Praznicni zakljucek leta / 4 . VOŠCILO, ZAHVALA . PRAZNICNO VZDUŠJE V SREDIŠCU PIVKE . MIKLAVŽEV SEJEM . MIKLAVŽEV VECER V PIVKI . JASLICE V KOŠANI . DELIMO PLAMEN - ZANETIMO MIR . BOŽICNI KONCERT NA JURŠCAH . BOŽICNI KONCERT V ŠMIHELU . DECEMBRSKO DOGAJANJE V ŠMIHELSKI DOLINI . DEDEK MRAZ V NARINU . NOVOLETNE DELAVNICE V DOMU UPOKOJENCEV POSTOJNA . USTVARJALNA DELAVNICA V NADANJEM SELU . NAJLEPŠE DARILO JE BITI SKUPAJ . DEDEK MRAZ OBISKAL ZMAJCKE . OBISK DEDKA MRAZA . VESELI DECEMBER V VRTCU . NOVOLETNA PRIREDITEV NA PODRUŽNICNI ŠOLI ŠMIHEL . OB ZAKLJUCKU LETA Prispevki iz obcinske hiše / 10 . PRVA SEJA OBCINSKEGA SVETA OBCINE PIVKA . IZIDI LOKALNIH VOLITEV . JAVNA RAZGRNITEV OBCINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NACRTA . ZAKLJUCENI PROJEKTI . NACRTUJEMO Iz poslanskih klopi / 17 . VSE DOBRO V 2019 . NAJ BODO DNEVI OPTIMISTICNI Gospodarstvo / 18 . TRGOVINA AJDA . ORGANIZACIJA ZIMSKE SLUŽBE . 4. JAVNI POZIV ZA IZBOR OPERACIJ SLR LAS MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM . OGREVANJE Z ELEKTRICNO ENERGIJO OZ./ALI TOPLOTNIMI CRPALKAMI . MARJAN FRANK MED NAJBOLJ SKRBNIMI LASTNIKI GOZDOV . PODPORNE STORITVE ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA . PIVŠKE OŠTARIJE Turizem in narava / 23 . PARK VOJAŠKE ZGODOVINE . KRAJINSKI PARK PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER . NOCNI POHOD Z BAKLAMI NA SVETO TROJICO . UŽITNI IN CUTNI PARKI NA OGLED NA RAZSTAVI . ROKODELSTVO, OBLIKOVANJE IN DRUGO USTVARJANJE . PODPIRAJMO DOMACE PONUDNIKE IN KUPUJMO LOKALNE IZDELKE . LOCENO ZBIRANJE ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA . ZAGOTAVLJANJE PITNE VODE V IZREDNIH RAZMERAH . ZAŠCITITE VODOMERE IN INSTALACIJE PRED ZMRZALJO Izobraževanje / 34 . UTRINKI Z VRTCA . OSNOVNA ŠOLA PIVKA . OSNOVNA ŠOLA KOŠANA . JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA PRIJAVO POTREB PO KADROVSKIH ŠTIPENDIJAH V ŠOLSKEM/ŠTUDIJSKEM LETU 2019/2020 . DAN SLOVENSKE HRANE . TOCKA MOCI – VGC KRPANOV DOM PIVKA Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo / 41 . CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA . SRECENJE S 100 LETNICO IN OBISK V DOMU UPOKOJENCEV POSTOJNA . ZA VARNEJŠO IN PRIJAZNO STAROST . DAN ODPRTIH VRAT PIVŠKE KARITAS . HVALA, KER DARUJETE SVOJO KRI . TUDI SOPOTNIKI SMO VESELO ZAKORAKALI V NOVO LETO . DAN SPOMINA V PIVKI . ZAHVALA ZA PODPORO IN POMOC Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … / 45 . ZAHVALA OB 100. LETNICI ROJSTVA . POHOD ZA DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI . OBNOVA SPOMENIKA V VASI CEPNO . NAŠA VAS CEPNO… . PRIZNANJE DRUŠTVU UPOKOJENCEV PIVKA . MARTINOVANJE V HALOZAH . IZLET V SRBIJO IN DRUŽENJE V PIVKI . BRIGADIRJE VODI NOVI PREDSEDNIK . 120-LETNICA ORGANIZIRANEGA LOVSTVA NA PIVŠKEM . PRIREDITEV ONA ALI ON RADIA 94 . ROMANJE - 1.500 KILOMETROV ZA PODNEBNO PRAVICNOST . ZAGORSKI VECER Z BRIGITO TORNIC MILHARCIC IN MIROSLAVOM VILHARJEM . LITERARNI VECER POEZIJE POD PIVŠKO LIPO . KNJIGOBEŽNICA - DARILO BRALCEM KNJIG ZA »TA VESELI DAN KULTURE« . CAJANKA . SLIKARSKI ZACETEK LETA V HIŠI KULTURE . LIKOVNA RAZSTAVA TETRAPLEGINJE DRAGICE SUŠANJ . ELISABETTE BACCI: „TRI CIKLUSA“ . ŽENSKI PEVSKI ZBOR PREM - 20 LET S PESMIJO 1998 do 2018 . GOLDINARJI OBELEŽILI SVOJO 15-LETNICO Z DOBRODELNIM KONCERTOM . STUDENEC ZAPEL NA LETNEM KONCERTU V PIVKI . STUDENEC PREPEVAL NA CEŠKEM . 35 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA POSTOJNA . VABILO NA OSREDNJO PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU . KINO PIVKA Športni koticek / 56 . NA SNEGU JE NAJLEPŠE . VRAŽJE PIKE . MEDALJA ZA MLADINSKO SKUPINO PIKE . V PIVKI ZAKLJUCEK NOTRANJSKO PRIMORSKE LIGE . NOGOMETNO USPEŠNO LETO V KOŠANI . 50 LET OD NASTANKA FOTOGRAFIJE . CESTITKA MLADIMA KEGLJACEMA . V BK ORO MET PIVKA NOVA OKREPITEV . BALINARSKI KLUB ORLEK ORO MET PIVKA . OBNOVA VOJKOVE KOCE NA NANOSU Crna pika/ 62 Napovednik dogodkov, oglasne objave / 63 PIVŠKI LIST – GLASILO OBCINE PIVKA Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. · Naklada: 2500 izvodov · ISSN št. 2536-4367 · Uredniški odbor: Katarina Temkova, Marija Paladin, Meri Kaluža, Silvo Celhar in Vanja Kovac · Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat · Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka · Elektronski naslov: pivski.list@ pivka.si · Telefon: 05/72 10 100 · www.pivka.si · Fotografija na naslovnici: Blaž Lencek, Fotografije na ovitku: Blaž Lencek in Turisticno društvo Pivka, Turisticno društvo Pivka · Jezikovni pregled: Katarina Temkova · Oblikovanje: Kreaktiva · Tisk Abakos, d. o. o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. PRAZNICNO VZDUŠJE V SREDIŠCU PIVKE Za posebno praznicno vzdušje ob zakljucku leta je letos poskrbela Obcina Pivka. Središce Pivke je bilo namrec v dneh pred božicem prijeten prostor za druženje, pomenkovanje in stiske rok. Licne lesene hiške, v katerih so svojo ponudbo praznicnih dobrot, pijace in pripomockov predstavili razstavljavci, praznicna osvetlitev, izbran glasbeni in plesni program ter predvsem nasmejani obrazi so potrdili, da je toplina, ki si jo s prijatelji, sosedi, sovašcani ali znanci delimo, Foto: Blaž Lencek Foto: Turisticno društvo Pivka Vstop v praznicni december je tudi letos že tradicionalno naznanil Miklavžev sejem, ki ga je pred in v Krpanovem domu pripravilo Turisticno društvo Pivka. Številni razstavljavci, med katerimi so bili lokalni ponudniki, obrtniki in ustvarjalci, društva in tudi otroci, so s svojo bogato in raznovrstno ponudbo resnicno pricarali vzdušje, ki je ogrelo srce. Sejem je bil tudi priložnost za nakup malih pozornosti in daril, ki so v decembru razveselila posameznike, obenem pa tudi razstavljavce, ki z vsakim letom z veseljem ugotavljajo, da se zavedamo pomena lokalnih in rocnih izdelkov ter spoštovanja in podpore, ki jim jo z nakupom le-teh izkazujemo. DK H JASLICE V KOŠANI Ce smo se pred leti odpravljali na ogled lepih velikih jaslic v franciškansko cerkev v centru Ljubljane, si jih lahko zadnja leta ogledamo veliko bližje, in sicer v Dolnji Košani. Tam jaslice ob pomoci posameznikov ustvarja Milan Mozetic. Ljubezen do prikazovanja božicne zgodbe na pravljicen nacin mu je spodbudil župnik v domaci Fari pri Hrenovicah. Otroško ljubezen do jaslic je prinesel s seboj v Košano, kjer sta jih s sosedom dolga leta postavljala v stranski kapeli cerkve. Ker pa prostora v veliki košanski cerkvi ne primanjkuje, so se cez leta jaslice širile in sedaj zavzemajo velik del cerkvene površine. Prihod župnika Zdenka Štruklja v Košansko dolino pa je povzrocil, da so jaslice oživele in se povecale. Število figur na jaslicah se je znatno povecalo, prvim premikajocim se figuram so sledile še druge in sedaj lahko med drugim obcudujemo prava delujoca mlin in žago, ki ju je izdelal mizar Stanko Dolgan. Vsako leto na jaslicah najdemo nekaj novega, zadnja leta pa so to predvsem stari slovenski motivi, sveta družina je postavljena v kraški jamski votlini, letošnja novost pa je pravi Predjamski grad. Milan Mozetic ideje zbira celo leto. Ko so ene jaslice postavljene, že pricne misliti na prihodnje leto, pravi. »Vcasih vidiš kakšno vejo, skalo, drevesni štor … pa cetudi poleti na dopustu … in že razmišljaš, kam bi ga decembra v cerkvi Foto: Jože Pavzin postavil,« še dodaja. Delo se v cerkvi pricne že takoj po miklavževanju in traja vse do svetega vecera, ko ob polnocnici jaslice razsvetlijo cerkev. Jaslice bodo tako kot vsako leto cerkev krasile do svecnice, 2. februarja, in ste seveda lepo vabljeni, da si jih ogledate. Sidonija Zega BOŽICNI KONCERT NA JURŠCAH Božicni koncert, ki ga je organiziralo KD Juršce, je v soboto, 29. decembra, odmeval v cerkvi sv. Jurija na Juršcah. Program so obogatili: Blaž Strle, ki je uvodoma zaigral skladbo Sveta noc, Otroški pevski zbor KD Juršce s tremi božicnimi pesmimi pod vodstvom Tatjane Lutar. MPZ Domorodci iz Ubeljskega, pod vodstvom zborovodkinje Larise Hrešcak, so nas pa nas je kot solist navdušil Uroš Lutar s tradicionalno italijansko božicno skladbo razveselili s skladbama: Že pociva vsa Tu scendi delle stelle. Na harmonij ga je spremljala žena Tatjana Lutar. Ob koncu narava in Zvezde na nebu. Nastopal je smo navdušeno, skupaj z obiskovalci, zapeli skladbo Sveta noc. Prizadevne clanice tudi ŽPZ KD Miroslav Vilhar iz Zagorja. KD so pripravile odlicno pogostitev za vse obiskovalce in nastopajoce. Tako smo Zapele so nam tri skladbe: Zvezde svetlo božicno veselje nadaljevali v Kulturnem domu, tkali nova prijateljstva in krepili sevaj, Dete je mati v jasli dala in Božicna naše korenine in našo kulturo. noc. Zbor vodi Tatjana Lutar. Ob koncu Majda Žužek BOŽICNI KONCERT V ŠMIHELU Na štefanovo sredo je v šmihelski župnijski cerkvi potekal božicni koncert. Na zacetku je zazvenela Zdravljica v pocastitev slovenskega državnega praznika samostojnosti in enotnosti. V nadaljevanju koncerta je bilo slišati vrsto božicnih skladb v izvedbi domacih nastopajocih: MoVS Zgun, ŽVS Šmihel, VS Iskrice, otroškega zbora iz Šmihela, ansamblov Biseri in Narcis, vokalistk Neže in Zale ter violinistk Kaje in Lane. Kot gostje so se predstavila dekleta iz vokalne skupine Elum in operni solist Praznicen zakljucek leta Foto: Obcina Pivka Foto: Branko Glažar NOVOLETNE DELAVNICE V DOMU UPOKOJENCEV POSTOJNA V preteklem letu 2017 so se prvic odvijale delavnice novoletnih dekoracij in okraskov z okrasitvijo skupnih prostorov našega doma – ob sodelovanju stanovalcev, svojcev in zaposlenih ter postojnskih tabornikov. Iz skupine stanovalcev in svojcev, ki je vkljucena v model kakovosti E-Qalin z moderatorko Branko Rajkovic, je prišla zanimiva ideja o skupni novoletni okrasitvi naše ustanove. Sorodniki stanovalke Francke Stegel so se odlocili, da skupaj s stanovalci, zaposlenimi Doma upokojencev, postojnskimi taborniki in morda še ostalimi svojci pomagajo pri novoletni dekoraciji skupnih prostorov, da bi naši stanovalci še bolj obcutili božicno-novoletni car. V letošnjem letu 2018 pa se jim je pridružilo še vec svojcev. Na dveh delavnicah smo izdelovali novoletne okraske, na zakljucni pa skupaj okrasili celotno stavbo. Pa to še ni vse, saj se je odvijala tudi peka praznicnih palacink v sodelovanju stanovalcev, svojcev in nekaterih zaposlenih; ena sorodnica stanovalke pa je s stanovalci samostojno izvedla likovno delavnico s poustvarjanjem »Izdelava novoletnih ikeban.« Ker je šlo za kar velik projekt, se vsem iskreno zahvaljujemo, V soboto, 8. decembra 2018, je bilo v Nadanjem selu živahno vzdušje. Zbirali so se otroci, ki so v organizaciji vaškega društva izdelovali božicno-novoletne vošcilnice. Pod malimi spretnimi prsti so nastajale prave umetnine. Iz ponujenega materiala so ustvarili res zelo izvirne in unikatne izdelke. Tisti vecji so izdelovali sami, mlajšim so pomagali starši. Bilo je veliko smeha in razigranosti. Ob zakljucku smo si privošcili še posladek in topel caj. Tako je minilo še eno prijetno popoldne v druženju in tkanju prijateljskih vezi. Ksenija Belcer Žnidaršic OB ZAKLJUCKU LETA NOVOLETNA PRIREDITEV NA PODRUŽNICI ŠMIHEL Praznicni december smo na podružnici Šmihel praznovali z novoletno prireditvijo v sredo, 19. 12. 