HL, Četrtek, 7. januarja (January 7), 1926 STRV.—NUMBER 5 Priflil iiiiilHiKiili! Redarji ae odklenili pomoč od kompanije. — Radarji pač ae na Nov York, N. Y. — Nad New Torkom lete oblald črnega dima, odkar ja zastavkalo 158,-000 rudarjev na polju trdega premoga. Zrak v meatu je tako pometal* s raznimi plini, kakor Chtafu v klavniškemu okra- msmw Stavko eo povzročili gospodje iz Wall Streeta, ljudje pa morajo zdaj plačevati ceho z vdihava-njem alabega zraka. Ampak večje je trpljenje rudarjev, njih Ion in otrok tam v Pennsylvaniji kot pa Newyorčanov. Tega dej •tva aa zavedajo tudi tukajšnji organizirani delavci, katerih je pol milijona. Pričeli so takoj s nabiranjem prispevkov za rudarje, ko je izšel klic Ameriške delavske federacije, da se rudarji ne smejo zapustiti v tem boju Is FffellaHnva STSSliriM proti dobro rejeni denarni mo* V¥" nji. Poročila iz stavkovnega kraja govore, da prihajajo na pomoč delavci drugih strok. Organizirani delavci v Wilkes-Bar-ru, Scrantonu, Hazletonu, Sha-makinu in drugih mestih v an-tracitnem okraju, so takoj obljubili pomoč, da se porazi najhujši naval na rudarje, ki soma izvršili podjetniki v teku 28 let. Qlen Alden kompasi ja, katere predsednik je župan Inglis, je tiaočem svojih uslužbencev ponudila pomoč. Ampak rudarji , AMERIKA. Stavkujoči rudarji odklonil pomoč kompanije. La Pollettova resolucij» glede preiskave dobičkov baronov trdega premoga sprejeta v senatu. Konferenca v New Yorku je še vedno brez uspeha. Kaznenci v rudnikih so silno zanemarjeni. Evelyn Thaw, znana igralka, je izpila strup. Žganje zahteva nove žrtve. Gibanje kovinarskih delavcev Stavbinski delavci v New Yorku zahtevajo večjo mezdo. POSVETU. Ogrski vodilni monarhisti razkrinkani kot ponarejale! denarja. ■Anglija ponuja Turkom |78,-000,000 za mir. Velika brezposelnost v Avstriji Grški diktator je naletel odpor. Kitajski general Feng je odstopil. Pariz v nevarnosti poplave. m fwdidji sprajata so to pomoč odklonili. Zastop- govniških družb v antracitnem niki rudarjev i. dlstrikta rodtt- okrožju. TO Je prva U Follettp- ......I* va predloga, katero je senat sprejel. - 1 ' New York, N. Y. - Skupni lestvični odbor rudarjev in operatorjev je v torek zboroval pet in pol ure, toda zopet bret uspeha. Zaključka ni bilo nobenega. Po končani seji je bilo izdano sledeče poročilo: "Odbor je nadaljeval z razpravami v svrho, da doseže sporazum. Diskuzija se je sukala okoli istih vprašanj kot na prejšnjih sejah. Prihodnja konferenca se vrši jutri, začetek ob enajstih predpoldne." smo kompanije, da ima namei omajati vrste organiziranih ru Mf*. , Rudarji so odgovorili kompa-niji, da ne potrebujejo njenega dobrotvorstva, ampak da je potrebna navzočnost njenega stopnika na konferenci. Pismo je podpiaal S. D. Dimnick, gl ravnatelj in podpredsednik Glen Alden kompanije. Pismo pripoveduje, da je prišel Božič fn (Ta pisec in župan Inglis mislita na rudarje in ugibata, kako se njim godi. Izpodkopavanje in razdiranje strokovne organizacije pe tičita v priporočilu, da se naj rudarji vrnejo na delo in delajo, medtem se bo pa sklepala nova pogodba. Rudarji se zavedajo, da zmagajo, ako ostanejo trdni, dokler ne dosežejo nekaj definitivnega. A-ko se rudarji vrnejo nazaj aa delo, ne da bi bila pogodba skfc* njena, ali storjena katera druga obvezna obljuba, tedaj bo starka zanje izgubljena. Rudarji bi * takim pofctdpanjem povzročili, da bi se kompanije zopet dobro založile s premogom, nakar bi rekle, da rudarji zopet lahko o-stanejo doma. IZPLAČILO MEZDE JEKLARSKIM DELAVCEM V BETHLE- . HEMU ODLOŽENO. Waahingten, D. C — Kongres je lani sprejel predlogo, da se za izplačilo kakšnih 86.000 vojnih delavcev dovoli približno $1,-600,000. Nekaj stotin deh delavcev In delavk še dozdaj al bilo plačanih. Kongresnik Cro/le J« predlagal, da ae še eno leto doda za vlogo zahtev. Senator 