Ps pošti prejtMu: za
«tlo leto naprej 26 K —h pol leta , 13 , — „ ietrt , , 6 , 60 „ mesec , 2 ,20,
V gpr&vnlitvu pre|emae: za
eelo leto naprej 20 K—h pol leta , 10 , — , Jetrt , , 6 , - , mesec , 1,70,
Z« poiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naretaia» 'in Ineerate sprejema upnvnlitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-nifikih ulicah it. 2, L, 17
Izhaja vsak dan, Uvzemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 264.
V Ljubljani, v soboto 16. novembra 1901.
Letnik XXIX.
Avstrijska soc. demokracija.
Avstrijska soc. demokracija je nedavno završila svoj redni skupni shod. Posebnih novic nam ni prinesel. Na dnevnem redu se je nekaterim zdela važna točka i z p r e -memba programa. Kedor pozna osebe, ki delujejo pri stranki, in razmere, v katerih deluje, se mu ta točka ne more zdeti prav nič posebnega. Šlo je zato, da se da zopet enkrat priložnost govoriti o načelnih smereh soc.-dem. in s tem odpreti zatvor-nice vsem modrijanom v stranki, katerim je strankine vodstvo nedosledno, premalo načelno, nedelavno itd, in jih s tem izprazniti.
Po nekaterih listih in celo pri shodu samem se je čulo, da zastopa znani prvi voditelj avstrijske soc. - dem. stranke dr. A d 1 e r Bernsteinova načela, in da je po teh načelih hotel prekrojiti strankin program. Ta trditev je naravnost smešna ! Dr. Adler se s teoretiškimi vprašanji ubogo malo peča, sam o sebi to priznava ;') in v tem oziru mu smemo verjeti. Zato je tudi brez težav in brez posebnega boja padel njegov načrt. Prepričani smo, da je nad tem najmanj ža-lovsl dr. Adler sam.
Z izpremembo programa se nam torej ni vredno pečati, ko beležimo zadnji soc.-dem. shod. Soc.-dem. ostaja, kar je bila. M a t e r i a 1 i z e m in komunizem sta ji še vedno osnovni točki; in zato se naše stališče v tem oziru ne more prav nič iz-premeniti. Materializmu in komunizmu v delavskem gibanju, ki ga ona vprizarja, se moramo upirati z vsemi silami, in v tem zmislu smo njeni odkriti nasprotniki, prej ko slej. Pri tem seveda ne smemo prezirati, da je zadnja leta avstrijska soc.-dem. svojo glavno moč razpela glede na strokovno organizacijo. Ker stojimo načelno na stališču, da so strokovne organizacije ne samo upravičene, marveč naravnost potrebne, zato nas to delovanje v prvi vrsti zanimlje. Prepričani smo pa, da pod sedanjim vodstvom ni mogoče drugega pričakovati, nego da so strokovna društva soc. dem. stranke še vedno po Marxovih načelih v prvi vrsti agitatorska
') Verhandlungen des Parteitages der deutschen Socialdemokrate Oesteireichs 2. -6. Sept. 1900 stran 122.
sredstva za materiališki komunizem. Iskreno obžalujemo, da je to vmešavanje religijskib, modroslovskih in etiških zmot med prak-tiško delo silno škodljivo delavskemu napredku in demokraški ideji sploh, toda svojega stališča ne moremo izpremeniti. Odgovornost nosijo tisti, ki navlašČ in brez vsake potrebe zavirajo delavsko edinost v strokovnem gibanju b stvarmi, ki nimajo ž njim nobenega posla.
Ob ti priliki smatramo za Bvojo dolžnost, da pribijemo nekaj značilnih točk, ki osvetljujejo značaj in delovanje avstrijske socijalne demokracije.
J.. Po sedanji organizaciji obsega avstrijska socialna demokracija te-le organizacije : nemško, češko, poljsko, laško in južno slovensko. Vsaka izmed teh je navidezno samostojna in ima vsako drugo leto svoj shod. Vse pa vodi strankino vodstvo, ki sklicuje vsako vmesno leto vse avstrijske socialne demokrate. Dejansko pa ima nemška socialna demokraoija vsedruge o r g a n i z a c i j e v s voj ih rokah. Pravi gospodar nad njimi je žid dr. Adler s svojo Arbeiterzeitung. To dejstvo se ne da tajiti, že zato ne, ker so vse nenemške organizacije navezano na podporo, ki jim jo milostno deli ali nemilostno odreka žid dr. Adler.
2. Avstrijsko socialno-demokracijo, ali bolje nemško socialne demokrate z dr. Adier-jem na čelu pa podpira socialna demokracija nemškega cesarstva. Pernerstorfer je pri soc.-dem. shodu 1. 1900 v Majncu naravnost to priznal, rekoč nemškim socialnim demokratom :2) »Vi ste nam bili vedno za zgled Nemškim tovarišem smo dolžni hvaležnosti v vseh ozirih, ne samo v tem, da so nam dali duha svojega duha, marveč tudi v tem, da so bili vedno pripravljeni nas dejansko podpirati — — — O ti stvari nečem dalje govoriti, prosim pa, da volite v strankarsko načelatvo samo take može, ki bo pripravljeni nas v bližnjem avstrijskem delovanju zelo podpirati, zlasti z denarjem«. No prezrimo pri tem, kako nizkotno govore socialni demo-kratje o Avstriji, kako bagatelizirajo njen
') Piotokoll Uber die Verhandlungen dej Parteitages 17.-21. Sept. 1900. Str. 107.
obstoj, in pri tem si predočimo ves divji boj, ki ga bije velikonemštvo proti Avstriji, oziroma proti njenim Slovanom, potem nam ne bo težko najti razloga, kako je mogoča ta podpora. Vpoštevati moramo, da boj proti katoliški cerkvi pod obliko protiklerikalstva nima v Avstriji pri socialnih demokratih nič milejše oblike, nego pri najhujših Wol-iovcih.
3.	Socialno-demokraški program ima še vedno točko: Religija je zasebna stvar. Ali na to puhlico se ne da noben kalin več ujeti. Popolnoma odkrite izjave socialno-demokraških voditeljev bo pred nami, da se hoče s tem ohraniti edino le agita-cijska zmožnost socialne demokracije. Kar smo prelistali uradnih izjav, kar smo prebrali govorov ob strankinih shodih, vedno nam doni v ti točki nasproti neumirljivo, strastno sovraštvo proti vsaki, zlasti pa proti katoliški veri, proti cerkvi in duhovstvu. Pri najboljši volji nismo zasledili, niti pri tistih, ki pravijo, naj se religija pusti pri miru (n. pr. Vollmar,a) Schlinger4) i. dr.) drugega imena o duhovnikih nego PialT. Potem pa verjemi, kdor more, da je takim ljudem religija res samo zasebna stvar. Zato tudi dr. Adler javno poudarja, da ni mogoče ločiti religije od ,popov'.5) Ravno to pravi tudi dr. Ellenbogon.8)
4.	Nemški socialni demokratje so vlani Bklepali, kako naj agitirajo na kmetih. Ob ti priliki razvite misli bo povzela vsa avstrijska socialna demokracija; poskušala bo tudi slovenska. Ko bi kmetje vedeli, kako so se prepirali voditelji, kaj se sme kmetom povedati in kaj ne, bi gotovo nobeden ne sedel na socialistiški lim. Za nas jo pa na vsak način prav, da vemo o tem gibanju in zato — bedimo 1
Naša sklepna misel o socialni demokraciji je tale: Ni ga količkaj politiško izvedenega človeka, ki bi ne mogel nastopiti proti socialnemu demokratu, ki prodaja pri nas z nemškimi novci podpirane nemške pleve. Samo poguma je treba in Kristanu bo kmalu zmanjkalo poslušavcev — in pod pore.
') Verhandlungen des Parteitages der deutschen Soc. dem. 1900. r. t. str. 116. — *) R. t. str. 121.
') Verhandlungen, r. t. str. 122.
') Verhandlungen r. t. li!8.
Trojno nasilje.
Skoro nikdar se še ni tako hitro in ob istem času pokazalo trojno nasilje, ki stiska jugoslovanske narode, kakor baš v zadnjem času. Doživeli smo tri zmage nam nasprotnih elementov, tako odločne in težke zmage, da moramo zares upravičeno dvomiti, ali bomo mogli proti njim ohraniti svoj narodni obstoj.
Začnimo pri Italijanih! Teh je trikrat manj, nego Jugoslovanov v cislitvan-ski državni polovici. In vendar Italijani triurni irajo zaradi uspeha, ki jim ga je skoro že zagotovil učni minister. Ta vspeh je tolik, da mi Slovenci niti desetine tega nismo dosegli v polstoletnem narodnem boju. Italijanom hoče vlada dati pravico do vseučilišča, med tem ko samo s preziranjem in s slabo zakritim zaničevanjem odgovarja na vse slovanske zahteve v tem smislu. Kaj so Italijani nam in državi ? Nam bo nevaren sosed, ki nas hoče izpodriniti povsodi, kakor kakor so dr. Rybara, pravilno izvoljenega zastopnika slovenskega naroda, vrgli iz občinskega sveta tržaškega, tako bi najrajši nas Slovence vso pometali ven iz zbornic in javnih zaBtopov. Z demonstracijami in z nasiljem so nastopili Italijani. To sredstvo je izdalo, in zdaj triumfirajo !
Kaj so pa Italijani avstrijski državi ? Oni element, ki hoče adrijatsko pokrajine združiti z Italijo. Dinastičnega avstrijskega čustva med njimi ni. V Trstu so brez kazni smejo uganjati stvari, ki bole v srce vsakega avstrijskega domoljuba. Težnja po razdoru Avstrije in po zedinjenju z italijansko kraljevino se tam vsak dan očitneje izraža. In ta element se more bahati, da mu je avstrijska vlada dala koncesijo, mod tem, ko prezira in ob zid pritiska vedno zveste Slovane I To je poraz, ne le za Slovane, ampak hkrati poraz za avstrijsko državno misel.
Drugi zmagujoči element so V s e -n e m c i. So sicer med Nemci tudi sedaj še nekateri, ki imajo pred vsem pred očmi avstrijsko državno misel. A ti so v veliki manjšini in se skoro no upajo več povedati svojega mnenja. V nemškem taboru odmeva sedaj klic : Proč od Rima in od Avstrije !
LISTEK.
Program imajo!
Sedaj ga poznamo. Dolgo smo pozivali našo liberalce, naj nam ga vendar pokažejo. Vse je bilo zaman. Upali smo, da nam ga post tôt discrimina rerum razodenejo na slovesnem shodu ali v posebnej proklama-ciji strankinega vodstva. Naš up je šel po vodi. V majhnem, neznatnem članku še bolj majhnega in neznatnega lističa so nam ga razodeli. Tudi to nas veseli, ker veseli smo vsacega pozitivnega pojava pri stranki, koje delovanje je dosedaj obstajalo samo v negaciji, kar zna, kakor znano, vsak otrok.
Gotovo so bravci že uganili, da imamo v mislih gospodarski program naših libe ralcev, kojega agrarsko stran razodeva predzadnji »Rodoljub« v uvodnem članku. Prepričani smo, da so bravci to uganili, ker smo prepričani, da berejo vse. kar berejo, z razumom. Ne vsi, žalibog ! V enem sobotnih listkov iz zadnjega časa piše namreč »Slov. N&rod« : »Kadar čita človek lnimo-rističen podlistek v »Slovencu«, ima občutek, kakor bi mu kdo vlekel robidnico skozi
čreva«. Nekateri pisci torej pri čitanju nedvomno ne rabijo razuma, ker ta nima sedeža v črevih, in skušnja uči, da človeka boli le tisti del telesa, s katerim je delal. Takim bi bilo torej skoro svetovati, naj si, posebno še z ozirom na čifutsko pisavo »Slov. Naroda«, nadenejo kot psevdonim med čifuti, osobito gališkimi, ne redko, zelo lepo in poetično ime Bauchgedanke. Primerno bi bilo to ime tudi vsebini takih liberalnih listkov, osobito dotičnim »dov-tipom« o samostanih.
Toda nismo se namenili danes, pečati sc z brezpomembnimi listki liberalnih glasil, marveč s člankom enega teh glasil, ki vsebuje agrarski program liberalcev.
Sestoja pa ta program iz teh-le točk : 1. Vso grajščine morajo imeti kmetje. 2. S temi grajščinami morajo združiti vsa svoja posestva. 3. Obdelovati jih morajo kot za-drugarji. 4. Sto kmetskim delavcem in njih družinam naj kuha par ženic v jedni ku hinji. 5. Vso druge žene na poljsko delo! G. Stari ljudje samo, ki niso več za delo, naj pazijo na otroke. 7. Treba velikih, skupnih hlevov. 8. Gnoi naj se vozi po železnih tirih na skupne njive. 9. Orati, travo kositi,
obračati samo s stroji! 10. Skupno mline, mlekarne, »sladkamo«, skupne vinsko kleti treba imeti.
Tak je program. Ta program zdi se liberalcem tako imeniten, da precej pravijo: »O za to še ni jeden izmed nas kmetov na Slovenskem pripraven, tudi za najnavad-nejše začetke ne«. Kedaj pa bodejo kmetje za to »pripravni« ? Za to treba, kakor pravi »Rodoljub«, 1. še dosti šole a) »v naukih«, b) v kmetovanju, c) v življenju; 2. treba potem, ko bo šole dosti, začeti polagoma »brez farovža« ; 3. mora preje odpreti »ta brika v lastni deželi svojo veliko šolo«, zbrati mora tovarna »veliko ljudi na enem prostoru na deželi«, jih vežbati a) v skupnem delu, b) v nakupovanju in c) v trgovanju. Potem bo naš narod za zadružno življenje zrel!
Potrudili smo se, da smo ta znameniti agrarski program liberalcev lepo razdelili v posamezne točke. Kdor so ga hoče iz glave učiti, ima olajšano delo. Toda mi mislimo, da ni nobenega tako na|ivnega kmeta na slovenskih tleh, kateremu bi se zdel imeniten ta program. Kar je na njem resničnega, je že davno obče znano. Duševni oče tega
programa, kateri jo z njim hotel nekaj novega povedati, moral je ves gospodarski razvoj zadnjih 15 let prespati. Splošna sestava tega programa pa nas živo spominja famoz-nega predloga notranjskih liberalcev, kateri so pred nekaj leti hoteli podreti gospodarsko organizacijo s tem, da so predlagali: 1. uvede naj se kot splošna domača industrija izdelovanjo zobotrebnikov, 2. ustanovi naj se društvo, ki bodo izposojalo krave proti obrestim. To so vse taki predlogi, ki spadajo med ono tvarino, o kateri zahteva 8. točka liberalnega agrarskega programa, da naj se gnoj po železnih tirih vozi na skupne njive.