2018. V naše prostore smo povabili starše, stare starše, otroke, gospo ravnateljico, krajane in seveda dedka Mraza. V novoletno praznicnem vzdušju so se s plesom, deklamacijami in petjem predstavili ucenci in ucenke od 1. do 4. razreda. Ucenke 3. in 4. razreda pa so s sošolcem odigrale igrico Moderni Božicek. Ob koncu smo v naše goste sprejeli dedka Mraza, ki je otroke razveselil z darili. Ucenec Jaka je dedku Mrazu zaigral na harmoniko. Vsi skupaj pa smo z dedkom Mrazom ob kitarski spremljavi zapeli njegovo najljubšo pesem. Podružnicna šola Šmihel Preživeli smo lepe trenutke v njegovi družbi in komaj cakamo, da nas bo prišel naslednje leto spet obiskat. OŠ Košana OBCINSKI SVETNIKI OBCINE PIVKA Andrej Kristan (KL) Damijan Kapelj (KL) Iztok Zadnik (KL) Blaženka Pahor (SDS) Darko Zadel (SDS) Jadran Brožic (LNK) Silvo Celhar (SLS) Suzana Vodopivec (SLS) Majda Godina (SLS) Evgen Primožic (DESUS) Obcina Pivka ŠE PRED ZAKLJUCKOM LETA ZAKLJUCILI Z NEKATERIMI PROJEKTI V zadnjem mesecu leta so se zakljucila dela, ki odslej lepšajo izgled vasi, predvsem pa nudijo boljšo povezavo, bolj udobno in varno vožnjo ter ne nazadnje tudi sprehode. Sredi decembra je bilo zakljuceno asfaltiranje javne poti v Zakljucilo se je asfaltiranje javne poti v Parjah. Drskovcah. PRENOVLJENA SNEŽNIŠKA CESTA Sredi novembra se je uresnicila vecletna pobuda Trške skupnosti Pivka, prebivalcev Snežniške ceste in obcine – prenova Snežniške ceste, ki je zajemala rekonstrukcijo od križišca Radohovske poti do konca naselja Pivka v dolžini cca 270 m. V sklopu teh del je bil zgrajen zavijalni pas za Klenik, dvosmerna kolesarska pot in plocnik, meteorna kanalizacija za odvodnjavanje ceste, fekalna kanalizacija, urejena je bila javna razsvetljava ter zgrajena cevna kanalizacija za potrebe zemeljskega voda nizke napetosti. Nacrtovana je še ureditev ovinka na najožjemu delu Snežniške ceste ter zgraditev kolesarske poti in plocnika. Izvajalec del je bilo podjetje 580.000 evrov (z DDV), od tega je Obcina Pivka sofinancirala 190.000 evrov. V kulturnem programu so nastopili ženski pevski zbor Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar Zagorje pod vodstvom Tatjane Lutar ter mladi harmonikarji Kristjan Lutar, Matija Ludvik in Patrik Smerdelj. Zbrane sta nagovorila župan Robert Smrdelj in direktor DRSI Damir Topolko, novo prometno infrastrukturo pa je blagoslovil Prispevki iz obcinske hiše PRENOVA Gradbenik d. o. o. iz Ljubljane, nadzorni organ pa pivški župnik Marjan Škvarc. Projekt Nova Gorica d. d. Vrednost izvedenih del je znašala Obcina Pivka ZAOKROŽENA DELA NA CEVOVODIH IN OBJEKTIH V OBCINI PIVKA V novembru je na idilicnem Šilentabru potekal uraden zakljucek še enega od treh sklopov dvoletnih del na projektu izgradnje in nadgradnje našega vodovodnega omrežja, in sicer tako imenovanega sklopa 2, ki je zajemal cevovode in objekte v obcini Pivka. V krajšem kulturnem programu, ki ga je glasbeno popestrila pevska skupina Iskrice, svoj blagoslov pa je investiciji namenil tudi župnik Marjan Škvarc, so zbrane nagovorili župan Obcine Pivka Robert Smrdelj, direktor podjetja Kovod Postojna David Penko in predsednik Kulturnega društva Lipa Ernest Margon. Na obmocju Pivke je bila izvedena trasa vodovoda od Zaloga (Obcina Postojna) do vodohrana Pivka, proti Zagorju do Šilentabra, iz Vodohrana Pivka do crpališca Valilnica in razvod vodovoda na Bujah. Zgrajenih je bilo 27 kilometrov vodovodnega omrežja. V okviru projekta je bil dokoncan tudi prvi odsek vodovoda na Bujah (t.i. vodovod Buje II. in III. faza), ko se je v letu 2016/2017 obnovilo celoten sistem po vasi Buje in vodovod pripeljalo do objektov ob državni cesti skozi Vremsko dolino. Sicer pa so bili na obmocju Pivke v okviru projekta obnovljeni in na novo zgrajeni naslednji objekti: nov vodohran Pivka ima prostornino 1.000 m3. Dotok v vodohran ima vgrajen ventil za regulacijo pretoka 40l/s. Vodohran ima dotocno in iztocno linijo iz/v smeri regulacijskega objekta Zalog, praznotok, tlacno linijo na vodohran Kerin in gravitacijski vod v smeri vodohrana Kal. Vodohran z dvema crpalkama, ki izmenicno delujeta, ima tudi vgrajeno crpališce, ki crpa vodo v vodohran Kerin. Obstojeci vodohrani – vodohran Kal (prostornina meri 400 m3), vodohran Neverke (s prostornino 255 m3), vodohran Zagorje (s prostornino 200 m3) so se v celoti ohranili, posodobilo se je njihovo strojno in elektro opremo ter vgradilo novo krmilno-nadzorno opremo, nove nizko napetostne elektricne dovode ter nove komunikacijsko povezave. Na crpališcih (crpališce Neverke, crpališce Valilnica, crpališce Zagorje) se je rekonstruiralo strojne inštalacije in naprave, obstojece crpalke ter vso potrebno krmilno-nadzorno opremo. DKH OTVORITEV PRENOVLJENEGA DELA CESTE V STARI SUŠICI V središcu Stare Sušice je bila v novembru slovesnost ob zakljucku urejanja odvajanja padavinskih voda in preplastitve dela ceste. Predstavnik vasi Stara Sušica Ivan Samsa je v svojem nagovoru poudaril, da se je z zadnjim asfaltiranjem podoba vasi temeljito spremenila. »Potrebno je urediti še veliko potokov, cest, škarp in nasipov in asfalt položiti do vsake hiše, vendar je napredek ociten in verjamem, da bo tudi vedno hitrejši. Ne nazadnje nam to trdno zagotavljajo naši predstavniki v vasi in na obcini,« je poudaril. Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj je opozorili, da je sicer res najbolj videti asfalt, a je pod njim napeljana optika, urejen pa je tudi del odvodnjavanja padavinskih voda. Kulturni program so obogatili harmonikarja Franc Prelc in Jani Klanjšcek ter ljudski pevci iz Ostrožnega Brda. Prispevki iz obcinske hiše ŠIRITEV PROIZVODNIH DEJAVNOSTI V INDUSTRIJSKI CONI NEVERKE Obcina Pivka bo na podlagi podpisanega Dogovora za razvoj regij v letu 2019 pricela s komunalnim opremljanjem novih zemljišc na obmocju IOC Neverke, v skupnem obsegu 30.000 m2, in sicer za potrebe gradnje novih proizvodnih zmogljivosti s strani podjetij ter izgradnjo podjetniškega inkubatorja za proizvodne dejavnosti. Za obmocje je bila že izdelana idejna zasnova komunalne in prometne ureditve, ki med drugim predvideva tudi ureditev nove povezovalne ceste. Idejna zasnova je bila obenem tudi podlaga za parcelacijo zemljišc. Na podlagi javnega poziva investitorjem v avgustu 2018 sta zainteresiranost za odkup zemljišc že izrazili dve podjetji iz skupine ORO. Obcina Pivka je tako novembra s podjetjem Bioferm d. o. o. podpisala kupoprodajno pogodbo za nakup treh zemljišc za potrebe izgradnje komunalne infrastrukture in podjetniškega inkubatorja za proizvodne dejavnosti, v skupni površini 20.724 m2. Podjetje Bioferm d. o. o. je s podjetjem ORO MET d. o. o. sklenilo prodajno pogodbo za zemljišce v površini 5.062 m2, s podjetjem ORO PLASTIKA d. o. o. pa namero za nakup preostalega zemljišca v površini 4.179 m2. Obcina Pivka je socasno sklenila tudi pogodbo za nakup zemljišca v lasti podjetja Pivka Perutninarstvo d. d., in sicer za potrebe ureditve povezovalne ceste do novo urejenega obmocja za proizvodne dejavnosti. Trgovine Ajda v lasti Darinke Volk prav gotovo ni potrebno dosti predstavljati, saj jo domacini, Pivcani in okolicani zelo dobro poznamo. Marsikoga boste slišali reci tudi kar »kmecka zadruga«, saj je to ime oziroma izraz še iz casov, ko se je tako tudi zares reklo prodajalni, ki je stala na istem mestu. Darinka pravi, da je našla najstarejše papirje, pravzaprav gre za dovoljenje za prodajo tobaka, ki datirajo v leto 1953, se pravi, da mora biti sama prodajalna še starejša, in ima zelo dolgo tradicijo prodaje blaga na tem mestu. Sicer pa trgovina pod tem imenom in v lasti Darinke obstaja od leta 2001. Takratna odlocitev pa je bila bolj ali manj hipna, saj ni imela kaj dosti možnosti razmišljanja ... ali prevzeti trgovino od Kmetijske zadruge Postojna, ali ostati brez službe, tako da jo je situacija hitro postavila na realna tla. Na zacetku je bilo težko in naporno, v takšni službi si ne moreš izmišljevati, da bi imel zaprto, da bi šel en mesec na dopust, da bi kakšen dan vzel pavzo, ampak je bilo potrebno z vztrajnostjo in trdim delom zgraditi vse od nicle naprej. Danes so v prodajalni štirje zaposleni in je seveda delo bistveno lažje, kot je bilo takrat pred 18 leti na zacetku. Ljudje jih dobro poznajo in so jih vzeli za svoje, poleg vseh okolicanov, ki radi prihajajo v trgovino, pa so njihovi kupci tudi lokalna podjetja v okolici ter kmetje. Delo je skozi celo leto zelo pestro in dinamicno, saj se asortima in prodajni program spreminjata iz meseca v mesec, odvisno od letnih casov in obdobja, v katerem se nahajamo, pa tudi od vremena, s katerim je prodaja artiklov zelo pogojena. Sicer je glavnina prodajnega asortimaja kmetijski program, prodaja krmil, prodaja opreme za živali, oprema za pašnike, rezervni deli za kmetijske stroje, zašcitna sredstva za rastline, semena, sadike, na spomlad se zacne nabava semen, semenskega krompirja, kasneje te zamenjajo sadike, gnojila, zemlja, pa do komplet vodnega programa, folij, zašcitne obleke, program za zalivanje, jeseni pa jesenska žita, program za klanje, Predvsem pa boste pri njih lahko našli nekaj, kar se v drugih velikih trgovskih centrih že izgublja, to pa je prijazna beseda, pristen stik med kupcev in prodajalcem, cas, ki vam ga namenijo in se vam posvetijo, in kjer nimate obcutka, da ste številka, da ste neznanec, ampak da ste nekdo. Tega pa se žal ne da ne narociti ne kupiti in samo veseli smo lahko, da se še kje najdejo takšne trgovine in takšni prodajalci, kot so v naši Pivški trgovini Ajda. Silvo Celhar Ko razmišljamo o zamenjavi vira ogrevanja, nas hitro navduši podatek o nizki ceni ogrevalne naprave in ne pomislimo na kasnejše visoke stroške ogrevanja. Prav to je zaznati v zadnjem casu – precejšen porast zanimanja za ogrevala, kjer kot energent uporabljamo elektricno energijo. Ekonomsko so res zanimivi elektricni radiatorji, saj je investicija minimalna in zato uporaba privlacna. Termoakumulacijske peci so ekonomsko lahko primernejše, v kolikor imamo dvotarifni števec in toplotno energijo akumuliramo v cenejši tarifi in koristimo preko dneva. Zelo se je v zadnjem casu razširila uporaba IR ogrevalnih plošc/panelov, ki delujejo kot sonce (infrardeci žarki) – sevalni prenos toplote. Ugodje v prostoru je pri sevalnem gretju boljše, tudi ko je temperatura v prostoru manjša za 1 stopinjo ali 2, s tem pa prihranimo tudi pri ogrevanju. Temperaturni profil pa je blizu idealnemu. Vse našteto so lokalna ogrevala, primerna za posamicne prostore. Energent je povsod še vedno elektricna energija. Torej uporaba naceloma da, vendar le izjemoma, ko ni druge izbire oz. kot dopolnilno ogrevanje. Zelo se je povecala ponudba elektricnih toplovodnih kotlov, ki služijo za centralno ogrevanje stanovanjskih in drugi stavb. Poglejmo primerjavo pri ogrevanju z elektricnimi toplovodnimi kotli v primerjavi s toplotnimi crpalkami, torej ogrevalnih naprav, ki služijo za centralno ogrevanje prostorov. - Stroški ogrevanja so zelo visoki, saj TC v primerjavi z elektricnim kotlov porabi 3 do 5-krat manj elektricne energije za ogrevanje (cenovno popolnoma obrnjena slika kot pri investiciji). - Toplotna crpalka porablja elektricno energijo za pogon, da lahko iz medija/okolice jemlje toplotno energijo, ki je zastonj. - Ocene strokovnjakov, pa