1'eppar bo v kongresu to predlogo. Pepper misli didirati znova v Jeseni In je ne veda nastopiti v vlogi de-luškega prijatelja. nevarno orožje. Ystee CUy, DL — 18-letni Lore' n Flinn je jprošil peteline 0U-žke 22. kalibra, o kateri je mirti. da ni nabita. Krogla je i dela In ubila njegove dve M ■Uregs brata Cirila, ki ga je meti imele v naročju. Senat je pozval MeUona, naj predloži fakte glede baronov antradtaega ga. — Newyorška konferenca še vedno brez uspeha. i—;—".i «^»^m»» • ■ ■*- ■»-• 4 . Waahington, D. C. — Senator La Follette mlajši je v torek prodrl s svojo resolucijo, ki za» hteva, da zakladniškl; tajnik Mellon predloži senatu vse fakte, ki se tičejo dobičkov premo- GIMRJENEW VORSKEG IELAVS Stavbinski delavci zahtevajo po-višanje mezde. — Vrednoet zmage krojaških delavcev. — Krznarski delavci zahtevajo 40-arni delavlUk. New York, N. Y. -- Pogajanja stavbinakih delavcev sa povišanje mezde še niso končana. Ko so pogajanja pričela so itavbinsld podjetniki takoj postavili na stališče, da ne privolijo ničesar. Delavci zahtevajo, da se mezde povišajo sa $1.50 na dan. To pomeni, da bodo izu-čeni delavci prejemali dvanajst dolarjev mezde na dan, njih pomočniki pa po 81040. Stavbinski delavci komaj izhajajo stako mezdo, ker ne delajo skozi eelo leto. Pleskarji eo delali v letu komaj po 17» dni povprečno. Sidney Hiltynn, predsednik organizacije krojaških delavfcev Amalgamated Clothing Workers, e poročal, da je organizacija izdala v 19-tedenski stavki pri International Tailoring kompa-niji in tvrdki J. L. Tailor * Go. 8800,00. Sidney Hillman meni, da se je izplačal ta trošek, aha se primerja z uspehom, ki se jo dosegel. Ako bi bili delavci is*i-bili bitko, bi drugi tovarnarji poizkusili zlomiti organizacijo. U-nija se vzlic temu izdatku naha-a v dobrem finančnem poloistfu. ■Krznarski delavci zahtevajo, da se delavne ur* v tednu znižajo na štirideset. Krojaški delavci, ki izdeluje-senit **nske obleke, se pripravljajo za organziranje neorganiziranih delavnic. Ofenziva se kmalu razvije. , ki Je v stiski ss Je edgevorfla pofbljno In pecajaaja as aadal jujej» London, 8. Jan. — Danes se je da je Baldwinova vla-ponudila Turčiji dvanajst do st milijonov sterlingskih tov (80 do 78 milijonov dolarjev) kredita in majhno rfevtsijo maje v Iraku, ako zadnja sprsj me razsodbo lige narodov glade Moeula. Turška vlada, ki je v fl ih stiskah, je videti pomlr-in pogajanja so v teku donu in Angori. Kolikor je zahteva Kemal, da Turči-i mesto Mosul in da se posestev! na tak način, da to izgledalo, kakor da je tur-vlada prodala narodni terito- Brški diktator )a Admiral Hadžiklrijakoe, povelj-nlk mornarice. Je podil ostavko. Atene, Grčija, 8. jan. — Admiral Hadžjkirijakos, vrhovni poveljnik grške bojne mornarice, je na Pangalosovo proklama-cljo diktature odgovoril z ostavko. To pomeni, da Pangalos nima zaslombe v mornarici in zanašati se more le na armado. Da potolaži buržoaznc elemente, je diktator včeraj izjavil, da se kmalu vrše volitve za novo zbornico. Voditelji nasprotnih političnih strank ne verjemejo tega. PavadaaJ ogroža Pariz Sena narašča In prablvaki v nitjih delih mesta zapuščajo sta. no vanje. Pariš, 8. jsn. —- Nevarnost poplave je še vedno tukaj. Sena stalno raste in na nekaterih me> stih je že preetopila breg. Ljudje v mnogih delih meeta in v predmestjih sapuščajo stanovanja. Včeraj Je reka prineela is o-kolice nebroj trupel utopljene Živine, lesa, pohištva in dragih stvari. Položaj na deželi Je sHno resen. 