, ki ga delo zahteva. Kljub temu je prijetna igra kontrastov med orkestrom in solistom prišla do lepe veljave.
Predvsem pa se je dirigent u-veljavil kot nesporno zelo mdar-jen glasbenik v simfoniji Čajkovskega izrazito programskega značaja, ki sicer ne dosega še umetnin kasnejšega mojstra in je morda tudi zaradi tega bolj po redko na koncertnih programih, nudi pa orkestru in dirigentu priložnost, da pokažeta svoje zvočne in interpretativne zmogljivosti. In treba je reči, da je to v celoti uspelo. Verdijev orkester je pod taktirko mladega dirigenta muziciral z neko podesetereno energijo in obenem lepim barvnim prelivanjem in tonsko spevnostjo, zdaj melanholično zasanjano v zimsko pokrajino, zdaj mračno in temačno v adagiu, prešerno v scherzu in pritajeno spevno v finalu.	(jk)
mu sebi, brez prave podpore. Zakaj tudi klilcaštvo je v bistvu medsebojno podpiranje. Pri meni seveda takega sodelovanja ni bilo in ga ni*.
Misel, ki jo še danes podpišem, se nanaša na grupaštvo, ki se formira po koristih, ne pa po afiniteti. Dostikrat je tako grupaštvo utemeljeno v skupnem generacijskem nastopu, kar je opravičljivo. Vsi vemo, da se pojavljajo, bodisi na šolah kot na akademijah skupine, ki imajo nenadoma močan potencial. Kdor bi se s tem podrobneje ukvarjal, bi odkril celo določena ciklična pravila, kako pride nenadoma skozi Akademijo razred, ki ves igralsko nekaj pomeni za vse življenje dalje. Mi imamo danes vodilne slovenske igralce, režiserje, ki so vsi šli iz enega ali sosednega razreda. »Samohodni-štvos, h kateremu sem se zaradi posebnih razmer zatekel, je bolj posledica nekih časovnih, zgodovinskih dogodkov, kot pa ekstravagantna želja, da bom kar naprej sam mahal s svojo zastavo ... Iz te osamljenosti skušam potegniti tudi neke pluse. Ti plusi so, da mi je uspelo ohraniti plodne človeške in aktivne stike z vsemi, tudi z generacijami, ki so mi neposredno sledile ... Seveda pa ugotavljam, da ti mladi želijo neverjetno hitro zlesti pod institucionalne klobuke in je samohodništva vse manj.
Iz iste izjave še en citat:
«Neprestano sem sam na fronti vedno večjega razvoja slovenskega gledališkega življenja*.
Zdaj pa se vprašanje: se bojiš smrti? Kako gleaaš nanjo?
Zelo naravno. Kct na neko nujo, ki bi jo rad vedno videl v ... primerni razdalji... Sicer pa se o smrti najlepše razmišlja tako, da se o njej ne razmišlja. Mimogrede: je kdo že napisal dobro dramo, v kateri bi ne bilo smrti, kot motiv dramaturške napetosti ...?
Ob podelitvi Prešernove nagrade si izjavil: «Ujeti, dvomiti, kristalizirati gledališki trenutek kot trenutek umetniške resnice.» Kako gledaš na ta trenutek?
Naš gledališki trenutek pogojuje zelo skop izbor iz sodobne dramatike, ki je po kvantiteti narasla, v resnici pa? Ni vabljiva. Zdi se mi, da so tudi merila za to, kaj je dramsko besedilo, popustila.
Tvoja biografija beleži nad 200 režij. Kaj si še pričakuješ od življenja?
Sem zelo zadovoljen, da se moji programi sučejo v okviru bodočih 15-24 mesecev ...
Mile Korun je nekje izjavil, da je režija terapija: Sklepam, da je tvoj pogled na ta poklic drugačen.
Korunove izjave ne bi komentiral. Dvignila je že dovolj prahu. Sleherna terapija prej ali slej odkrije diagnozo bolezni... Če ti postane delo način življenja, ob tem pa ugotavljam, da so mi počitnice zmeraj predolge ... bi torej lahko parafraziral, da je zame režija preventiva ...
, Človek s takimi izkušnjami, kot so tvoje pa s tako torbo opravljenega dela za seboj, si želi dostikrat posredovati svoje vedenje in znanje mlajšim. Seveda skozi neko organizirano obliko dela, kot so to lahko šola, krožek ali pa studio.
Z vsem tem sem se že ukvarjal in mislil, da je to oblika, v kateri bi se tudi sam dobro počutil oziroma, da bi bil to sestavni del nekega mojega gledališkega izživljanja. Moram pa priznati, da je ta misel — iz najrazličnejših vzrokov — ugasnila. Ostalo je le to, da se od primera do primera nekako zelo navežem na nekatere sodelavce ... V intimnem razmišljanju o neki gledališki nalogi mnogo razmišljam o igralcu, ki se je mogoče podzavestno ujel v moj koncept pa tudi o ostalih sodelavcih. Tako se čisto neobvezno odločam ali za ekipno delo ali pa za povsem samostojno.
S kakšnimi črkami, misliš, da boš zapisan v zgodovino slovenskega gledališča?
Ali jo sploh imamo? Tudi sam sedim med tiste, ki trdijo, da Slovenci nimamo »zgodovinskega občutka*.
Samota, beganje a hkrati cela vrsta znancev in prijateljev. Kako si vse to usklajeval? Imaš sploh prijatelje?
Prijatelje in sovražnike ... Zelo dobro se počutim v raznih sredinah. Imam nekaj prijateljev, ki so izjemno kritični do vsega mojega načina dela in življenja, skratka do vsega tega stila, ki ga nosim v sebi ali s seboj... Imam pa tudi sovražnike, ki me v glavnem hvalijo. Kljub temu pa ne vem, pri kom bi lahko kadarkoli pozvonil na vrata ...
Kaj misliš o ženski? Kakšen pomen ji pripisuješ?
So ženske, ki sem jih srečal v poklicu. So ženske, ki sem jih srečal v ljubezni, v življenju ... Vse to je bilo podvrženo zelo močnemu nihanju in strahu pred polašča-njem, nasiljem, spreminjanju načina življenja, načina razmišljanja Mislitn, da' je to tudi osnovni vzrok, da sem v neki večni opoziciji ... Strah pred izgubo nekega lastnega življenja... Ne bi se mogel integrirati... Nikoli nisem v tem uspel, velikokrat — in še poskušam ... Optimizem!
Zelo klasično pa kar demago-ško vprašanje. Povej mi tri naslove knjig, tri imena ljudi in tri obdobja iz naše zgodovine, ki bi lih rešil iz atomske katastrofe.
Vsekakor: tudi po taki katastrofi bi si moral organizirati okolje, čenrav me začetek neke nove ci vllizacile ne mika S tem v zvezi so tudi ta vprašana o treh odločitvah ... Ob selitvah gledam, kaj najprej trpam v kovček, ka
dar pripravljam selitev knjižnice. Na prvem mestu je izbor slovenske lirike, ne dramatike! ... Podoba ljudi ni konkretna. Kar pa zadeva obdobje zgodovine, razmišljam, ali bi se nam lahko povrnil trenutek iz našega prebujenja — protestantizma in protireformacije ...
V kakšen sklop tvojih projektov in preteklih razmišljanj sodi Kozakova -(Punčka.-*? .
'Punčko* sem sprejel kot slutnjo možnosti uprizarjanja neke naše stiske v različnih odtenkih.
Zapisal SERGEJ VERČ
(Nadaljevanje na zadnji strani >
....	* *: J ;>x ..	:
Do prihodnje pomladi le spomin na lepo poletje
(Foto M. M.)
■iiiflBiiitiMiiiiiiiaiiiaaiiiiitiiifiiaiiKifiiMiiiiiiitiftitiiiicitiaiiitMiittMiiiiiiiiiiiAiiiiatiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiciiiiitiiiiiiaiiiiiiiinii
Velik pomen telesne vzgoje za razvoj mladega človeka
Lepo in prav bi bilo, da bi vsaka šola imela telovadnico Kako naj si učitelji pomagajo tam, kjer telovadnice nimajo
V	klasični dobi so stari Grki in Rimljani pripisovali telesni vzgoji velik pomen. Grki so kot prvi prirejali športna tekipovanja in prve olimpijske igre so se začele prav v Grčiji. Zelo znan je latinski pregovor: Mens sana in corpore sa-no — Zdrav duh v zdravem telesu. Človek je psiho fizična enota in mora biti njegov razvoj skladen — fizični in duhovni. Otrok, ki raste, potrebuje za svoj telesni razvoj primerno gibanje in telovadbo. Kako je preskrbljeno na naših šolah za telesno vzgojo?
V	otroških vrtcih preživijo otroci precej ur na dvorišču, kjer se lahko igrajo in lovijo ter tako gibljejo na svežem zraku. Učenci na osnovnih šolali pa so glede gibanja na prostem precej prikrajšani zlasti
tisti, ki obiskujejo- šolo v mestu. Zato pa je v učnem načrtu osnovnih šol predvidena dvakrat tedensko telesna vzgoja.
Koliko učiteljev telovadi s svojimi učenci po urniku? Mnogi učitelji se izgovarjajo, da ni telovadnice ali drugih primernih prostorov za telesno vzgojo in žal je to res. Za dobro in redno izvajanje telovadbe je p»trebna primerna struktura: šolsko poslopje mora imeti na razpolago tetavadnico ali športno igrišče. Koliko naših šol ima na razpolago telovadnico ali kako športno igrišče. Zelo malo je takih šol.
Prav pomanjkanje telovadnice je največja ovira za redno izvajanje telesne vzgoje, kajti medt’m ko je v pomladanskem času in ob lepem
Dr. F. Adamič slavil svoj 70. rojstni dan
Vodilni slovenski strokovnjak za sadjarstvo in bivši prorektor ljubljanske univerze prof, France Adamič je v ■ nedeljo, 4. oktobra praznoval svoj 70. rojstni dan. Rodil se je-f ^tapročaji {jft.tjhp-supljem 4. oktobra 1911, maturiral v Ljubljani, diplomiral pa na agronomski fakulteti v Beogradu, kjer je leta 1961 tudi doktoriral. V letih med 1958. in 1964. je bil ravnatelj Kmetijskega zavoda Slovenije, od leta 1951, je bil docent, od 1961, pa redni profesor na biotehnični fakulteti ljubljanske univerze. Veliko je prispeval k obnovi brkinskih sa-dovnjakov.
Prof. France Adamič je objavil več kot 200 svojih študij. Sodeloval je v mednarodnih organizacijah FAO in Evropski komisiji za kmetijstvo. Urejal je revije «Sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo» od leta 1971 do 1975, -(Nova proizvodnja» od leta 1975 in «Proteus». Bil je tudi organizator znanstvenih in strokovnih posvetovanj ter sodeloval na podobnih mednarodnih kongresih. Leta 1977 je prejel Kidričevo na-
grado za znanstveno raziskovalno delo. Njegov brat Louis Adamič ga večkrat omenja .v svoji zadnji ■ knjigi «Orel in korenine», ki je izšla po pisateljevi smrti in katere druga izdaja je izšla, Lekos jjb. 30-lelnici smrti pisatelja.