Liberalcem pa so zdi ta agrarski program tako imeniten, da jim ljudstvo šo ni dosti zrelo zanj. Predno ga bo mogoče izvesti, morale bodejo tovarne naš narod vežbati aj v skupnem delu, b) v nakupovanju, c) v trgovanju. Doslej res še nismo vedeli, da tovarne vežbajo delavce v teh treh rečeh. Srečni tovarniški delavci! Srečni bravci »Rodoljuba« !
Liberalizma so res samo velika usta., ki se neprestano gibljejo in v katerih miga» brez prenehanja jezik.
n skrajno žalostno je, da je ta element zdaj najodločnejši v Avstriji. Ako Vsenemci hote, se kaj zgodi, ako oni nočejo, se vse prepreči. In vendar je znano, da jo v zbornici od vsenemške stani padel veleizdajski klic, da bodo morali pruski bajoneti priti na Češko mir delat. Znano je, da so Vsenemci hoteli v drž. zbornici strgati in poteptati vzvišeno osebo nadvojvodeprestolo-naslednika, da bi ob ugodnem trenutku mogli tudi — izven parlamenta udariti po ceBarski hiši. Znano je, da je protestanška agitacija samo plašč za prusko agitacijo.
In vendar se pri nas vlada s posebnim spoštovanjem ozira vedno na to stranko, ker se te stranke najbolj boji. Glejte Češko in našo meje proti nemškemu cesarstvu! Ako bi prišlo do vojske z Nemčijo, mogli bi pruski regimenti prodreti skoro brez odpora do Dunaja. Vsi prehodi čez severočeška pogorja so po meji tako razdeljeni, da veliko ložje prodrejo Nemci v Avstrijo, kakor pa Avstrijci v Prusijo. Nemčija ima na avstrijski meji velikansko množice vojaštva, ki lahko vsak dan poizkusijo pruske ekspedioije na Dunaj? Nemški pastorji delajo pot, nemški korporali čakajo, da jim slede . . .
Slabost avstrijske vlade proti vsenem-škemu gibanju je najžalostnejše znamenje, da zmaguje v Avstriji protiavstrijski element.
In tretji element, ki zmagoslavno prodira, je madjarstvo. Kako zatirajo uboge Slovake, o tem smo že večkrat pisali. A danes se moramo še posebno ozreti na pre-žalostni propad hrvaške opozicije na Hrvaškem. Odkritosrčno povemo, da smo se v Hrvatih varali. Nekaj časa smo upali, da bo opozicija vpričo tolikim krivicam, ki jih trpi Hrvaška od madjaronsko viade, vender pridobila nekaj mandatov. Ko smo videli, da je narodno gibanje med Hrvati brez konkretnih oblik, le nekako čustveno in dobro-voljsko, smo si mislili, da bodo ohranili vsaj to posestno stanje, katero so imeli doslej. A zdaj je prišel popoln poraz hrvaške opozicije. Kje so hrvaški rodoljubi, ki pe vajo tako mile pesmi, in govore tako navdušene napitnice, kje vendar so, kadar se gre za reson političen boj v obrambo na rodnosti in ljudskega blagostanja? Poraz na celi črti 1 Vladno nasilje je bilo res ogromno. Pritisk na volivce je bil tolik, da sa o svobodi volitev niti govoriti ne da. A vendar Bmo pričakovali, da ima hrvaški narod vsled prehudega, nenaravnega pritiska toliko energije, da se bo mogel vzdigniti in upreti proti madjarstvu.
Krivice, ki jih trpi hrvaški narod vsled madjarstva, so tolike, da bi moral samo spomin nanje razburiti dobrohotno hrvaško kri in ji viiti nekaj one hrabrosti, katero je kazal kraljevič Marko .... Ali hrabrost in junaštvo biva samo še v pesmih?
Tako tlači zdaj na južne Slovane trojna mora, trojno nasilje tnumfira: vsenemško, vseitalijansko in vsemadjaronsko.
Kaj moremo storiti proti temu ? Edino, kar nam preostaja, je organizacija ljudstva. Na »inteligenco« se ne moremo zanašati, saj jo poznamo. Hrvatje imajo vseučilišče, imajo akademijo, imajo galerije, imajo srednjo šole, in kaj jim to pomaga za politični boj? Bolj so tlačeni, bolj so ponižani, kakor mi ubogi Slovenci, ki nimamo nič drugega, kakor kmete, delavce in kape-lane. A ti naši ljudje se drže krepko in imajo zavednost in moštvo. To nas drži, in edino le v organizaciji priprostega naroda je naša rešitev. Jedro ljudstva moramo ohraniti krepko in zdravo, poučevati ga moramo, družiti v gospodarskih in političnih društvih, in neprestano poučevati. Potem lahko gre čez nas burja tujih navalov. Odbila nam bo veje, ki štrle visoko v zrak, a deblo naroda bo ostalo in poganjalo vedno nove, svežo mladike.
Državni zbor.
Dunaj, 15. nov. 1901.
Cesarjev opomin.
Stvari se v parlamentu vedno bolj zapletajo. Pri jelu so vsi pridni, a pri delu si bašejo pipe, gledajo na vreme in se obešajo na toporišča, kakor tlačani. Cas hiti, a delo stoji v zbornici, kakor v odsekih. V zbornici mlatijo po šest ur prazno slamo raznih »nujnih predlogov«, v odsekih volijo pod-
odseke, da »temeljito« proučujejo razna vprašanja.
Že junija meseca je bilo v zbornioi na dnevnem redu poročilo o kmečkih zadrugah, pa preden pride v razgovor, utegne že zastarati. Vlada ne more vsak teden zidati novih železnic in kanalov, za katere se pulijo vse stranke, državni proračun pa naj vlada sama reši. In vendar je državni proračun najvažnejše pravo parlamenta.
V teh razmerah so vladarjeve besede, ki jih je včeraj govoril prvemu podpredsedniku poslanske zbornice, resen opomin na vse stranke in na vaacega poslanca posebe.
Opetovano smo naglašali, da je poslovni red za sedanje razmere v zbornici pomanjkljiv. Toda ta zbornica si ne bode sama dajala zakona, ki bi omejil povodenj praznih govorov, zavezal jezike jezičnim in zbadljivim poslancem ter odpravil razne razvado in zlorabe. Res, da je poslovni red v tesni zvezi z ustavo, toda vlada bi bila ustavi dala le trdnejšo zaslombo, ko bi bila pred zadnjimi volitvami oktroirala primeren poslovni red. Angleški parlament je najstarejši in drugim vzgled, pa ima ostrejše določbe proti Irivolnim zlorabam poslanske prostosti.
Vladar je konečno dostavil v napomi-nanem pogovoru:
»Gospodje poslanci naj sami skušajo zboljšati parlamentarne razmere. Jaz sodim, daje treba več potrpežljivosti, ki bi omogočila red parlamentarnih razmer«.
Nemške zahteve.
Vse kaže, da resni in odkriti govori čeških poslancev dr. Kramara, dr. Začka in dr. Herolda niso zmodrili nemških nacio-nalcev, ki vedno z večjo silo rinejo v ospredje svoje vsenemške zahteve. Takoj začetkom zasedanja so načelniki levičarskih klubov sklenili, da hočejo z vsemi močmi pospešiti pravočasno rešitev proračuna. Toda skleniti in storiti, to je dvoje. Ker je vlada za češko tehniko v Brnu imenovala nekaj profesorjev, popokale so takoj vsa niti nemške potrpežljivosti.
In ko so češki zastopniki v budgetnem odseku predlagali glavno razpravo o proračunu, bili so Nemci, ki so glasovali za ta predlog proti svojemu prvotnemu sklepu, da hočejo pospešiti proračun. S tem so iznova dokazali svojo nestrpnost. Ker češki poslanci ponavljajo staro evojo zahtevo, naj bi se v Brnu ustanovilo češko-nemško vseučilišče, takoj je po konci ves nemškonacijonalni tabor proti vladi. Večina nemških strank je pripravljena glasovati proti dispozicijskemu zakladu, torej vladi izreči nezaupanje, ako izpolni le eno čeških zahtev. Ako se morajo že češki poslanci boriti s tolikimi težavami, je pač jasno, kako neugodne so politične razmere za jugoslovanske poslance. Saj se je baje to dni eden najuglednejših nemških poslancev izjavil: Dajmo vseučilišče Lahom in Slovencem v Trstu, da eden drugega uničijo, potem imamo mir pred njimi. Take so razmere; vsa potrpežljivost slovanskih poslancev le množi in pospešuje nestrpnost in oholost nemških radikalcev.
Nemci mej sabo.
Ponosno in samozavestno je nemška vzajemnost stopila na javni oder ter s svojim ponemčevalnim programom vzbudila pomilovanje. Najglasneje se je tej oholi dami smejal Schönerer s svojimi tovariši, češ, da je domača kura s pavovim perjem. Dve leti je Schönerer prenašal, da je nemška vzajemnost životarila brez njega. Ta teden pa je bil »špasov« sit ter je našopirjeni dami podstavil nogo, da je pred njim pila na — nos. Češka tehnika je dala Vsenemcem povod, da raztrgajo nemško vzajemnost. Povabili bo posamezne poslance iz nemške ljudske in napredne Btranke, da pomnože svoj tabor. Nemška ljudska stranka se je odzvala skoraj polnoštevilno, saj je večina istega duha.
Tudi mnogi nemški naprednjaki so pozabili vse, kar so mej volitvami proti njim počenjali vsenemški bratje. Prišli so se klanjat klobuku, ki ga je razobesil vsenemški vojvoda. Krščanski sooialci so ob plotu, a ustavoverno veleposestvo ima še preveč ponosa, da bi šlo v past. Tako je schönerer
dobil vajete v roke, in kdor hoče na njegov voz, mora iti na nabor, da je potrjen, ali pa peš capljati za vozom. Tako mora »N. Fr. Pr.« danes razmišljati: Die Geister, die ich rief . . . Radovedni smo, koliko gostov dobi Schönerer za svoj omnibus in kdaj ga zvrne.
Kongregacije.
Včeraj torej so je vršilo prvo dejanje najnovejše parlamentarne komedije, otvar pa je že precej zastarela, ker vse dejanje je posneto po raznih pamfl-jtih, ki so jih nemški »učeni pisatelji« zverižili proti katol. cerkvi in samostanom. Naučni minister je že dne 22. oktobra na interpelacijo dr. Grossa pojasnil vso »nevarnost«, ki baje preti s Francoskega. Naselilo se je v Avstriji le nekaj francoskih karmeličank brez vsake državno podpore. Toda s tem odgovorom kulturo-nositelji niso bili zadovoljni. Posl. dr. Erler je v imenu nemške ljudske stranke in dr. Eisenkolb v imenu vsenemške zveze nujno predlagal, da se zastražijo s kordoni vse meje. Čudno bi bilo, ko bi se ne oglasili tudi socijalni demokratje. In gospod Klofač mora seveda biti četrti v zvezi. Vsi ti so se dogovorili, da hočejo vzajemno »preganjati noč in temo v Avstriji ter klerikalce nositi na grmado«.
Prvi je nastopil dr. Erl er, poslanec tirolskega stolnega mesta, ki vidi na vseh koncih in krajih tuje prikazni, katere strašijo po deželi. Ves njegov govor je bila zbirka raznih starih fraz iz nemškega kulturnega boja. »Klerikalni zmaj predrzno vzdiga svojo glavo.« To bodi vzvišeno! Od vzvišenega do smešnega je le en korak.
Za njim je dr. E i s e n k o 1 b kot prote-8tanški pastor čital iz raznih knjig in časnikov svoje predavanje o protestantizmu in Votanu, «der Eisen wachsen liess«. Mej tem govorom jo poslanec Stein napravil mnogo hrupa proti predsedniku dr. Začku. Konečno sta si odpustila . . .
V torek se razprava nadaljuje. Oglaše-nih je do 50 govornikov. Najprvo govorita predjagatelja Sohuhmoier in Klofač, na to pro: dr. Gros, Cerny in dr. Tavčar, contra : dr. II r u b a n , jjftjjf K o m a r o vv s k i in dr pl. F u c h s. Za generalnega govornika contra je določen baron Morsey.
Davčni odsek
je v zadnji seji razpravljal o novem davku na vožne listke. Poslanec Steinwender je zagovarjal ta vladni predlog, da dobi vlada novih virov v pokritje raznih potrebščin. Ce hočemo, da se bo vendar že odpravila mitnina na državnih cestah, moramo vladi dovoliti drug vir dohodkov. V primeri s tarifi na avstrijskih železnicah, ki so dokaj nižji od inozemskih, je nameravani davek opravičen.
Dr. Dyk je izjavil v imenu mladoče škega kluba, da iz gospodarskih in iz poli-tiških ozirov ne dovolijo sedanji vladi, ki sicer prikrito, pa vendar najhujše deluje v smislu nemških strank proti Slovanom, ni-kakega novega davka.
Poslanec Völkl je v imenu nemško ljudske stranke izjavil: Dokler ne bo budget dovršen, ne dovolijo nikakor v to, da se o tem davku nadalje razpravlja
Poslanec dr. Byk je sprožil misel, naj bi se vpeljal četrti razred.
Poslanec Povše je najprvo povdarjal, da že iz razloga, ker bo ta novi davek neenakomerno zadel prebivalstvo v raznih deželah, ne moro se ogreti za vladni predlog. Osobito pa kot poslanec iz pokrajin, skozi katere vodi južna železnica, sloveča po dragih voznih ceeah, ne bi mogel glasovati za predlagani davek. To svojo trditev pa hoče utemeljiti s številkami, ki jasno govore za njegovo trditev in glasovanje. Na državni železnici velja vozni listek n. pr. od Ljubljane do Dunaja 6 gld. 90 kr., na južni železnici pa treba plačati 12 gld. 86 kr.
Na boljšem je oni, ki se poslužuje drugega razreda na južni železnici, ker plača le 50 odstotkov več od tretjega razreda, ko velja na državnih železnicah drugi razred 100 odstotkov več od tretjega razreda. Iz tega sledi, da bi novi davek zelo zadel, gotovo neprimerno hujšo revnejše sloje, kakor pa one, ki se poslužujejo drugega in prvega razreda.
To pokažejo tudi sledeče številke: Oni, ki se bo vozil n. pr. od Ljubljane do Du-
naja v drugem razredu, plačal bo 3 K 8 h davka, oni pa iz tretjega razreda le 4' K 62 h.
Istotako bo plačal novega davka, ki se bo vozil iz Ljubljane do Dunaja po državnih progah, primeroma dokaj manj od onega, ki se mora posluževati južne železnice. Prvi bo plačal le 1 K 65 h, drugi (po južni železnici) pa a K 8 h.