tudi samih dobavitelji elektricne energije za gospodinjstva pravijo, da je cena elektricne energije podcenjena, zato se napovedujejo podražitve. - Ugodnih ekoloških kreditov in nepovratnih sredstev za te namene ni, so pa za obnovljive vire, kamor spada TC. - Elektricni kotel ima navadno tudi precej veliko prikljucno moc, zato je nujno, da preverimo ali nam naš elektricni prikljucek omogoca takšno prikljucitev in kakšni so stroški ob morebitni potrebni spremembi prikljucne moci. Seveda pa se razlogi za in proti bistveno spremenijo, ko gre za lastno proizvodnjo elektricne energije (samooskrba) iz obnovljivih virov energije. Torej, ce na kratko povzamemo: Ogrevanje stanovanj in stanovanjskih stavb z elektricno energijo: - ni gospodarno (približno cetrtino elektricne energije uvažamo) - ni obetavno (kakšne bodo cene elektricne energije v prihodnje …) - ni ekološko sprejemljivo (termoelektrarne) in zato ni priporocljivo. Dopustno je le izjemoma, ko ni druge boljše izbire, kjer ni daljinskega ogrevanja, kjer ni zemeljskega plina in kjer ni možno lokalno ogrevanje s trdnimi ali drugimi gorivi (ni dimnikov, ni možnosti skladišcenja energenta ipd). Vec informacij glede racionalne rabe in obnovljivih virov energije dobite v svetovalnih pisarnah ENSVET širom po Sloveniji, kjer vam bodo neodvisni strokovnjaki znali odgovoriti na vaša specificna vprašanja. Lucjan Batista, energetski svetovalec mreže ENSVET Da bi opravljanje zimske službe v Obcini Pivka potekalo brez del zimske službe na dolocenih lokacijah. Zimska služba se zastojev, predvsem pa varno, vam posredujemo podatke o opravlja v skladu z zakonodajo po opredeljenih prednostnih izbranih izvajalcih pluženja, ki so odgovorni za opravljanje razredih: Vrsta ceste: zbirne mestne in krajevne ceste. Prevoznost ceste: od 5. do 20. ure. Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do 2 ur med 20. in 5. uro. Mocno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro. Vsem uporabnikom obcinskih cest želimo Prevoznost ceste: od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe. strpno in srecno vožnjo. Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji. Mocno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne. Vrsta ceste: plocniki, avtobusna postajališca, parkirišca in ostale javne površine. Prevoznost: upoštevati krajevne potrebe. Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne. Mocno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni vecdnevni zastoji. Pri cemer je potrebno upoštevati še naslednje: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, ce je višina snega na cestah III., IV. In V. prednostnega razreda 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na dolocila o prevoznosti cest, v obdobju izredno mocnega sneženja, ob mocnih zametih in snežnih plazovih, prevoznosti ni nujno potrebno zagotoviti. Podobno velja za poledico, ce je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoce odpraviti z razpoložljivimi tehnicnimi sredstvi. Obcina Pivka je v skladu z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno precišceno besedilo 1, 33/06 Odl.US: U-I-224/00-15, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 42/09, 109/09, 109/10-ZCes-1) dolžna zagotoviti redno vzdrževanje kategoriziranih obcinskih cest, katerega del je tudi opravljanje zimske službe. Obcane obcine Pivka pozivamo, da se glede opravljanja zimske službe in morebitnih težav obrnejo na sledece kontaktne osebe, ki so pogodbeno odgovorne za izvedbo zimske službe: • LOKALNE CESTE, JAVNE POTI IN ULICNI SISTEM V VASEH SLOVENSKA VAS, ŠILENTABOR IN GRADEC: CPK d. d., Koper tel: 05/680 06 20 dezurni.zs@cpk.si • LOKALNE ZBIRNE IN LOKALNE KRAJEVNE CESTE V NASELJU PIVKA (ULICE IN PLOCNIKI V PIVKI): KOMUS d. o. o., Postojna tel: 05/726-45-47, 051/254-964 komus@komus-po.si Obcina Pivka Park vojaške zgodovine goji z Veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Ljubljani partnerstvo že vrsto let. Tako sta s financno podporo veleposlaništva nastali v Parku že dve razstavi, povezani s slovensko-ameriškimi vojaškimi odnosi. Prva, »Oklep svobode«, je bila postavljena leta 2012 in govori o ameriški vojaški pomoci Jugoslaviji po sporu z Informbirojem leta 1948, v okviru katere je Jugoslavija dobila tisoce vojaških vozil in druge vojaške opreme v današnji vrednosti vec kot 7 milijard dolarjev. Druga razstava, ki jo je s financno podporo omogocilo ameriško veleposlaništvo, pa je razstava »Do pekla in nazaj«, ki je bila odprta junija 2017 in prikazuje zgodbo padlih ameriških letal na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Kot nekakšno priznanje za dobro sodelovanje v preteklih letih sta bila s strani ameriške vlade na desetdnevno ekskurzijo po ameriških muzejih povabljena direktor Parka Janko Boštjancic in strokovni vodja Boštjan Kurent. Strokovna ekskurzija je bila organizirana in financirana v okviru programa IVLP (International Visitor Leadership Program) pod okriljem ameriškega zunanjega ministrstva (ang. State Department). Program IVLP je namenjen organizaciji strokovnih ekskurzij v ZDA za vodstvene delavce z razlicnih podrocij iz celega sveta. Udeležencem programa, ki je povsem individualiziran, prilagojen konkretnim strokovnim potrebam udeležencev, je dana enkratna možnost spoznavanja ameriških organizacij in vrhunskih strokovnjakov s posameznih podrocij. Glede na izkazano zanimanje je bil tako za sodelavca Parka vojaške zgodovine pripravljen program, ki je vkljuceval obisk muzejskih institucij v New Yorku, Koloradu in New Orleansu. V New Yorku sta bila v okviru študijskega obiska dogovorjena obisk nekdanje letalonosilke Intrepid, kjer sta si ogledala zbirke in delovanje letalskega in vesoljnega muzeja, ter obisk spominskega centra, posvecenega teroristicnim napadom 11. septembra 2001. Spominski park 9/11 letno obišce vec kot 3 milijone obiskovalcev, muzejske postavitve pa zaradi inovativnih rešitev zbujajo veliko zanimanja tudi med svetovno muzejsko stroko. Obisk Kolorada je vkljuceval oglede dobrih praks pri številnih vojaških institucijah ter muzejih na širšem obmocju Colorado Springsa, ki je prav tako kot pivško obmocje zaznamovan z vojaško dedišcino, zlasti na podrocju vojnega letalstva. Študijski program sta zakljucila v New Orleansu, mestu, ki ga je pred leti zaznamoval orkan Katrina, turisticni razvoj v mestu pa danes zaznamuje ameriški Nacionalni muzej II. svetovne vojne. Muzej, ki se še vedno širi, je ob mocni podpori lokalne skupnosti hitro postal eden izmed vodilnih muzejev v ZDA, letno pa ga obišce skorajda milijon obiskovalcev. Vsi muzeji so izkazali pobudo za poglobljeno sodelovanje in možnost nadaljnjih skupnih projektov s Parkom vojaške zgodovine. Ameriške muzealce so poleg izkušenj in delovanja posebej zanimale tudi zgoraj omenjene muzejske razstave Parka, ki se navezujejo tudi na ameriško zgodovino. Park vojaške zgodovine Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO) že peto sezono organizira sklop gostujocih predavanj »ALUO uho«. Predavanja so namenjena študentom, pa tudi širši javnosti. Kot predavatelji so povabljeni strokovnjaki z najrazlicnejših podrocij, povezanih s sodobnim pojmovanjem likovnih umetnosti, oblikovanja in konservatorstva – restavratorstva. Letošnji sklop dogodkov, ki poteka v Galeriji Jakopic v Ljubljani, je v petek, 14. decembra, z uvodnim predavanjem zacel direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjancic, ki je zbranim udeležencem v prvem delu predstavil zgodbo Parka, kako je v le-ta v dvanajstih letih postal iz podirajocih se vojašnic najvecji muzejski kompleks v Sloveniji, v drugem delu predavanja pa je bil poudarek dan pridobivanju muzejskih eksponatov, predvsem pa njihovemu restavriranju. NA OGLED NOVA GOSTUJOCA RAZSTAVA V Parku vojaške zgodovine so v preteklem letu stoletnico konca prve svetovne vojne obeležili s serijo obcasnih in gostujocih razstav, posvecenih prikazu krutih razmer na bojišcih in trpljenju prebivalstva v zaledju front v casu vojne vihre. Niz gostujocih razstav na temo prve svetovne vojne so dopolnili tudi z razstavo »V zaledju soške fronte«, ki so jo ob stoletnici zacetka soške fronte v okviru skupnega projekta pripravili sodelavci Zgodovinskega arhiva Ljubljana skupaj s sodelavci Pokrajinskega arhiva Nova Gorica, Pokrajinskega arhiva Koper, Gornjesavskega muzeja Jesenice in Tolminskega muzeja. Razstava predstavi soško bojišce kot eno izmed osrednjih vojnih prizorišc prve svetovne vojne in oriše potek frontne linije ter vojno dogajanje ob njej. Pomemben del razstave je posvecen tudi prikazu vsakdana prebivalstva v neposredni bližini fronte in v njenem zaledju, ki so ga vojne razmere mocno zaznamovale. Visokogorska in težko dostopna bojišca soške fronte so namrec narekovala izgradnjo nove infrastrukture za potrebe oskrbe vojakov z orožjem in opremo, kar se je predvsem na bohinjskem in tolminskem koncu odražalo z nastankom novih cest, železnic in tovornih žicnic. Vojnim razmeram so se prilagodili tudi številni industrijski obrati na Jesenicah, v Ljubljani, Škofji Loki, Idriji in drugod, ki so svojo dejavnost preusmerili v proizvodnjo orožja, streliva, obleke in obutve, šole pa so v tem casu pogosto postale kar improvizirane bolnišnice. Razstava se posebej dotakne tudi vprašanja številnih primorskih beguncev in ruskih ter italijanskih vojnih ujetnikov, za katere so zgradili taborišca in jih zaposlovali pri raznih delih. POMEMBNA DONACIJA ZA PARK VOJAŠKE ZGODOVINE V Parku vojaške zgodovine so se razveselili dragocenega primerka uglednega odlikovanja Castni vojni znak Teritorialne obrambe, ki ga je Parku za potrebe umestitve v vse bolj obsežno zbirko medalj, znack in odlikovanj podaril izkušeni poznavalec odlikovanj Klemen Vidmar. Klemen Vidmar, ki se kot priznani faleristik že vrsto let ukvarja z zbiranjem in proucevanjem odlikovanj, je Parku vojaške zgodovine pomembno donacijo predal v sklopu projekta, v katerem je ob 27-letnici Republike Slovenije 27 izbranim slovenskim muzejem podaril skupno 27 zbranih odlikovanj Castni vojni znak Teritorialne obrambe. Odlikovanje je predstavljalo najvišje priznanje za izjemno hrabrost v vojni za Slovenijo ter za izkazano posebno požrtvovalnost v vojni in miru. Po koncu vojne leta 1991 je bilo podeljeno devetim pripadnikom Teritorialne obrambe ter posmrtno vsem padlim pripadnikom na slovenski strani, leta 1993 pa so ga naknadno podelili še štirim posameznikom in diverzantski vojaški enoti 6. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe. Odlikovanje je oblikoval Janez J. Švajncer, izdelalo pa jih je podjetje Aurea iz Celja. Iz Parka vojaške zgodovine se g. Vidmarju iskreno zahvaljujejo za donacijo. Park vojaške zgodovine V Parku vojaške zgodovine so sklenili še eno uspešno turisticno leto, ki je ponovno minilo v znamenju rekordnega obiska in vec dragocenih novih pridobitev. V muzejsko postavitev so tako že lani spomladi umestili simulator letenja z letalom MiG-21, s cimer so pred nastopom osrednje turisticne sezone dopolnili doživljajsko ponudbo. Na simulatorju letenja, izjemno priljubljenem delu obiska Parka vojaške zgodovine, se je od marca do decembra preizkusilo že blizu 2.000 obiskovalcev. Med odmevnejše dosežke Parka vojaške zgodovine v letošnjem letu sodi tudi jesenska otvoritev nove muzejske razstave Življenje za c(es)arja, ki predstavlja prvo celovito muzejsko obdelavo zgodbe vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju. Z atraktivnimi novimi eksponati in bogatim naborom odmevnih stalnih ter obcasnih razstav Park vojaške zgodovine pritegne k obisku vsako leto vec obiskovalcev. Nove muzejske pridobitve so tudi v preteklem letu botrovale rekordnemu obisku, ki se je nakazoval že v minulih mesecih. Septembra so tako v Parku vojaške zgodovine prvic presegli mejnik 10.000 obiskovalcev v enem mesecu in s tem zabeležili najvišje število obiskovalcev na mesecni ravni doslej. Ob koncu leta so na ogledu skupno zabeležili nekaj vec kot 51.000 obiskovalcev, s cimer so prvic od ustanovitve presegli tudi mejnik 50.000 obiskovalcev na letni ravni. Direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic je ob uspešnem izteku leta dejal: »50.000 obiskovalcev letno je pomembna prelomnica v razvoju Parka vojaške zgodovine, saj Park s tem postaja eden najbolj obiskanih muzejev na Slovenskem. Ta uspeh pa predstavlja hkrati veliko obveznost za naprej, saj gre za številko, ki jo v prihodnjem letu ne bo prav enostavno doseci, kaj šele preseci. Lanskoletno zmagoslavje nas tako sili k še vecjim vložkom na podrocju promocije in marketinga, predvsem pa k vecanju in bogatitvi ponudbe z novimi eksponati in razstavami.« VABILO foto: Sebastjan Penko Delavnica bo v Veliki dvorani Komande v Parku vojaške zgodovine. Park vojaške zgodovine V zacetku decembra se je na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani odvijal sejem Narava in zdravje. Med razstavljavci se je v okviru Naravnih parkov Slovenije predstavil tudi naš Krajinski park Pivška presihajoca jezera. Naj bo novo leto priložnost za cim vec sprehodov in užitkov v naši lepi bližnji in daljni okolici. Obiskovalci sejma so nedvomno potrdili, da ima narava neskoncno veliko možnosti za opazovanje, sprostitev, poucevanje, dobro pocutje … DKH NOVOST V EKOMUZEJU PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER V Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer je zopet mogoce kupiti kakšen spominek oziroma izdelek ter knjige o naravi. Zavod za turizem Pivka je konec preteklega leta muzejski trgovini Magazin v Parku vojaške zgodovine dodal še trgovinico v Ekomuzeju. Med izdelki predvsem izstopajo majice, bloki in svincniki Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera ter zanimive knjige o spoznavanju narave oziroma posameznih rastlinskih in živalskih vrst ter druge zanimive stvari. Turizem in narava Foto: Eva Šabec Krajinski park Pivška presihajoca jezera KRAJINSKI PARK PIVŠKA PRESIHAJOCA JEZERA NA JAKOPICEVEM SPREHAJALIŠCU V TIVOLIJU Na razstavi fotografij na Jakopicevem sprehajališcu v ljubljanskem Tivoliju z naslovom Narava nas povezuje – Parki Dinaridov se Krajinski park Pivška presihajoca jezera (KPPPJ) predstavlja z dvema fotografijama, in sicer avtorjev Andreja Udovica z naslovom Jesensko jutro (nagrajena na fotonatecaju KPPPJ, naslovna v tej novici) in Erike Kovacic. Razstavo, ki je na ogled še do konca januarja, je pripravil najmlajši slovenski krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib skupaj s svojim upravljavcem, podjetjem Snaga, s skupnostjo Parki Dinaridov, svetovnim skladom za naravo WWF ter Mestno obcino Ljubljana. Naslov razstave sporoca, da narava ne pozna meja ter da nas narava povezuje. To povezovanje je vecplastno. Od sodelovanja med zavarovanimi obmocju (v Sloveniji in tudi širše v dinarski regiji) do povezovanja cloveka in narave. To še posebej velja za Januarja 2020 bo v ocenjevanje IUCN, Svetovne zveze za varstvo narave, oddan nominacijski dosje za uvrstitev Klasicnega krasa na Unescov seznam svetovne dedišcine. Konec minulega leta so minister za okolje in prostor Jure Leben, župani Cerknice, Logatca, Loške doline, Pivke in Postojne, Marko Rupar, Berto Menard, Janez Komidar, Robert Smrdelj in Igor Marentic, direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanic, direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed, direktor Postojnske jame Marjan Batagelj, direktor RRA Zeleni kras Boštjan Požar, predstavnika obcine Bloke in Zavoda Znanje Postojna, podpisali sporazum o upravljanju s svetovno dedišcino Klasicnega krasa. Obmocje Klasicnega krasa, kakor ga obravnava dosje, meri 25.000 hektarov, še precej vecje pa je njegovo vplivno obmocje. Kot izjemne univerzalne vrednosti vredne vpisa na seznam svetovne dedišcine so prepoznana dobro ohranjena kraška polja s Foto: Ljubo Vukelic Krajinski park Pivška presihajoca jezera foto: Martina Smrdelj Odprtje razstave z naslovom UŽITNI IN CUTNI PARKI je bilo 4. januarja 2019 v galeriji Krpanovega doma v Pivki. Po uradnem delu in krajšem kulturnem programu so si obiskovalci ogledali razstavo, katere pomen je aktivnost in ozavešcanje na temo užitnih in cutnih parkov. UŽITNI IN CUTNI PARKI je projekt, ki je namenjen kvalitetnejšemu življenju prebivalcev in je naravnan trajnostno. Beseda park nas napeljuje na lepo urejeno zeleno okolje, užitni so plodovi, ki na teh rastlinah zorijo, zelišca pa nam pojasnijo besedico cutni. Projekt je zasnovan na aktivnostih, ki prispevajo k ohranjanju biodiverzitete in avtohtonih rastlinskih vrst ter k prenosu, ohranjanju in nadgradnji znanja, vezanega na obdelavo tal in pridelavo užitnih rastlin na okolju prijazen nacin. Turisticno društvo Pivka Ob koncu leta in ob koncu našega rokodelskega projekta smo se mesec dni v vseh treh obcinah naše regije (LAS – lokalna akcijska skupina med Snežnikom in Nanosom) predstavljali s preglednimi zakljucnimi razstavami. V Muzeju Krasa v Postojni, kjer smo imeli prijetno družabno otvoritev, ste lahko v živo videli, pa tudi kupili vse izdelke, ki so tekom projekta na novo nastali. 11 ustvarjalcev se je zavezalo k aktivni udeležbi in razvoju novih zanimivih izdelkov, navdih pa so crpali v izbranih lokalnih zgodbah o mlinih na pivških presihajocih jezerih, o belih ženah iz bistriških gora ter o nanoški kaci. S pomocjo strokovnih mentorjev za razvoj in oblikovanje izdelkov, graficno oblikovanje, oblikovanje embalaže, promocijo in marketing, fotografiranje in druga pomembna podrocja ustvarjanja so nastali izdelki, ki so ves cas projekta presenecali. Tako mentorje kot tudi avtorje same. Nastale so mozaicne priponke (Srecko Likar), poeticne slike iz kamenckov in drugih naravnih materialov ter kamnite ogrlice z vgraviranimi simboli (Edita Cotar), obešanke – mobili iz kvackanih simbolov (Jelka Žvokelj), fjrtohi – sodobni platneni predpasniki z rocnim tiskom listov žajblja in drugih rastlin (Mateja Vekar Kafol), leseni obeski za jelko ali hišno dekoracijo iz spiralno zavitih oblancev (Damjana Benigar Kaluža), serija kolažev iz linorez portretne grafike in tekstilnih Fotografska razstava v Krpanovem domu Pivka. dodatkov (Tina Renko), kvackani pogrinjki in podstavki v obliki silhuet dom v Pivki ter Dom na Vidmu v Ilirski Bistrici. Potrudili se bomo, da v novem kamnov (Tatjana Udovic), košarice letu pripravimo pregledno razstavo na še kakšni lokaciji, izdelki pa so na voljo pri iz konopljinih vrvi (Helena Knafelc), avtorjih ali nekaterih prodajnih mestih kot na primer TIC Galerija Postojna. Ce kompleti za ustvarjanje kace, ki varuje želite videti, katere zgodbe in izdelki so bili v središcu pozornosti vseslovenskega in krasi hiše (Mateja Premrl), cajniki, rokodelskega projekta drugod po Sloveniji, pa so vam v knjižnicah še vedno na krožniki, skodelice in druge keramicne voljo brezplacni katalogi Zgodbe rok in krajev. posode (Jana Šepec) ter razglednice, koledarji in grafike za okvirjanje iz fotografij cvetlicnih portretov (Sonja Prosen). Bogat nabor produktov je rezultat vecmesecnega poglobljenega procesa mnogih srecanj, delavnic, predavanj ter strokovnih ekskurzij za inspiracijo. Vtise s celotnega programa smo na kratko predstavili s fotografskima Maja Modrijan, vodja projekta razstavama na dveh lokacijah: Krpanov Loceno zbiranje jed i l n e g a o l ja Podjetje Publikus d.o.o. in Obcina Pivka bosta obcanom v  kratkem omogocila loceno zbiranje odpadnih jedilnih olj.  V ta namen bomo postavili 5 t ips k ih pos o d, ki bodo Jeršice 3 6230 Postojna T : 05 720 49 62 E : oc.postojna@publikus.si Zakaj je loceno zbiranje odpadnih jedilnih olj smiselno? . Ker z zlivanjem odpadnega olja v kuhinjsko korito ali stranišcno školjko p o v z r o c a m o o k v a r e na kanalizacijskem sistemu (zamašitve, poplavljanje okolice, smrad), . ker se, zaradi nalaganja odpadnega olja na stene kanalizacijskih cevi, otežuje prehod ostalih  odplak, ki so idealna hrana za glodavce in  . ker je pravilno zbrano odpadno olje m o g o c e p r e d e la t i v nove koristne produkte (biodizel, milo, gnojila, glicerin). A L I S TE V E D E LI , D A 1 L I TE R B I OD I Z L A P R OI Z V E D E 91 % M A N J TOP L OG R E D N I H P L I N OV K OT 1 LI TE R F OS I L N E G A G OR I V A? V podjetju Kovod Postojna nadaljujemo z izvedbo strokovnih izobraževanj, s katerimi želimo lokalnim in tudi drugim ustanovam, organizacijam in partnerjem posredovati pomembne vsebine in informacije, vezane na odgovornost, ki jo zahteva naša pitna voda. Cetudi marsikdaj samoumevna dobrina – voda, je preveckrat lahko izpostavljena dejavnikom tveganja, zatorej je na tem mestu kljucno izobraževati, ozavešcati, izmenjevati mnenja in osvajati prakticna znanja. Na ta nacin kot upravljavci vodovodnega sistema širimo svoje poslanstvo in širok krog udeležencev seznanjamo s pravilnimi postopki, zahtevami in ravnanji, ki prispevajo h kakovostni oskrbi s pitno vodo ter tudi našemu zdravju. izkušena predavateljica, dr. Martina Oder z Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Namen izobraževanja je bilo seznaniti vodilne in odgovorne osebe obcin, gasilsko reševalnih centrov, civilne zašcite, javnih ustanov (šole, vrtci), institucij (bolnice, domovi upokojencev) z ukrepi in postopki, ki v primeru izrednih razmer narekujejo in omogocajo pravilno ravnanje in oskrbo s pitno vodo. Kovod Postojna, d. o. o. POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM V skupini Žirafice smo spoznali pravljico Pod medvedovim dežnikom. Vsebino smo utrdili z dramatizacijo in nato izvajali razlicne dejavnosti na to temo. Naucili smo se pesmico o dežku, jo spremljali z ropotuljicami, razvršcali smo dežne kapljice po velikosti in kapljice ponazarjali tudi s prstki. Izdelali smo lepljenko – medved, izvedli tudi gibalno urico na to temo … Otroci so vsebino z zanimanjem spremljali in se vživeli v literarne junake. Vrtec Košana OSNOVNA ŠOLA PIVKA OGLED PREDSTAVE V CANKARJEVEM DOMU 60 ucencev od 2. do 5. razreda, skupaj z uciteljicami spremljevalkami, si je ogledalo predstavo Kdo je napravil Vidku srajcico. Skozi izvrstno igro igralcev smo vstopili v otroški vsakdan družine, ki jo preživlja mati (Tinkara Kovac). Z bornim zaslužkom ji uspe novo srajcico sešiti le najstarejšemu, zato najmlajši Videk nosi že pošteno zdelano, skoraj prozorno srajcico. Ker pa je Videk vedno prijazen do živali, ga le-te nagradijo tako, da mu s skupnimi mocmi pomagajo in naredijo novo, najlepšo srajcico. Igro odlikujeta bogata kostumografija in glasba. Skozi igro so se gledalci naucili pesem o premagovanju strahu, ki so jo ob koncu predstave tudi zapeli. 