8taro mesto Caea ob Orni je poplavljeno in nekaj oseb Ji utonilo. Berlin, 8. jan. — Vode v severni Nemčiji upadajo stalni od sobote, ampak v južnem dela Še ni odpomočl. Cele pokrajine v Porenju eo še pod erodo. RetHna moštva plovejo v čolnih In rešujejo prebivsles, ki čepe ns Strehah in drevesili ŠSfNJa poaija Tvrkom juliji ll zahteva tvoja irtvo Hm/' , ^ . Žetve alkohola so se POMNOŽILE V LETU 1828. Tihotapsko žgan Jo ee je aa kva ^ llteti label jšalo. GIBANJE ZA MODIFIKACIJO VOLETEADOVE POSTAVE. Waahingten, D. C. — Kon-gresnica Florence Kahn iz Kalifornije je postals članica ne-oficijelnega zborničnega odeeka, ki si je nadel nalogo, da propagira modifikacijo Volsteedove postave. Odkritje menarhtoOčne serete v Ukrajini. Moskva. 8. jan. — Sovjetska politična policija je izsledila ob-set no monarh istično gibanje v Ukrajini In večje število zarotnikov je bilo aretiranih. Zarotniki eo bili v stalni pizamnl zvezi z velikim kneeom Nikolajem. Plane Je prenašal neki duhoven, ki Je tudi aretiran. MonaiMetem je «U na rake tajna ru lldja v Besarabiji. V, ROBERT HCOTTA ODKRILI. V KALIFORNIJSKEM KAZENSKEM TABORU. Chicage, UL — Robert flsott, brat Russel Scotta, ki je dbeo-jen do smrti v blasnieo za kriminalce. Je nastopil pot nassj v Chlcsgo v spremstvu raoCtoe straže detektivov in deputIJgv. Izvršitev smrtne kazni and Rusellom Je bila v seda jem trs-noiku odložena, nakar ga Je druga porota obsodila v blaznloo do smrti. Russel Je vee čas, odkar Je bil aretiran, trdil, de Je umor izvršil njegov brat Robert. Robert Sootta so zdaj odkrili pod Imenom Joeeph Reddfng v šentkventinaki ječi Upa^m je bil s drugimi kaznjenci „pri gradnji ceste. Ko so ga vprašali, ako je on Robert Scott, nT «to-ril drugega, kakor da je rahel* "VI izgubijete moj čas is svojo- Kaliforniji Icago, m. — Statistični poki se doba pri mestnem vstvenem komisarju dr. essenu, govore jasno kot dsn, kako je prohibieija po- ljudl. Prav nič! letu 1926 Je zaradi uživanja ola umrlo 218 oseb, med-ko je v prejšnjem letu umr-o }81 oseb. Ifreiskave v laboratorijih pa pokazujejo, da je bilo Izdelanega mahj tako strupenega žganja, da bi takoj po zavživaaja po-vttičfto smrt Največ žrtev zdaj prihaja od alkoholizma. To pomeni, da ljudje pijejo veliko ganja, ki postanejo Žrtve alkoholizma. V letu 1924 so še sa plenili precej žganja, ki je učin kovalo smrtno. V letu 1026 pa zaplenjeno žganje ne pokazuje, da vsebuje take strupe, ki bi takoj povzročili smrt. Statistika seveda ne pove, ko Ženska, ki pije ta jeruš, zno-ri, vzame sekiro in ubije svojega moža ali pa katerega drugega, ali pa če gre naravnost pod avtomobil in tsko ubije sebe. Položaj je sdaj tak, da so ljudje, ki se pešajo s izdelovanjem in prodajo žganja, naučili isdelovati boljši jeruš. Ker ga pa ljudje več ispijejo, kot so pili, ko še ni bik» prohiblcije, jih tudi več podleže alkoholizmu. Prohibieija je torej povzroči la, da so se ljudje pričeli izpra-minjati v pivce jeruša. To Je tista dobrina, ki Jo je prineela prohibieija. — Martin Ryan, 8848 Kimberk ave., železniški premikač, Je bil v torek «večer u-bit na tirih Ročk Ialand železnice. A. Rensum, navadni delavec, Je bil v torek zadušen, ko ee Je pri kopanju jsrks zrušila nanj debela plast prsti v Kenilworthu. II hodila" Is Pariz, 8. Jan. — Nenavaden slučaj, ki dokasuje, da Je tudi v Franciji še precej praznovarno-eti.ee Je pripetil te dni v Bombo-nu, ki Je samo 80 milj od Parias. Dvs kmeta In deset kmetic Je po maši udrlo v zakristijo farne cerkve, kjer eo prijeli župnika Denoyera, ga s vlekli do nagegs in ga pretepli z vrvicami, ki eo jmH< deb*le veslo na koncu. Duhoven Je omedlel. Vaški policaj, k! je iskal župnika, js presenetil Mčarje la jih aretiral. Kmetje so povesil na sodišču, da so izvršili "dobro delo", kajti župnik Je imel "hudobnega duha" v sebi, katerega so srečno izgnali. Sodnik j obsodil "dobrodeiee" v ca-j pa i k I Š f i s VELIK SKANIAL OPLAZIL IONMHISTE HA OGRSKEM 'T* ' * SP .'■;>.