Ker tedaj novi davek tako krivično zadene naše ljudstvo, jasno je, da je za nas ta davek nesprejemljiv; prehudo bi naše nižje sloje zadel. Na podržavljenje te železnice pa ne moremo upati. Ko je pokojni minister grof Wurmbrand hotel akcijo podr-žavljenja južne železnice izpeljati, padli so mu v roke najmogočnejši krogi in preprečili za naše dežele toliko važno podržavljenje. Konečno je poslanec Povše z vso odločnostjo ugovarjal vpeljavi četrtega razreda. V Ameriki imajo le en razred;: četrti razred bi bil pač le poniževalen za ljudstvo, kateremu naj ostane tretji razred prihranjen. Vsaj ravno ta razred, navadno prenapolnjen, gotovo železnicam več donaša, kakor pa drugi ali celo prvi razred. Še se spominja nekdanjih vez četrtega razreda, ki so bili v pravo sramoto in nevredno poniževanje ubogega ljudstva.
Govornik in njegovi somišljeniki obžalujejo, da vlada zahteva ta novi davek pod pretvezo, da brez tega ne more dovoliti v to, da se stabilizujejo pomožni uradniki (di-urnisti). Ker je tem absolutno treba dati njih pravico, predlaga govornik, da se eventualno novi davek vpelje za vozno listke prvega in drugega razreda, morda celo progresivno za prvi razred, tretji razred naj se pusti neobdačen.
Dohodki iz davka na prvi in drugi razred pa naj se porabijo v pokritje potrebščin za uravnavo plač pomožnih uradnikov.
Ker ni bilo soglasja, izvolil se je pod-odsek, v katerem je tudi poslanec Povše. Pododsek skušal bo najti pravično podlago za obdačenje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. novembra.
Večina proti dispozicij skemu zakladu zagotovljena.
Vroč boj je mej parlamentarnimi strankami v zadevi dispozicij skega zaklada, cd katerega odobritve je kolikor toliko odvisno zaupanje parlamenta do vlade, čeravno bo morda pl. Koerber izjavil, da v tem ne uvidi nikakega zaupanja. Stvar je sedaj taka, da bodo izmej nemških strank glasovali za dispozicijski zaklad samo liberalni veleposestniki in v ugodnem slučaju tudi kršč, socijalci, kat. ljudska stranka je pa tudi sklenila proti zakladu. Ker bodo proti tej vladni zaupnici glasovali tudi Jugoslovani, konservativni veleposestniki in celo nemška ljudska stranka, česar pa podpredsednik Kaiser ni omenil v avdijenci pri cesarju, ko je zagotavljal, da je njegova stranka vsa vneta za delavnost zbornice, je večina v budgetnem odseku proti dispozicijskemu zakladu zagotovljena. Glasovalo bo proti 31, za pa le 17 poslancev v budgetnem odseku.
Vladna nevtralnost v verskih in
narodnostnih vprašanjih.
Zastopniki avstrijske vlade pri vsaki priliki zagotavljajo, da so nahaja vlada na povsem nevtralnih tleh. Ta njena nevtralnost se je pa opetovano pokazala v zelo čudni luči. Nevtralnost Koerberjeve vlade v narodnostnem vprašanju jasno osvetljuje sedanja vseučiliska afera. Za dolgoletne povsem opravičene zahteve Jugoslovanov vlada nima nikdar poslušnih ušes, mnogo manjšemu italijanskemu narodu, ki ima v narodnostnem vprašanju vsega v izobilju, pa je takoj obljubila italijansko univerzo v Trstu. Popolno enaka je vladna nevtralnost v verskem vprašanju. Res je sicer, da vlada proti pročodrimskemu gibanju ne more poslati v boj državne policije, nekaj pa bi lahko storila : opustila bi lahko svojo več kot dobrohotno nevtralnost. Gotovo ni namreč potrebno, da so drž. uradniki na Tirolskem, Gorenjeavstrijskem, Solnograškem in Koroškem najbolj zagrizeni agitatorji za vsenemško stvar. Duhovniki in katoliški lajiki se trudijo, da vcepijo prebivalstvu patriotiško-avstrijski in verski čut, potem pa pride recimo kak poštni uradnik in kot vsenemški
agitator hujska proti cerkvi in državi S tako vladno nevtralnostjo pač ne more biti zadovoljna nobena prava ljudska stranka in ravno sedaj povodom razprave o kongregacijah in potem o vseučilišču za Jugoslovane bo ugodna prilika, da vlada pojaani, kaka bo v bodoče njena nevtralnost.
Avstro-Ogerska in Turčija.
Mej našo monarhijo in turškim cesarstvom se sicer v zadnjem času ni vnel tako oster razpor, kakor sedaj poravnana fran-cosko-turška afera, vendar pa se je v na šem slučaju nabralo precej goriva, da je že jelo resno tleti pod pepelom. Poslanik baron Calice je imel dovolj posla pri sultanovi vladi, da je izposloval za našo monarhijo vse potrebno in odstranil nadaljno nevarnost. Poskušal je avoj namen najprej s posamičnimi reklamacijami, ki pa niBO imele zaže-ljenega vspeha. Dne 3. oktobra pa je obenem ponovil vse zahteve avstrijske vlade in energično zahteval takojšnje povoljne rešitve. Ta korak je imel zaželjeni vspeh. bul-tanova vlada je ugodila naslednjim zahtevam: Kaznovala je tri udeležence pri napadu na gerenta avstro-ogerskega konzulata v Prizrendu ; odpuščen je iz službe general Mehmed-paša, ki je razžalil dragomana konzulata v Ueskiibu ; turška vlada je dalje plačala znatno odškodnino Davidoviču, ki so ga ujeli albanski roparji, vojaštvo pa zasleduje roparje, ki bodo neki občutno kaznovani. Sultanova vlada je dala zagotovilo za zgradbo dveh katoliških cerkva v Albaniji in avstrijske šole v Ueskubu, in 8e tudi zavezala, da brez dovoljenja naše vlade ne da koncesij za monopol z žveplenkami. Konečno je zagotovljeno izplačilo še več manjših in večjih odškodnin za poškodbe v zadnjih nemi rih. Sostavilo se je tudi posebno razsodišče za razsojevanje nekaterih še nerešenih vprašanj. Vlada v Carigradu je s temi priznanji res marsikaj obljubila, a če bo vse obljube tudi izpolnila, je pa seveda drugo vprašanje. Obljubiti in dati je sultanu preveč. Zavod sv. Jeronima pred sodiščem.
Danes se vrši v Rimu zanimiva mej-narodna pravda, ki bo dognala, moreta li dekret avstrijskega cesarja ter papeževo pismo imeti v Italiji kak juridiški tfckt. Gre se namreč za sledeče: Grof Coronini-Cronberg, avstrijski poslaniški svetnik pri Vatikanu, je tožil nekega dolžnika sv. Jeronimskega zavoda. Dolžnik pa noče plačati zahtevane svote ter izjavlja, da je stališče grofa Coro-ninija kot administratorja zavoda sv. Jeronima nezakonito, ker sta ga pozvala na to mesto avstrijski cesar in papež,ne pa italijanski kralj. Vzgled tega dolžnika pa posnemajo sedaj še drugi najemniki hiš in stanovanj imenovanega zavoda in iato-tako nočejo plačati stanarine. Pri zanimivi današnji pravdi nastopajo kot zagovorniki najodličneji italijanski odvetniki, mej temi zborniški predsednik V i 11 a , bivši pravosodni in poznejši naučni minister G i a n -t u r c o ter bivši zborniški predsednik G a 1 1 o. Ti trije pravniki bodo zagovarjali tožence Italijane, grofa Coroninija oziroma zavod sv. Jeronima bota pa zastopala odvetnika vatikanska grofa Santuoci in Marucchi. Vse je radovedno, kdo bo izšel iz te pravde kot zmagovavec. Italijani ter znani psevdo-Dalmatinci bodo seveda napeli vse sile, da zmaga njih krivična stvar.
Italijanski parlament bo snide 27. t m. Na dnevnem redu prve seje so vladne izjave. Vlada bo mej drugim zahtevala, da se s 1. dec. prične razprava o finančnem ekspozeju in da pridejo interpolacije v zadevi zunanje politike na vrsto šele prvi ponedeljek v decembru. Zunanja politika bo imela torej prednost pred drugimi zadevami. Zanardelli in Prinetti bota pri tej priliki oddala izjavi glede stališča Italije v orijentu in pa o italijansko-avstrijski pogodbi glede zavoda bv. Jeronima. Zunanji minister bo zahteval zaupnice glede zunanjo politike in ker ni dvoma, da opozicija v zadnjem hipu odloži sovražno orožje, je vladi popolna zmaga zagotovljena. V krečanski zadevi je oddala italijanska vlada za princa Jurija zelo nepovoljno izjavo. Izjavila se je namreč proti zedinjenju Krete z Grško. V parlamentu pride tudi ta zadeva v razgovor.
Razprava proti poljskim dijakom na
Pozndtojskem se je pred sodiščem tako završila, kakor se je splošno pričakovalo. Obsojeni bo radi tajnega kovarstva vsi obtoženi dijaki ter kaznovani z zaporom od 2 tednov do 4 mesecev. Razsodba se utemeljuje mej drugim tako le: Sodišče je dognalo, da je konečni cilj zveze poljske mladeži v inozemlju in one v Nemčiji edino ta, da se osvobodi Poljska oziroma da se zopet ustanovi nekdanja poljska država. S temi zvezami je zakrivilo dija&tvo upor proti državnemu obstoju in pečati bi se moralo z njim državno sodišče. Toda sodišče se je milostno (!) oziralo na okolnost, da dijaštvo še ni spoznalo ko-nečnega namena »tajnih« zvez, ter je menilo le, da se s tem pospešuje in utrjuje samo narodnostni čut. Zato se je »milo« sodilo. Društva ne smejo biti tajna, vsa morajo javno delovati in vladi predložiti pravila in naznanila. — S tem je pa tudi povedano, da je bilo dijaštvo obsojeno samo radi tajnosti njegovih narodnih društev, ki bi jih sicer vlada ne bila dovolila, čeravno je bil njih prvi in zadnji cilj samo gojenje poljščine.
Ločitev hesenskega velikega vojvode.
Pred nekaj dnevi smo sporočili, da se hesenski veliki vojvoda v kratkem loči od svoje soproge velike vojvodinje Viktorije, ki je hči umrlega vojvode Alfreda koburškega in neke ruske velike kneginje. Ločitev je dovolil menda že cesar Viljem in jo zagovarja vse cficijelno nemško časopisje. Kot vzrok se navaja dejstvo, da veliki vojvoda ne more gojiti nikake nade, da bi dobil kakega potomca. Ločena sta bila ta dva že pred leti za dalj časa in tedaj je bivala Viktorija v Italiji. Sedaj biva pri svoji sestri v Coburgu. Pravi vzrok ločitve bo pa tičal bržkone kje drugje; vsaj tako se razvidi iz precej nejasnih poročil nemških listov.
Francoski poslanik Constans v kratkem odstopi. Mož se je sicer sedaj po poravnanem sporu mej Francijo in Turčijo podal na svoje mesto v Carigrad, toda svoje posle namerava izvrševati le kratko dobo. Pravijo, da mu poslaniške službe ni ogreuila zadnja zanj zelo neljuba afera, pač pa se mu je zopet vzbudila želja po poslanski službi. Pri prihodnjih volitvah hoče mož nastopiti kot kandidat za poslansko zbornico in se zopet posvetiti politiškemu življenju Kriiger ne mara miru.
Zadnje poročilo o Krtigerjevih mirovnih pogojih se je kmalu izkazalo kot neistinito. »Frankfurter Zeitung« namreč javlja iz Amsterdama: Wolmarans izjavlja, da so vsa poročila angleških listov v zadevi Kriigerjevih mirovnih pogojev neosnovana. On sam ni izdelal nikakega načrta. Pri razgovoru, ki so je nedavno vršil v Kriigerjevi vili, se niti ni govorilo o mirovnih pogajanjih. Sploh se v tej zadevi ni prav ničesar ukrenilo. Dokler vztraja angleška vlada na stališču, kakoršno sta označila v svojih zadnjih govorih Chamberlain in Salisbury, ni misliti na mir. Mir bi bil mogoč le tedaj, ako se republikama zagotovi popolna neodvisnost. Najmanj se pa more govoriti od odstopu Witwatersranda in zlatega polja, kakor trdi »Daily Mail*. — Poznavateljem razmer se je takoj izpočetka zdelo izredno neverjetno, da bi Buri hoteli odstopiti Angležem prvi vir dohodkov. Morda je pa „Daily Mail« hotel izzvati od angleških državnikov mirovne pogoje, pod katerimi bi Anglija hotela skleniti mir.
KnjlžeTnost ln umetnost.
Slovensko gledališče.
Sinoči se je igral prvikrat v sezoni od Govekarja dramatizovani »Deseti brat«. Če primerjamo to uprizoritev s prvo te narodne igre, lahko z zadovoljstvom konstatujemo, da je vsa ustrojba mnogo izboljšana. Posebno 4. dejanje, ki je bilo tolikanj mučno, je sedaj uprizorjeno tako, da dovtipi Krjav-Ija velike tragiko ne motijo. Zdelo se nam je pa, da je bil sinoči premajhen animo na odru. Morda je vzroka iskati v premnogo praznih prostorih, kar gotovo vpliva na igravoe, da jim nadostaje ognja. iBrez dvojbe bi k taki igri lahko prispelo toliko občinstva, da bi bila hiša razprodana. Tipov kot so Krjavelj, deseti brat in stric Dolef, se človek nikdar ne more naveličati.
Izklesani so iz našega naroda, in v njih jo ustvaril Jurčič cele kose pristno-narod
nega življenja in modrovanja kot so modro vali nekdaj tisti ečanci, ki evet jih še ni okužil in pomebkuiil. In prav te uloge so bile v rokah spretnih umetnikov, katere je seveda nadkrilil Krjavelj. Zato je bil gosp. Verovšek tudi veBelo pozdravljen, ko je stopil v izpopolnjeni maski Krjavlja na oder. G. Dobrowolny bi bil v ulogi desetega brata, ki je sicer težka, a neizmerno hvaležna, naravnost velik, ko bi bilo mogoče čisto odpraviti češki povdarek, barvo vokalov ter igrati v pristni našinščini. Dobro je igral g. Deyl Kvasa — uloga. ki se mu res pcda, kot g. Riickovi — Marice. Hvaliti pa moramo vso Obrščakovo gostilno, kot tudi g. Lovšina v ulogi Marijana. — Pripomnimo pa, da je bilo par stvari vtihotapljenih, katerih se samo tako-le dotaknemo, zanašajoč se na dotične igravce, da ne bo potreba strožje govoriti.	F. S. F.