Poleg že omenjenega publicističnega dela prof. Franceta A-damiča bomo omenili še naslednje 'naslove: Obnova■ naših sadovnjakov, ki' je izšla v Ljubljani 1958, Jagodičasto grmovje, ki ga je Adamič napisal skupno s Sker-lepom in ki je izšlo v Ljubljani istega leta. Metode in aplikacije folijarne diagnoze iz leta 1961, Jugoslovanska pomologija: jabolka iz 1963, in Naše sadje, ki je izšlo 1971 v Lj.ubVani. Za ljubljansko revijo <Naš vrt» je 1971 skupno z našim rojakom dr. Stankom Kovačičem napisal temeljito razpravo Oljka ob slovenski obali.
Ob živijenjskem jubileju velikega strokovnjaka se tudi naš dnevnik pridružuje čestitkam, saj je njegovo prizadeto zanimanje tudi za življenje Slovencev v Italiji dobro znano.
P. G.
vremenu možno telovaditi na prostem (seveda tam, kjer imajo šolska poslopja dvorišča ali vrtove), tega pozimi ni mogoče zaradi ne-ugodnJi vremenskih razmer. Kaj narediti s telesno vzgojo tam, kjer ni telovadnic? Učitelji naj telovadijo z učenci v razredu ali na hodniku, če je ta primerno velik in zračen. Otroci lahko izvajajo razne telovadne gibe med klopmi. To so lahko vaje za razgioavanje hrbtnih mišic, vaje za ramenske ali vratne mišice. Možne so tudi enostavne igre z žogo, podajanje žoge med klopmi, vaje z raznimi telovadnimi pripomočki kot so kiji, palice, obroči itd.
Ni potrebno, da se telovadi dolgo časa, dovolj je 10 ali 20 minut dnevno, seveda ob odprtih oknih. Taka telovadba med poukom to pripomogla k boljši disciplini v razredu in učenci se bodo z večjo lahkoto posvetili pouku in bodo bolj pazljivi, vaje same pa bodo nedvomno koristile otrokovemu fizičnemu razvoju.
Naša slovenska športna društva nudijo otrokom osnovnih in srednjih šol možnost udejstvovanja v raznih športih kot so kotalkanje, odbojka, košarka, nogomet itd. Udejstvovanja v raznih športnih panogah je zelo koristno za Otrokov fizični razvoj in zato naj le pridno . obiskujejo razna športna središča, ,ki so po naših vaseh, seveda ni treba prctjra^i^na škodo šole.
Nasvet, ki naj ga dam učiteljem, je, da naj v šoli telovadijo in to po nekaj minut vsak dan; kjer ni na razpolago telovadnice ali dvorišča, naj telovadijo kar v razredu. ker bodo učenci med poukom beli mirni in pazljivi.
Idealno bi bilo, če bi bile na vseh šolah telovadnice in to ne samo na srednjih, ampak na osnovnih in poleg telovadnic, bi bilo lepo, da bi imelč vse prednje šole tudi športna igrišča na prostem kot Vidimo ha vsgh modernejših šolah v Sloveniji. Ker pa naše šole nimajo takih idealnih pogojev, je prepuščeno iznajdljivosti posameznih učiteljev na šoli, da po možnostih/ ki jim nudi šola, prilagodijo telesno vzgojo. Toda ne zanemarjajmo telovadbe, ker naša skupnost potrebuje vzgojene in zdrave otroke.
MARKO PAULIN
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
s Katera energija
13.00	Dan za dnem - rubrika DNEVNIKA 1
13.30	DNEVNIK
14.00	Jack London:
Velika dogodivščina Severa
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pravljice . . . tako
15.00	Šolska vzgoja: Vikingi
15.30	Capitan Futuro - risani film
16.00	Josephine Beauharnais
16.30	Moj brat policaj - 7. del TV naidalj.
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Furia - TV film
17.30	Gospod Rossi išče srečo -3. del TV nadalj.
17.50	Trije vnuki in majordom -TV film
18.20	Klakscn - dialog z avtomobilisti
18.50	MASH - TV film
20.00	DNEVNIK
20.40	Po cestah Kalifornije - TV film
21.35	V prvem obroču -Stalin in stalinizem
22.35	Srečanje v kinu
22.40	Športna sreda
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Eruai kana?
-2.30 Opoldanski program: Kuharske ure
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
We speak English
14.00	Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Veliki kameleoni - dok. oddaja
15.25	šolska vzgoja:
Frančišek včeraj in danes Program za mladino 1G.C0 Dekle v nevarnosti - TV film
Čarovnica Bia - risani film 16.55 Starskv in Ilutch - TV film
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - špdrtne vesti
18.C5 Kdo se boji opere?
18.30	Programi pristopanja
18.50	Korenine - Nove generacije
19.45	DNEVNIK 2
20.40	DNEVNIK 2 - Sikstant: Glasba in družba
21.30	»Le rose di Danzica* - 1. del TV priredbe
22.20	Prizori prijateljstva - 1. del 22.55 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
23.30	šolska vzgoja:
Biti ženska, biti meški
Tretji kanai
17.C0 Vabilo
17.50	Super Big Bands
13.00	DNEVNIK 3
19.35	Potovanje med Kalabrijce v Turinu - 1. del
20.05	Šolska vzgoja:
Vzgoja in dežele
20.40	Med kroniko in zgodovino: «1 eonipagni* - film
23.15	DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
9.00	- TV i’ šoli
17.30	Poročila
17.35	Cirkus
18.00	Romantika proti klasiciz mu, angleška dok. serija
18.25	Obzornik
18.40	Balet za vsakogar: Kaj je • balet, 1. del
19.10 Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Film tedna: Pločevinasti boben, film
22.25	V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
16.00	Serijski film
17.00	Rezervirano za najmlajše: Tajne Jadrana Pravljice iz gozda - risanke
18.00	Ponovitev filma
19.30	Telestart - glasbena oddaja
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Sprehod po divji strani
22.20	TV D - Danes
22.30	Ella Fitzgerald v koncertu
23.00	Horizonti
Ob koncu TV D - Danes
TRST A
7.00,	8.C0, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00.
19.00	Poročila: 7.20 Debro jutro
po naše; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Naš otrok; 10.10 Koncert; 11.30 Izbrani listi; 12.C0 Pod Matajurjan; 13.20 Zbor «S!o-venski šopek* iz Mačkclj; 14.10 S knjižne police; 14.30 «Veleumni plemič Don Kihot iz Manče*, 11. del; 15.00 AH talking! Ali sin-ging! Ali dancing!; 16.00 Sto let telesno - kulturnega udejstvovanja; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci - Letošnja revija »Primorska poje*; 18.00 Slovenska literatura v Italiji; H8.15 Glasovi iz preteklosti; 18.40 Priljubljeni motivi. ■	.	V-'
KOPER
(Slovenski programi
6.30,	7:25, 15.30. 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored;
7.15	Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Stoji, stoji lipica; 13.40 Melodije: 14.00 Jug. pop scena; 14.37 Glasbeni notes:
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po Samoupravni poti; 16.10 Po domače s pevci in ansambli; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30. 10.30. 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30
'-Poročila; G.C0 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 9.00 Štirje korakj; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10,00 Z nami je . . .; 10.10 O-troški kotiček: "10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kini, svet mladih; 11.32 Radio rock; 12.05 Glasba po željah; 14.CO Iz Rima
z zanimanjem in simpatijo; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.10 Brez besed; 16.00 Znane in neznane besede; 16.32 Crash.
RADIU 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.C3, 14.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.08 Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi rpi; 11.10 Dan za dnem; 11.35 Mozart, radijska priredba; 12.C3 Ulica Asiago Ten-da; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Lo sfasciacarozze;
15.03	Popoldanska srečanja; 16.00 II Pagione; 17.30 Glasbena odda ja; 18.05 Zvočna kombinacija;
18.30	Golda Meir.
LJUBLJANA
6.00,	6.30. 8.00, 9.00. 10.00, 11.00.
12.00.	14.00, 19.C0 Poročila; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za...;
11.15	Lokalne radijske postaje;
11.35	Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Razmišljamo, u-gotavljamo . . .; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba;
15.50	Radio danes, radio jutri!;
16.03	«Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Zborovska glasba:
18.15	Naš gost: 18.30 Tekmovanje ndadih pianistov; 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka; 20.00 Finska zborovska glasba; 20.25 Violinist T. Lorenz z novim posnetkom; 21.05 Odlomki iz opere «Othello*; 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo.

PRED VSAKOLETNIM GENOVSKIM SEJMOM
Italijanske težave navtičnega turizma
V dneh od 17. do 26. oktobra se bo Genova spremenila v prestolnico navtičnega turizma. Že 21. mednarodni navtični sejem pa ne bo samo paša za oči in priložnost za sklepanje kupoprodajnih pogodb, temveč predvsem čas za ocene in obračune italijanske navtične in rekreacijske industrije. Pri nas je že ustaljena navada, da nihče ne hvali svojih uspehov, vsi tarnajo, da obratujejo na meji rentabilnosti, nekateri trdijo celo, da imajo izgube. Sodeč po napovedih za genovski sejem, 1.613 razstavljavcev v zastopstvu 23 držav, pa je na dlani, da se navtični turizem kljub gospodarski krizi uspešno,razvija. Italija je navsezadnje med zahodnoevropskimi državami kot zadnja pristopila k tej dejavnosti, da ima še ogromno neizkoriščenih možnosti. Na 57 milijonov prebivalcev je namreč v Italiji le 414 tisoč čolnov, gliserjev in jadrnic. Dovolj zgovorna je primerjava, da ima Finska s svojimi 5 milijoni ljudi 495 tisoč plovil, medtem ko jih ima 8 milijonov Švedov kar 800 tisoč.
Potencialnih kupcev je torej v Italiji še in še. Kljub temu pa se razmerje med prebivalstvom in čolni v zadnjem letu ni bistveno spremendo. Mimo ugotovitve, da je zaradi gospodarske krize ih naraščajoče inflacije padla kupna
moč plač srednjega sloja (tu je revir potencialnih kupcev), so nedvomno glavni razlogi politične narave. Oblasti še vedno smatrajo navtični turizem kot dejavnost za petičneže in zato prekomerno privijajo davčni vijak. 35-odstotni davek na večja plovila, 15-odstotni na manjša, je le navidezno pošten. S povečano inflacijsko stopnjo vsi radi kupujemo trajajoče dobrine. Nakup večjega plovila postaja tako neke vrste investicija, ki se lahko izvrstno obrestuje, saj se osamosvojimo hotelov in drugih turističnih objektov. Če pa moramo k že dovolj visokemu znesku prišteti še 35-odstotni davek, nas bo minila volja za tako obliko investicije.