140 let stara zgodba, ki jo je napisal Fran Levstik, je še kako aktualna tudi danes, saj gledalcem sporoca, da se dobro vraca z dobrim. PRVO PROJEKTNO SRECANJE V BOLGARIJI Osnovna šola Pivka v letošnjem šolskem letu sodeluje v treh evropskih izobraževalnih projektih Erasmus+. Eden izmed njih nosi naslov Our own virtual EUropean Job Market, v njem sodelujejo ucenci devetih razredov, saj je njegova tema poklicno usmerjanje. Projekt koordinira nemška šola, partnerske šole so iz Italije, Grcije, Bolgarije, Anglije ter naša šola. V mesecu novembru smo koordinatorji projekta in dve uciteljici sodelovali na projektnem srecanju v Bolgariji in se dogovorili o delu in poteku dela v naslednjih dveh letih. Aktivnosti projekta bodo potekale preko spletne strani Wiki. Ucenci se bodo seznanjali s poklici, nalogami v delovni organizaciji, reševali ankete za poklicno usmerjanje, se ucili pisati vloge za iskanje dela ter življenjepise in tako skupno ustvarili svoj evropski virtualni trg dela. Ucili se bodo tudi komunikacije, ki jim je potrebna pri iskanju zaposlitve, se ozavestili o pasteh oglaševanja lastnih V OPERNI PREDSTAVI TUDI PIVCANKA 10. decembra so si ucenci 7., 8. in 9. razreda v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ogledali opero za mlade z naslovom Všec si mi. To je prvo slovensko operno delo, napisano za mlade pevce, pevske soliste in instrumentalni ansambel. Med pevci, ki nastopajo v operi, je tudi naša osmošolka Anja Sotlar. Pred ogledom opere smo želeli ucence spodbuditi k razmišljanju in pogovoru o tem, da begunske zgodbe niso aktualne samo v današnjem casu. Zato smo jim narocili, naj med sorodniki, prijatelji ali znanci poišcejo in zapišejo zgodbo osebe, ki je morala v svet za boljšim življenjem. Ogledali so si tudi TV prispevek o petnajstletnem beguncu Erfanu, ki je v Slovenijo prišel brez staršev in živi v OSNOVNA ŠOLA KOŠANA PODARIMO NASMEH Kaj pomeni socloveku podati roko, se mu zasmejati, mu povedati kaj lepega, srcnega! Vse to in še mnogo vec so bili deležni na prireditvi v domu za ostarele v Postojni, 21. 11., oskrbovanci doma. Na prireditvi so prisluhnili narecni besedi vaških klepetulj z devetega in tretjega razreda. Prav tako so z veseljem pogledali in prisluhnili igrici Sovica Oka, razveselili pa so se tudi igranja na harmoniki. Da pa je bilo še bolj toplo in domace, smo skupaj zapeli nekaj ljudskih pesmi. Starejšim smo ponudili tudi piškote in naša darilca. Res, bilo je prijetno in na trenutek je marsikomu pritekla na lice solza srece in zadovoljstva, mi pa smo bili veseli, da smo naredili še eno dobro delo. NAVDUŠENI NAD IGRICO V decembru smo gostili dijakinje cetrtega letnika predšolske gledališko igrico. Naucili smo se strpnosti in pomena vzgoje iz Srednje šole Veno Pilon Ajdovšcina. Za vse otroke prijateljstva. Peli smo pesmice, skupaj pa smo tudi zaplesali. v vrtcu in ucence od prvega do tretjega razreda so pripravile Osnovna šola Košana DAN SLOVENSKE HRANE Dan slovenske hrane obeležujemo od leta 2012, in sicer vsako leto tretji petek v novembru. Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Letošnja vsebina dneva slovenske hrane se je osredotocala na pomen zdravih tal in njihovo vlogo pri pridelavi kakovostne ter zdrave hrane. V okviru dneva slovenske hrane je potekal tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), v katerega so vkljuceni slovenski vrtci, osnovne šole ter druge institucije oz. javni zavodi. SRECENJE S 100-LETNICO IN OBISK V DOMU UPOKOJENCEV POSTOJNA Pred prazniki, 24. decembra, se župan Obcine Pivka Robert Smrdelj srecal z varovanci Doma upokojencev Postojna, ki prihajajo iz obcine Pivka. V domu v Postojni trenutno prebiva 32 obcank in obcanov s Pivškega. Dan pa je bil prav poseben, saj je 100-letnico praznovala naša obcanka Štefanija Kristan. Njej je župan vošcil ob visokem jubileju in zaželel zdravja in prijetnega pocutja v Domu upokojencev v Postojni. Z zdravico »Kol'kor kapljic, tol'ko let« so vošcilo potrdili ubrani pevci kvarteta Soncek. Vse zbrane pivške obcane je poleg župana in direktorice Doma upokojencev Postojna pozdravil pivški župnik Marjan Škvarc. Vošcil jim je miren božicni vecer in zdravja polno novo leto. Na veliko presenecenje varovancev doma upokojencev je med samim obiskom v vecnamenski prostor vstopil sam Božicek. Iz pivškega je prinesel vrece daril za vse, ki so v domu upokojencev, tako za varovance kot tudi za zaposlene. Božicek je vsem zaželel vse dobro in nato pa odvihral rekoc, da ga s pesmijo Sveta noc. Ob koncu je župan direktorici Alenki Curk in kolektivu doma v imenu Obcine Pivka zaželel obilo zdravja, razumevanja in miru. Direktorica Alenka se je županu zahvalila za obisk ter izrazila upanje, da bodo novoletna srecevanja pivškega župana s pivškimi prebivalci postojnskega doma upokojencev ostala stalnica tudi v prihodnosti. danes caka še ogromno dela. Soncki so zapeli nekaj božicnih Obcina Pivka in slovenskih ljudskih, skupaj z varovanci doma pa so zakljuci ZA VARNEJŠO IN PRIJAZNO STAROST Eno izmed obdobij življenja je obdobje starosti. Obdobje, v katerem je še vedno veliko prostora za lepo, aktivno in ustvarjalno življenje. Je pa tudi obdobje, v katerem se clovek pogosteje kot v prejšnjih obdobjih življenja, srecuje z mislijo ali bo zmogel še samostojno skrbeti zase, na koga se poleg svojcev, ki so pogosto preobremenjeni, lahko še obrne po pomoc, da bo lahko cim dlje ostal v svojem domacem okolju in ohranjal svojo avtonomnost. Center za socialno delo Primorsko-notranjska, Enota Postojna v obcini Pivka že vrsto let izvaja storitev socialne oskrbe osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje doma, pa se zaradi starosti, invalidnosti ali kronicne bolezni ne zmorejo oskrbovati in negovati sami. Socialna oskrba na domu omogoca prijazno obliko pomoci, saj vzpodbuja življenje v domacem okolju. S posameznimi opravili, kot je osebna pomoc pri dnevnih opravilih, gospodinjska pomoc in pomoc pri ohranjanju socialnih stikov, omogoca starostnikom bivanje na svojem domu, v svojem okolju, preprecuje osamljenost, pomaga pri razbremenitvi svojcev. Letošnji Teden Karitas je potekal od 26.11. do 2.12.2018 in sicer pod geslom »MLADOST IZ KORENIN MODROSTI«, kar je spodbuda k povezanosti med mladimi in starejšimi. Mladi v družbi išcejo priložnosti, kjer se lahko izkažejo, dobijo svojo vlogo, se ucijo in osebnostno rastejo. Starejši pa so povabljeni, naj bodo odprti za ideje, ki jih prinašajo mladi, da jim zaupajo in jih sprejemajo v vsej njihovi enkratnosti. In ravno podrocje prostovoljstva je prostor, kjer se lahko srecujejo mladi s starejšimi, ter skupnimi mocmi stopijo skupaj za ljudi v stiski. V naši obcini delujejo štiri župnijske Karitas in sicer: Medžupnijska Karitas Trnje in Zagorje, Župnijska Karitas Košana, Župnijska Karitas Pivka in Župnijska Karitas Šmihel. Župnijska Karitas v Pivki vodi tudi skladišce s prehrano in oblacili v Pivki. V cetrtek 29. novembra 2018 so svoja vrata odprli za vse obcane in obiskovalce. Tekom dneva so se zvrstili številni obiski, od vrtca, starejših ljudi, pomoci potrebnih do tistih, ki bi radi darovali svojo pomoc ali materialne dobrine. Na dan odprtih vrat je prostore Karitas obiskal tudi župan Robert Smrdelj. S sodelavkami Karitas je pokramljal o njihovem prostovoljnem delu, socialnem položaju obcanov, izvajanju ucne pomoci, zalogah materialne pomoci. Vodja župnijske Karitas Pivka, Julka Dekleva, je županu DAN SPOMINA V PIVKI Tudi v Pivki so se clani SPVCP Obcine Pivka v sodelovanju z Osnovno šolo Pivka spomnili svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesrec, ki ga obeležimo vsako leto tretjo nedeljo v novembru. V pivškem krožišcu so prižgali svecko v spomin in opomin udeležencem v prometu od pešcev do voznikov. Kratek nagovor je imel predsednik SPVCP Ernest Margon in poudaril pomen obcinskih programov za zagotavljanje prometne varnosti, pri cemer je Pivka s sprejeto celovito strategijo prometne varnosti na dobri poti. S prižgano svecko je poudaril, da želimo opozoriti na preveliko ravnodušnost udeležencev v prometu in tudi družbe do cestno prometne varnosti in tistih, ki so umrli, bili poškodovani ali pa so v prometni TUDI SOPOTNIKI SMO VESELO ZAKORAKALI V NOVO LETO Tudi pri Sopotnikih smo se ob zacetku novega leta zazrli v odhajajoce leto in naredili nacrte za prihodnje. Brezplacne prevoze za starejše v obcini Pivka izvajamo Zavod Sopotniki v sodelovanju z Obcino Pivka in Centrom za socialno delo Postojna od aprila 2018. Število uporabnikov se skozi celo leto iz meseca v mesec povecevalo, tako da smo leto zakljucili s šestdesetimi uporabniki. Skupno smo opravili 168 prevozov, prevozili kar 10.833 km, prostovoljci pa so za brezplacne prevoze starejših namenili kar 790 prostovoljskih ur. Najvec poti je bilo namenjenih obisku razlicnih zdravnikov v Postojni ali pa iz pivških vasi v Zdravstveno postajo Pivka. Vozili smo tudi v Bolnišnico Izola, Bolnišnico Šempeter, Bolnišnico Sežana in v Ljubljano. Poleg zdravnikov pa smo zapeljali in spremljali starostnike tudi po najrazlicnejših opravkih na banko, pošto, v trgovine, na pokopališce itd. Ce bi potrebovali tudi vi prevoz k zdravniku, v trgovino ali imate kakšen drug opravek in ste starejši od 65 let nas poklicite na telefonsko številko 051 657 555 in dogovorite svoj prevoz. S koordinatorko prevozov se dogovorite, od kod ste in kam bi radi šli. Poklicati je potrebno vsaj en teden vnaprej, da lahko organiziramo prevoz in da nato lahko mirno cakate na svoj opravek. Veseli vas bomo. Z vsakim opravljenim prevozom smo zapisali novo zgodbo in v avtomobilu Sopotnikov razvijali nova prijateljstva ali obujali stara, pozabljena prijateljstva. Leto zakljucujemo z desetimi aktivnimi prostovoljci. Na tem mestu bi se vsakemu posebej radi zahvalili za vso pomoc in dobro voljo, ki so jo namenili starejšim. Hvala vam. V novo leto smo Sopotniki vstopili z veliko pridobitvijo. V mesecu decembru smo v uporabo dobili nov avtomobil, ki je starejšim malo prijaznejši, saj je višji. Zavod Sopotniki se zelo lepo zahvaljujemo Obcini Pivka za posluh in za skrb za starejše obcane. Zahvaljujemo se tudi našim donatorjem, ki so prijazno pristopili k projektu in omogocili, da so naši prostovoljci siti in veseli. Za malice naših prostovoljcev so prijazno poskrbele naslednje restavracije: Kantina Pivka, Gostilna pri Marti in Gostilna Ka-ra. Za kavice naših prostovoljcev pa so poskrbeli v DSP Baru. Vsem donatorjem se iskreno zahvaljujemo za posluh in pomoc. Clovek cloveku Sopotnik Martina Stegel, koordinatorka enote Pivka BRIGADIRJE VODI NOVI PREDSEDNIK Postojnska sekcija brigadirjev je dobila novega, petega predsednika po vrsti. Predsednik je postal Franko Pleško iz Postojne, potem ko je zaradi zdravstvenih težav odstopil dosedanji predsednik Siniša Celigoj. Franka Pleška poznajo brigadirji predvsem po tem, da je ocuval brigadirske zastave, da niso koncale v smetnjaku, je tudi dolgoletni aktivist, restavrator in brigadir. Siniša je bil tudi podpredsednik brigadirskega kluba Slovenskega Primorja in Istre, ki združuje osem sekcij na Južnem Primorskem, Postojnska sekcija, ki združuje okrog 200 brigadirjev vseh generacij iz postojnske in pivške obcine, pa je ena od najbolj aktivnih. OBNOVA SPOMENIKA V VASI CEPNO V vaški skupnosti Cepno smo 10. novembra 2018 priredili vaško spominsko proslavo ob obnovljenem spomeniku sedemnajstim vašcanom – žrtvam II. svetovne vojne. V spomin žrtvam je Dora Hrvatic prebrala zapiske Marije Požar, ki je v spomin na ta strašni dan, 17. 