< i " * * » - 11' » Knesi, grafi, baroni, generali In visoki državni uradniki razkrinkani kot konsplratorji, ki so ponaredili trideset milijard frsnkov y francoskem papirju. Z denarje» so Kotali financirati kampanjo v prid nadvojvodi Albrehtu. Horty Je *orda tudi zapleten. Francoeka polidja Ja razkrila ^nspiradjo. Ftifc va4|a kttajofco IJaMa anMMte» aMapH liudapešta, 8, jan. — Grof Czaky, vojni miniater, je daaes naglo odpotoval Is Ogrske. Njegov svak je bil aretiran v zvezi s konsplratorji, ki so ponarejali franooskl denar. «ta, 8. jan. — Politična stavba Ogrske se je dsnedsa-zibala od vrha do tal pod stljüm udarcem velikanskega Škandala, ko se Je isvedelo, da je oela vesta visokih dršavaUcov, grofov, baronov, policijskih uradnikov, generalov In dr>h svetlih zvezd na ™n^«ir»ktfn ffwifhMl^aw nebu zapletenih v pred par dnevi odkrito konsplracljo kassa Windisch-Graetsa za ponareditev trideset milijard frenooskih frankov. A Knez Ludwig Windiech-Graetz, bivši šlvežni minister v avstro-ogrskem kabinetu in ožji prijatelj ceaarja Karla, Je btt.pr-vi aretirali nJemu so pa včeraj sledili baron Sigismund Peronyi, grof Szmraesani in dr. E. Na-dossy, vrhovni šef državne policije. T. • s , Na listi obtoženih oseb so šs neki general, kapitan, poročnik, trgovec, drugi grof, poslsnscin dva inženirja v državnem geo-graflčnem institutu. Knez Windlsch-Graetz Je naredil pred pohoijo popolno izpoved in imenoval vse svoji sokrivce; 88 detektivov Js sdsj u, ds • po love obtožence. Vrhovni polioljskl šef Nados-sy je obtožen med drugim, da je dal polkovniku JankovlČu dlplo-matlčnl potni list in pritisnil je diplomatičnl pešat na njegov kovčeg, v katerem Je Janko vil v družbi dveh drugih konspirator ev nesel tri milijone vrednosti ponarejenih fraaooekih bankov cev po tisoč frsakov v HolsndUo, da Jih tam smenjs. Jsnkovl! in njegova tovariša so bili sretlaaai Močan kordon vojaštva straži ečo, v kateri so visoki gospedjs zaprti. Nezaslišana afera Je slrs- <3ovorl se, ds so tudi neluSeri ministri sa pleteni ln ostavka so ns potu. Mogoče psde vlada. Premij er Bethlen je včeraj izjavil, ds čsst Ogrske sshtevs, da pri dajo vsi krivci pred sodišče ne glede na to, kdo so in kakšne bo-o posledice. Kskor poročajo, so konspirstorjl ponarejali francoski denar v državni tiskarni ss tiskanje semljevldov. Paris, 8. Jsn. — Senzacijonal-,ogrska konspirscija, kater« namen Je bil poplaviti Evropo s 80,000,000,000 ponarejenih francoskih frankov In s tem pripraviti že Itak majhno vrednost francoske veluts ns nič, Je zelo razkačila franoosks uradne kroge. Vlada je naroČilo ogrskemu poelanlku v Parizu, naj pošlje v Sudapešto oster protest In energično zahtevo, da morajo biti vsi rivci kaznovani v polni meri. Ako ogrska vlada pokaže količkaj usmiljenja, bo Francija smatrala to ss sokrivde» vlade v Bu-depeš ti. Tukaj poročsjo, da Je morda m pleten tudi ogrski regent Horty. Konsplratorji, ki so vsi sa* grizeni monarhisti, so hoteli s denarjem, ki ga dobe sa ponars-francoske bank note, financirati kampanje sa posaditev nadvojvode Albrehta na ogrski tron. zvedelo se je tudi, da sU par t škl trgovec t dragulji In holend-ski bankir prva prišla na sled konepiracljl. Francoska UJns policija Je šle ne delo Is ndlriU eelo afero, neto Je Francijd pri-naj Izvrši svo> 'Kiiatjanakl" general Js taval v Mongolijo, »ajde v Moskvo. Psklng, 8. jsn. — Feng Ju-hsiang, takosvsnl "kristjsnski" general in vrhovni poveljnik ljudske armade, ki je pravkar ii-vojeval večje smsge nad saves-niki mandfturskega diktatorja ^ Cang Tso-lina, Je včsraj resigni-ral in Ukoj sapustll glavni stan armade v Kalgaau. Odpeljal ss je v svtu v Urgo, glavno mesto mongolsko republike. Vest ss gissl, da od tam pojde v Moskvo. Feng je objavil pismo, v kst terem pravi, ds js prlmorsn odstopiti, ker preveč ljubi mir, da bi še vodil armado v olvllnem konfliktu. OdslaJ se posveti učenju, da bo mogel na drugi, boljši način koristiti kltajsksmu ljudstvu, Njegov nsslednlk je gene-ml Cang Cl-čljang. Voditelji revolucionarne stranke kuomin-tang niso nič kaj ssdovoljni s Fsngovim