Poleg davčnega pritiska in birokratske togosti ministrstva za trgovsko mornarico in pristaniških poveljstev pa ovira širši razmah navtičnega turizma pomanjkanje privezov in infrastruktur. K sreči se tu nekaj premika. Krajevni u-pravitelji so končno spoznali, da nedeljski in dopustniški kapitani niso samo kapitalisti, da so med njimi tpdi delavci. Spoznali pa so predvsem, da daje navtika zaposlitev številnemu krogu ljudi, da je navtični turizem lahko izvrsten prispevek širšpmu turizmu in vsem dejavnostim, ki so z njim pove-
DRUŽINSKA JADRNICA NAMESTO POČITNIŠKE HIŠICE
Francoska uspešnica dufour «T 4»
Dvojna kajuta omogoča tudi daljše bivanje «na vodi»
Genovski navtični sejen} je navadno priložnost, da si obiskovalec pobliže ogleda jadrnice, gliserje in čolne, ki jih je zasledil v prospektih in specializiranih revijah. Prav zato se največ obiskovalcev tare pri tujih podjetjih, ki , o na domačem tržišču slabše zastopana. Nedvomno je zanimanje osredotočeno na francoske jadrnice, ki so že leta in leta sinonim kakovosti in smotrnosti. Med taka podjetja spada tudi znana francoska tovarna
Dufour, ki poleg gosposkih kajut-nih jaht izdeluje tudi bolj špar-tanske jadrnice. Med temi je postala prava »francoska uspešnica* družinska jadrnica «T 7».
Že samo ime pove, da je jadrnica dolga 7 metrov, vodna črta pa ima 6,72 metra, kar ji omogoča maksimalno teoretično hitrost 6,58 vozla. Široka je 2,50 metra, tehta 1.250 kilogramov, ugrez znaša od 30 do 130 centimetrov (premična kobilica!), osnovna cena brez 15-
odstotnega davka pa znaša 11)5 milijona lir.
V bornih dveh letih od začetka serijske proizvodnje je pariški o-brat Dufour prodal več kot 400 jadrnic «T 7», kar priča o zanimanju za tovrstno družinsko jadrnico. U-speh je v dobršni meri rezultat neobičajne rešitve bivalnega prastara. Jadrnica ima namreč dve ločeni kajuti. Glavno v premcu, manjšo pa v krmi, manevrski prostor je torej pomaknjen proti sredini, kar omogoča »suho* plovbo tudi z morjem v krmo. Taka rešitev seveda onemogoča večji skupni pokriti prostor, a kot smo že večkrat poudarili, v kajutah ponavadi le spimo, da prebijemo dobršen del časa na palubi. S tega vidika je «T 7» izvrstna jadrnica. Notranjost je seveda za italijanske pojme preveč špartanska in pomanjkljiva. Za štiričlansko družino pa je jadrnica kot nalašč. Starši spijo v prednjem delu, otroka pa spita v krmni kajuti, kar omogoča tudi daljše bivanje, ne da bi zato trpela intimnost.
«T 7» ne ljubi močnega vetra, saj je treba kaj kmalu krajšati jadra, prav tako ni najboljša proti vetru. je pa kot nalašč za jadranske sapice, v nevihti pa krmni motor ne odpove, saj je nameščen med obema kajutama.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
7. oktobra 1981
Na šahovskem SP v Mcranu
Dva dneva premora za Karpova in Korčnoja
MERAN — Po večdnevnem oblačnem in deževnem vremenu je včeraj v Meranu posijalo sonce in tako lepo vreme sovpada z dvodnevnim počitkom, ki ga imata udeleženca svetovnega šahovskega prvenstva Karpov in Korčnoj. Pravi dan počitka je uradno sicer le danes, kajti včerajšnji dan je bil določen za nadaljevanje prekinjene partije, če bi do nje prišlo, Ker pa sta se nasprotnika predvčerajšnjim v tretji partiji sporazumela za remi (tako da Karpov zdaj vodi z 2:0) se jima je počitek podaljšal na dva dni.
Časnikarji in reporterji so včeraj uprizorili pravi lov na oba protagonista tega prvenstva, vendar brez posebne sreče.
Karpov in Korčnoj se bosta za šahovnico spet srečala jutri ob 17. uri, ko bo na vrsti četrta partija.
KOŠARKA
START V EVROPSKIH POKALIH
Italijanske in jugoslovanske ekipe tudi tokrat v središču pozornosti
Španei in Sovjeti nevarni tekmeci - V Koracevem pokalu tudi Ljubljančani
Danes bo start tudi v treh evropskih košarkarskih pokalih, v katerih bodo skoraj gotovo tudi letos prednjačile italijanske in jugoslovanske ekipe, V moški konkurenci pa bodo seveda zelo nevarni španski in sovjetski klubi, medtem ko v ženski konkurenci Sovjetinje praktično nimajo enakovrednih tekmic.
V Koracevem pokalu bo letos nastopila tudi ljubljanska Iskra Olimpija, ki pa v predtekmovanju ne bo igrala.
POKAL PRVAKOV
Danes in jutri
SKUPINA A: Makabi Tel Aviv (Izr.) - Torpan Pojat (Fin.); Steaua Bukarešta (Rom.) - Staurn Koln (ZRN).
SKUPINA B: Squibb Cantu (It.) -Partizan Tirana (Alb.);, Sporting
(Port.) - UBSC Dunaj
NOGOMET
NA MLADINSKEM SP
ITALIJA IZLOČENA
Premagala jo je namreč tudi Brazilija ■ Nepričakovana zmaga Egipčanov nad ZRN
MELBOURNE — Usoda Italije na svetovnem mladinskem nogometnem prvenstvu v Avstraliji je že zapečatena. Po ponižujočem porazu proti Južni Koreji z 1:4 so mladi »azzur-ri» sicer uspeli nuditi Brazilcem dokaj učinkovito obrambo, niso pa tnogli preprečiti gola, ki jim je prinesel poraz. Tega pa so doživeli Prav v tekmi, v kateri bi morali zmagati za vsako ceno, saj so že Pred začetkom srečanja vedeli, da Pomeni zanje neuspeh tudi že izpad iz konkurence tistih ekip, ki se bodo potegovale za visoka mesta.
Vodstvo »azzurrinov* je zato vneslo v ekipo nekaj sprememb, ki pa niso prinesle nobene koristi. Enajsterica je igrala živčno, pa tudi grobo in je sodnik v 65. minuti celo izključil Progno. Čeprav le z golom Prednosti, pa moramo reči, da je Brazilija slavila zmago povsem zasluženo.
Največje presenečenje tega kote pa so pripravili Egipčani, ki so Premagali močno zahodnonemško Vrsto z 2:1.
Izidi 2. kola so bili taki:
A SKUPINA
ZDA - Qatar	jl;l
Urugvaj - Poljska	1:0
LESTVICA ........•	•»-
Urugvaj 4; Qatar 3; ZDA 1;
Poljska 0
B SKUPINA
Romunija - Juž. Koreja 1:0 Brazilija - Italija	1:0
LESTVICA
Romunija in Brazilija 3; Južna Koreja 2; Italija 0
C SKUPINA
Egipt - ZRN	2:1'
Mehika - Španija	1:1
LESTVICA
, Egipt 3; ZRN in Španija 2; Mehika 1
Turnir se bo nadaljeval s tretjim solom jutri, ko bo Italija igrala proti Romuniji.
JUGOSLOVANSKI POKAL
Ljubljančani zmagali le po enajstmetrovkah
V šestnajstini finala jugoslovanska nogometnega pokala je vče-[aJ ljubljanska Olimpija v Kaknju ’e Po enajstmetrovkah premagala domače moštvo Rudarja. Po regu-ternem času je bil izid 1:1 (0:0). j vi so povedli Ljubljančani s Perovičem v 65. min., domačini pa s° izenačili s Poljskičem v 81. min.
plimpijini nogometaši pa so bili Prisebnejši v streljanju enajstme-lrovk in so tako zmagali s 5:2.
Uanes bodo igrali ostale tekme, "ted katerimi naj omenimo, da bo
zagrebški Dinamo igral v Sisku proti Segesti, splitski Hajduk v Novem Sadu proti istoimenskem klubu, beograjska Crvena zvezda pa v Banjaluki proti Borcu.
AVTOMOBILIZEM
Sprememba na vrhu
SANREMO — Po drugi etapi avtomobilskega rallyja Sanremo je vodstvo na skupni lestvici prevzete dvojica Cinotto-Radaeili na audiju 4. Na drugem mestu je ženska posadka Mouton-Pons, prav tako na audiju Rohrl in Gestofer (porsche 911 SC), ki sta bila po prvi preizkušnji v vcdstvu, sta sedaj na tretjem mestu z zaostankom 1’30”, Alen in Kivimaki (fiat 131) pa sta četrta.
Lizbqna (Av.).
SKUPINA C:	Partizan Beograd
(Jugi) - Zamalek Kairo (Eg.); Zczacibasi (Tur.) - Slavija-Praga (ČSSR).	•
SKUPINA D: Steinsel (Luks.). -Sunderland (Angl.); Nashua Den Bosch (Niz.) - Sunair (Bel.).
ATLETIKA
Suspenz osmerice
INDIANAPOLIS — Ameriška a-tletska zveza je suspendirala osem svojih tekačev, ker so se udeležili (28.-junija v Portlandu) nekega tekmovanja za denar.
Seja odbora za telesno kulturo pri SKOZ
Na sedežu SKGZ v Trstu je' bila sinoči redna seja odbora za telesno kulturo SKGZ, na kateri je beseda najprej tekla o imenovanju članov, ki bodo sestavljali novi odbor, nakar je predsednica Tamara Blaži-na podala sintetičen pregled preteklega delovanja. Odbor se je zatem lotil vprašanja sestave dveletnega programa. Kot ena prioritetnih nalog v tem obdobju bo gotovo nadaljevanje razprave o vključevanju igralcev italijanske narodnosti v slovenska društva ter razprave o drugih odprtih vprašanjih i-dejnega značaja, kot na primer športno delovanje v mestnih središčih.
Poleg tega bo odbor obravnaval vprašanje" tiska in poročanja o športni problematiki. Nadaljnje naloge novega odbora pa se nanašajo na navezovanje in krepitev stikov z matično domovino, stikov s političnimi strankami in organizacijami ter izdelava analize današnjega stanja v telesni kulturi in perspektive bodočega razvoja. Poleg teh prioritetnih nalog se bo odbor seveda konkretno soočal tudi z vsemi športnimi vprašanji, ki se bodo pojavljala.
Na seji so nadalje izdelali tudi predloge za priznanja S KGZ.
vanju, Pagnossin iz. Trevisa pa. bo gostoval v Barceloni, kjer se bo spoprijel -i moštvom Picadera.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
V predtekmovanju tega pokala ne bosta nastopila italijanski in jugoslovanski predstavnik.
KORAČEV POKAL
Medtem ko jugoslovanski predstavniki bodo »preskočili* predtekmovalni del, pa bo bolonjski Latte Sole igral drevi doma proti solunski peterki Iraklis, moštvo Acque Fabie pa bo igralo v Rietiju proti francoski ekipi Avignone.