1. 1944, opisala dogajanje v vasi Cepno. Povabljeni so bili vsi vašcani in nekaj zunanjih somišljenikov, ki spoštujejo vrednote NOB. Med njimi je bila tudi novo izvoljena predsednica ZZB NOB obcine Pivka, tov. BOŽA PECKO, in še nekaj clanov te organizacije. Povabilu se je odzval tudi MATJAŽ VILHAR, ki je v letu 2014 organiziral obnovo spomenika in nam pomagal pripeljati obnovo do koncne realizacije. Vse skupaj smo zakljucili ob dobri hrani in pijaci ter dobri družbi. Za hrano so poskrbele sirote Marija Požar in Dora Hrvatic, za ostalo pa vašcani, hvala vsem. Podporni, estetsko urejen, kamniti zid s stopnickami je z obcinskimi sredstvi zgradil vašcan RAIF HUSEJNOVIC. Vsa kamnita dela, kamniti plato med zidom in podnožjem spomenika ter licno narejeno leseno klopco na podstavkih dveh naravnih vecjih kamnov pa je prostovoljno pomagal urediti še en izjemno delaven vašcan MIRO KRIŽNAR. Les za klopco je sponzoriral Albert Lagoj iz Volc, hvala. V prvem tednu decembra se je koncala obnova še s posekom Jugovzhodna stran Vremšcice se zliva v Košansko dolino, po reliefu spominja na izruvano mogocno drevo, ki je pri padcu razbrazdalo globoke doline v pobocju Vremšcice. V eni teh ozkih dolinic je naša vas Cepno. Podrto drevo z deblom leži po Košanski dolini, s koreninami pod Šilentabrom. Geografsko se dolina ni veliko spremenila, saj zarašcenost z gozdom veliko napak je skrila. Vso vodo, skozi Škocjan v Jadran je spustila. Ostaja pa ji »melos«, ta Jadranski, ki razlike naredi velike, tam preko »Crnomorske« vodne crte, preko Pivke. VAS CEPNO IN GRADIŠCE ŠTERNA NAD NJIM in obrezovanjem lip, saj so se razrasle nad spomenik, med elektricni kabel in nad cesto. Za to ureditev se zahvaljujemo Obcini Pivka. Pri tem projektu gre predvsem zahvala Tadeji Zadelj in Matjažu Vilharju. Zahvala tudi lastnici parcele Nataši Suša Živec, da nam je dala dovoljenje. Vse se je srecno koncalo in še enkrat vsem lepa hvala, za nasvete, za delo in dobro voljo in vašcanom za vse sladke in slane dobrote. S skupnimi mocmi je vse lažje, zato upam še naprej na dobro sodelovanje med obcino in vaško skupnostjo. Tanja Hrvatic Miro Križnar Zveza društev upokojencev Slovenije je svoj dan letos drugic obeležila s prireditvijo, ki je potekala na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani. Povabljeni so bili predstavniki vseh društev upokojencev v Sloveniji, vabilu so se odzvali tudi predsednik vlade Marjan Šarec, ministrica Alenka Bratušek in nekateri poslanci. Na prireditvi so najboljša društva iz posameznih pokrajin dobila priznanja za uspešno delo. Med njimi je bilo letos tudi Društvo upokojencev Pivka, dobili smo priznanje kot najbolj aktivno društvo upokojencev v Južno Primorski regiji. Predsedniku društva mag. Evgenu Primožicu ga je izrocil predsednik ZDUS-a Janez Sušnik. Veseli in ponosni smo, da so naša prizadevanja na kulturnem, socialnem in športnem podrocju pustila sled v širši skupnosti. Priznanje ZDUS-a pomeni potrditev naših prizadevanj in spodbudo za nove izzive, ki jih prinaša prihodnost. Tekst in foto: Jožica Knafelc V ponedeljek, 5. novembra, se je v Pivki ustavila skupina romarjev, clanov katoliškega dela organizacije Greenpeace, ki so z blagoslovom papeža Franciška krenili na pot od Vatikana do Katovic na Poljskem, kjer je bila v zacetku decembra mednarodna konferenca o podnebnih spremembah. Cilj romanja je osvešcanje državljanov in politikov za podnebno pravicnost. Zbrali so se z vseh koncev sveta – s Filipinov, s pacifiških otokov in iz vse Evrope. Skupina romarjev v Pivki je štela blizu deset romarjev, na poti ali na delih 1500 km dolge poti, pa se jim pridružijo številni ljudje, politiki in gospodarstveniki. V Pivki jim je nudil gostoljubje župnik Marjan Škvarc. Srecali so se z dvema skupinama veroucencev, ki so v pogovoru spoznali poslanstvo romarjev za podnebno pravicnost in odgovornost. S predstavnico koordinatorko romanja Patrizio iz Nemcije sta se srecala župan Robert Smrdelj in predsednik trške skupnosti Pivka Ernest Margon. Župan je predstavil prizadevanja obcine na podrocju ekologije. V njihov dnevnik je napisal tudi svoje sporocilo plemenitemu gibanju, ki na poseben nacin nagovarja ljudi. Knjiga o življenju in delu Miroslava Vilharja avtorice Brigite Tornic Milharcic, ki je izšla v okviru praznovanja 200. obletnice Vilharjevega rojstva, smo predstavili v soboto, 24. novembra, v Zagorju, kjer je veliki Slovenec pustil mocan pecat. Prijetno, vsebinsko bogato prireditev je ob pomoci Obcine Pivka in v sodelovanju avtorice organiziralo Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar Zagorje. Celoten projekt je poleg izdaje knjige Pripoved o življenju in delu Miroslava Vilharja obsegal razlicne natecaje po šolah ter številne dogodke v organizaciji kulturnih društev. Poleg tega bo v okviru projekta spomladi izvedena tudi spevoigra Jamska Ivanka. Celoten projekt je vreden 40.000 evrov, od tega sta Obcini Pivka in Postojna prispevali skupno 11.500 evrov, ostalo pa je bil denar pridobljen v okviru Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Župan Robert Smrdelj je na prireditvi spregovoril o velicini Vilharja, ki je bil tako velik Slovenec, da si ga radi »lastimo« in ga imamo za svojega vsi, tam, kjer je prebival, delal, ustvarjal in se javno udejstvoval. Zato ga imajo upraviceno za svojega v Planini, kjer se je rodil, v Zagorju, kamor je rad zahajal in si prizadeval za ustanovitev citalnice, saj je živel na bližnjem Kalcu, pa tudi v Knežaku, kjer je županoval. Po županovih besedah pa naj to ne bo vir prerekanj, temvec izhodišce za povezovanje med ljudmi in za še tesnejše kulturno udejstvovanje. Avtorica monografije o Vilharju Brigita Tornic Milharcic je pedagoginja, strokovnjakinja, predana kulturi, dobitnica vec uglednih priznanj. Dejala je, da ji je bilo povabilo za pisanje knjige izziv, ki ga je rade volje sprejela, saj se veselila raziskovanja in novih odkritij. Avtorica pravi, da jo je pri pripravi knjige ves cas usmerjal kar Vilhar sam. V zapisih o njegovem življenju in delu je, kot pravi, odkrila številne nepravilnosti, ki jih zapisala v opombah na koncu knjige. Sam potek prireditve je avtorica monografije zastavila skupaj s clani Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar. Predstavitev knjige se je prepletala z Vilharjevimi skladbami, citati iz njegovega življenja in recitacijami njegovih del, zborovsko pa je prireditev obarval Ženski zbor društva pod vodstvom Tatjane Lutar. Številno obcinstvo je iz dvorane zagorskega gasilskega doma odšlo navdušeno in kulturno obogateno. Dragica Jaksetic Sredi decembra, v casu adventa, je Kulturno društvo Lipa Pivka spet priredilo tradicionalni kulturni vecer pod lipo. Tokrat smo obiskovalcem predstavili dva pesnika, in sicer duhovnika Dominika Bizjaka – Dinka iz župnije Kostanjevica na Krasu in mlado pesnico Lejlo Kolman Batagelj, ki živi in ustvarja v tej župniji. Oba gosta sta izredno bogata in vsestranska umetnika in cloveka, ki v življenju posvecata svoj cas mnogo stvarem. Dominik Bizjak je duhovnik, pesnik, pisec besedil in skladatelj številnih cerkvenih in posvetnih pesmi, poucuje tudi kitaro. Je umetniški fotograf, ki nadvse ljubi naravo, preprostost, tradicijo, obicaje, ki v sodobnem casu postajajo samo še folklorni spomin, in jih njegov fotoaparat trajno zabeleži v spomin za našo in prihodnje generacije. Letos je izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Nemir vesolja, ki je posvecena 40. obletnici njegovega mašniškega posvecenja. Gostja Lejla Kolman Batagelj je tudi zelo zanimiva osebnost. Poezijo piše že od gimnazijskih let, lani pa je izdala svoj prvenec z naslovom S poezijo v srcu, s srcem na dlani. Njene najlepše pesmi so osebnoizpovedne in tiste, ki spregovorijo o naravi, vesolju, neskoncnosti. Naš pogovor pa so spremljale tudi pesmi, ki so jih zapeli pevci in pevke Vokalne skupine Studenec iz Pivke. Vedno se radi odzovejo s svojim pevskim prispevkom, tako da so naši kulturni veceri bogati in pestri. Oba gosta sta med pogovorom ob dolocenih temah tudi pripovedovala in prebrala nekaj svojih pesmi. Njuno pesniško poslanstvo bi lahko zajeli v misel, da je poslanstvo pesnika spreminjati svet in ljudi na bolje. Ernest Margon Dva dneva pred spominom na Prešernov rojstni dan smo clani Kulturnega društva Lipa Pivka ponovno uspešno izpeljali tradicionalno akcijo Podarimo knjigo. S povabilom »vzemi knjigo« že sedmo leto ob slovenskem kulturnem prazniku, spominskih dneh na rojstvo in smrt pesnika Prešerna podarjamo knjige ljudem, ki jih radi berejo. Letos smo dogodek popestrili s posebnim darilom za zveste bralce, pri tem dogodku se nam je pridružil župan Robert Smrdelj. V avli trgovine Spar smo postavili posebno polico in jo poimenovali knjigobežnica. Nanjo smo postavili knjige, ki jih lahko vsakdo vzame s sabo domov. Knjigo prebere, lahko jo obdrži ali vrne na njeno mesto. Lahko pa prinese tudi kakšno drugo. Tudi tako se širi bralna kultura. Vpliv elektronskih medijev je potrebno zmanjševati tako, da vzamemo v roke knjigo in jo preberemo. Letos smo imeli kar nekaj prirocnikov, ki so zamenjali bralce. Hvala vsem, ki prinašate svoje knjige, da jih darujemo naprej. Veliko število ljudi, ki se radi ustavijo pri naši stojnici, je dokaz, da take akcije potrebujemo. Tudi letos smo podarili okrog 100 knjig. Tradicionalno uspešen knjižni dogodek ima redne in zveste obiskovalce. Naslednji knjižni dogodek (podarjanje knjig) bo okrog 8. februarja – slovenskega kulturnega praznika. Takrat bo nova priložnost, da kakšno knjigo vzamete ali pa jo prinesete. Irena Margon Kulturno društvo Lipa Pivka in knjižnica Pivka sta v cetrtek, 6. decembra, v citalnici knjižnice organizirala cajanko, ki je bila posvecena vošcilnicam. Na zacetku je o dogodkih pred sto leti, ko se je koncala nesmiselna prva svetovna vojna, spregovoril Ernest Margon. Vojna je za seboj pustila 16 milijonov mrtvih, od tega šest milijonov civilistov, na milijone ranjenih in pogrešanih in ogromno gospodarsko škodo. Med umrlimi je bilo vec kot 35.000 slovenskih vojakov. Še v casu od podpisa premirja, 11. novembra ob 5. uri in 10 minut do zacetka veljavnosti ob 11. uri, je umrlo, bilo ranjenih ali pogrešanih 11.000 ljudi. Iz družinskega arhiva je izbral nekaj razglednic z vojaško tematiko in eno fotografijo ter osem vošcilnic. Ob teh je pripovedoval zanimiva sporocila, ki jih razglednice prinašajo. Skupna jim je globoka vera in visoka narodna in kulturna zavest, nekaj, kar danes na žalost pogrešamo. Kar nekaj razglednic so pisali domacini s Pivškega: Franc Žitko, Tomaž Kernel in eno vošcilnico kar osem Mlakarjev: Jernej, Tone, Alojz, Mici, Ernest, Franc, Albin in Marjeta. Posebno pozornost je pritegnila propagandna razglednica, avtor je bil slikar Hinko Smrekar, z Gregorcicevimi verzi iz pesmi