Dopisi
Iz Idrije, 11. nov. Zadnja »Jednako-pravnost« zahteva, naj se posl. Ferjančič potegne, da se »pobalin« SI Šinkovec odpusti iz službe, ker je ob volitvah agitiral na Vojskem in v Idriji za katoliške kandidate. Joj! Liberalna svoboda! Toda koliko je pa tudi resnice na agitaciji Fl. Šnkovec imel je dopust in šel na Vojsko ne agitirat, ampak obiskat župnika, ker je ž n|im v sorodu. V krčmi na Vojskem je ta »pobalin« le zato bil, da je videl, kako sta se dva inteligentna idrijska moža obnašala pobalinsko.
Ce je posl. Ferjančič v resnici pripravljen nastopiti proti krivični agitaciji, mu lahko s pričami podprtega nekaj druzega povemo. Na Kočevšu so liberalci puBtili pet kron za onega, ki bi hotel voliti Božiča. Na Vojskem je ponujal liberalec 10 K Blažu Tušarju, da bi volil Božiča. Neži Kavčič bi bil rad dal 10 K za moževo glasovnico. Ferjančič naj zastavi vso svoje moči, da v prodajalnici Tinčetovi in Fanini ne bodo kolpoltirali z »Rodoljubi« in »Jednakoprav-nostjo«.
Ce bomo videli, da ima poslanec Ferjančič res kaj smisla za pravico in resnico, ga bomo še za mnogo prosili.
Idrijska okolica ima tako vse polno potreb. Svet bi se čudil, če bi vse vedel, kakšne vnebovpijoče krivice se gode drvarjem. Drvar mora delati za 1 krono 20 vinarjev na dan od zgodnjega jutra do poznega večera v najhujšem naporu v vodi v strašnih propadih. Drvar Štefan Troha je delal 40 let. moral bi dobiti pokojnino, a logar Šulin je odgovoril, da ima dve kravi in lahko živi brez docela po pravici zaslu-žene penzije. Logar Hrast ima tako moč, da je pustil drvarja Andreja Kobal dva meseca brez dela.
Na Vojsko je prišel poštenjak iz Vi pave kupovat krave, a ker ni hotel poslušati liberalne Hrastove modrosti, ga je ta s svojo oboroženo roko vdaril. Mož je hotel tožiti, a drug liberalec mu pravi: »Nikar ne tožite, boste gotovo izgubili. Zakaj ste rekli, da so njegove liberalne besede ne umne?« Tako liberalci v Idriji in okolici izobražujejo ljudstvo iti uče resnice.
Iz Novega mesta, 9. nov. (Prcosno-vitev kapiteljskecerkve.) Slovesen je bil dan 27. okt., imeniten in spomina vreden za mesto in župnijo. Ker vsaj prez-biterij, toraj poglavitni del glavne cerkve našega mesta, je prekrasno prenovljen. Če smo prej z zavistjo gledali drugih mest lepe cerkve, pridi, dragi, sem v Novo mesto in kmalu boš nam vsaj malo nevoščljiv ti. Vstopi z menoj in brzo idiva do stopnjic, ki ločijo ladijo in prezbiterij, tu postoj in poslušaj, da ti razkažem vso lepoto.
Poglej najprej strop ! Iz snopičev rudeč-kastih pozlačenih reber kar rasto simbolično rastline: palma, žitni klas, vrtnica, trnje, osat i. dr. v živih, prijetnih barvah na svitlo rumenkastem dnu. Nič ne kriči, a vidno je ker delano natančno in določno uprav v barvah, ki so gotiki prilegajo. Ob križališčih pa zopet vidiš gotsko stilizovane rastlinske okraske, ki so krog središča lepo jednako-merno razvrščeni. Vse to je prav na lahno tam pa tam pozlačeno, kar silno povzdigne celo slikarijo. G. Koželj je od zadnje take slikarije, ki jo je izvršil v Št. Rupertu, napredoval, študiral je gotiko in jo tu zadel izvrstno. A primešal je tudi malo secesije, kar pa čisto nič no kazi. Presvetli g. knez
in škof izrvkel se je prav pohvalno o delu, isto tako drugi poznavalci umetnosti.
Na vrhu stranskih sten vidiš v šesterih medaljonib jagnje, pelikana in simbole štirih evangelistov. Stene same, svitle olivnozelene barve, posnemajo iz rezanega kamna zidane stene. Malo pod okni vleče se krog in krog bordura, pod to pa je stena nekoliko bolj temna. Bordura na štirih stenah onostran obhajilne mize krog altarja je popolnoma drjgačna, je namreč vrhni rob zavese, ki je izpeljana v prec j živih barvah, ki so pa med seboj vjemajo dobro. Nekateri so dejali. da ima ta preproga nekaj orientalskega značaja na sebi. Dolbina, staro sedile, na listni strani je delala dokaj prcglavic, a porabila se je v to, da tam stoji lep nov lesen križ v spomin začetega novega stoletja. Na ozkem prostoru, ki je ostal med lokom dol-bine in robom preproge bereš : Jenus Chri-stus Deus homo vincit, regnat, imporat 1900 do 1901. (Jezus Kristus, Bog človek zmaguje, kraljuie, vlada). Na tem Bvitlem ozadju se kaj lepo vidi nastavek velikega altarja. Kaže se ti v naravni leseni barvi z bogatim pozlačenjem raznega gotskega okrasja. Altar je bil prej neukusno temno marmoriran, in silno težak, prenovil ga je g. Eberl iz Ljubljane ; kaj dobro je zadel leseno barvo hrastovo in stavba je sedaj lahna. Seveda se sedaj starodavna slika sv. Nikolaja, slika znamenitega slikarja Tintoretta, vidi dokaj lepše ko preje. Tudi sohi sv. Petra in Pavla ste bolj vidni. Dovolj dobro ju jo polihro-moval domači podobar gosp. Kušlan, ki je prevzel in izvršil pozlatarsko delo. Le malo Bkoraj preveč se svetite. Na tem temnejšem dnu pa se kaj izrazovito vzdiguje veličastni tabernakelj iz snežnobelega kararskega marmorja, delo g. Feliksa Tomana iz Ljubljane. Ni se mu še z lepa kako delo tako d<hro posrečilo kot to, vse je izpeljano silno fino, zlasti kerubina sta jako lepa. Delo je mojstru v čast. In sedaj poglej ta pozlačena vratioa, jako vestno in natančno delo g Kregarja, a kras vsega je, email-podoba preBV. Srca Jezusovega z razpetimi rokami, narejena po načinu beuronske šole. Email podoba je največja te vrste, kar jih je do sedaj izdelala neka sloveča dunajska tvrdka. Tudi gotski križ nad tabernakljom in svečnike poleg baldahina je napravil ukuano g. K r e g a r Iz kamna je tudi menza altarjev iri stop-njice.
Stare klopi, koder gospodjo kanoniki opravljajo svoje dnevne duhovno molitve, so bile jako zapuščene. Narejene leta 1766 so že silno sprhnele, a dragoceno so bile radi vdelanih podob apostolov v barok-slogu in drugih okraskov. Temeljito prenovil jih je mizarski mojster Peršina iz Ločne; kaj lepe so sedaj.
Križev pot z gotskimi okviri visi sedaj ves v prezbiteriju ; leseno hrastovo barvo so dobili okviri in pozlačeni so. Nov je tudi krstni kamen z nastavkom, prvo delo gosp. Tomana, drugo domačina gospoda Cibra. Lepo lično delo, v slogu izpeljano, a zdi se malo premajhno, ker je stara ograja premočna, pomagati so pa da s podstavkom. Krivda zaradi tega pa nikakor ne zadene mojstrov, ampak nekoga, ki je načrt popravil in ni poznal mer našega prezbiterija. če po gledaš še lani ustavljena krasna okna, letos narejene zlate lestence in svetilko ter novi kameniti portal z lepim mozaikom, spoznaš, da je napisana gola resnica v kronografiku v kotu nad klopmi: „Inevnte saeCvLo hanC aeDem fvnDitvs restavranDam praepositve dr. seb. ELbert Cvravit", t. j.: „V začetku tega stoletja dal je to stavbo temeljito popraviti prošt dr. Seb. Elbert."a
Ali ni to res temeljito popravljeno ? Mil. g. prošt se je z vso silo zavzel za to, da dobi naša cerkev vsaj čedno notranjost, a dobila je elegantno, prijetno, umetniško izvršeno notranjost.
Da ladija preveč ne vpije v svoji pri-prostosti, izginili so neukusni koli s svetilkami. Nadomeščajo jih čedne svetilke na zidu. Prebarvana so vsa vrata in njih podboji, kakor tudi omara za orgije. Lizene med altarji bo pa pretegnjone z roza-rudečo barvo.
Taka je naša cerkev sedaj. Pridi, kdorkoli si, tujec ali domačin, in poglej in dojal boš: Lepo je in vse v celoti izpeljano.
Iz Aleksandrije se nam piše: Napad na frančiškane v Jeruzalemu. 4. nov. 80 frančišk. bratje pometali bazdiko b. groba in prišedši do Btopnic, ki peljejo na Kalvarijo, khtere spadajo frančiškanom, so jih brez vsakega povoda napadli razkolni Grki Nastal je hud boj, posameznosti se še zdaj tu ne vedo, v katerem jih je bilo mnogo bolj ali manj ranjenih. br. carkvenik celo smrtno; govori se, da 16 frančiškanov, 5 Grkov, poveljnik žen-darmerije in eden služabnik francoskega konzulata. S terase /raven stoječega grškega samostana se je vsul dež kamenja na frančiškane.
Jeruzalemski patrijarh msgr. Piavi, ki se je prošli teden povrnil iz Rima in biva zdaj pri nas, je zvedel včeraj brzojavno poročilo, da je nenadoma od mrtvouda zadet umrl njegjv pomožni škof v Jeruzalemu monsgr. Paskalj Apodia.
Nemški princ A d a 1 b e r t je prišel v ponedeljek iz Carigrada v Jeruzalem s par-nikom Cnarlotte, na katerem je 20 kanonov in 514 spremljevalcev.
TVdeiittkl koledar.
Nedelja, 17. nov. 25. pobink., Gregor ek.; evang. : Prilika o gorčičnem zrnu. Mat. 13. — Ponedeljek, 18 nov.: Po-svečevanje bazilike sv. Petra in Pavla. — Torek, 19. nov. Elizabeta kral|ica. — Sreda, 20. nov.: Feliks Val. spozn. — Četrtek, 21. nov.: Darovanje M. D. — P e t f k . 22. nov. : Cecilija d. m. — Sobota, 23. nov.: Klemen p. m., Felicita m. — S o 1 n c e izide 20. nov. ob 7. uri 13 min., zaide pa ob 4. uri 19 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 19. novembra ob 9. uri 21 min. dopoldne. — M u s i c a sacra v nedeljo 17. novembra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Cecilij ino mašo zložil dr. Janez Btiz, gra-duale Anton Foerster, ofertorij dr. Frančišek Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo Cunibert v D moli zložil P. Rampis, graduale »Liberasli nos« Ant. Foerster, oferturij »Dd profundis« zlož. dr. Fr. Witt.
Dnevne novice.
V Ljubi j a n i, 16. novembra.
Nemški „šulverein", znano društvo, ki je ustanovljeno zato, da bi ponemčevalo slovensko deco, je imel v Ljubljani svojo slavnost, svoj »Chrysanthemenfest«, prirejen od ženske podružnice ljubljanske. Veliko pozornost je vzbudilo, da so se udeležili te slavnosti odlični zastopniki vlade in vojaštva! Navzoč je bil baron H e i n, divi-zijski poveljnik pl. C h a v a n n e, dr. S c h a f f e r, dvorna svetnika grof Schallgotsch in dr. R a č i č. podpredsednik dežel, sodišča P a j k, deželni šol. nadzornik Končnik, deželnega sidišča svetnik dr. Schneditz itd. Gospoda! Pri »šulvereinu« se gre za jako nepotrebno stvar: za propagando nemških ljudskih šol. katerih je v Avstriji sorazmerno s slovanskimi že itak neprimerno preveč. Poleg tega ima «šulverein« odi ozn o tendenco pri ti slovanetvu. Pri prihodnji prireditvi "Družbe avetega Cirila in Metoda« pričakujemo čisto opravičeno vso to gospodo. Pričakujemo, da bo vsa ta gospoda tudi prišla k prireditvam v korist slovenskim srednjim šolam. In kadar se bo šlo za slovensko vseučilišče, gotovo važnejšo stvar, kakor je kak »šulvereinski« otroški vrtec, pričakujemo, da se bo ta gospoda tudi polno-številno zbrala !
Kako »Slov. Narod« samega sebe smeši. »Slov. Narod« piše, da je slovenska duhovščina na Štajerskem vsilila ljudem Žič karja za poslanca. Kako iz trte izvita je ta trditev, naj pojasnujo sledeče. V Konjicah se je vršila 3. jan. 1901, kakor tudi drugod na Štajerskem, volitev poslanca za V. volilno skupino. Zbralo se je k volitvi v Konjicah 44 volilnih mož; med njimi ni bilo niti judnega duhovnika ne. Od teh 44 glasov je dobil g. Žičkar 31 glasov, g. Hribar 4 glase, Visenjak 1 glas in Čobal 8 glasov. Sodite zdaj sami: ali je bilo sploh mogoče, da bi bili duhovniki onim eden in trideaeterim volilnim možem vsilili Žičkarja za poslanca, ko niti eden duhovnik z r a v e n n i b i 1. Ali ne smeši „Slov. Narod" s svojimi neumnimi trditvami samega sebe ?
Izpred deželnega sodišča. Vsled odredbe kasacijskega sodišča se je včeraj vr-
šila pred dež. sodiščem v Ljubljani nova obravnava proti č g. kuratu M 1 e j n i k u, katerega se je dolžilo razžaljenja Veličanstva. »Narodu« je bila ta pravda povod za silno upitje. Včeraj je deželno sodišče g. M 1 e j -nika popolnoma oprostilo. »Ju-risti« v »Narodovem« uredništvu ho torej pri vsej zadevi pridobili si le — dolge nosove.
Za vseučilišče v Ljubljani. Domžalsko »Kršč. delavsko podporno društvo« in »Posojilnica« sta poslali po dr. Iv. Šu-steršiču prošnjo za vseučilišče v Liubljani.