Posnetek z nogometne tekme 2. amaterske lige med Zarjo in Olimpio
iiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiMittiimiiiiiiliii»itiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiii«iiiiimiiuiiiifiimiic«iiiiiiiiminiiiiiiiitiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiriiiiiiiiiMiiiiiiiiii
KOŠARKA
TROFEJA TRST* ZA MLADINCE
TESEN PORAZ KONTOVELCEV
Izgubili so proti močni peterki 0ECE - Emili in Vremec po 30 točk
SKUPINA E: Villeurbanne (Fr.) -Murray (Škotska); Barcelona (Šp.) - Honved (Madž.).
SKUPINA F: CSKA Moskva (SZ) -Levski Spartak Sofija (Bol.); Pa nathinaikos (Gr.) - Ittihad (Sirija).
POKAL PRVAKINJ (Predtekmovanje)
Jugoslovanske prvakinje Crvene zvezde ne igrajo v tem predtekmo-
OECE — Kontovel 88:86 (54:37)
KONTOVEL: Pertot, Emili 30 (2:3), Terčon 4, Kojanec 7 (5:8), Velussi 2, Pisani 2, Daneu, Raubar 13 (9:11), Vremec 30 (4:4).
PM: 20:26
PON: Raubar v 36. min.
SODNIK: Corrazza
V	zelo zanimivi ter izredno kakovostni tekmi so Kontovelci, žal izgubili proti najmočnejši ekipiiz Trsta. Naj omenimo, da sta prvič Kontove-lovo ekipo ojačila bivša Poletova igralca Pisani ter Vremec. Toda v nedeljski tekmi nista igrala Va-sallo in Pupis, to pa še je v Konto-velovi igri še kako poznalo Kontovelci so zelp lepo začeli ter so bili do 7, minute srečanja popolnoma enakovredni nasprotniku. Tedaj pa so se Tržačani «odlepiii» od požrtvovalnih, a že utrujenih Kontovel-ceV.
V	drugem polčasu so slbvenski predstavniki z boljšo obrambo, z boljšim napadom ter z veliko borbenostjo stalno manjšali nasprotnikovo vodstvo in so le tesno izgubili. Pohvaliti gre vse Kontovelce, posebno pa sta se izkazala LiVio Emili ter Andrej Vremec. Naj omenimo, da je tokrat -ekipa nastopala tudi brez poškodovanega Guliča.
NARAŠČAJNIKI Kontovel — Don Bosco 62:140 (30:70)
KONTOVEL: Starc 45, Emili 13, Grilanc 4, Piras, Ukmar, Terčič, Paoletti, Cunja.
V četrtem kolu za »trofejo Trst* so Kontovelci zopet visoko izgubili. Nasprotnik je bil res premočan za domačo ekipo. Zato je vsaka beseda odveč. Pohvalo pa zasluži Terčič, ki je v obrambi zelo dobro igral.	D. S.
# * *
Libertas — Kontovel 87:78
KONTOVEL: Danieli. Emili 14, Cunja 2, Grilanc 6, Piras 2, Starc 51. Škabar 3, Terčič, Paoletti.
Tudi v tej tekmi je Kcntovelova ekipa izgubila, tokrat pa je imela priložnost za zmago. V pretesnem Liberta.sovcm balonu so Lisjakovi varovanci dobro igrali le do prve polovice drugega polčasa, nato pa so si nasprotniki priigrali odločilno vodstvo.	D. S.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Servolana presenetila Kraškega zidarja
Kraški zidar —r Servolana 87:90 (51:39)
KRAŠKI ZIDAR: Brezec 28. Su-pič 18, Burčič 7, Sternad 2, Kobe 6, šekš 8, Jovanovič 2, Dautovič 14.
SERVOLANA: Pisri 16, Sculin 16, Cecotti 7, Jacuzzo 5, Oeser 18, Cas sio 18, Crevatin 3, Stebel 6.
Po dolgem času so se sežanski košarkarji zopet pomerili z eno izmed tržaških ekip. Servolana je s svojim nastopom v sežanski športni dvorani presenetila vse, tako igralce domače ekipe, kot tudi gledalce. Dejstvo je, da že dolgo časa nobena izmed tržaških ekip v Sežani ni prikazala tako kakovostne in požrtvovalne igre. Tekma je imela dva povsem različna polčasa. V prvem je bil Kraški zidar boljši, kar se je odrazilo tudi v rezultatu, drugi polčas pa je minil v premoči igralcev Servolane. Temu so pripomogli tudi sežanski košarkarji, ki so igrali brezglavo in sebično, pa tudi igra v obrambi je bila pod vsako kritiko. Igralci gostujočega moštva so vse te napake s pridom izkoristili in na koncu zasluženo'zmagali.
M. Nagy
TENIS
Italijani v 2. kolu
Italijanski igralci sc uspešno nastopili v 1. kolu mednarodnega teniškega prvenstva Španije v Bar-celoni. Adriano Panatta je premagal Govena (Fr.) s 6:0 in 6:2, Ba-razzutti Fillola (Čile) s 4:6. 6:4 in 6:2, Claudio Panatta pa Dicksona (NZ) s 7:5, 3:6 in 6:3.
MLADINSKE IGRE
RIM — Včeraj je bil v Rimu drugi dan letošnjih zaključnih bojev mladinskih iger, katerih se udeležuje 10.COO mladih športnikov.
V atletskem delu tekmovanja so bili včeraj trije linaii: v ženskem skoku v daljino je zmagala Ilaria Barcali (5,28 m) iz Firenc, Roberto Faggion iz Vicenze je najbolj daleč zalučal žogico (61,28 m) Dino Sieni iz Firenc pa je sunil kroglo najdlje med vsemi (16,04 m).
Udinese išče okrepitve
VIDEM — Videmska prvoligaška enajsterica Udineseja sc bo okre-pTa. Vodstvo tega kluba je namreč sklenilo kupiti še po enega napadalca, srednjega krilca in branilca.
ZSŠDI obvešča, da bp danes, 7. t.m... ob 20. uri na sedežu združe-ženja v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, seja izvršnega odbora.
j 1111111111 Hrulili t lltlllllll I nun IMI Ulil II lili tllllllfllltlilllllUllllllllllltltlll II ■tlltllllllllllllllitllllMIIIKIIIIItllO
«UNDER 20»
Vesna
Portuale
2
3
(Prvi polčas 1:2)
VESNA: Savarin, Tamaro, Conte, Basiacco, Codarin, Musizza, Metelko, Purič, Bruno, Pichierri, Kost-napfel.
STRELCI za Vesno: v 8. min. Bruno in v 87. min. Metelko.
Vesna je proti ekipi Portuale ja prvič v tem prvenstvu izgubila točki. Po prvih dveh izredno lepih tekmah v katerih so »plavi* dali skupno kar dvanajst golov, nihče ni pričakoval takega »padca*. Igra Vesne je bila zmedena. Predvsem je odpovedala obramba in pa vratar. ki nosi večji del krivde ob prvem prejetem golu. V opravičilo naj dodamo. še. da so v vrstah Vtsn« manjkali', kar trije standardni igralci.,	c
i	Fabio
IZIDI 3. KOLA Vesna-- Portuale Zaule - Aurisina Stock - Breg Ppieina - Domio Costalunga - Edile Adr.,
S. Marco - Subercaffe * * *
POKRAJINSKA LIGA
NARAŠČAJNIKI
Gaja
Kras
5
0
(Prvi polčas ‘2:6)
GAJA: žagar (Zupin), Jež, štrajn (Di Donato), Rapotec, Tome, Grgič, Kalc,' Kralj ,(Gojča), Pečar, Milkovič; Križmahčič.
KRAS: Hervatič, Peric, Bertoc-chi, škerk, D. Purič, Colja, Castel-lani, Terčon, žužek, šuc, Bullo (Do-ljak, I. Purič).
Nedeljski derbi med domačo enajsterico Gaje in Krasom je privabil na padriško - gropajski pravokotnik številne ljubitelje nogometa. Zaključil se je z visoko zmago padriško -gropajske ekipe.
V uvodnih minutah igre so Kraševci igrali dobro. Toda v 27. minuti je njihov branilec nerodno zatresel lastno mrežo. Gajevci so kmalu spet prišli do gola s Kalcem.
Drugi polčas je bil zelo zanimiv, hiter in dinamičen. Gajevci so prevzeli vajeti igre v svoje roke in so prišli do tretjega gola s Pečarjem, ko je od daleč streljal pod prečko.
Od tedaj naprej So se gajevci potrudili in tudi dobro igrali. Tako
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiii
Delovanje ZSŠDI
Turnir obmejnih mest
Najuspešnejši kolesarji nedeljske dirke v Lonjerju za «9. POKAL ADRIEt. Na sredi zmagovalec Marko Škulj (Horjul), na desni adrievec Maks Petelin, na levi pa tretjeuvrščeni Biondo
Jutri Jadranov spored
Ljubiteljem košarke in Jadrano vega moštva sporočamo, da bomo v naši jutrišnji številki objavili spored prvenstva C-l lige, v katerem nastopa tudi Jadranova peterka.
...........................mit.................................................................................................................mm....................m..................rimmmr.................m
OB PRISOTNOSTI PRECEJŠNJEGA ŠTEVILA LJUDI
Občni zbor goriške Olympie
V čgtrtek je bil v mali dvorani ateliškega doma v Gorici občni
Športnega združenja 01ympia. Vb .tej priliki se je zbralo precej-'Je število ljudi, predvsem mladih. Nnemu zboru je predsedoval Emil **entinšič. Prisotni so bili tudi edstavniki raznih društev in orga tecij ter pokrajinska odbornica ar>ja Ferletičeva.
Prvi je spregovoril dr. Brešan, •te orisal dolgo (letos bo 01ympia Snovala 20 letnico) in plodno de-^nje društva, ki goji odbojko (la te Olympia nastopala v 6 prven-'I'1), zimske športe, atletiko in
tenastiko.
'te njim je spregovoril prof. Kran ^ se je najprej zahvalil vsem 'vte. ki so doprinesli k razvoju zu-jskega športa na Goriškem. Za-^ je ann Oziral progleme, ki pete 01ympio, pa tudi druga šport-' društva: kronično pomanjkanje tejtčnih sredstev, pomanjkanje okovno izurjenega osebja, itd. r. Vrtovec je orisa! delovanje hvarskega odseka, katerega čla-večkrat dosežejo dobre uvrstitve.
-> blagajniškem poročilu, ki ga je 5al Marjan Vižintin, se je razvila teta, ki se je dotaknila različnih lemov. Govor je bil o sodelo
vanju z drugimi društvi, o odnosih z oblastmi, o rednejšem poročanju v slovenskem in italijanskem časopisju, o problemu, ki ga predstavljajo za slovensko društvo nekateri igralci italijanskega jezika.