odstopom. Iml zaalka vooti AgMraJla za "Traovate*9! V prvem intsrvjuva Js \ kol. da ae vedi nebom proti ramnaski vladi. NJege^ va IJablea pravi, da saa al kriva. • — :-MIlan, Italija, 8. jan. - gu-munskl princ Ksrol, ki ss Js odpovedal preetolu zadnji tedea« ja včeraj dovolil časnikarjem prvi intervju. Rekel Je, ds so vss vesti o njegovem nameravanem potovanju v Ameriko neresnični; ravno tako so brss podlsgs vesti, ds Js on sssnovsl revelto proti rumunski vladi in hijl. Načrta ss bodočnost nima nobenegs. — Madama Magda Lupsscu, ki ss nahaja s Ksrolom v MIlanu, Js rakls, da oaa al odgovorna sa Karolovo odpoved. Na vprašanje, še se poroči s Ksrolom, je odgovorile, ds aa taka vprašanja ns mora odgovsrjstl. Italijanski listi poročajo, da Ja Ksrol sklonil ločiti se sodnljsko od svoje žene. Vest is Buksrašte se glasi, da Halone ns stori nobenegs koraka ss ločitev, ker ru-munsko državno In cerkvene pravo ne dovoljuje rasporoks. V Rumu nI JI vlada splošno raaburje-nje, v krogih rumuneke kraljevske rodbine ps veliko ogorčenje In osramočenje vsled kronprln-čevega škandala. FORD SE PRIPRAVLJA IM/Al Kupil Je vcNfce sveta ss Msllhs < hleege. Ig. - Ford Je kupil pri Hammondu. Ind., člkaškem predmestju, 1,400 akrov sveta sa letalsko polje. Ze svet Je plačal 8880,00. Ford namerava pričeti s prevažanjem tovora s letali. Letalako polje v May-woodu je predaleč od njegove tovarne v Hegewischu. Ob sedanjem letalskem polju sgradl tudi ladišča, kaaneje pa še tovarno. v kateri bo isdeloval letala. polne usmrtil ITeesh v PeralJt Teheran. Psrzlja, 8. Jan. — demnajet oseb Je bik» sMtlh in mnogo ranjenih vsled potresa, k! je včeraj obiskal Perzijo. ■OSVETA «iWO SPOVKKSU NABOONB PODPORNI JEDNOTI - LAJTOINA BLOVKN8K H NAEODNBPODPOBKB JBPNOCT ocbwov po 4off0T0rQ. Rokopisi M m mbjo. »i Zodiajaoo drioro (ima Chka*o) $6.00 m lato. «LM m pri Mi te'fSJf sa tri oaaosoa; Chicago te Gleoro «640 m lato. HM aa pol I8l fl to «a tri BMaoco. la sa inoinosomotro $800. Naslov aa vaa. kar ima stik a "PROS V IT A" W74» «a. Uwadala A*. ■ •THE ENLIGHTENMENT" Orcaa af tka Owood kytka a lirait Wat National Boaofit Sodoty. I Uni tod Btotas (saoapt Ohlaaco) and fe.60, and foroian coon trias 98.00 par yaor a« THE PEDEDBATED PRESS" V aklapaju .sestea^ da epsi |are tajs1 la aa im ao iSaii Bit. a. pr. (Not. Si-tt) polo« raAaffa Poaofito |a PRAVICA IN SVETOVNO SODIŠČE. Meni nié tebi nié, je svetovno, sodišče izreklo, da pridete Irak in Mosul pod protektorat Velike BHtanije. Pred izrekom te "modre" sodbe je podpornik te razsodbe našteval turške "grozovitosti," molčal je pa seveda o barbarskih éinih Velike Britanije v Indiji. Ako bi se ti éini našteli, bi se marsikomu še bolj ježili lasje na glavi^ot pri slikanju turških grozo vi tosti. V tem spornem ozemlju ni le veliko naravnega olja, katerega vrednost cenijo na dve milijardi dolarjev, ampak ao tudi plasti dragocene rude. Tam se nahaja v zemlji baker, poleg njega pa tudi zlato in srebro. Samoposebi se razume, ako bi se ^Turčija smatrala dovolj moéno, bi prav zanesljivo prišlo do vojne. Nobena država v današnjih dneh si ne dp iztrgati z enim ffcrekom naravnih virov bogastva, ako se éuti dovolj močna, da jih brani lahko z orožjeni. Turčija ni v tem oziru izjema. i i > m > Carigrad so pustili v posesti Turčije. Tudi tega ni narekovala pravičnost Ampak bila je nevoščljivost, da ne pride Carigrad v oblast kateri drugi sili, ki je odločila, da Carigrad ostane turški. Nekaj je tudi pomagalo, ko se je Turčija takoj po vojni uprla z vlo silo, da se Carigrad odtrga od nje. Takrat je bilo ljudstvo v Evropi sito vojne in nadaljevanje vojne bi le še povečalo ljudsko nezadovoljnost v vseh deželah^ Id bi se še vojskovale. Turčija se ne bo bojevala sedaj za to sporno ozemlje. Taka se vsaj razume odlok turške vlade. Ampak če je turška vlada zdaj odložila vojno, ker