—	»Kmet. društvo« in »Posojilnica in hranilnica« v Črnem vrhu nad Idrijo sta odposlali prošn|i za vseučilišče po g. dr. Šusteršiču. — Meščanski klub v Ljubljani je v včerajšnji seji sklenil peticijo za vseučilišče v Ljubljani. — Delavsko podporno društvo v Trstu je sklenilo odposlati peticijo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. — Občina biogradska v Dalmaciji je poslala tudi peticijo za vseučilišče v Ljubljani m da se naj pripoznajo tudi izpiti na zagrebškem vseučilišču veljavnimi v Zagrebu.
Javno predavanje. Odbor »Slovenske kršč. soc. zveze« uljudno vabi k javnemu predavanju, ki bode prihodnjo sredo ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Katol. Domu.« Predaval bode gosp. dr. J a n E v. Krek o velikem revolucij o-narju M a n z z i n i j u. Dvorana bode zakurjena. Vstop prest.
Nova mestna dekliška osemraz-rednica in „Laibacher Schulzeitung
„Slov. Učitelj" piše: S poslopjem za to šolo tudi nemški list „Laib. Schulzeitung" ni povsem zadovoljen. V svoji io. štev. navaja med drugim sledeče nedostatke. Že prostor, na katerem šola stoji, ni popolnoma primeren, telovadnica in dvorišče sta premajhna in tudi hodniki in stopnice so preozke. Za napise, ki so napravljeni na zunanjih stenah, bi bila primernejša notranjost poslopja. Dalje omenja imenovani oni list tudi nekaterih pravopisnih napak pri teh napisih. Tudi govor župana Hribarja ni ugajal izdajateljem tega lista. „Med vsemi govori je govor župana Hribarja vzbudil največjo pozornost, ker se je iz njega kazala le neka gotova baharija združena s primerno porcijo breztaktnosti." In dalje piše doslovno: „Der Herr Bürgermeister ereiferte sich in seiner Rede längere Zeit hindurch auch gegen die cle-ricale Zeitung „Slovenec". Es war unstreitig taktlos, die Zuhörer, von denen einen grossen Theil die feindlichen Beziehungen des Redners zu den Clericalen gar nichts angiengen, mit einem solchen Excurs zu quälen."
Koncerti »Glasbene Matice«. Beethovnova » M i s s a s o l e m n i s « je pri zadnjem koncertu uspela tako krasno, da bi bilo res škoda, če bi se tako delo svetovne slave, za koje je trebalo toliko vztrajnega truda, čulo samo enkrat Zato se bode k o n-c e r t ponavljal v nedeljo teden, dne 24. nov. ob 5. uri popoldne, zlasti da morejo priti tudi z dežele glasboljubivi rodoljubi v še večjem številu nego prvič. Pevski zbor nič ne prekine svojega vežbanjs, marveč ima za d.-ugi letošnji koncert moški zbor prvo pevsko vajo prihodnjo sredo ob 8. uri, ženski zbor pa prihodnji četrtek ob pol 6. uri zvečer. Prva skupna od borova seja ženskega in moškega zbora za drugi koncert je v pondeljek zvečer ob 8. uri v društveni dvorani.
Operna in operetna večera, pri
kojih bo koncertirala ljubljanska meščanska godba, priredi restavrater pri slonu g. Gabr. Frölich danes v soboto in jutri v nedeljo. Začetek je vsakokrat ob 8. uri zvečer. Program je izredno zanimiv in za oba večera različen, na kar opozarjamo slavno občinstvo, katero naj ne zamudi udeležiti se izredno zanimivega muzi-kaličnega užitka.
Iz celovške škofije. Za administratorja dekanije Smohor je imenovan č. g. Iv. D r ž a n i č , župnik v Smohoru. Isti bode oskrboval tudi župnijo Brdo. — Iz škofije je izstopil č. g. Jos. Riederer, župnik v Radenteinu. Vstopil je v dunajsko škofijo.
—	Razpisane so do 24. dec. župnije : Ra-dentein, Št. Jožef na Trati, Freže, Nemški Plajberg, Weitensfeld, Št. Danijel nad Pli-berkom.
Osebne vesti. Za mestnega šolskega nadzornika v Celovcu je imenovan ravna-
I telj ondotne učiteljske pripravnice g. Josip Schuhmeister. — Umrl je bivši vojaški kaplan gospod B o 1 d i b z. Lani je služboval v Celovcu. — C. kr. nadkomisar pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu, gosp. baron O 11 , je od cesarja dobil viteški križec Franc Jožefovega reda
Župnik Jos. Lakonig f. Na Brdu ob Smohoru (Koroško) je dne 12. nov. umrl tamošnji župnik in administrator šmohorske dekanije, č. g. Jos. Lakonig po dolgem bolehanju. Porodil sa je pokojnik dne 6. maja 1841 1. v Apačah, v mašnika bil posvečen dne 20. julija 1865. Zadnji čas je hudo bolehal na grlu. N. p. v m.!
Organizacija krščansko mislečega slovenskega učiteljstva. Obč zbor »Podružnice Slomškove zveze« v Idriji se bode vršil v torek, dne 19. novembra t. 1. ob 11. uri dopoludne v društveni sobi pri g. Fr. Didič v Idriji. — Zborovanje podružnico Slomškove zveze za goriški in gradiščanski okraj bo dne 19. nov. t. 1.. ob 2. uri popoldne, v sobi katol. delav. društva v SemeniSki ulici št. 9. Na dnevnem redu: 1. Zgodov. pedagogično predavanje (ž:-votopis); 2. Kaj najbolj ovira napredek v šoli ? 3. Predlogi, nasveti. K temu zborovanju se vabijo prav uljudno vsi cenjeni gtr. društveniki, pa tudi nedruštveniki dobro došli!
Družba sv. Cirila in Metoda je
imela svojo 135. vodstveno sejo dne 7. nov. t. 1. v družbinih prostorih „Narod, domu" Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bieivveis-Trsteniški. Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik in Dragotin Žagar. Svojo odsotnost so opravičili službeno zadržani: dr. Ivan Svetina, Ivan Subic in tajnik Anton Žlogar. Ob 3 uri popoludne otvori prvomestnik sejo tor prebere cesarjevo zahvalo za izraz vdanostnih čutil XVI. velike skupščine v Mariboru, 8. avg. 1901. Zahvala se je sprejela v radostno znanje. Sprejelo se je več v družbin prid merečih prvomeutnikovih predlogov. — Blagajnik je izkazal od 1. jan. do 1. nov. t. 1. 34 23312 K troškov in 32.725-77 K dohodkov; torej 1507-35 K primanjkljaja. Ta primanjkljaj pa se je zadnje dni zelo zmanjšal, ker so prav posebno se ženske podružnice pridno pošiljalo lepih veseličnih prispevkov. Tudi volila se m nože. Ko se rešijo razne prošnje m vzemo Kurencije v znanje, zaključi prvomestnik sejo ob pol 6. uri zvečer.
Iz Zagreba. Predvčerajšnjim je na hrvaškem narodnem gledališču doživela velik vspeh premijera historična drama v petih dejanjih »Z 1 at a n o v o Zlato«, katero je. po romanu Avg. Senoa dramatizoval dr. Milivoj Dežman. — Henrik Sienkiewicz, slavni poljski pisatelj, je brzojavno čestital k proslavi 4001etnice hrvaške književnosti. Čestitke je poslalo tudi društvo mladih slavistov v Kivikovu.
Račun za Jeranovo dijaško mizo.
j Za mesec oktober je bilo plačati dijakom I za hrano v Ljudski kuhinji 349 K 88 v., za hrano pri zasebnikih in za stanovanje 175 K, za manjše stvari 15 K 50 v., skupaj 540 K 38 v.; dohodkov pa je bilo v tem času 435 K 90 v. — Zahvaljujoč se blagim dobrotnikom za izdatno pomoč, prosi oskrb-niStvo nadaljne podpore, vzlasti za zimske mesece, v katerih jo več troškov, posebno za obleko. Dajmo, da tudi nam velja kedaj beseda Gospodova : Lačen sem bil, in ste mi dali jesti . . . nag si-m bil, in ste me oblekli . . .
Ljubljana, 15. nov. 1901, A. K a 1 a n , oskrb. Jeranove dij. mize.
Najnovejši liberalni — konsum Iz Planine nam poročajo, da ondi liberalci snujejo —• konsum. Kaj porečete k temu, dr. Ferjančič?
Iz Novega MeBta se poroča: Dne 20. t. m. obhaia prebl. g. Josip Gerde-š i č, predsednik c. kr. okrožnega sodišča, itd. 4 0 -1 e t n i c o svojega službovanja. Ob 1. uri popoludne bodo slavnosten banket v dvorani hotela o c h war z, pred ta večer 19. t. m. ob 8. uri pa mu bo mesto priredilo serenado, katere so korpo-rativno udeleže vsa društva. Garda z godbo zaigra 3 komade, pevsko društvo z Glasbeno Matico zapoje dva zbora, pri katerih sodelujejo g g. pevci iz bližnjih mest, požarna bramba pa oskrbi bakljado.
Miklavžev večer priredita tudi letos dne 5. decembra zvečer v veliki dvorani tukajšnjega »Katol. Doma« združena odbora
»Meščanskega kluba» in »Slov-nske kršč. socjalne zveze«.
»Dijaška kuhinja» v Kranju. Piše se nam iz Kranja: Odbor dijaške kuhinje, iz katerega je izstopil prof. dr. Perne, po krivici obžaluje v Slovencu polemiko, ki se je razvila glede tega zavoda po časnikih, obžalovati bi le moral svojega političnega sorodnika Cirila Pirca, ki jo to polemiko pro-vzročil. Nam gre le hvala, da se je odpravilo vsaj nekaj, kar »dijaški*kuhinji« ni bilo v čast. Vprašamo dr. Šavnika, ako meni, da je bilo vf.e v redu: 1. Kaj je pokazala preiskava v kuhinji ? 2. Zakaj je kuhinja nemudoma odpotovala? 3. Zakaj je bil dr. Šavnik toliko časa slep ?
Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani razdeli štiri jubilejske podpore svojim onemoglim članom, oziroma njihovim vdovam. Prošnje je pismeno oddati pri podpredsedniku g. Kraigherju, krojaškem mojstru v »Zvezdi«, do 21. t. m.
Iz Planine 14. nov. Krasen, umetno izdelan lestenec, iz kovine, ves v ognju pozlačen, 160 cm. v premeru, za 18 sveč v dveh kolobarjih, eno najboljših del g. Leop. Tratnika, je kupil župnik Podboj za tukaišnjo župnijsko cerkev sv. Margareta za 1060 K. Lestenec se kaj poda v prostorni visoki cerkvi in smo po pravici nanj ponosni.
Povodenj v Idriji. Iz Idrije nam brzojavljajo: Radi znanih grabelj je danes zopet velika povodenj. Grablje so se pretrgale. Nad tisoč metrov lesa jo splavalo po vodi. bkrajni čas je pač, da se odpravi tako plovljenje.
Ogenj. Pogorel je 14. t. m. popoldne kozolec posestnice Ivane Blatnik v spodnjem Težkem potoku. Škodo cenijo na 1600 kron, ker je zgorelo tndi mnogo žita in krme. Pogorelka je bila zavarovana le za 400 kron. V nevarnosti je bila vas in tudi bližnje Crmošnjice, a gasilci in prebivalstvo so ogenj omejili.
Pozor! I. ljublj. delavsko konsumno društvo je dobilo novega društ.venika, ki želi postreči društvenikom s premogom in drvmi najbolje vrste. Cene premogu in drvani poizve se v društvenih prostorih. — Društveniki, poslužite se te ugodne prilike !
Iz Cerkelj se nam piše: Zadnjo občinske volitve so se brez prisotnosti glavnega agenta vršile mirno in redno. Ugovora ni bilo nobenega. Hribar in njegovi agentje so temeljito pogoreli; z njimi vred je pa bil tudi prav nepotrebni vodovod za vedno pokopan. Volivci, ki se niso dali preslepiti ne z denarjem in ne z drugimi sredstvi, so 5. in 6. nov. t. 1. izzivačem in suroveiem odgovorih tako jasno in glasno, da jim bo izid občinskih volitev še dolgo dolgo po ušesih zvenel. Farbarija in laž imata kratko noge.
Ponesrečil se je 14. t. m. v Škofji loki delavec Jan. Stanovnik, ki je razstrelje-val skalo pri kopanju vodovodnega jarka. Poškodovan je na glavi in na levi roki. Prepeljali so ga v tuk. bolnico.
Na potu v bolnico umrla je danes popoludne ob četrt na 4. uro neka Ana P e n k o, ki so jo malo poprej z dežele a poštnim vlakom pripeljali v Ljubljano. Umrla je na potu od Mestnega trga v bolnico.
Ljubljanske novice Umrl je znani stari nožar g. Nikolaj Iloffmann. — Pod vodo je spodnji del barja. Ljubljanica je danes po noči vsled deževja silno narastla.
—	Pri elektriški železnici imajo vozovi na VBaki strani neko tnrežo, katero kondukter, ko vstopajo ljudje v voz, mora predevati. Ljudje se nad to nepraktično napravo, ki jih suva, jako pritožujejo. Ali bi se ne moglo temu nedostatku odpomoči ?
—	Preselilo se je v novemberskem terminu v Ljubljani od 1. do 14. t. m. 41 družin in 120 posameznih strank. Malih stanovanj silno nedostaje. — V novo mest. jubilejno ubožnico so včeraj pričeli spravljati opravo. Vrt bodo nasadili prihodnje leto. — Mnogo tujih delavcev je te dni zapustilo naše mesto. Sedaj je pri raznih tvrdkah še 200 tujih delavcev. — V Ljubljanico je padel na Trnovskem pristanu delavec Franc Celešnik. Potegnil ga je iz vode neki Ljubič. — Na klavnici pobil se je obč. svetnik P r e -dovič. — Defravdacija? Po Lju-
bljani so govori, da je nek domobranec pri j polku vzel mnogo denarja in pobegnil. — Za brv pri Opekarski cesti se, na-hirajo po Trnovem podpisi.
Naznanila „Gospodarske zveze".
Vsled sklepa zvezine skupščine z dne 28. maja t. 1. se vrči drugi praktični kur« o knjigovodstvu kmet. zadrug in ponavljalni kurz hranilnic in posojilnic začenši z dnem 2 5. do vštetega 30. t. m. v dvorani Katoliški ga doma v Ljubljani. Ker je število udeležencev omejeno, prosimo, da bi se blagovolili gospodje, koji se jih želijo udeležiti, najkasneje 20. t. mes. pri „Gospodarski zvezi" pismeno ali ustno zgla-siti, da se zamoro potem pripraviti vse potrebno. Za stanovanje udeležencev, koji bodo na to rt-floktirali, hode skrbela „Gospodarska zveza", druge stroške pa bi moral nositi vsak sam.