G. r;
NAMIZNI TENIS
V moški C ligi
Mladina brez točk v krstnem nastopu
Ekipa kriške Mladine je v nedeljo odigrala svojo prvo tekmo v namiznoteniškem prvenstvu C lige. Krstni, nastop, kot lahko razberemo iz rezultatov posameznih dvobojev, je bil dokaj nesrečen. Že pred začetkom je med mladimi kriškimi igralci prevladovala napetost, ki se je nato poznala tudi za zelenimi mizami. Igra Križanov nf bila sproščena kot bi morala biti. kar pa je za prvi na stop tudi razumljivo. Tekma se je nekoliko razživela šele pri stanju 2:0 za Ente porto, ko je na igrišče slo pil Diego Košuta, ki je edini med domačini izsilil od nasprotnika še tretji, dodatni set
V prvi tekmi kriške Mladine so torej prišle na dan nekatere pomanj-ljivosti igralcev, ki jih bosta morala trenerja Darko Pahor in Boris Bogateč v bodočnosti popraviti. Treba bo predvsem odpraviti tisto psihično napetost, ki ovira, da bi mladi igralci zaigrali tako, kot resnično znajo. Edino pomoč proti temu pa pred stavljajo nastopi tako v tem prvenstvu, kot v raznih turnirjih, na katerih si bodo mladi Križani nedvomno »utrdili kosti* in tudi spodbudnih rezultatov ne bo manjkalo.
Ente Porto - Mladina 5:0
Donda - Nikola Tence 2:0 (7, 9) Ursich - Giorgio Tence 2:0 (14, 13) Norrito - Diego Košuta 2:1 (14, -12. 19)	.
Ursich - Nikola Tence 2:Q (17, 12) Donda - Diego Kpšuta 2:0 (12, 13)
A. S,
v NEDELJO S STARTOM OB 10. UR!
Tek AET v Tolminu
Prejšnji dve tovrstni prireditvi sta zelo dobro uspeli
OBVESTILO
ŠD Mladina
obvešča, da se bo rekreacijska telovadba pričela 15. oktobra. O podrobnostih bomo zainteresirane pravočasno obvestili.
V Tolminu se že pripravljajo na tekaško prireditev, ki bo v nedeljo, po tolminskih cestah, pod nazivom «3. tek AET*. Organizator teka je Iskra Avtoelektrika TOZD AET Tolmin, v sodelovanju osnovnih organizacij sindikata in Zveze socialistične mladine Slovenije -Tolmin.
Proga tekmovanja se bo vila kot že v preteklih letih, s startom izpred tovarne Iskra AET Tolmin proti Prebli in nato ponovno do tovarne AET. Proga je dolga 16 kilometrov; posamičen tek £,a je porazdeljen v tri kategorije in sicer: moški do 40 leta starosti (vključno letniki 1942); moški nad 40 let (letniki 1941 in starejši); ter ženske. Tekmovan je bo ob vsakem vremenu; glede nagrad pa bodo prvi trije v vsaki skupini prejeli kolajne; vsak uvrščen tekmovalec bo tudi prejel spominsko medaljo ter najmnožičnejša ekipa pa bo prejela pokal organizatorja.
Start teka bo v nedeljo zjutraj ob 10. uri izpred Iskre TOZD AET Tolmin.
Glede prijav naj še omenimo, da
se zaključijo jutri, 8. oktobra, ob 12. uri. Prijave sprejema Iskra AET Tolmin 65220 Tolmin (tel. 085 -81611). Zainteresirani iz zamejstva pa se lahko za podrobnejše informacije obrnejo na urada ZSŠDI v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11 -tel. 767304) in v Gorici (Ul. Malta 2 - tel. 33029).
V prejšnjih dveh izvedbah je tek po tolminskih poteh lepo uspel.
TENIS
Lendl trdno vodi
PARIZ — Po zmagi na mednarodnem teniškem turnirju v Madridu je Čehoslovak Lendl še bolj utrdil svoje vodstvo pred Američanom McEn-roem, na teniški lestvici za Grand Priv,
Trenutna lestvica je namreč taka:
1. Lendl (ČSSR) 1738, 2. McEnroe (ZDA) 1660, 3. Clerc (Arg.) in Con-Tiors (ZDA) 1417, 5. Vilas (Arg.) 1159, 6. Borg (šve.) 1129, 7. Telt-scher (ZDA) 896, 8. Tanner (ZDA) 895, 9. Noah (Fr.) 728, 10. Mayer (ZDA) 704.
Pirančani prepričljivo prvi
Turnirja se žal niso udeležili šahisti iz naše dežele in iz avstrijske Koroške
MOST NA SOČI - V okviru tekmovalnega programa primorske šahovske zveze in v odlični tehnični in organizacijski izvedbi šahovskega društva Tolmin, je bil v nedeljo v hotelu Soča na Mostu na Soči osemnajsti moštveni hitropotezni šahovski turnir obmejnih mest in krajev.
Na tekmovanju je sodelovalo 15 štiričlanskih moštev iz slovenskega Primorja, medtem ko vabljenih moštev iz sosednje Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške žal ni bilo.
Prvo mesto je na turnirju, ki je potekal po Bergerjevem sistemu, prepričljivo osvojila prva ekipa Pirana v postavi Masleša, Medančič, Naglič in Bolja, ki je v 14. srečanjih izgubila le dvoboja proti Idriji in Novi Gorici. Drugo mesto je o-svojila druga ekipa Pirana v postavi: Treuršič, Žnidaršič, Veber in Zabukovec, tretji pa je bil Rudar Hrija v postavi šemrlj, Kovač, Bevk in Petrič, ki se je edini ravno-pravno boril proti obema ekipama Pirana.
KONČNI VRSTNI RED
Piran A 46 točk; Piran B 41,5; Rudar Idrija 46,5; Koper 37,5; Tolmin A 37; Sežana 36,5; Nova Gorica A 35,5; Ajdovščina 30; Nova Gorica B 28; Tolmin B 26,5; Izola 20,5; Sečovlje 15; upokojenci Sežana 10,5; upokojenci Idrija 9,5 in skupnost Italijanov Koper 5,5.
Šest prvouvrščenih ekip so organizatorji nagradili s pokali, najboljši igralci na prvi deski Jeras (Koper) 13 točk, na drugi Saša (Ajdovščina) 11,5 točke, na tretji Veber (Piran B) 12 točk in na četrti deski Golja (Piran A) 13,5 točke pa so prejeli spominske dipjlome in značke.
Silvo Kovač
BOKS
Za naslov SP težke kategorije
Holmes p roli Snipesii
NEW YORK — Američan Holmes bo 6. novembra letos že enajstič izpostavil svoj naslov svetovnega prvaka težke boksarske kategorije (verzija WBC). Izzivalec je Američan Snipes, dvoboj pa bo v Pitto-burghu.
Holmes, ki je svetovni prvak od junija 1978, je opravil kot profesionalec že 38 srečanj zaporedoma brez poraza.
Snipes, ki je na osmem mestu svetovne lestvice težkokategornikov
(WBC) je po 21 profesionalnih dvobojih tudi še vedno brez poraza.
NEW YORK - Američan Fra-zier, bivši svetovni prvak težke boksarske kategorije, je izjavil, da se bo vrnil v ring. Frazier, ki ima 37 let, se bo 15. novembra letos pomeril v Atlantic Cityju ali v Oklahoma Cityju s svojim rojakom Ma-stersom, ki je kot profesionalec o-svojil vseh 22 doslej opravljenih srečanj, od teh 19 s k.o.
Koopmans ostal prvak
ROTTERDAM — Nizozemec Koop mans je ohranil svoj naslov evropskega prvaka srednjetežke boksarske kategorije. S k.o. v prvem krogu je premagal izzivalca, Luksemburžana Serresa.
je padel še četrti gol za padriško -gropajsko enajsterico. Po lepo izvedenem kotu je D. Kralj z glavo lepo preusmeril žogo v nasprotnikova vrata. Deset minut pred koncem tekme so gajevci spet povišali rezultat s Pečarjem z 11-metrovkc.
Franko Pečar
IZIDI 4. KOLA
Blue Star - S. Vito	1:2
Roianese - Zaule	3 :4
CGS - Chiarbola	4:2
Gaja - Kras	5:0
S. Luigi - S. Andrea	n.o.
Fortitudo - Campanelle	0:3
Olimpia - Montebello	2:1
LESTVICA
Olimpia 7; Campanelle, Fortitudo in CGS 6; Roianese 5; S. Vito, Mcn-
Igor Čuk, trener mladinskih Brego vih ekip, sodi med naše nogometa« delavce, ki zelo uspešno in požrtvo valno delajo z mladino
tebello, Zaule in Gaja 4; Blue Sta: in Chiarbola 2; S. Andrea in Kra: 1; S. Luigi 0.
* * •
DEŽELNA LIGA
IZIDI 4. KOLA
Costalunga - Pro Gorizia	0:1
Monfalcone - Real Udine	2:0
Primorje - Domio	0:3
Giarizzole - Supercaffe	1:0
Udinese - S. Gicvanni	3:1
Sangiorgina - Muggesana 1:0 Chiarbola - Portuale	2:0
LESTVICA
Monfalcone in Udinese 8; Prc Gorizia in Sangiorgina 6: S. Gio vanni 5; Chiarbola, Giarizzole ir Costalunga 4; Muggesana in Dormc 3; Real Udine in Supercaffe 2; Portuale 1; Primorje 0.
* * *
NAJMLAJŠI (skupina B)
Triestina	4
Zarja	0
(Prvi polčas 3:0).
ZARJA: Milani, Kralj, B. Leban, Žagar, Družina, M. Kralj, Ražem, Fonda. Gregori, Carli, A.. Kalc; Ciuk, Kokoravec.
Proti premočni ekipi Triestine je Zarja utrpela tretji poraz v prvenstvu. Tržačani so imeli ves čas pobudo, kljub temu so se zarjani dobro branili in igrali borbeno do konca tekme, čeprav nekateri igralci še niso v pravi formi.
Kljub porazu je ekipa zapustila
flnhnr	in rtafmm 1-.X.    — X 
če bodo nogometaši delali	resno.
IZIDI 4. KOLA	
Olimpia - Montebelo	2:2
Roianese - S. Sergio	2:0
CGS - Supercr.ffe	0:1
Primorje - S. Andrea	0:0
Blue Star - Portuaie	1:0.
Triestina - Zaria	4:0
LESTVICA	
Triestina 7; S. Andrea 6;	Portua-
»Jtai lil
caffe 5; Olimpia in Roianese CGS, Zarja in -S-. Sergio 2; I morje 1.
SKUPIN \ A	Ji v
IZIDI 4. KOLA	
Fortitudo - Campanelle	1:0
Domio - Zaule	3:0
Giarizzole - S. Vito	3:1
S. Luigi - Chp>rtHa	1:1
Costalunga - Breg	2:1
LESTViCA Costalunga, Fortitudo in Giari zole 8; S. Vito 5: S. Luigi 3; Car panelle, Breg, Chiarbola in Dom 2; Zaule in Popziana 0.