Soci. Da bo »krvava tekla«, je Gregorcic preroško zapisal že leta 1879. Sledil je drugi del cajanke, v katerem smo se sprošceno pogovarjali o vsebini zapisanih vošcil iz preteklosti. Ugotovili smo, da so bile želje zelo osebne, namenjene naslovniku, pisave pa so bile tako lepe in skrbne, da smo se zares cudili. Izmenjali smo si tudi nekaj misli in vošcil, ki jih uporabljamo danes. Nato smo še prakticno naredili nekaj vošcilnic in nove ideje odnesli domov. Lep vecer smo sklenili ob bogato obloženi in praznicno okrašeni mizi. Irena Margon SLIKARSKI ZACETEK LETA V HIŠI KULTURE V Hiši kulture leto 2019 zacenjamo s tremi slikarskimi razstavami. V januarju svoje delo predstavlja mlada vizualna umetnica Nevena Aleksovski, v februarju bo razstavljal umetniški tandem Beli sladoled, v marcu pa slikarka Maja Pucl. Nevena Aleksovski se v svojem umetniškem delu ukvarja z relacijami, ki oblikujejo cloveško izkušnjo – med intimnim in javnim, iracionalnim in racionalnim, imaginarnim in realnim … ter neskladji in nasprotji, ki se v teh relacijah pojavljajo. Prevladuje stilizirana risba fragmentov cloveških teles, arhitektur, rastlinja in predmetov, ki lebdijo v brezprostorju, dopolnjujejo pa jih abstraktni grafizmi in crtasti vzorci. Kot je za umetnico znacilno, na razstavi predstavlja svoja dela v kompoziciji, ki jo dopolnjujejo intervencije na stenah galerijskega prostora kot njen integralni del. Celota, ki nastane na ta nacin, je prostorsko in casovno omejena z vsakokratno razstavo, zato jo je mogoce razumeti kot neko novo, zacasno umetniško delo, s katerim umetnica izraža predvsem fluidnost, nestalnost in efemernost življenja tukaj in zdaj. Beli sladoled je umetniški tandem, ki ga sestavljata Miha Perne in Leon Zuodar, slikarska brata, ki sta leta 2004 skupaj diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tandem je bil osnovan leta 2005 in se ukvarja z razvijanjem risbe kot avtonomnega likovnega medija ter z iskanjem njenih meja in izraznih možnosti. Umetnika rezultate redno predstavljata v obliki razstav in publikacij, ki jih izdajata pod imenom BS books&zines. Poleg skupnih risarskih interesov delujeta tudi samostojno, kot slikarja, grafika, eksperimentalna striparja, ilustratorja in graficna oblikovalca. Prvo cetrtletje bo zaokrožila razstava slikarke Maje Pucl, ki svoja dela oznacuje takole: »Moje slike so izraz moje notranje energije, ki se nanaša na cas porajanja novega življenja v meni, poroda in materinstva. Skozi podobo jo želim prenesti na gledalca. Slike na platnu se slikajo za posvecen prostor, morda da vanj vnesem/prinesem vse, kar je kozmicnega zunaj in znotraj nas.« Kot takšne se zdijo še posebej primerne za predstavitev v mesecu marcu, ko praznujejo svoj dan vse ženske in matere. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka Mojca Grmek LIKOVNA RAZSTAVA TETRAPLEGINJE DRAGICE SUŠANJ Turisticno društvo Pivka je v galeriji Krpanovega doma s krajšim kulturnim programom 7. decembra odprlo likovno razstavo avtorice Dragice Sušanj. Dragica Sušanj se je rodila 3. aprila 1966 v Dolenjem pri Jelšanah. Po nesreci leta 1994 je postala tetrapleginja. Je clanica Društva paraplegikov Istre in Krasa. Nekaj let po nesreci je v sebi odkrila slikarski talent in kmalu so nastale prve slike. Svoja likovna prizadevanja je strnila v novo razstavo in s tem dokazala, da je ponovno veliko ustvarila. Dragica slika z usti. Slike, ki nastajajo pod njenim copicem, so predvsem motivi iz narave in rože. Vsaka slika ima svojo zgodbo. Razstava je bila na ogled v galeriji Krpanovega doma v mesecu decembru. Turisticno društvo Pivka Turisticno društvo Pivka v sodelovanju S Centrom sodobne umetnosti Pivka organizira v Krpanovem domu umetniški razstavni projekt italijanske slikarke Elisabette Bacci z naslovom Trije cikli. Avtorica bo predstavila izbor svojih del iz ciklov Piers, Tebah, Fracture. Dela imajo razlicne kromatske odtenke, njihov skupni imenovalec pa je raziskovanje efektov luci ali, drugace povedano, njihova sticna tocka je barva, ki odraža njihovo najgloblje bistvo. Magicno število tri pa je vodilo vseh barvnih nians in kombinacij. Elisabetta Bacci z barvnimi polji gradi svoj prostor, slikanje se pretaplja v arhitekturo: detajli so nakazani v okviru makrostrukture, simbolicni prostori zaobjemajo enostavne in ploskate geometrijske like in v tem ambientu je težko zaznati predmet, ki je bil povod za likovno pripoved. V delih iz cikla Fracture tanka barvna crta – locnica deli kromatske variacije. Ne gre za serijska dela, ceprav te težnje ne kaže povsem izkljuciti, ker je ponavljanje igranje s popolnostjo, sekvenca pa neke vrste shema kompozicije. Kustos projekta – Bagrat Arazyan. »Polna, prepolna mala dvorana Doma na Vidmu je potrdila, da je Ženski pevski zbor Prem prepoznaven v našem širšem okolju. Radi ga poslušamo, saj nas s svojimi glasovi in izborom pesmi vedno razveseli in obogati. Tako je bilo tudi tokrat: na jubilejnem koncertu ob 20-letnici delovanja. Program je bil premišljeno izbran. Poslušali smo pesmi na besedila domacih pesnikov, ki so jih uglasbili ali priredili domaci glasbeniki in slovenske narodne. V drugem delu pa so sledile: dalmatinska, ruska, italijanska in slovaška. »Premke«, kot jih ljubkovalno imenujemo, so pokazale, da poleg naravnih danosti vlagajo v nastope tudi veliko truda, ki jih vodi do višje kvalitete. Slavljenke in zborovodkinjo Meto Kirn smo nagradili z dolgotrajnim aplavzom.« Tako je zapisala naša zvesta poslušalka Marica Gaberšnik , ki je tudi dogodek dokumentirala z zanimivim kolažem slik. Da je bil naš jubilejni koncert uspešen, gre velika zahvala našim gostom, voditeljici koncerta Marjani Grcman in vsem, ki so prispevali, da je bila prireditev pestra in prijetna. Ob tej priliki smo pevke zbora prejele Gallusova priznanja, tudi najvišje, castno priznanje za 30 let petja, ki ga je prejela Boža Požar. Dobile pa smo tudi priznanja in zahvale za posebno prizadevnost v delovanju zbora. Iskrene cestitke vsem! V zborniku z naslovom »20 let s pesmijo«, ki smo ga pripravile ob našem jubileju, smo zapisale: »V prihodnost zremo pogumno, saj verjamemo, da z veseljem do petja, s pomocjo naše zborovodkinje Mete, z osvojeno pevsko osnovo in predvsem v prijetni, vestni in delavni zborovski družbi lahko delujemo še naprej, doživimo še veliko prijetnih trenutkov. Naj nas spremljajo naši domaci in prijatelji in naj traja – še dolgo.« Danica Kirn STUDENEC PREPEVAL NA CEŠKEM Pevska skupina Studenec, ki v tej sezoni obeležuje 16-letnico delovanja, je sredi oktobra obiskala rojake na Ceškem, natancneje na Moravskem. Udeležila se je 5. srecanja moravskih in slovenskih pevskih zborov, ki je letos potekalo na treh lokacijah, in sicer v Brnu, v dvorcu Krtiny in v Znojmu. Pevci iz Pivke že vrsto let obiskujemo rojake na tujem in jim s pesmijo prinašamo delcek domovine. Z rojaki iz Brna smo se tokrat srecali že tretjic, in sicer pred dvema letoma v Brnu, lani so bili naši gostje v Pivki, letos se je prepletala umetna in ljudska pesem, moravski zbori pa so prepevali pretežno pa smo jih spet obiskali in kot edini glasbo iz svojega okolja. Za konec vseh treh koncertov smo še skupaj zapeli priredbo gostje iz Slovenije nastopili na srecanju moravske ljudske PRŠI PRŠI in Avsenikovo SLOVENIJA, OD KOD LEPOTE tamkajšnjih pevskih zborov. TVOJE. Pevci smo si v casu gostovanja ogledali tudi glavne znamenitosti teh krajev, okusili ceško kulinariko, predsednica slovenskega društva Alena Šamonilova pa je Studenec se je predstavil s programom prizadevno skrbela za to, da je vse potekalo gladko. slovenske zborovske glasbe, v katerem Irena Rep STUDENEC ZAPEL NA LETNEM KONCERTU V PIVKI Pevska skupina Studenec iz Pivke z umetniško vodjo Ireno Rep, ki deluje že 17. sezono, je na drugo decembrsko nedeljo v Pivki pripravila letni koncert, na katerega je povabila tudi kvartet Mlin z obrobja Ljubljanskega barja. S solo tockama sta se predstavili pianistka Elena Starceva Somun in pevka Neli Žlof, ki sta sicer clanici Studenca. Obcinstvu so vsi skupaj želeli pricarati vsaj nekaj tistega, cesar so deležni pevci, kadar skupaj zapojejo, program pa je bil zasnovan tako, da je lahko vsakdo našel kaj zase. Najvec je bilo slovenskih ljudskih, s pesmijo pa so se poklonili tudi vélikima rojakoma Miroslavu Vilharju, cigar 200. obletnico rojstva obeležujemo prav letos, in skladatelju Alojzu Srebotnjaku. Pevska skupina Studenec, ki sicer nima tekmovalnih ambicij, veliko prepeva rojakom izza slovenskih meja. V dobrem letu je bila med Slovenci v Budimpešti in Prijedoru, pred dobrim mesecem pa je sodelovala na petem srecanju moravskih in slovenskih pevskih zborov ter prepevala v moravski prestolnici Brnu, Znojmu in v dvorcu Krtiny. Foto: Valter Leban Foto: Vili Mahne Prvi decembrski vecer je v polni dvorani postojnskega kulturnega doma izzvenel koncert domacega zbora, ki je z izbranim programom pretežno slovenskih skladateljev ter z izvedbo treh skladb, napisanih prav zanj, praznoval 35-letnico svojega delovanja. Koncert z naslovom Preproste besede je predstavil delo pevcev v zadnjih dveh letih, odkar jih vodi Matjaž Šcek. Po uvodni skladbi Ariel's Madrigal, ki jo je za zbor napisal italijanski skladatelj Roberto Brisotto, je bil prvi del koncerta posvecen priznanemu slovenskemu skladatelju Aldu Kumarju in njegovemu delu. Med skladbami In segla je za hip v cvetoci lan, Tihi so obrazi ter Vsi potoki, vse reke je pogovorni del s skladateljem vodila Ana Erculj. Skladba Tihi so obrazi, ki jo je Kumar letos napisal za MePZ Postojna, je bila ob tej priložnosti avtorju prvic predstavljena. Prvo izvedbo pa je na odru doživela Postojnska jama, ki je skladatelj Andrej Misson napisal na besedilo Miroslava Vilharja. S to skladbo se je zbor poklonil 200-letnici rojstva Miroslava Vilharja in enaki obletnici odkritja Postojnske jame. Ob koncu programa so se pevci in Matjaž Šcek s pesmima V krcmi in Vesna spomnili tudi postojnskega rojaka, skladatelja Alojza Srebotnjaka, ki je umrl na prvi decembrski dan pred osmimi leti. Poleg župana obcine Postojna in predstavnic Javnega sklada za kulturne dejavnosti, so s svojo prisotnostjo na koncertu zbor pocastili Ivo Jelercic, ustanovitelj in njegov prvi zborovodja, Mirko Ferlan, ki je zbor vodil med leti 2009 in 2016 in skladatelj Roberto Brisotto. KINO PIVKA V mesecu novembru 2018 je z zamenjavo kino projektorja ponovno pricel redno obratovati Kino Pivka, ki se nahaja v Krpanovem domu in sprejme 252 obiskovalcev. V dvorani je namešceno vrhunsko JBL ozvocenje in projekcijsko platno dimenzij 9m x 5m, ki ga je mogoce dvigniti ter je tako drugo najvecje tovrstno platno v Sloveniji. Kino Pivka ima tako nov BARCO DCP projektor z Dolby 3D sistemom, poleg tega pa je mogoce predvajati še DVD, Blu-ray in vse ostale medijske vsebine. Kino projekcije so na voljo vsak vikend, na sporedu pa so najnovejši filmi in 3D animacije, tako da lahko vsak obiskovalec poišce nekaj zase. Filmski koticek… PREDSTAVLJAMO ZVEZDA JE ROJENA O tem, da je na preprosti, linearni zgodbi filma Zvezda je rojena nekaj skoraj mitskega, prica že podatek, da je imela vsaka doba filma svoje utelešenje "Ally". Tokrat je karte skušal premešati Bradley Cooper, za katerega je film