Razpisani učiteljski službi. Na
dvorazrednici v V o d i e a h ¡e do 10. dec. razpisano mesto nadučitelja, na oni v Ihanu pa mesto drugega učitelja do 26. novembra. Prošnje okr. šol. svetu v Kamniku,
Slovensko gledališče v Celju. »CeljsRo pevsko društvo« priredi v nedeljo, dne 1. decembra t. i. dvo dramatični predstavi. in sicer igro »Gospod nadzornik-, gluma s petjem v enem dejanju, ter spevoigro »Ob Vrbskem jezeru«.
Martinova gos ob dišavi vijolic. Gvetočo vijolico in cvetoč zimzeien so našli v Lepenjt s asi pri Mozirju na planom
Streljanje zoper točo se je, kakor posnemamo iz „Domovine", v letošnjem letu na Spodnjem Stajarskom večji del jsfko dobro obneslo. Lotos je peto leto, odkar se je ondi uvedlo streljanje, in na mnogih krajih so se prepričali o jako ugodnem uspehu tega postopanja. V okolici Slovenje Bistrico so streljali letos ob 32 viharnih dneh, in iiiti tden krat ni padala toča. Juko sijajen dokaz o uspešnosti streljanja so imeli dne 20. avg., ko se je biižaia jako huda nevihta od severo-zapada. Ta dan na dveh pobtajah niso stre- I ■ Ijali ia toča se je vsula ter uničila tretjino žetve. Pri bližnjih postajah pa, kjer so streljali, so imeii samo močen vihar z dežjem, j V okolici Slovenje Bistrice se ni letos pri j streljanju zgodila nikakšna nezgoda.
Razpisane učiteljske službe na Sp. Štajerskem V političnem okraju celjskem je popoiniti sledeča učiteljska mosta: Na dvorazredni ljudski šoli v L!;tušu, okr. šol. svet Braslovče, mesto učitelja oziroma učiteljice z dohodki po tretjem Krajevnem razredu; na petrazrednioi v Cadramu in na štirirazrednici pri Sv. Duhu po edno mesto učitelja oz. učiteljice; na dvorazrednici v Loki pri Žusmu, okr. šol. svet Žusem, mesto nadučitelja in učitelja oz. učiteljice in na dvorazredni šoli p.-i Št. Martinu pri Gor-rijemgradu mesto nadučitelja tretjega krajevnega razreda. Ponudbe do dne 10. dec.
1901	na dotične krajne šol. svete. — Na štirirazrednici v Poličanah je z Veliko nočjo
1902	stalno popoiniti mesto nadučitelja z dohodki po tretjem krajevnem razredu Ponudbe do dne 15. dec. na kraj. šol. svet.
Prvi sneg. Včeraj po noči jo v Lahnem na Štajerskem pričelo močno snežiti in je snežilo celo dopoiudne.
V Gradcu zgradi vlada triuastropno novo poslopje za dež. finančno direkcijo. Včeraj se je vršil komisijonalni ogled.
Martinov večer celovških Slovencev. Iz Celovca, dne 13. nov. Mlado naše tamburaško društvo «Bisernica« je priredilo dne 10. t. m. v dvorani Šlepejeve restavracije jako prijeten Martinov večer. Bil je to prvi nastop mladega društva pred širšo javnostjo, ki se je pa obnesel za društvo zelo častno, in ki je pokazal, da je biia prav srečna misel, naj se ustanovi tamburaško društvo. Udeležilo se je večera nad 130 oseb. Omeniti moramo posebej, da je slovensko omizje beljaško na ta večer odposlalo posebno odposlanstvo. Sviralo je sedaj za začetek pet tamburašev pod vodstvom g. pl. N e ž i č a, reči smemo, prav izborno ; drugi se še vežbajo. Na vsporedu je bilo 12 dobro sestavljenih točk, namreč: odFarkaša: „Tam-buraška koračnica", „V sladkih sanjah", „Oj junaci", „Ribič" in „Junaki iz Like". Od Rešetarja: „Vihar iz planin", „Samoborska polka". Zajčev: „Banovac". Jančičev: „Da te ljubim", „Venec narodnih pesem", „Kolo". — Posebno pozornost in viharno odobra-
vanje pa je vzbudila „Nadvojvodo Leopolda aalvatorja koračnica", katero je za tambu-rico uglasbil društveni vodja g. pl. Nežič, ki je v kratkem Času privedel svoje tovariše do res lepe izvežbanosti. — Sviralo se je vseskozi zelo točno in lepo, vsak komad se je burno odobraval in so gospodje morali dodati precej točk. Cesarsko p-sem, katero so tamburaši zasvirali po primerni na pitnici, je vse občinstvo stoj« poslušalo in navdušeno pelo. M< d sviranjem jo lepo ubrano slovensko petje kratkočasilo navzoče, v navdušenih napitnicah pa se je »Bisernici« čestitalo na sedanjih lepih uspehih in vzpodbujalo k nadaljnemu napredovanju. Ob zvokih lepe slovanske godbe smo tako preživeli prav prijeten večer. Živela »Bisernica« ! Le čvrsto in pogumno naprej v započetem delu do popolne zmage! — ^a postrežbo je izvrstno poskrbel najemnik imenovane gostilne, g. O g r i z, rodom Slovenec
Velik požar so imeli dne 12 t mes. zvečer v Št. Lenartu v labudski dolini, kjer jo bil požar že lani napravil ogromno škodo. Začelo je goreti v neki občinski hiši, menda vsled neprevidnosti. Pogorelo je več pos'opij in tudi špitalska cerkvica, katero so bili še le lani popravili. Zgorelo je nekaj živine in mnogo oprave. Največ so zgubili reveži, spravljeni v občinski hiši, ki so rešili samo svoje življenje. Nek hlapec je bil pri gašenju tako poškodovan, da je drugi dan umrl.
Trojčke, in sicer fante, je porodila na Bistrici ob Dravi (Koroška) žena trgovca Groslja. Kmalu po porodu pa so umrli vsi trije in so jih skupaj pokopali.
Deželnozborske volitve v Istri. Volitve volivnih mož so se že začele. Iz Podgrada so poroča, da so so volitve volivnih mož tam vršilo oh veliki udeležbi, ali povsem mirno. Izvoljenih je enoglasno 15 slovenskih volivnih mož. Jako razveseljiva vest prihaja iz L o v r a n a. Tudi tam je zmagala hrvatska stranka, izvolivši štiri voJivne može. Kdor pozna razmere, kdor gleda peklensko delovanje Krstičevo, ki tudi Lovranu posveča svojo posebno pažnjo, bo z iskrenim zadoščenjem pozdravljal to poročilo. V B r t o n i g 1 i je izvoljenih pet italijanskih volivnih mož.
Ušel je iz Pulja mornarski podčastnik Anton Špraic.
Iz Pazina, dne 12. nov. (Vinska letina.) Trgovina z vinom — posebno z belim — je letos jako živahna. Nizka cena, biago dosti dobro, privabilo je mnogo kupcev. Vsaki dan odvaža se po več vagonov vina. Na prodaj ga je seveda še dosti, ker je trta rodila obilno, kakor malokedaj. Da so bo trgovina še boljše razvijala, priredilo bo tukajšnjo »Gospodarsko društvo« dne 27. in 28. t m. javno poskušnjo vina. Isložena bodo pri tej priložnosti v občinski veliki dvorani vina iz raznih krajev Istre. V posebnem zapisniku pa bo označena cena in količina dotičnih poskušenj. Vabimo Slovence, da pridejo rečene dneve v Pazin. Imoli bodo priložnost, spoznati različne trtne pridelke naše kršne dežele. Na svrš'-tku javne poskušnje delite se bodo za najboljše i izloženo blago diplome in nagrade v de-| narju. Ker bo to podjetje prvo svoje vrste i v Istri in kar je važno za producente in kon J sumente, upamo, da bo to podpirala tudi c kr vlada.
Napredek slovenskega časopisja v Ameriki. ->Nova Domovina« v Cleve-landu se je izdatno povečala in izhaja sedaj po dvakrat na teden, vsaki torek in petek. Važna sprememba so je izvršila tudi v n|e nem uredništvu in programu. »Nova Domovina« bo odslej odločno katoliški list, za kar jo porok njen novi urednik č. g. F. L K e r ž e. Želimo najboljšega vspeha !
O posredovanju c. in kr. konzu-latskih uradov. C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je c. in kr. konzulat v Madridu že v mnogih posameznih slučajih opozoril naše industrijalce na to, da posre dovanje v takih zadevah, katere preskrbeti je stvar zastopnikov in trgovskih potnikov, ne spada v področje konzulata. Kljub temu se omenjeni konzulat slej ko prej nadleguje s takimi stvarmi in primerili so se slučaji, da se je konzulatu ponudilo zastopstvo proti običajni kupčijski proviziji. Gotovo ni treba posebej omeniti, da konzularni uradi kot i državni organi niso poklicani prevzemat_
] direktna kupčijska zastopstva tvrdk, dasi jim jo nairga pospeševati domačo izvozne interese. Glede tega se je c. in kr. konzulat v Madridu natačnoje izrazil v svojem letnem poročilu za 1. 1900, ki je izšlo v založbi c. kr. avstr. trgovinskega muzeja na Dunaju.
Spreten organist d. bi službo v Pitts-burRU v Pensilvaniji. (severna Amerika). Naj so obrne na John Kranjec, roktor, Pittsburg, Pensilvanija. N. Amerika.
Razpisane dijaške ustanove. (Dalje.) Dijaška ustanova J a n e z a Schlackerja letnih 150 K 80 h, ki od II. glavnošolskega razreda ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje imajo ustanovnikovi sorodniki in, kadar ni teh, ubogi meščanski sinovi mesta Kamnik, toda samo dotlej, dokler se ne oglasi sorodnik. Pravica podeljevanja pristoji mestnemu načelniku mesta Kamnik.
—	Od ljudske šole počenši na noben naučni oddelek omejena ustanova Andreja S c h u r b i j a letnih 60 K za učence in dijake iz rodbin: Mihael Schurbi, Ivana Sluga in Frančišek Vavpotič iz Podgorja pri Me-kinah. — Drugo mesto dijaške ustanove Friderika Skerpina letnih 86 K 80 h, ki se more od II. gimnazijalnega razreda dalje uživati 6 let. Pravico do nje užitka imajo dijaki iz rodbine Skerpin moškega in ženskega rodu, s posebnim ozirom na moško koleno in, kadar ni sorodnikov, dijaki iz mesta Kamnik. Predlagavec je najstarejši iz ustanovnikovega sorodstva, zdaj c. kr. finančno stražni nadkomisar Jožef Viditz v Ljubljani. — Drugo mesto dijaške ustanove Jožefa S c h i f f e r pl. S c h i f f e r -s t e i n a letnih 280 K. Ustanova je omejena na gimnazijalne nauke in pravico do nje imajo najprej ustanovnikovi sorodniki in, kadar ni teh, v Kranju rojeni. Pravica predlaganja pristoji kn. šk. ordinarijatu v Ljubljani. — Dijaška ustanova Jakoba S t a r i h a letnih 98 K, ki se more uživati od dovršene normalne (ljudske) šole 6 let. Pravico do nje imajo ustanovnikovi^ sorodniki in, kadar teh ni, dijaki iz fare Črnomelj in potem iz sosednih fard. Pravica predlaganja pristoji župniku v Črnomlju. — Prvo mesto dijaške ustanove dr. Jožefa Stroja letnih 238 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje imajo najbližji sorodniki ustanovnikovi in potem mladeniči iz Podbrezja, ki dobro študirajo. Pravica predlaganja pristoji knezoškofu v Ljubljani.
—	Prvo mesto dijaške ustanove kanonika Jurija Supana letnih 89 K 12 h. Pravico do nje imajo dijaki iz zakonskih potomcev bratov in sestra ustanovnikovih, ali pa dijaki, rojeni v vasi Zdsipi; naposled dijaki iz župnij Zasipi, Zgornje Gorje in Bled. Pravico predlaganja ima vsakočasni župnik v Zdsipih v družbi s posestnikom hiše št. 1 v Zdsipih, dokler je ta z ustanovnikom v sorodu, drugače pa v družbi s cerkvenima
ključarjema v Zasipih.	(Dalje prih.)
*
* *
Vseučiliščniki v narodni obleki.
Mažarski vseučiliščniki so sklenili, da so bode odslej vsak mažarski vaeučiliščnik v narodni noši oblačil
Sv oče o svoji »bolezni«. Te dni je pisalo evropsko časopisi« prav pogosto, kako da je sv. oče Leon XIII. obolel in da so mu najbržo že dnevi šteti. Iz Vatikana se poroča, da so vse te vesti neutemeljeno. Ko so sv. očetu sporočili, kaj da pišejo ča sniki o njem, le dejal smehljaje: »Bržčas jim primanjkuje senzacionalnega gradiva, toda jaz še nunam časa, imam šo mnogo dela za izvršiti.
Stroj za izdelovanje kruha jo iz najden v Washingtonu v Severni Ameriki. Stroj je zelo enostaven in izdela v minuti 80, na uro pa 40110 hlebov. Pri stroju vaga en mož testo, drugi ga vklada v stroj, tretji jemlje iz stroja izhajajoče gotove hlebe. Za to delo ni treba izučenih pekov, opravljajo ga lahko tudi žene in mladi fantje, btroj dt.luje tako hitro, kakor hitro jo mogoče vkladati testo vanj.
Kaj pravi Falb o letošnji zimi. Falb prerokuje, da bodo mila zima. Januar bode suh, v februvarju bodo precej snežilo, v marcu bode poleg snega padlo tudi mnogo dežja. Dalje prorokujo, da bode meseca aprila precej viharjev, maj bode neprijeten, junij pa bode hladan in deževen. Kritični dnevi prve vrsto so 22. febr., 10. marca, 8. aprila, 7. maja, 6. julija. Falb je prerokoval, da bo letošnji november začetkoma mil potem hladen in deževen. V decembru bode milo vreme, a tudi dežja bodo v decembru in še-le okolu Božiča so prične prava zima s snežnimi meteži.
Kneipp o sladkorju Neki mož pri poveduje, da je slišal iz ust tega prelata recept, kateremu takoj ni pripisoval dosti ve ljave, o kateri se je pa pozneje prepričal. „Pijte dopoiudne in popoludne čašo slad komo vode in jejte potem nekoliko črnega kruha," je rekel ta zdravnik Recept je že marsikateremu na krvi bolnemu pomagal, kakor sploh esebam, ki jih splošna telesna slabost napade.