Posnetek s košarkarske tekme ta »Trofejo Trsta* med naraščajniki Kontovela in Servolauc
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6, PP 559	Tel, (040) 79 46 72 (4 t!nl|e)
Podružnica Gorico, Orevored 24 Maggio 1 — Tel, (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnino
Mesečno / 000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podietja mesečno 100.00. letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603 45361 »ADIT> DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., viš. 43 miri)
27.000 lir. Finančni 900. legalni 800, osmrtnice 300. sožaha 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 200 tir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Stran 6
7. OktObrG 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izd«)«|
Ja tiska I
izve
I Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Dokaj ostra kritika gospodarske politike
Pravzaprav smo v tem letu napisali malo gospodarskih pisem, v katerih se ne bi tako ali drugače ukvarjali s težavami, v katerih se je znašlo jugoslovansko gospodarstvo. Malo naših napovedi o razvoju jugoslovanskega gospodarstva je bilo optimističnih. Statistični podatki so nam reč, pa čeprav niso vsi povsem točni, narekovali takšne sklepe. Zaradi tega smo bili deležni tudi kritike, češ, da smo preveč črnogledi in da so nekateri rezultati, ki jih dosega gospodarstvo, v resnici bolj spodbudni, kot pa so se nam zdeli. Mnogokrat smo zapisali, da jugoslovanska gospodarska politika ne uspeva zajeziti neugodnih gospodarskih tokov, da je zaradi najrazličnejših vzrokov često tudi dokaj nebogljena, pa so nam o-čitali. da vlado tako zvezno kot republiško — preveč napadamo in da od nje zahtevamo in želimo preveč. Nikakor pa ni mogel nihče ugovarjati naši trditvi, da so rezultati, ki jih letos dosega jugoslovansko gospodarstvo, nezadovoljivi in da, gledano v celoti, še ne pomenijo prave stabilizacije gospodarstva. Zato smo napovedovali, da bo treba doseči v gospodarjenju temeljit zasuk, kajti le temeljit zasuk lahko obrne gospodarske tokove v tisto smer, ki prinaša boljše gospodarske dosežke. O takem temeljitem zasuku pa so govorili tudi na nedavni seji centralnega ‘komiteja ZKJ (minulo sredo), torej na seji najvišjega političnega telesa v Jugoslaviji, in zahtevali, da storimo vse. da bo do takega zasuka tudi prišlo. Ocena zdajšnjega gospodarskega po loža ja je bila namreč mnogo bolj ostra, kot smo je bili doslej vajeni.
Ze v uvodnem referatu, ki ga je tokrat imel sekretar predsedstva tega komiteja, .je taka ostra ugotovitev izjemno jasno začrtana. Dobroslav ču-lafič je namreč kar takoj v uvodu ugotovil, kaj bi prinesli taki gospodarski tokovi, kot tečejo zdaj. če bi se nadaljevali v prihodnje. Povzročili bi počasnejšo rast ali usihanje gospodarske aktivnosti, ob tem pa bi spet povzročili visoko inflacijo. Končna posledica, če ne omenjamo vseh ostalih slabih posledic, pa bi bila zelo slaba likvidnost države proti tujini, kar z drugimi besedami pomeni, da država ne bi mogla več odplačevati najetih tujih posojil. Ujela bi se torej v zelo nevarne finančne, pa tudi ptolitične pasti, lahko sklepamo iz teh ugotovitev, in te pasti bi tujina lahko postavljala na marsikaterem koncu. Prav tako pa bi tudi v notranjepolitičnih odnosih prišlo do težav, gotovo tudi do najneugodnejše. do slabitve samoupravnih družbenih temeljev.
čulafič .je izrecno poudaril, da cela vrsta vodstev, organizacij in tudi komunistov še ni dojela, v kakšnih hudih gospodarskih težavah se je znašla Jugoslavija. Prav ta ugotovitev pa je pravzaprav najbolj ilustrativna in najlepše odraža zdajšnji gospodarski položaj v državi, zaradi česar je seveda najbolj zanimivo vprašanje. kaj zveza komunistov upošteva kot najbolj zapletene gospodarske vozle in kaj je treba storiti, da bi gospodarski položaj izboljšali.
Pravzaprav ni bi'o na" zadnji seji partijskega plenuma povedano nič kaj bistveno novega o vzrokih za zdajšnji gospodarski položaj. Podobno diagnozo postavljajo v, Jugoslaviji vsaj že dve leti, res pa je, da so zdaj vzroki še bolj jasni, kot so bili pred časom. Odločno pa je spet prišla do izraza misel, da veliko težav v našem gospodarstvu nastaja zato, ker je premalo upoštevana vloga trga. Mnogi sistemski zakoni (sistemske za kone imenujejo pri nas tiste, ki na primer ne predpisujejo natančno, kolikšen davek je treba pobirati, pač pa katere vrste davkov naj bi pobirali, ali drugače rečeno, sistemski zakon o davkih določa davčno politiko) so bili zamišljeni tako, da bi svojo polno veljavo pokazali šele ob normalnem delovanju trga. Toda, ker so hoteli odpravljati gospodarske motnje predvsem z ad ministrativnimi ukrepi, se sistemski zakoni niso mogli uveljaviti. Mnogo ukrepov tekoče gospodarske politike je celo v nasprotju s s’stemskimi zakoni, ugotavljajo gospodarstveniki. S tem se je močno zožila možnost za delovanje tržnih zakoni-
tosti. kar pa je vplivalo na to. da iščejo podjetja možnost za večji zaslužek po vseh drugih in lažjih poteh, kot pa z boljšim delom. Uveljavila se je celo nekakšna gospodarska prisila, ki pa ne daje veliko motivacij za učinkovito gospodarjenje. Primerov za dokazovanje tako zastavljene misli so v razpravi na partijskem plenumu našteli veliko. Da bo jasneje, kaj so s tem mislili. naj povemo samo, kako je s tem pri cenah. Imamo sistemski zakon o politiki cen, cene pa določamo največkrat tako, da jih kar predpišemo, namesto da bi bile cene odvisne od ponudbe in povpraševanja in da bi jih konkurenčni boj na trgu zadrževal in tudi zniževal.
Iz vsega tega se da izluščiti, da je kritika takega načina dela močno povezana s kritiko, ki leti na samo zvezno vlado. Gospodarska politika (to pa večinoma krojijo in predlagajo predvsem vlade, zlasti zvezna) navadno ne zna ukrepati pravočasno ali pa pri tem ubira najmanj težavno pot. Če nekoliko posplošimo, bi lahko rekli, da so na plenumu prav operativno gospodarsko politiko močno kritizirali. Kritizirali so mnoge njene poteze, pri čemer so ji močno zamerili, da ne zna ali ni uspela izoblikovati dolgoročnejše tekoče stabilizacijske politike. Pri tem so se sicer samokritično obračali tudi sami k sebi, češ da ' so premalo odločno zahtevali tisto, kar bi moralo biti v gospodarski politiki že zdavnaj u-veljavljeno. Predstavniki vlade so se sicer branili, da je zaradi različnih interesov republik težko voditi enotno gospodarsko politiko, toda vodilne politične osebnosti so jih v tem spodbijale. Kot primer so navajali lansko devalvacijo dinarja. Devalvacija bi morala biti dolgoročnejši ukrep, delovala pa je vsega le nekaj mesecev zato, ker ni bilo istočasno ukrepov tudi na drugih področjih. Ali drug, morda še bolj značilen dokaz za slabo vodeno gospodarsko politiko: gospodarska kriza se je v svetu začela že leta 1973, njene posledice so se v jugoslovanskem gospodarstvu močneje pokazale leta 1975. ko se je gospodarski položaj začel slabšati. Toda go spodarska politika že šest let tehta vzroke za gospodarske težave in prav toliko časa priprav lja ukrepe za odpravo gospodarskih motenj, toda noben ukrep očitno ni bil dovolj učinkovit, pač pa so taki, da le gasijo požar.
'laka dokaj ostra kritika je vzbujala radovednost, kaj bo zvezni izvršni svet predlagal že na slednji dan v zvezni skupščini, kjer so obravnavali zdajšnji gospodarski položaj. Predsednik zvezne vlade Veselin Djuranovič je sicer priznal, da zvezna vlada nekaterih problemov, zlasti struk turalnih, v gospodarstvu ni uspešno reševala in da nekaterih tudi ni znala rešiti. Vendar pa poudarja, da je veliko storila za to, da je izvoz oživel, da se plačilni primanjkljaj manjša, da se veča industrijska rast, kar so glede na dosežke v prvem polletju spodbudni rezultati. Istočasno pa je zahteval tudi, da je treba doseči, da bo dogovarjanje liitrej.še in učinkovitejše, kajti drugače ni mogoče zasnovati skupno gospodarsko politiko. Hkrati pa je zanimivo, da je že predlagal vrsto novih ukrepov, ki naj bi reševali tekoče gospodarske probleme. Seznam teh ukrepov je obsežen, ali, če povemo drugače, vsaj mnogo bogatejši kot ” preteklosti. Kot da bi zvezna vla da dobila nekakšen impulz s seje partijskega plenuma, ki je bila dan pred tem.
Nemogoče je že oceniti, kako bosta oba sestanka, tako partijski kot skupščinski, odmevala v jugoslovanski javnosti in kaj lahko spremenita. Povsem jasno pa je, da bo treba delati izredno zagrizeno, tako v najvišjih družbenih in političnih službah, kot v samih podjetjih, da bi lahko preprečili nadaljnje slabšanje gospodarskih raz mer. Dobra gospodarska politika, ki je doslej ni bilo čutiti, je vsekakor sestavni del, in tudi zelo odločilen, v boju za odpravljanje gospodarskih težav. toda v ta boj se morajo vključiti predvsem podjetja. Njim pa je treba seveda ponuditi dovolj možnosti za stabilizacijsko delovanje.
JOŽE PETROVČIČ
PO VLADNIH PROTIINFLACIJSKIH UKREPIH IN DEVALVACIJI
Nezadovoljstvo v družbi narašča Sindikati organizirajo protest
Včeraj nadaljnji padec vrednosti lire - Napovedane so nove podražitve za sladkor, elektriko, telefon in bencin
RIM — Po nedeljskem razvrednotenju se je tudi včeraj nadaljeval padec, čeprav ne katastrofalen in še krepko pod mejo dovoljenega nihanja v okviru evropskega monetarnega sistema, italijanske lire. V dveh dneh je izgubila 1,5 odstotka svoje Vrednosti v razmerju z dolarjem (ki je bil včeraj po 1.189 Mr), 3,8 odstotka do nemške marke, 4,2 odstotka do holandskega florinta, 2,9 odstotka do švicarskega franka in 2,6 odstotka do angleškega funta šterlinga. Celo francoski frank, ki je bil v nedeljo prav tako razvrednoten za 3 odstotke in je predvčerajšnjim nazadoval v menjavah z italijansko liro za 1,15 odstotka, je včeraj nadoknadil del te izgube.
V italijanskih političnih in gospodarskih krogih je prevladovala tudi včeraj, mimo očitkov tajnika KD Piccolija Spadoliniju, da bi se bil moral prej posvetovati z zavezniki, precejšnja previdnost pri ocenjevanju posledic devalvacije, zlasti pa pri izražanju prognoz. Minister za industrijo in trgovino Marcora je sicer včeraj zelo ostro nastopil proti glasovom o bližnjih podražitvah mesa in drugih (uvoženih) kmetijskih pridelkov, češ da gre zgolj za špekulacije. Zatrdil je namreč, da predvideva pravilnik EGS ob takih preureditvah valutnih tečajev popolro uravnavo cen na o-snovi posebnih prispevkov iz sklada FEOGA.