tudi režijski in scenaristicni prvenec (pri pisanju sta sodelovala še Will Fetters in Eric Roth), da glavne moške vloge seveda niti ne omenjamo. Jackson Maine (Bradley Cooper) je rocker v srednjih letih, ki ima sicer sijajno kariero, a zaradi odvisnosti od alkohola in tablet komaj še drži glavo nad gladino. Pred svojimi bližnjimi skriva tudi, kako zelo ga pri nastopanju ovira vse hujši tinitus. Ko se nekega dne na lovu za naslednjo steklenico poda v nakljucno izbran bar, ga pevski nastop natakarice Ally (Lady Gaga) zacara na prvi pogled. Sledi predvidljiva, vecna zgodba o strastni ljubezni, umetniškem navdihu in tragediji odvisnosti, zašpili pa jo konec, ki ga tukaj ne bomo izdali, ceprav po osemdesetih letih to najbrž ne bi vec smel biti kvarnik. "Maybe it's time to let the old ways die" je prvi verz komada, ki ga boste slišali še velikokrat – ko Jackson poje o "starih navadah", prerokuje tudi svoj glasbeni zaton; Zvezda je med drugim tudi žalostinka o propadu rockerja stare šole. Zvezda je rojena ni inovativen film s kako poglobljeno ali svežo poanto; to je film, ki je bil pred tem dobesedno posnet že trikrat. A to ne pomeni, da ni vreden ogleda ali da ob njem ne boste uživali. Jerneja Mikša (povzetek po zapisanem Ane Jurc) Nagradno vprašanje… OSVOJITE LAHKO Kdo sta glavna igralca v filmu ZVEZDA JE ROJENA? DVE KINO VSTOPNICI Odgovore nam do 6. marca sporocite na naslov pivski.list@pivka.si, nagrajenec bo obvešcen ter objavljen v naslednji številki ZA FILM PO VAŠI IZBIRI Pivškega lista. MEDALJA ZA MLADINSKO SKUPINO PIKE V zacetku decembra se je v Kopru odvijalo tekmovanje Koper Cheer Open 2018. Udeležilo se ga je tudi 5 skupin iz ŠD Pike. Pike iz Knežaka, Osnovna otroška skupina Pikice in Pikice 1. in 2. razred so navdušile številne gledalce z energicnimi nastopi. Otroška skupina Pikice je v kategoriji otroške cheer pom skupine med 12 skupinami dosegla 5. mesto. Mladinska skupina Pike je med 13. skupinami v kategoriji mladinskih cheer pom skupin dosega odlicno 2. mesto. Pikice in Pike so glasno spodbujali navijaci – starši, ki so s pomocjo navijaških rekvizitov pricarali pravo tekmovalno vzdušje. Za lepe dosežke cestitamo vsem nastopajocim, tekmovalkam in trenerkam. Pred dobrimi petdesetimi leti (pisalo se je leto 1968) je clanska nogometna ekipa NK Pivka pred pricetkom prvenstvene sezone 68/69 na Rakeku z domacini odigrala prijateljsko tekmo. Pivcani so tega septembrskega dne zmagali 3 : 1, gole so dali: Bašek, Zver in Zalar. Na popoldansko tekmo je ekipa odpotovala z enim avtomobilom, voznik Rudi Završnik, ostali igralci so šli z rednim potniškim vlakom. Najstarejši igralec in nekako vodja ekipe je bil prav Rudi, ki se je takrat že bližal 40 letom, najmlajši je bil 18-letni Slavko, preostali so bili stari okoli 22 do 25 let. Žal je od dvanajsterice igralcev, Aleksander je bil rezerva, kar peterica že pokojnih. Brane Fatur Prizadevni clani Planinskega društva Postojna, v katerem je tudi veliko clanov iz naše obcine Pivke, so se pred casom lotili velikega zalogaja, to je temeljite obnove planinske Vojkove koce na Nanosu. Tako pravijo v Planinskem društvu Postojna: Srcna želja imeti koco na tem simbolnem vrhu, ki je gnala naše prednike, ko so se pred 70-imi leti lotili gradnje, nas obvezuje, da jo vzdržujemo, posodabljamo in jo urejeno predamo naslednjim generacijam. Investicije, ki bi zagotovile njeno normalno poslovanje v skladu s sanitarno higienskimi normativi današnjega casa, pomenijo dodatno pridobitev za razvoj turizma v vseh okoliških obcinah. Urejena koca vsekakor ponuja veliko dodatnih možnosti in priložnosti, ne le za naše planinsko društvo, za obiskovalce bližnje in daljne okolice, ampak tudi za društva, zavode in delovne organizacije v obcinah, ki delujejo na podrocju turizma. Zato je vlaganje v posodobitev in obnovo planinske koce ne le smiselno, ampak tudi nujno potrebno. S posodobitvami bi omogocili organiziranje vodniških, markacijskih tecajev, tecajev varuhov gorske narave, turnih kolesarjev, izvajanje programov šole v naravi. In to ne le za ucence naših šol, ampak tudi za ucence drugih šol, tako v regiji, kot tudi v Sloveniji. Omogoceno bi bilo preživljanje vecdnevnih družinskih, planinskih ali turno kolesarskih pocitnic. Prva fazo del na Vojkovi koci obsega: - izgradnja male komunalne cistilne naprave - ureditev sanitarij in tušev v kletnih prostorih - izdelava kolesarnice - postavitev mocnejšega dovodnega elektro kabla. Predracun za dela znaša nekaj cez 50.000 €. Pri tem nam je že prisluhnila Fundacija za šport, saj smo na razpisu pridobili slabo tretjino financnih sredstev. Ce hocemo dela izvesti, moramo nujno pridobiti še ostala sredstva, ki pa jih kot neprofitno društvo ne moremo zbrati sami. Poleg tega nas v nadaljevanju caka še zgornji, leseni del stavbe, katerega dejansko stanje in vse potrebne ukrepe bomo lahko dorekli šele, ko bomo odprli fasado in pregledali nosilne lesene stebre. Velik zalogaj bo tudi novo ogrevanje v koci in celovita prenova kuhinje, ki mora biti v skladu z današnjimi standardi. Celotna financna vrednost obnove zgornjega dela koce, ureditve ogrevanja in obnove kuhinje bo znašala še približno 150.000 €. Skupna vrednost projekta je tako približno 200.000€. Zaradi vsega navedenega se obracajo na ljudi, organizacije in podjetja s prošnjo za pomoc. Vec o samem projektu obnove si lahko preberete na njihovi spletni ali facebook strani. sobota, 2. februar, ob 19. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka KOMICNA DRAMA: PRIJATELJA ZA VEDNO (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) nedelja, 3. februar ob 17. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka SINHRONIZIRANA ANIMIRANA DRUŽINSKA PUSTOLOVŠCINA: KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA (3D) (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) nedelja, 3. februar ob 19. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka TRILER: VEDRINA (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) cetrtek, 7. februar ob 19. uri, Krpanov dom Pivka RECITAL PREŠERNOVEGA KRSTA PRI SAVICI (organizirajo: Kulturno društvo Lipa, Obcina Pivka, JSKD OI Postojna) petek, 8. februar ob 18. uri, Kavarna Pivka KAVARNIŠKA URICA V KAVARNI PIVKA (recitacije Srecko Likar in Kristijan Crlenec na kitaro) (organizirajo: Šempeter 1300, Društvo za druženje in solidarnost in Kavarna Pivka) petek, 8. februar ob 19. uri, Galerija v Krpanovem domu Pivka OTVORITEV RAZSTAVE ELISABETTE BACCI: TRIJE CIKLUSI (organizirata: Turisticno društvo Pivka, Center sodobne umetnosti Pivka) sobota, 9. februar ob 18. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka DRUŽINSKI DOMIŠLJIJSKI MUZIKL: MARY POPPINS SE VRACA (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) nedelja, 10. februar ob 17. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka SINHRONIZIRANA ANIMIRANA KOMICNA PUSTOLOVŠCINA: RALPH RUŠI INTERNET: RAZBIJAC RALPH (3D) (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) nedelja, 10. februar ob 19. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka DOKUMENTARNI FILM: POJ MI PESEM (Vlado Kreslin) (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) cetrtek, 14. februar ob 19. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka ROMANTICNA KOMICNA DRAMA: Z LJUBEZNIJO, SIMON (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) cetrtek, 14. februar ob 19. uri, Ekomuzej v Slovenski vasi MODRINOV VECER: TUJERODNE RASTLINE – NAJPREJ JIH LJUBIMO, NATO SOVRAŽIMO (predavateljica: Jana Kus Veenvliet, biologinja) (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) petek, 15. februar od 17. ure dalje, pred Krpanovim domom VALENTINOV FESTIVAL ZALJUBLJENCEV (koncert, stojnice, družinske delavnice) petek, 15. februar ob 19. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka KRIMINALNA DRAMA: VDOVE (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) petek, 15. februar ob 20. uri, Kavarna Pivka VALENTINOVO S TONETOM (organizira: Kavarna) sobota, 16. februar od 9. do 14. ure, Športna dvorana Skala 5. TOMAŽEV MEMORIAL (organizira: Športno društvo Košana) sobota, 16. februar ob 19. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka ZGODOVINSKA DRAMA: KURSK; PREKLETSVO GLOBINE (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) nedelja, 17. februar ob 17. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka SINHRONIZIRANA ANIMIRANA DRUŽINSKA PUSTOLOVŠCINA: HOTEL TRANSELVANIJA;VSI NA MORJE (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) nedelja, 17. februar ob 19. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka PUSTOLOVSKA KRIMINALKA: VLADAR PARIZA (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) sreda, 20. februar ob 17. uri, Ekomuzej v Slovenski vasi DELAVNICA: PLETENJE KOŠAR – ponovno se ucimo starih vešcin Delavnica za odrasle, prijave so potrebne do 14. 2. 2019 na pivskajezera@pivka.si ali tel: 040 629 341. (1. od 3. srecanj) (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) petek, 22. februar ob 19. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka MISTERIOZNI TRILER: MILO ZA DRAGO (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) nedelja, 24. februar ob 17. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka SINHRONIZIRANA DRUŽINSKA DOMIŠLJIJSKA KOMEDIJA: MALA GOSPODICNA DOLITTLE (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) nedelja, 24. februar ob 19. uri, kinodvorana Krpanov dom Pivka GROZLJIVKA: NOC CAROVNIC (organizira: Kino Pivka, 031 337 599) sreda, 27. februar ob 17. uri, Ekomuzej v Slovenski vasi DELAVNICA: PLETENJE KOŠAR – ponovno se ucimo starih vešcin Delavnica za odrasle, prijave so potrebne do 14. 2. 2019 na pivskajezera@pivka.si ali tel: 040 629 341. (2. od 3. srecanj) (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) vsak torek, od 16. do 18.30, Tocka Moci Krpanov dom Pivka KLEPET OB CAJU ALI KAVI (organizira: VGC Tocka Moci Pivka) vsak petek, od 8. do 11.30, Tocka Moci Krpanov dom Pivka KLEPET OB CAJU ALI KAVI, KVACKAMO ZA VRTEC (organizira: VGC Tocka Moci Pivka) MAREC 2019 sreda, 6. marec ob 17. uri, Ekomuzej v Slovenski vasi DELAVNICA: PLETENJE KOŠAR – ponovno se ucimo starih vešcin Delavnica za odrasle, prijave so potrebne do 14. 2. 2019 na pivskajezera@pivka.si ali tel: 040 629 341. (3. od 3. srecanj) (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) cetrtek, 7. marec ob 17. uri, Knjižnica Pivka Cajanka "PREDSTAVIMO SVOJO NAJLJUBŠO PESNICO IN IZDELAJMO PAPIRNATO ROŽO" (organizirata: KD Lipa Pivka in Knjižnica Pivka) petek, 8. marec ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE: MAJA PUCL, SLIKE Razstava bo na ogled od 8. do 29. marca. (organizira: Hiša kulture Pivka) petek, 8. marec ob 20. uri, Kavarna Pivka DAN ŽENA V KAVARNI (organizira: Kavarna Pivka) cetrtek, 14. marec ob 19. uri, Ekomuzej v Slovenski vasiMODRINOV VECER: ŠTIHANJE? NE, HVALA! Z manj dela do izjemno produktivnega sonaravnega vrta (predavatelji: Zavod Obilje) (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) cetrtek, 21. marec ob 19. uri, Ekomuzej v Slovenski vasi MODRINOV VECER: MIKROPLASTIKA V PODZEMNI VODI (predavateljica: Lara Valentic) (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA (www.pivka.si)