se čuti prešibko, da vzame z orožjem, kar je svetovno sodišče kot orodje lige narodov izročilo Veliki Britaniji, ni še s tam rečeno, da ne bo Turčija nekega dne zahtevala povrnitev tega ozem-ijafgi Sporno jabolko je torej ostàlo, kakeršno je bik) pred izbruhom svetovne vojne. Nemčija je gradila most prek Male Azije v Indijo, so naznanjali v zavezniških deželah kot vsrok za svetovno vojno. Zajeziti je treba pot nemškemu imperijalizmu, da ne podjarmi vsega sveta. Zdaj so se pa v zavezniških deželah ravno tisti, ki ao najbolj glaano kričali proti nemškemu imperijalizmu, izkazali kot imperijalisti najhujše vrste. Ti niso le gradili mostu prek Male Azije v Indijo, ampak so ga že zgradili. Francija je pobasala Sirijo, Velika Britanija pa Mezopotamijo. Vrh tega je pa Velika Britanija dobila še Irak-in MoauL To. podjarmljevanje tujih narodov s pomočjo Hfe narodov in njenega svetovnega sodišča se bo nadaljevalo, dokler imperialistične intrige ne bodo ustvarile takega položaja, kakeršen je bil pred izbruhom svetovne vojne,! pa bo vojna zopet tuksj pod masko ljubezni do svojega bHftnjika, kakor je bila zadnja pod krinko demokracije Kapitalistični gospodarski sistem je oče Imperializma. Ta pa s podjarmljevanjem in oplenjevanjem tujih narodov ustvarja vzroke za vojne. Podjarmljevanje ostane podjarmljevanje, pa če je izvršeno z orožjem ali pa svetovnim sodiščem. Vsako podjarmljenje je krivica, ki kriči po poravnavi krivice. Ako hočemo odpraviti vojne vzroke, pa moramo kapitalistični sistem blagovne distribucije in produkcije tako preurediti, da se is njega ne bo več rodil izzivač — imperijalisem. Ta pa pomeni, daae mora kapitalistični sistem izpremeniti v socialističnega, ker socialistični gospodarski sistem garantira mir, kapitalistični pa provocira vojne. V prvi vrsti mora naše delo veljati izpremembi go-tyodarskega sistema, ako smo resnični prijatelji pravega miru. Ce ustançvljamo lige narodov, svetovna sodišča in & N. P. t i» fltatdjev "Proevete". Collin wood, Ohio. — V glasilu K. S. R. J. z dne 80. decembra aem čital dopia iz Weat Pavka. O. Neki mr. Grdina se »podtika ob par članov društva "Delavec" št. 267. "Gentleman" očita, da »e skrivajo a svojimi pa jo toliko pogumen, ds skrajšano napisal "Kr." l*r pomenilo po njegovem kako ro-gat* žival. No oglasil bi as» ako bi rta. videl tudi svoje ime, tako pa bošem odgovoriti temu go-epdBi, ki ae spodtika radi malen koati v Žarkometu. V dopisu detičnik nima poštenega imena. Vedoma je zavil odstavek, da teko doaeže svoj na-men, ki mi je prav dobro znan iz njegovega spisa, čeprav pisca samega osebno ne poznam Iz dopisa aem razvidel, da pisec ni prav nič boljši žentleman kakor so ostali. V tem se dele tresli prava "krščanaks ljubezen". Toleranca je tem ljudem nepoznana, v njih kolonah kar mrgole nečedne psovke in žival ska imena cele menažerije. In to Grdinova visokost imenuje dopia! Vendar je dobro premisliti tudi tako pisanje, kajti se tem pridemo do zaključka, kako kulturo sejejo ljudje, kakor znana Tone in Majk. Dopisnik pravi, da a tem noče žaliti društva al S. N. P. J., kajti ve, da je tud tam dosti članov in članic, kateri zaslužijo priznanje. Le «kraj no netolerantni ljudje pa ao spo-sobai zliti tolikšno gnojnico psovk. Kaj je namen pisca, ki pravi da noče nikogar žaliti, pojasn njegovo pisanje samo, s katerim se ne morebiti prenagli sli pa aem ni vedel, kaj je pisal. Pravi: Naj vrag poberf take vrste kulture in izobrazbo. Rekel b vam moderni divjaki . . . Nato še dostavlja, da Prosvete nima bogvekakšnega kredita med Slovenci in da "vaša jednota še požrla vseh organizacij." Tako torej napiše pisec, katerega namen ni Žaliti članstva ln Škodovati jednoti! Naj zopet preidem k priljubljenemu Zarkometu in povem pi scu, da ni tako kot je zavil po svoje. Prav dobro mi je znano, da ae je v oni nsselbini