Poroka stoletnega ženina V Ala tri se je te dni oženil notar in mestni sveto
valeč Al viri po kratkem vdovčevanju v starosti polnih sto let. Mati »mladega« ženina je doživela 105 let.
Za spomenik Maruliču nabirajo Hrvatje. Nabrali »o žo znatno svoto.
Za dom hrvaških pisateljev, kate rega nameravajo postaviti v Zagrebu, je knez Dumičic daroval 10.000 K.
Redovi in Radenska Doslej je bilo na Badenskom prepovedano vsem rodovom so ondi nastaniti. Odslej je naseljevanje na Badenskem dovoljeno domimkancem in ka-pueincem. Umevno je, da je to dovoljenje vzbudilo po liberalnem časopisju velik vihar.
Predsednik Roosevelt je pokazal svoje blago Srce. Nekoliko i^asa, prodno jc bil prednik Roosovelta pokopan, se je prigodilo sledeče: Neki častnik je zapovodal svojemu oddelku počastiti navzočega predsednika, ta pa ga je zavrnil rekoč: „V srcih, ki so ljubila Mac Kinleya, je on še vedno vladar. Dokler ne bo pokopan, no želim, da me častite kot predsednika !"
Dijamanti perzijskega saha. Ko je bil zadnjikrat perzijski vladar v Budim pešti, je odlikoval več oseb in jim podelil razne rodove. Ker ni bilo pri rokah dosti pravih dijamantov, jo ukazal, da se smejo pri teh redovih rabiti tudi umetno napravljeni dragi kameni. Neki bogatin, in sicer jud. je dobil solnčni rod II reda. Ko mu je bil ta red z oznaki izročen, spoznal je, da dijamanti niso pravi. Iljtel se je bolj postaviti in dal na svojo stroške udelati prave dijamante in potom jo šel zahvalit vladarja za red. Tudi ta je zapazil ko| prave diamante, in misleč, da so mu bili dani po pomoti, rekel je odlikovancu : »Oprostite, jaz sem so zmotil. Vi bi imeli dobiti odlikovanje I reda « Stopil je k njemu, vzel jo oznako II. reda in pripel mu jo I. red in zopet ponarejene dijamante. Poročilo o tem pa pravi, da sti bila sedaj baje oba zadovoljna. perzijski vladar in jud bogatin.
Kronanje angleškega kralja Edvarda VII. Med udeleženci te imenitne slavnosti se imenu|o tudi baronka Burdell-Contsova kot najstarejša. Ko je nastopila vlado kraljica Viktorija, je bila ona najbogatejša priča te slavil >sti, da, bila je celo še navzoča, ko je bil kronan prednik kraljice Viktorije, Jurij IV. Omenjena baronka bo tedaj ne le najstarejša oseba pri to| slavnosti, ampik skoro edina oseba, ki jo videla kronamo treh vladarjev.
„Filharmonija" v Varšavi. V Varšavi so sezidali Poljaki novo lepo poslopje za glasbene produkcije v slogu italijanske zgodnje ronesanco. Predsednik društva »Filharmonije« je baron Krononborg, podpredsednik duhovnik Lubomirski. Stavbo jo blagoslovil škof Ruszkiewisz dne 5. t. m. Pri prvem koncertu, ki ga je dalo društvo šo ta večer, se je kar trlo mnogoštevilnega občinstva.
Smola dveh roparjev. „Daily News", časnik, ki izhaja v Novem Jorku, prinaša sledečo zanimivo novico: V mostu Way-landu v Ameriki sta imela dva sicer sprotna, a nevarna roparja čudno nesrečo. Gotovo, da je bila že mera polna in B >g ju je udaril s slepoto. Bila jo temna noč. pristopila sta k hiši, začela sta pridno odstranjevati mreže in sta že sladko san|ala o zakladih, ki jih bosta nabrala v dobro založenih blagajnah bogate banke Dolo je bilo končano, roparja stopita v sobo, a kako se ustrašita naenkrat, ko ju tukaj z revolverjem v roki pozdravi policaj. Kako sta se jezila nad nemilo osodo, ko ju je namesto v banko, privedla v spalnico policijske stražo! Nevarna ptička sta prišla kar prostovoljno v roko pravice.	.
Lepa misel A : V polarnih pokrajinah tr;ja no<5 141 dni — grozno! B: Narobe ; jaz mislim, da je to zelo prijetno in tudi koristno. Pomisli le, kako lepo je, ako zamoreš v takih slučajih reči upniku : »Pridi jutri zjutraj!«
Papir iz bombaževine Društvo »National Paper Makini Company« je začela izdelovati papir iz bombaževih lupin, to jo iz ostankov, ki odpadejo pri fabrikaciji boinha-ževine. Ta papir so odlikuje s posebno či stosto in ne postaja rumen, kakor drugi pa -pirji. Stroški bodo pa znatno nižji, kakor pri fabrik;iciji drugih papirjev.
Proti lastnikom rudnikov imajo strog zakon, ne v Avstriji, pač pa na otoku Nova Zelandiia. V tej državi ima vlada pravico, ako padejo mezde rudarjev pod ritko gotovo svoto, da sme lastnikom konliscirati rudnike. To se jo tam zadnji čas tudi že večkrat zgodilo, tako da jo več jam v posesti države, kar jo tem večjega pomena, ker vlada v Novi Zelandiji res prava demokra cija in ima delavstvo vsled tega največji upliv na državo.
Prostovoljni davek v znesku 20 milijonov kron. Gotovo no pndo nobenemu na misel trditi, da bi bilo mogočo dobili dobrotnika, ki bi državi prostovoljno podaril omenjeno svoto Glejte! najde so vendar tak dobrotnik in to je mala loterija, ki je avatriiski državi oni znesek za prvo polletje 1901 v resnici prinesla. Ako so oziramo na prvo polletje 1900, tedaj vidimo, da se jo tukaj lotos državni dohodek pomnožil za 1,339.000 kron.
Davek poiebne vrste je upeljal #eftki kralj Janez. Ukazal je 1. 1332, da mora vsaka nevesta, ki gre ¿ez praški most, ki ga je poznčje Janezov sin Karol IV. na novo sezidal, v samostan viteškega reda križarjev plačati 72 vinarjev. Ravno toliko j« bilo plačati od vsakega judovskega pogreba, ki je šel čez most, ali tudi od vsakega preseljevanja, ki se ie tukaj vršilo.
Sejmi po Slovenskem od 18 do 23. novembra. Na Kranjskem: 18. v Ilir. Bistrici, Smartnu uri Litiji, Radečah in v Ljubljani (8 dni); 19 na Raki; 20. v Gor. Planini, in Št. Vidu pri Vipavi; 21. v Hote-deršici; 22. na Slapu pri Vipavi; 23 v Mojstrani, pri Sv. Lovrencu na Temenici. — Na Slov. Štajerskem: 18. v Šoštanju; 19. v Podsredi; 21. Podčetrtkom, pri Sveti Barbari v Halozah in St. Jurnu ob Tabru; 23. v Slov. Bistrici — Na Koroškem: 18. v Starem Dvoru. — Na Primorskem: 22. v Šmarji; 23. v Kuvedi.
Omi^tva.
(Slovenskega zidarskega in tesarskega društva) občni zbor, ki je bil dne 3. t. m. radi prepičle udeležbe nesklepčen, se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih, sv. Petra cesta št 5, ter sklepa pravomočno ne glede na število udeležencev.
(Šaleška čitalnica v Šoštanj i) ima svoj redni obč. zbor v nedeljo dne 1. grudna ob 3. uri popoldan v hotelu „Avstrija" v Šoštanju s sledečim dnevnim redom: odo-brenje računa, volitev in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Darovi. II. izkaz darov za pogorelce v Gorenji vasi pri Ribnici.
Da/ovali so: Gospod Ant. Lesjak, župnik v Zelimljah, 10 K; g. Simon Pristov, beneficijat v Št. Vidu, 20 K; župnija Dolenja vas pri Ribnici, 60 K; uredništvo »Slo venca« 5 K; Dragotin Ludvik, Vrhničan, 2 K; gosp. Janez Gerčar, župnik v Dobu, 10 K; g Karol Klinar, duhovnik pri Novi atifti, 2 K; g. Andrej Petek, župnik pri Sv. Križu pri Litiji, 20 K; er. Tom Potočnik, župnik na Breznici, 10 K; župni urad na Bohinjski Beli 20 K ; gosp. Alojzij Cesarek, župnik v Špitaliču, 10 K; župnija v Gorjah 5 K; župnijski urad v Polici 10 K; gospod Tom. Zabukovec, župni upravitelj v Dragi, 36 K 92 h; župnija bemič 42 K; gosp. Fr. Cešarek, župnik v Zagradcu, 5 K; g. Lovr. Gerjol, župnik v Lašičah, 20 K; župnija Kropa 27 K; župnija Dobrepolje 12 K; g. Matija Prijatelj, župnik v Slavini, 20 K.
Pomožni odbor.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 10. oktobra do 7. novembra poslali prispevke p. n gospoda in društva: Upravni-štvo »Slov. Naroda« 277-58 K, uredništvo »Slovenca« 10 K, nadžupnik Fr. Korošec pri Sv. Križu poleg Slatine volilo f Sim. Škorca 200 K, dr. Iv. Geriak v Ormožu na St. Vrazovem rojstnem domu v Cerovcu nabranih 8 K, Rud. Bračko v Št. Ilju v blov. Goricah volilo f Marije Bračko 10 K, posojilnica v Cerknici 20 K, kaplan Fr. Go-milšek v Jarenini dar vesele družbe ob slovesu 6 K, Iitij8ko-šmartinske Slovenke za Martinovo 100 K (po »Slov. Narodu«) ; p o d r u ž n i c e : šentjakobsko trnovska ženska v Ljubljani 400 K, šentpeterska moška in ženska v Ljubljani dohodek veselice 811 37 kron ter pokroviteljnino dr. Val. Krisperja 200 K, ženska v Idriji 76 K, akademična v Gradcu 52 K, moSka na Vrhniki 116 kron, moška in ženska v Krškem dohodek vese lice 182.67 K. — Meseca oktobra je družba imela 2720.65 K dohodkov in 4354'58 kron stroškov.
Blagaj ništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Za Marijanišče. Gg. ljubljanski bogoslovni profesorji 50 K mesto venca na grob f dr. Klofutarja.,
ZaJeranovo dijaško mizo. G. M. Zorman, trgovec iz Šiške, 6 K, namesto venca umrle gospe F. Graul — G. dekan M. Arko, dež. poslanec v Idriji 10 K. — Po g. bkrabarju iz Gnž 5 K 30 h -G. fin. komisar A. Janežič 5 K. — Prijatelj iz Bohinja 30 K.
Bog plačaj !
T8lefonsJc& m fersojavna porofiih
Trebnje, 16. nov. Pri včerajšnji volitvi v občinski zastop je bilo izvoljenih odbornikov naših 12, nasprotnih 13; naših veliko zadržanih radi nujnega dela. Torej pritisnili liberalni trgovci in krčmarji. Drugi razred: naših glasov 21, liberalnih 23—24.
Gorioa, 16. novembra. Slogi na stranka, kolikor znano, zmagala v občinah: Kot, Koritniea, Log, Libušnje, Sv. Lucija, Št. Polaj, Štjak.
Zagreb, 16. nov. Danes se je vršila velikanska manifestacija na zagreb-
škem vseučilišču ob navzočnosti rektorja.
Zagreb, 17. nov. Ob ogromni udeležbi se je vršila presijajna manifestacija vseh jugoslovanskih akademikov ob navzočnosti rektorja. Predsednik Miskulin pozdravi rektorja Vrbanida in slovenskega zastopnika, oba odzdravita. Slovenec navdušeno sprejet iskreno zahvalil, zatrjujoč, da bo ljubljanska univerza jugoslovanska. Jurist Š vr i j uga krasno govoril o ideji ljubljanskega vseučilišča in povdarjal, da ne bo v škodo zagrebškemu. Jurist Fattori duh. govoril o italijanskih zahtevah. Bolgar čur-c i e v pritrdil predgov.rnikom. Srbin Omčikus prebere resolucijo, ki pozdravlja z najtoplejšimi besedami slovenske težnje, ki je bila z vsklikom vsprejeta. Vsa skupščina je zapela „Naprej zastave", kličoč: Živili Slovenci! Navdušenje velikansko.
Dunaj, 16. nov. Danes se je vršil ministerski svet. Včeraj je cesar vspre-jel Korberja v avdijenci.
Dunaj, 16. nov. Govori se, da je vsled zadnjih nemirov na vseučiliščih in nemškonacionalnega rovanja stališče Korberjevo omajano.
Dunaj, 16. nov. Vlada se razgo-varja z voditelji s rank. Ministerski predsednik je rekel, da je rešilna akcija za državo neobhodno potrebna. Stranke naj sklenejo premirje, da se do-žene proračun, trgovske pogodbe in na-godba z Ogrsko. Prihodnji teden se pogajanja nadaljujejo. Ako se ne umirijo stranke, izda vlada od I o-čilni odlok, od katerega je odvisno bivanje državnega zbora.
Dunaj, 16. nov. Škofovske konference so se danes dovršile.
Dunaj, 16. nov. Pri današnjem „sobotnem bumelnu" je prišlo do te-peža med dijaki. Katol. dijake iz društva Rudolfina" so napadli nemško-nacijo nalni dijaki. Katoličani so se branili. Prišlo je do boja s palicami in pestmi. Nacionalci so katoliške dijake iztirali iz avle. Prišel je rektor, da naredi mir. Pred njegovimi očmi so napadli nemški nacijonalci zopet katoliške dijake.
Dunaj. 16. nov. Nujni predlog za ustanovitev rusinskega vseučilišča bodo Rusini predložili državnemu zboru v torek.
Dunaj, 16. nov. Vsenemci bodo v državni zbornici predlagali, naj se zbornica izjavi v prilog Burom.
Dunaj, 16. nov. Katoliški poslanec Tollinger je uložil predlog, naj v najkrajšem času pride v drž. zbor v razpravo načrt o kmetijskih stanovskih zadrugah.
Plzen, 16. nov. Za zahodno Češko se snuje naroden svet s sedežem v Plznu.
černovioe, 16. nov. V Zastavni je umoril včeraj kmečki sin Barzuk svojega očeta, svojo mačeho in je poskušal umoriti tudi svojo sestro.
Inomost, 16. nov. L.iški list „Po-poio" javlja iz Tridenta, da so je pri kontrolnem shodu tirolskih deželnih strelcev mnogo laških rezervnikov javilo z besedo „prezente", ne da bi se jim kaj radi tega zgodilo. Pustilo se je, da so se javljali laški.
Rim, 16. nov. Državni zbor se sklicuje za dan 27. nov.