Ministrski predsednik Spadolini je naglasil, da narekuje razvrednotenje lire še nujnejšo odobritev okleščenega proračuna. Zanikal je pa, da bi bilo treba postavke prilagoditi devalvaciji, češ da so jo že upoštevali, ko so postavili za temelini smoter vladne gospodarske politike omejitev inflacijske stopnje na 16 odstotkov (drugače bi po njegovem lahko postavili za zgornjo mejo 15 odstotkov). Mimo takih zagotavljanj in pomirjujočih izjav pa se čedalje bolj širi zaskrbljenost nad učinki devalvacije (kombinirane z vladnim klestenjem po socialnih postavkah proračuna) ha žfUPefijsko raven najširših delovnih slojev.
Včeraj so namreč zastopniki pe trolejske industrije ponovno stopili na plan z zahtevami po zvišanju cen, da pretekle okrepitve dolarja in novo razvrednotenje lire jih silijo v zgubo in so (izsiljevalno) namignili na prekinitev dobav. Po drugi strani napovedujejo .da bo medministrski odbor za cene v kratkem sprožil nov val podražitev. Ni sicer še znano, kdaj ga bo Marcora sklical in kolikšni bodo poviški, najverjetnejše prognoze so pa naslednje: za sladkor 30 lir pri kilogramu, za elektriko 16 odstotkov, za telefon 8,10 odstotka, za gnojila 10 odstotkov, navadni bencin pa naj bj se podražil na 960 lir za liter.
Ob takih razmerah se je vzdušje v tovarnah in na delovnih mestih izredno zaostrilo, o čemer so se mogli prepričati sami sindikalni voditelji, ki pripravljajo kongrese. Tovarniški sveti in krajevne sindikalne
•IIHIIIIIIIIHMIIIIIIIIt 11111111111111111111111111111111111 MIIIIMHMIIIIIIIHIIIIIllinilllllfllflllllllllllllMlIlllllllllllllllllilflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllIMMIllltllimMlillIlllMllllinHIIIIIIIMIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIin
PRIMORSKE »VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
Urbanistične študije navdušite Pirančane
PIHAN — Vizija, sanje, realen prikaz razvoja v prihodnjih desetletjih, ali kaj drugega, su od sinoči razstavljene »študije ključnih problemov Pirana, Portoroža in Lucije, s poseb nim poudarkom na urbanistično arhitektonski ureditvi piranskih vrat*. V piranski galeriji. Razstavo svojih zamisli in snovanj o nadaljnjem urejanju prostora na piranskem polotoku je pripravila skupina sedmih diplomantov ljubljanske fakultete za arhitekturo, gradbeni štvo in geodezijo, skupaj z mentorji dr. Edom
VČERAJ
V BEOGRADU
Ustanovna ssja komisije zveznih
družbenih svetov
BEOGRAD — Pod vodstvom predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja je bi a včeraj v Beogradu ustanovna seja ko misije zveznih družbenih svetov za izdelavo in uresničevanje programa gospodarske stabilizacije. na kateri so se dogovorili o me tedah m programu dela komisije. Komisijo so ustanovili na pobudo predsedstva SF RJ in bo delovala pri zveznih družbenih svetih. Nje na temeljna naloga bo izdelati celovit program stabilizacije, pospešiti delo pri sprejemanju dogovorov iz družbenega načrta raz. voja države, prispevati k uspešnejšemu uskla jevanjti stališč o spornih vprašanjih tekoče gospodarske politike in prispevati pri iskanju rešitev za nekatera sistemska vprašanja. Na predlog predsednika komisije Sergeja Krai gherja so včeraj ustanovili tudi delovne skupine komisije za posamezna področja. Prva delovna skupina ima nalogo pripraviti pred Ing dolgoročnega programa stabilizacije z ukrepi za njeno uresničevanje, druga se bo ukvarjala s sistemskimi vprašanji, tretja pa s problemi tekoče gospodarske politike, (dd)
Ravnikarjem, doc. Marjanom Ocvirkom in Janezom Koželjem, odprta pa bo vse do piranskega občinskega praznika — 15. oktobra.
Predsednik skupščine občine Piran Tone Mi keln, je ob odprtju te razstave dejal: »Sedanji čas ustalitve, ko za prehitro in premalo pre tehtano zidavo ni dovolj denarja, je najboljši čas za temeljit premislek — kako si bomo v naslednjih letih in desetletjih uredili prostor, v katerem živimo.» Že lani so v piranski občini študentje arhitekture ljubljanske, tržaške in graške univerze organizirali delovno srečanje (<Work siiop») in si zastavili nalogo, da bodo prikazali svoje zamisli, idejne načrte o tem, kako naj bi se urbanistično razvijali Piran, Portorož in Lucija. Za skupino sedmih študen tov, sedaj že diplomiranih arhitektov (Alenka in Miha Dešman, Katarina Pirkmajer. Miro Kranjc, Stanka Pustoslemšek, Vladimir, Ajo Slamič in Bojan Srpčič) je bila ta naloga hkrati tudi diplomsko delo, ki so ga pred kratkim uspešno zagovarjali.
«Piranske občine ne pojmujemo le kot turistični paradiž, temveč tudi kot mesto, kjer živi 15 tisoč ljudi. Miselnost, ki vidi prihodnost tega prostora v gradnji turistične superstruk-ture, kot so Bernardin ... vsebuje grenak priokus prodajanja samega sebe ... mislimo, da ne bi smeli storiti ničesar zgolj za dobro počutje in zabavo tujcev, kar ne bi hkrati zadovoljevalo potreb ljudi, ki tu živijo.*, so zapisali ob svoje skice in načrte. Pri svojem snovanju so se osredotočili predvsem na piranska vra ta. okolico Bernardina, skladišče soli in uredi tev območja nekdanjih lucijskih solin.
Človek ne more kar tako mimo razstavlje nih načrtov v piranski galeriji. Na trenutke mu vzame sapo in poreče: tega ne bi bilo mogoče uresničiti, ali pa: to bi bilo pa čudovito ... bolj kot se poglablja v načrte, več vprašanj se po stavlja — kaj bodo rekli strogi umetnostni zgodovinarji, ki izredno kritično varujejo kulturne spomenike in gledajo na vsak zidek, kako se bodo spremenile razmere v p:ranskem pristanišču, če ga bodo povečali, kdo bo dal denar za vse te velike načrte .. Odgovorov ža zdaj še ni. V naslednjih dneh, potem, ko si bodo ljudje nekoliko natančneje ogledali vse.
predložene možnosti urbanističnega razvoja na piranskem polotoku, bodo v Piranu o teh načrtih pripravili javno tribuno, oziroma pogovor za okroglo mizo.
Naj samo nekoliko opišemo nekatere značilnosti predlaganih urbanističnih posegov! Sedanje pristanišče v Piranu naj bi povečali in pridobili skoraj še enkrat toliko privezov, kot jih je zdaj in še nov pomol za pristajanje potniških ladij. Med Piranom in Bernardinom bi zgradili več pomolov, ob obali bi bila sprehajalna pot, pa tudi odprto gledališče na vodi. Na mestu sedanjega piranskega stadiona bi zgradili parkirno hišo, kjer bi bilo prostora za 806 vozil in avtobusna postaja. Na strehi te parkirne hiše pa bi bila športna igrišča. To parkirno hišo bi s Tartinijevim trgom povezovala vzpenjača. Pri Bernardinu, na mestu, kjer je sedaj čistilna naprava, bi zgradili še eno parkirno hišo (namenjeno turistom), kjer bi bilo prostora za 2200 avtomobilov. Iz Pirana bi izločili ves promet. Staro mestno jedro pa bi s Portorožem in Bernardinom povezoval tramvaj, po morju pa ladja («vaporetto»). V nasprotju s težnjami, da bi preselili jadralni klub pred bernardinskim hotelskim kompleksom, so v svojih rešitvah mladi arhitekti predlagali, da ostane na tem mestu in se tako loči od komercialnega navtičnega turizma v lucijski marini ... in še bi lahko naštevali.
V	delo, ki so ga predstavili mladi arhitekti v piranski galeriji, so vložili precej truda, saj je predvsem stihijska urbanizacija po vojni, ki je urejevala prostor le košček po koščku, nepovezano, porušila naravno ravnotežje in napravila precejšnjo škodo. Prav povezovanje teh najraz.ličnejšili arhitektonskih okusov in urbanističnih rešitev je pomenilo najtežji del naloge dejovne skupine.
V	piranski občini bodo sedaj težko dejali, da nimajo dovolj idej in predlogov za urejanje svojega okolja. Prispevek arhitektov ljubljanske univerze jim je lahko v veliko pomoč. Pričakujejo tudi, da bodo lahko kaj kmalu razstavili tudi idejne načrte tržaških in graških študentov. Vsekakor pa nameravajo še organizirati podobna delovna srečanja arhitektov.
BORIS ŠULIGOJ
strukture že vodijo nekajurne stavke v Emiliji. Liguriji. Lombardiji in Apuliji proti vladnim protiinflacijskim ukrepom, ki prizadevajo predvsem manj premožne sloje. Zato so tudi sinoči, na seji enotnega tajništva zveze CGIL - CISL - UIL razpravljali o zaostrenih protestnih akcijah in celo o možnosti vsedržavne splošne stavke, ki naj prisilijo vlado in delodajalce k resnemu pogajanju za izhod iz krize.
Norodom Sihanuk na obisku v SFRJ
BEOGRAD Član predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič se je včeraj pogovarjal s princem Norodo-mom Sihanukom, ki je na štiridnevnem obisku v Jugoslaviji. Gost je najprej govoril o svojih srečanjih in prijateljstvu s predsednikom Titom, za katerega je dejal, da je
vedno kazal veliko skrb za blagor ljudstva Kampučije in za neodvisen ter samostojen razvoj vseh držav in narodov sveta. Podčrtal je izjemno državniško vlogo in prispevek predsednika Tita v mednarodnih odnosih in pri ustanovitvi politike neuvrščenosti.
Cvijetin Mijatovič in Norodom Sihanuk sta zatem izmenjala mnenja o perečih mednarodnih razmerah, pri čemer sta največ pozornosti namenila vprašanju Kampučije. Sihanuk je gostitelja seznanil s svojimi ocenami in pogledi na razvoj položaja v Kampučiji, mednarodnih vidikih krize in vplivu različnih dejavnikov na to krizno žarišče.