razvilo neko gibanje naprednega elementa, zato ao omenili moje ime. Zakaj, nil je tudi znano. To gibanje bi ljudje, kakoršen je omenjeni pisec radi zatrli, pa k sreč so prišli o pravem času s avojo barvo na dan tsko, da ljudje spoznajo njih in njihov namen. V svoji blazni gonji sejejo prepir po naselbinah, pa uverjeni naj bodo, da prej ali slej podležejo premoči. Pisec tudi piše, da člani 8. N. P. J. sami obsojajo take neumnosti. Nekateri da imajo celo ne-prllike radi tega in da v ravno tisti številki Prosvete (2S8) mr Pfeeterl spelirs na Žarkomet, naj poaveti v glsve 'gobezdačev', da on ni tak plašč v Collinwoodu. Ko piše, da Imajo nekateri ne-prilike in ravno mane navaja aa primero, povem, da ne jez ne drujri. Imel pa aem neprilike radi katoliške "izobrazbe", kakor aem že pojasnil v Prosveti št 30«. Pisal sem le radi tega ono v Žarkomet, ker y resnici nisem prispevatdj te kolone, čeprav me dolše ljudje takega mišljenja kakorinega je ravno Imenovani pisec v glasilu K. S. K. J. Povedati moram tudi to, da je ravno "blisk" žar kometa storil precej dobrega dela in ne samo pri nas, temveč povsod. Oglašati so ae pričeli prizadeti. Ne pozabite reka, da resnica v oči bode. Radi sebe ae iarko-meta prav nič ne l»ojtm, ker ae mmum aakaj. Bojijo se pa bržkone neodkrito«rini ljudje, kar podirajo se meglene stens in ae razkrivajo napake. Rsssoden človek pa to red vidi in skaša. da se atorjena napake popravijo. Piscu v glasilu K. S. K. i. pri- milijonletja. Nekdo je izračunal, da so delavci v (Angliji in na Irskem zapravili v enem letu (1924) v Giibertu dne 29. novembra, je akienila, da ae sprejmejo V zvezo vsi samostojni lokalni slovenski oziroma Ju-goslovsnski klubi, pod pogojem, ds vsak klub plača v blagajno zveze po 60c od vsakega člana______ io. članice kot letni aaeament za 8,^00,000 delavnikov, fiskalno leto, ki ae konča dne 81. 22,767 let, a stavkami decembra 1926, kot določujejo craolašesll pravila zveze. Zato poživljam vse doaedaj samostojnih klubov v raznih naselbinah V Minneeoti, da mi takoj pišejo po kartice (mcpnberahfp cards) in po uradne listine, ki jih tajniki lokalnih klubov uporabljajo pri pošiljanju denarja na glavni urad za dano v in njih letni aseament članic. Pravila zveze določujejo da lokalni tajniki morsjo poslati denar za letni asesment najkasneje do 10. februarja vsakega leta. Vendar bi pa bilo umestno, ako bi vsi tajniki lokalnih klubov poslali denar na glavni urad najkasneje do četrte nedelje v mesecu januarju, to pa zato, da bi se vse uredilo že v mesecu januarju tako, da bi zamogii pričeti s kampanjo za nove člane že s prvim februsrjem. v V Minnesoti pa imamo še veliko malih naselbin, kjer dosedaj še ni bilo nobenega kluba. Za u-stanovitev kluba je treba samo deset članov moškega ali ženskega spola. V vsaki izmed teh malih naselbin gotovo živi najmanj deset naprednih rojakov. Zato je upati, da se dot&ni napredni rojaki zberejo in si ustanovijo klub ter ga priklopijo k Ameriški jugoslovanski zvezi. Sporočati moram tudi na tem mestu članom in članicam Ameriške jugoslovanske zveze, da glavni izvrševalni odbor je sklenil, da redna letna konvencija ae vrši četrto nedeljo v mesecu avgusta 1926 v Ely, Minnesota, kot je določila prva združevalna konvencija v Evelethu, Minn., dne 25. oktobra 1925. V slučaju, da bi bilo nemogoče dobiti dvorane za Četrto nedeljo v avgustu, da qaj bi pa Elyjski klub določil, kako drugo nedeljo v me-secu avgustu omenjenega leta. Prejel sem tudi sporočilo od tiskarne, kateri je bil poverjen tisk pravil zveze, da pravila mi bodo poslali do 16. januarja. Zato prosim vse lokalne tajni- Jiminjr Koliko milijonov let i|o pa zapravili v zadnjih petti-tajnike m>č letih vsi oni, ki niso vse svoje življenje izvršili niti ene urice koristnega dela? a o a Trunk je zaposlen. G. Trunk pridno čito Prosveto. Vse