London, 16. nov. Pri viharjih na obalih Velike Britanije je zadnje dni utonilo 129 oseb.
Novi Jork, 16. nov. Iz Port of Spaine se poroča, da so iz Venezuele prišle vesti o širjenju ustaje. Pričakuje se političen polom. Bivši državni šef Orespos Pietri je zopet ušel in skuša doseči Guarico. V kratkem bo imel zbranih okolu sebe 1000 mož.
London, 16. nov. „Daily Mail" piše: Za slučaj, ako se Burom ne posreči haagski tribunal pripraviti do posredovanja, da se sestavi razsodišče, namerava Krtiger pismeno naprositi vladarje Rusije, Nemčije in Avstrije za intervencijo, da se doseže premirje. Potovanje Leydsovo v Berolin je s tem v zvezi. (?)
IJmrll no:
14. novembra. Apolonija Radovič, delavčeva hči, 3'/t leta, GadiSCe 15, tumor cerebri.
V hiralni ci-14. novembra. Franja Jelenič, krojačeva vdova 74 let, ostarelost.
Meteorologlöno porodilo.
rtoma nad morjem üOfi'im srednji «hčci tlak 736-0 u<*
Srednia vioraiSnja ien'p;r»lu.» 9-4 normale 3 7
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 10. do dne 16. novembra.
		K	h			K	|h
Goveje meso I. v.	kg	1	30	PšeniCna moka 100 kg		28	20
> » 11.»	»	1	10	Koruzna > »	>	16	40
» » III. »	>	1	—	Ajdova » >	»	28	_
Telečje meso	»	1	30	Fižol, liter. . .		_	30
Prašičje » sveže	>	1	50	Grah, . . . .		-	50
» » prek.	»	1	70	Leča, » . . .		_	20
Koštrunovo meso	»	—	80	Kaša, » . . .		_	20
Maslo . . . .	»	2	40	RiCet, » . . .		_	
Surovo maslo . .	»	2	—	Pšeuica . . 100	kg	19	_
Mast prašičja . .	>	1	50	Rž . . . »	»	15	—
Slanina sveža	>	1	3u	Ječmen . . »	>	13	20
» prekajena	»	1	60	Oves ... »	»	16	—
Salo ...'..	»	1	80	Ajda ... »	>	14	—
Jajce, jedno . .		—	8	Proso, belo, »	>	16	--
Micko, liter . .		—	20	„ navadno >	»	10	20
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . . »	>	13	
» kisla .	<	—	80	Kroumii »	>	4	20
Med.....	kg		-	Drva, trda , m3		9	20
Piščanec . . .		1	20	» mehka, »		5	80
		—	40	Seno, 100 kg .		6	
Raca.....		—	_	Slama, » >		6	—
		-	-	Stelja, » »		—	—
t
1108 1-1
Marija Kalan javlja potrtim srcem vsem soCustvujofiim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je njen dobri, dolgoletni gospodar, gospod
Nikolaj Hoffmann
nožar, orožar in izdelovalec ranocel-niških instrumentov, lastnik mnogih svetinj za zasluge, član mnogih znanstvenih društev itd.
danes zjutraj ob 8. uri po dolgem, mučnem trpljenju, pieviden s sv. zakramenti za umirajoče, v 83. letu svoje dobe blaženo in vdan v Božjo voljo zaspal.
Pogrebni sprevod bode krenil v nedeljo, dnž 17. t. m., ob 4. uri popoldni od smrtne hiše v KoDjušnih ulicah St. 2 na pokopališi-e pri Sv. Krištofu, kjer se bode truplo pokojnikovo pokopalo v lastni rakvi.
Sv. zadušne maše brale se bodo v župni cerkvi v Trnovem in drugih cerkvah.
Dragi pokojnik bodi priporoCen pobožnemu spominu.
Naj v miru pečiva! V Ljubljani, dn6 16. nov. 1901.
^flThlHTifi za 9°kne allk&rje, najnovejše in KILIUL\)lb*y najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 17 11—4 Vnaoja naroČila proti povzetju.
umefnl zavod I. vrste,
v pritličju meščanske hiše.
Vhod s Pogačarjevega trga.
Fotoplastišk» potovanja po celem svetu v popolni istini.
J53T Videti je ta teden to je od nedelje 17. do 23. novembra: Prvo potovanje skoz zanimivo
Sardinijo in ¡Sicilijo.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. ?jutraj do 9. zvečer. 1102 1—1 Vstopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h.
Na prodaj Je
kočija (brun)
pri
1101 1-1
J. Garlch v Ljubljani, Rimska cesta št. 17.
k do 5 Mali? riof
ima na prodaj Andrej Savli v Masorah pri Spodnji Idriji.	1097 3—2
Avgust Repič, sodar, |
Ljubljans, Kolegijske ulice štev. IS -
(v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
ar no «i o
po najnižjih cenah. 679 26-19
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Bukov žir ali zrnje (bu-kovce), sveže smrekove storže in smrekovo seme,
kakor tudi suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, seno in češmin 1106 11
kupuje po naj višjih cenah n* debelo in drobno
Jos. Lene,
trgovina z deželnimi pridelki,
Ljubljana, Resljeva cesta 1.
Trgrovina
na deželi se odda v najem. — Sprejmeta so tudi dva uslužbenca,
izvežbana za mešano trgovino.
Ponudbe sprejema J. C. Demšar,
pošta Železniki.	1091 3_2
E3BGL is ^b»
v kateri se lahko izvršuje speceri|ska trgovina, in ki je v dobrem stanu, se proda s senožeti in sadnim vrtom vred.
Ponudbe , od ,.Sreča ' sprejema iz prijazno ti upravništvo „Slovenca". i09a 3—2
OER BABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prani slrap raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Je M, pospešuje prebavljaDje in redllnost, telo jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki *o v njem, pa posebno pri slabotnih otrooili pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenlol 1 gld. 26 kr.. po pošti 20 kr. veö za zavijanje.
Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Her-babny-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in nn zamašku ime ,,Her-babny" vtisnjeno z vzv še-nimi Črkami in nosi vsaka tteklenica poleg stoječo uradno reglstrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII./l, Kaiserstrasse 73 in 76.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 128 20-1
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih : v Ljubljani: A. Mardetschläger, Gabr. Piccoli. Ubald pl.Trnköczy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Eisässer; Sovodenj: F Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher, J. Kometter, V. Hauser, R. pl Hillinger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Sermvallo, E. pl. Leitenburg, f. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
Važno! Za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fofografične aparate in potrebščine, kirurgk-na obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konJaKa. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 35
Oblastv. konces oddaja strupov.
===== z;®	==
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Projerija Antnn Kann
LJubljana, Šelenburgove ulice št. 3

JO. V 7 J A Z: A	X.V Ajt
Podpisana ima v /alotri najnunovrstnejie trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
notafski kandidat
¡CQ rojena poročena.
tybniea
Ljubljana
dné 16. novembira 1901
"••'.v
rovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Vecsti
.jubljat.a. Trnovo, Opekarska cesta, Vel ki stradon št. 9
jriporoča slav. občinstvu in preč. luhovščirii svoio veliko aalogo barvan'h prstenih
ttTfiPTTfTTtftTttTTTTTTT^í
pi^PI	kroinč v Ljubljani,
5v. Petra cesta št. 16
v'W&Wwrft:.«e priporoča preč. duhovščini JS	v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
BM^^MF u trpežnega hi solidnega hlapa po nizkih cenah. Opozarja na veliko srejo zalogo
WwMmú1 zgotovljene oblek«
posebno na baveloke v naj-večji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 7G
IV m j v i <š j 11 <xi I i ka ! ' Na 7 prejšnjih razstavah 3 prvimi darili odlikovano.
Pristno	in usta
le, če	novno	_
tot: rujavili, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpež-iih in po modernih modelih izde-anih. Ceno nizko. 5H8 29-21
Lastni izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
podplatu
liliiiiiMIi
.. 7 Vsa,( dan i'h i2dela
tovarna
40.000 parov!
Ed;ni kontrahonti: Mc wt«rfl', Boli» C1«»., 3>u»».|, I.
Na drobno na prodaj v vsaki boljši prodajalni čevljev, gumi- in modnega blaga.
rlporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrsto revolverjev itd. seh pripadajočih rekvizitov in munioljo, poibno pa opozarjam na	723 20 -17
sistema „Enterprise" in ,.Alexanderwerk" kakor tudi nož«, p ate z luknami in druge posamezne dele priporoča po zelo znižanih cenah
Andr. Druškovica naslednik 4- 4.
^alenfin Golob
Ljubljana /TVestni \r$ 10
seh k novi enorazredni šoli na Bukorici	]■
ode dné 26. t. m dopoldne ob 9. ud po
Velika zaloga kuhinjske oprave : Škafov, ..	i^^žbi' loncev, likalov mlinčkov za kavo, nožev, vilic, žlic,
«v'.*,^^ prfiij, Štedilnikov, (Sparherde); nadalje gumnatih cevi Za Pietakttnje villit 1,1 pive, nepremočljivih plaht in ¡SSC^1''""'	platna za vozove, pantov. ključavnic in drugo kovanje
'".	211 vra,tt in ok,,a' Morij, cempiita, Strežnega kleja
^.'¿¿i^^ r-^f	(Dachpappe) električno varjenih verig in
sploh vsih v to stroko spadajočih predmetov.
Cene brez koiiknrenee.	Postrežba točim.
Ceniki pristno pozlačenih nagrobnih križev na zahtevanje brezplačno. 1044 3-3
Vsi troški so proračunjeni na 14.47334 K.
Načrti in natančen proračun je razpložtn v župnišču v Selcih. — Podvzetnik loži 10 o/o varščine.
Tii-ajni šolski wet na Oviltovici,
dne 14. nkembra 1901.
Tomaž Rožnik,
1107 3-1	načelnik.
Stanje hranilnih vlog 15 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 300.000 K
ta deželi se daje takoj ali o prihodnjm novem letu v najem
Več o tem se izve pri Franc Lip^h-u v Dobrunji, pošta Sp Hrušica tod Ljubljano	l0fil 6_5
na fHesinem fr£u zraven rofovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
S$3f* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprcjcmnicc dobivajo se brezplačno.	833 (12)
ii Zaradi predaje trgovine uradno.dovedena popolna

Marijin trg št. 1 nasproti frančiškanske cerkve.
= Od danes do 25. decembra t. 1. prodajalo se bode vse =
manufakturno Mag©
= po f^iarniNkih ceiaai
Med drugim posebno lepo odbrana zaloga Slišna za gospode, velika izbira robe za obleke za gOSPe, barhanta, prfenine, platna za postelje, razno platno izvrstne kakovosti, velika izbira echarpes, srajc,
ovratnikov in zavratnikov.	1091 3—2
Nihče naj ne zamudi te tako ugodne prilike za ceni nakup blaga. #
OICXXXXXXXX<KXXXX>0<XXX»XXXXXXXX><K
franja fiiersol
U
tn
"v Ljubljani, Mestni ti*<>- št. 18
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. 621 22 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
S?
m
1204 4-4
^la^eiearniea Tfc. Kirbi^cb
v Ljubljani, Kongresni trg,
pri por oč a n a j v 1 j u d 11 e j e:
fave (li morti (prešce), štručke za Vse Sveti, pince, šartelj, najfinejše pecivo za čaj, prepečenec, mlince s Karlovih varov, vaplje, veliko izbir najboljših pekarij, tort, bonbonov,kompotov in marmelad; najfinejši čaj, nun, arak, konjak, fine likerje, zasladna in namizna vina iz c. k. dvorne kleti na Dunaju.* & # Vsa naročila v mestu in na zunaj se izvršujejo točno in naskrbnejše.
Domača umetaSma steklar ¿j a
£v$.$l$nola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
«m- s steklom z umetno slikarijo ^Mai
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega.
O) d>
c* >
ti a
01
p,a
0) v Ja u
o
1« A cS
2 » •M ^
£ 27
■ i •s &
* I
«s
C d
•r* -H
Ž O
U
m
4
a
ril ai
F
P! h 411
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da jc vclcčislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGNOLfl V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi šupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okcnj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič,
župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfaVbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52-16
lini 14. novembra.
Hkttpa; dižavni doig v n<A*b , . Skupni drtavci dolg t srebrn . . |v»:rijeka zlata renta 4''/„ . • • • Avstrijska krouska renta 4°/0, 200 kron «jgerr.ka zlata renta 4"/„ .'.... Ogcrska kronska renta 4"/„, 200 . . . ivstro-ogerske bnnčne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
¡London vnta . . • •	•
M«a>ftki drž. bankovci «a 100 m. uero.drt
98-70 98-55 . H860 . 95'M> . 11805 . 93 05 1613-— 620 -. 239-30 117-171,,
20 mark . .	• •
20 frankov (napoleor.dor) . .
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini . .
X>n6 14 novembra.
8-2"/0 državne srnihe i. 186-i, ¿50 gld.. 5•/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864. 100 gld. . . 4"/0 zmdolžnice Rudolfove žele:, po »00 fcror. Tisme sračkt 4."/„, 100 gld .... Dunavsse vravn,ivne srečke 50/0
2K-44 '9 <6 92 80 11-30
190 50 170— 220 -9520 144-50 266'—
{>UD4VskO VTUVI1HVI10 posojilo 1. 18',(J Zastavna pisma j.v. osr.zem.-kred. banke 4";„ Prioritetne obveinir.e državue železnice »	> južne železnic« 3°/0
»	> južne železnice 5°/f,
»	> dolenjskih železnic 4°/„
Kreditne srečke, 100 gld. ... . 4°;c srečke duniiv. p&rubr. družbe. 100 glu. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega >	, > i 1
BudimpoSt. bazilika-srečke, o gld. . . Rudolfov« »rrčke 10 «Id.	• •
M Jiiaknp ln prodaja ~3LXb. vsakovrstnih driavnib papirjev, j.adk, denarjev itd, »•varovanja za igube pr> žrebanjih. pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Jfroimeiie za vsako ire;>aiije. Kulanlna isvriiiev narofill na borzi.
^mmKBSBOSMHESaSBK
Wtjn;ansics«a ut)lu<šKa en;z'ja
„jfl K It C ti it"
I., Woilz8iis 111 in 13, Dunaj, 1., ^troiiBlgassp 2.
rJMT Pojaa-.lla "JjtSt v v.seh gospodarskih in in^nčniti stvaroh, potem o kuisnib vrednostih vseh ipekulaoijskih vrtidni«tR!ti iiaplrjdv in vsstnl -<v4li /.a dosego kolikor je mogoče visocog» obrestovanja pri popolni varnosti jftJT baloženlb ^farnio. "ii®
l