Cvijetin Mijatovič pa je gosta seznanil s stališči Jugoslavije do reševanja kampučijskega problema. Poudaril je, da si Jugoslavija prizadeva za vzpostavitev neodvisne, demokratične in neuvrščene Kampučije, za kar je nujen umik tujih čet iz Kampučije,	(dd)
V KORIST STABILIZACIJSKIH PRI2ADCVANJ
Odpovedana proslava ob poimenovanju Titovega Velenja
LJUBLJANA — Organizator proslave, na kateri naj bi 10. oktobra Velenje poimenovali v Titovo Velenje, je včeraj sporočil, da v korist stabilizacijskih prizadevanj proslavo odpoveduje. Predvideno je bilo, da bo proslava v Rdeči dvorani ob prisotnosti okoli pet tisoč Velenjčanov, predstavnikov družbenega in političnega življenja Slovenije, delegacij šestih pobratenih mest v Jugoslaviji in drugih. Poimenovanje bodo izvedli 9. oktobra na slovesni seji vseh zborov občinske skupščine in ob prisotnosti vseh, ki imajo zasluge za hitro rast Velenja. ’
Takšna odločitev je vsekakor nenavadna. botrovale pa S0 ji razprave na 21. seji CK ZKJ, ugotovitve zadnjega zasedanja slovenske skupščine in vrsta drugih najresnejših o-pozoril po nujnosti varčevalnega ravnanja. Delno gre za to, da bo Velenje na ta način prihranilo nekaj sredstev (ki jih bodo porabili za trajnejšo obeležitev kot so nasadi, zelenice) delno pa za prvo konkretno pobudo za zaustavitev ne najbolj smotrnega trošenja denarja na vseh ravneh in ob vseh priložnostih. S pozivom, naj jim sledijo, so se predstavniki družbenega in političnega življenja Velenja obrnili na vso jugoslovansko javnost.
JURE PENGOV
OB POMANJKANJU GORIVA
JAT prisiljen ukiniti nekaj prog
BEOGRAD — Pomanjkanje kerozina je prisililo JAT, da je ukinil še nekatere proge. Tako včeraj niso poletela letala na progah Beograd - Pariz . Beograd, Beograd -Zagreb Munchen' in Beograd -Ohrid - Beograd. Jugoslovanski letalski prevoznik se je znašel v težkem položaju in edini izhod je v ukinjanju poletov. Kot je izjavil predsednik poslovodnega odbora JAT Vladimir Kovačevič, se ta delovna organizacija občasno že 15 dni ubada s pomanjkanjem goriva na posameznih letališčih v Jugoslaviji. Do sedaj jim je nekako uspelo premostiti te težave in sicer s pomoč-
jo operativnih sprememb v promp-tu, združevanjem prog in dovaža njem goriva iz drugih letališč. To varčevanje bo seveda povzročilo določene zamude in druge težave v letalskem prometu.
Dopisnik Tanjuga v Pančevu je v tamkajšnji rafineriji zahteval pojasnilo o proizvodnji kerozina. Izjavili so. da so začeli normalno proizvodnjo letalskega goriva in da bodo že v prihodnjih dneh proizvedli polno zmogljivost 300 ton kerozina na dan. Ni pa bilo natačnega odgovora na vprašanje, kdaj je pričakovati prve količine kerozina iz rafinerije v Pančevu za beograjsko letališče. Kot kaže. so vse težave nastale zaradi pomanjkanja surove nafte in prekinitve proizvodnje v Pančevu, (dd)
BENEŠKI DNEVNIK
Otroci iz Podbonesca in Tarčeta so se lahko spet vrnili v vrtce
V Podbonescu zahtevajo premestitev sedanjega zdravnika
PODBONESAC — Kot je občinska uprava pismeno sporočila staršem, so vrtci v Podbonescu spet začeli delovati, potem ko jih je občina zaradi finančnih težav za nekaj dni zaprla. Med prebivalci je zaprtje vrtcev v Tarčetu in Podbonescu sprožilo val kritik in nezadovoljstva še posebno zaradi enostranskega sklepa občipe. Zadeva je imela odmev tudi na seji občinskega sveta, ko je manjšinska «clvilna lista» predlagala, da bi ukrep ukinili do pogovora ali sporazuma s starši. Predlog pa ni prodrl (zanj so glasovali štirje, proti pa 10 svetovalcev) in starši so zato s pismom prefektu javno protestirali.
Sedaj bodo morali starši plačevati delež stroškov pri prevozu, vprašanje prehrane otrok (občina bi hotela premestiti menzo v Tarčet) pa še ni lesen j.
Medtem pa je italijanski dnevnik «Gazzettino» poročal o protestu prebivalcev iz Podbonesca, ki s peticijo, katero je podpisalo 650 o-seb, zahtevajo premestitev sedanjega zdravnika. Peticija, za katero je v začetku dala pobudo PSDI, zatem pa so jo podprle tudi druge stranke, je seveda razburila vode, tako, da je zdravnik prijavil župana zaradi obrekovanja in žalitve.
Po ekoloških problemih, ki so za-skrbljali prebivalce Podbonesca letos poleti (zaradi del na vodovodu je v Nediži poginilo veliko rib) so se v tej občini torej spet pojavile težave, ki povzročajo prebivalcem veliko neugodja, upravi pa težko rešljiva vprašanja.
V Nediškili dolinah nezadovoljivi pogoji zdravstvenih struktur
ČEDAD — Na skupščini čedadske zdravstvene enote, ki so jo pred kratkim ustanovili, so razpravljali o programskih in organizacijskih smernicah. Skupščina je med drugim vzela na znanje pereče zdravstvene pogoje v Nediških dolinah, kar bi se lahko še poslabšalo v primeru. da bi prenehata 'delovati služba za oskrbo ostarelih pri gorski skupnosti. Porazdelitev K&E v tri okraje, od katerih bo eden združeval sedem občin v Nediških dolinah in bo imel sedež v špetru, bo
Po prepovedi slovenskih prireditev v občinski dvorani
Slovenska prosvetna zveza o velikovških dogodkih
CELOVEC - V zvezi z velikovškimi dogodki je tudi Slovenska prosvetna zveza minulo nedeljo, na seminarju v Podravljali sprejela izjavo, kjer je rečeno, da odborniki slovenskih prosvetnih društev z zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremljajo dogodke v velikovski občini.
Mladi pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem v mestni dvorani, katera naj bi bila javna in za vsakogar dostopna, ne smejo nastopiti s slovensko pesmijo in besedo na prireditvi, ki jo prireja krščanska kulturna zveza in za katero je prevzel pokroviteljstvo sam vicekančler republike Avstrije. Zadržanje odgovornih je primer diskriminacije in ustvarja apartheid v deželi, ki se rada prikazuje kot tako zelo demokratična in svetovljanska.
Že mlad človek mora trpeti očitno zapostavljanje, kar se bo moralo odražati tudi pri njegovem nadaljnjem osebnem razvoju. Kako naj ob takem postopanju končno pride do medsebojnega razumevanja sosedov v deželi nam je sploh nejasno. Obračamo pa se tudi proti deljenju koroških Slovencev na dobre in nezanesljive državljane.
Zahtevamo, da velikovski župan prekliče svojo odločitev in da v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe, ki v prvem odstavku avstrijskim državljanom slovenske manjšine na Koroškem zagotovila iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsem drugim avstrijskim državljanom, tako kot drugim narodom tudi sodeželanom slovenskega jezika, da na razpolago velikovsko mestno dvorano, je rečeno v resoluciji slovenskih prosvetašev. (Sindok)
Nediškim dolinam nudila možnost za ustrezno zdravniško oskrbo.
V petek bodo predstavili zbirko «Din doran»
ŠPETER — V petek, 9. oktobra, ob 20. uri bodo v občinski dvorani v špetru predstavili zbirko priredb beneških ljudskih pesmi za flavte «Din doran», ki jo je pri založbi ZTT izdal Zavod za slovensko izobraževanje iz Čedada. Zbirko je pripravil porf. Bruno Rossi, namenjena pa je predvsem dijakom nižjih srednjih šol.
Večer bodo z glasbo in petjem popestrili pevski zbor «Pod lipo* iz Barnasa, otroci »Mlade brieze* in mladi glavtisti Glasbene matice iz Trsta, gojenci prof. Miloša Pahorja.
• Samohodništva je vse manj...»
(Nadaljevanje s 4. strani)
Ker ni šlo za alternativno izbiro, sem se zanjo odločil, ko sem v nekaterih motivih zaslutil možnost gledališke upodobitve nekoliko širših dimenzij, bodisi v gle-dališko-estetskem pa tudi v vsebinskem izrazu.
Veliko let si bil organsko vključen v neke gledališke procese v Trstu in v Gorici. Potem si se umaknil v nekakšno svobodo. Mogoče še čutiš potrebo po takem ali podobnem vključevanju?
Ta želja je živa v meni. Toda sedaj bi me kvečjemu pritegnila možnost formiranja nekega dialoga oziroma alternative. Zdi se mi, da je pot, ki jo ima sedaj katerokoli slovensko gledališko snovanje, dosti jasno začrtana pa tudi zelo jasno zakoličena v omejitvah, v metodologiji, v prilagojevanju in j'e v razvojni poti od začetka do danes dosegla maksimalno. Toda takšno kot je, ne more pokriti niti vseh potreb niti vseh želja ne samo gledaliških snovalcev ampak tudi občinstva. Naše občinstvo je v nekem standardnem in stagniranem okviru, v katerega zelo polagoma vstopajo nove generacije. Zato mislim, da bi bila potrebna večja drznost, večia pripravljenost na žrtvovanje', poskus eksperimenta ne v formalnem ampak tudi v organizacijskem smislu ... To kar že je na jugoslovanskem jugu pa tudi v Italiji zaživelo. Različne skupine, različni projekti, ki se obranijo po celo leto in pomenijo v resnici izziv občinstvu obenem pa intimen dialog znotraj samih ustvarjalcev v različnih gledaliških lušah.
Najbrž je taka kulturna alternativa n Trstu težje izvedljiva kot drugod?
Morala bi nastati spontano, brez kakršnihkoli primesi polemike, ki je tako hitro odprta v našem prostoru. Generacije, ki se želijo vključevati v neko kulturno snovanje, bi morale biti številnejše. Morale bi s svojo prisotnostjo same vzpostaviti ta problem.
Kaj bi želel, da te vprašam pa te še nisem?
Še sreča, da je ostalo veliko neizgovorjenega ... Pa recimo: odprto je ostalo navsezadnje le vprašanje, ali je mogoče vzpostaviti tukaj v Trstu, poleg gledališke šole, poleg delovnih kontaktov, ki so po sili razmer vzpostavljeni," nekak kulturni center, denimo klubskega značaja, ki bi ne bil tako formalističen ... nekakšno stalno soočanje z našo stvarnost :o, eenler. ki bi ne smel biti razbijaški pa tudi apologetski ne ...
S5KKS 18.000 lir
po 1. novembru 23.000 lir
vrednost zbirke po knjigarniških cenah pjfifiTlir
imnftL. s,mo “	kota,,,i*
Letošnja zbirka:
JADRANSKI KOLEDAR • zbornik
Simon Gregorčič
POEZIJE 1882
Roman Firmanl
ZADNJA DOLINA
Aldo Rupel
ŠPORT MED SLOVENCI V ITALIJI
Dr. Draga Černelč
ALERGIJE
kuponpopust 8.000 lir
pri nakupu izdaj ZTT