prečita: dnevne vesti, članke, Žarkomet (pa še kako!), poveš tno gradivo ln dopise. Dopisov je dosti. To je čudno. Odkod toliki dopisi? Trunku ne gre v glavo, da bi imela Prosveta toliko pridnih dopisnikov, pa je zaključil: To ne gre! Dopisi — posebno taki, ki mikastijo župnike — so spisani v uredništvu! Tako je. — Drugače ne more biti. Kar Trunk zaključi, to drži — na njegovi kljuki. G, Trunk, kdaj vzamete še o-glase? Ali niso sumljivi? Na vsak način! Spisani so v uredništvu! Nekaj kredita nam pa le morate dati, ker smo tako iznajdljivi in vse sami spišemo. oziroma W bo kakor kavčuk, pa ne bi kavčuk. Čakata ga dve m«lija5 dolarjev plače. Išče ae žana, ki iznajde lC-let no lige za 40-letno ženo bret pudra in mazila. Čaka jo 500 mi lijonov dolarjev .nagrade. Išče se modrijan, ki izumi na. čin, kako je treba izdajati dnev. nik dvakrat v tednu. Kanj se bo čitala brezplačna maša v u montu, dokler bo živ — po smrti ' naj ga pa vzame vrag. o o o "Nevesta" se je oglasila. Dragi Johanin sin, Solar, Colo.! Evo ti devojke! Sweet sixteen od vseh strani! Med in cu-ker! Popolnoma se strinjam s teboj. Tudi jap ljubim vse, kar je sladkega, še sladke koreninice, in sovražim vse grenko, še tavžentrože. Divorgana še nisem bila. Opišem ti svojo osebo: Visoka sem 5 ft. in 5 inches, obuvalo nosim 12, na vsaki nogi 6 in podnevu tehtam 155, ponoči pa 145, ko odložim očala na o-maro, lase na kljuko, zobe v vodo in prsi ter podpasqik (naročila sem ga pri Sears & Roebuck Ca) na mizo. Ce mene vzameš, bom gledala, da ti skuham in spečem vse na električni peči; pepela torej ne boš nosil na "eio". Stanovala bova v taki hiši, kjer voda sama teče, da ti je ne bo treba nositi. Na plačilni dan bom jaz hodila po tjvojo plačo, ker ti boš gotovo utrujen. Na noben način ne bom motila tvojega počitka, torej bom tudi t gledališče in na plesne veseli- saj veš, dijamantov je toliko jih prodaji**. Ostajam TJ ljuba — ako ne bo katera dru« — dobra tycka, Boundup, MoS • • • Kje ao iznajditelji? Išče ae mož, ki iznajde stv^ ke, da mi takoj sporočijo, koliko Le hodila z drugimi in ti boš le-iztlsov pravil potrebuje vsak po apal doma. Ali ne bo fletno z tajnik za njegov lokalni klub, daUo? Ako se strinjaš, pošlji mi bom vedel koliko iztisov poslati takoj denar za vožnjo. Upam, da vaškemu klubu. - Jo£n Movern, mi pošlješ tudi kak msli "prebavni tajnik Ameriške jugpslo- n. pr. ovratnico, zapest-vanske zveze. ' - ' ^^ nico, uhane, par prstanov, za-pestno uro itd., par tisočakov Dne 26.1 vrednosti. Toliko že premoreš in, Carona, decembra smo spet potianili mlad par v zakonske telege. Ve- P**0 v politično socialistično seli smo se aukali ob tej priliki. I stranko in izvolilo bo svoje kaa-Plesali ao zakoaaki in samski ter didate v vse urade. Takrat bo počlarice, pečlarjev pa ni bilo. odpravljena brezposelnost. Dan-Nevestini starši ao vae lepo sko- dnnss, ko je mašinerija tako raz-mandirali, da je bilo vaega dosti vita» & bi delsl vsak človek poza žejne in lačne; miza je bila bo- vpreta® po tri ali štiri ure na gato obložena, da sem že bila v dan in P° Pet dni v tednu, bi rev-skrbeh, da se ji ne bodo polomile notoliko producirali kakor ko ne-noge. Se nevestin stric in nje- kateri delajo po deset do dva-gova šena sta prišla z Ringa po- naigt ur 0 0 0 Oil, ti naš krftčenaki svet. Mrs. Nssbaum iz So. Chicaga, 58-letna stara mati, je dala ubil ti svojega moža z namenom, da se poroči s 37-letsnim fantom. Zločin stare morilke je tolike * večji, ker je, stara, zato pojde v ječo, če ne na vešala. Ce bi bila' mlada in zraven še lepa, bi vet j jazzni svet simpatizirafz njo. V zadnjih desetih letih so čikašk« porote oprostile 29 morilk, ki so bile mlade in brhke. How's that? o 0,0 Dobre novice iz Clevelanda. Cenjeni K. T. B.! Evo ti nekaj novic iz slovenske metropo-le: Pred par tedni je policija presenetila 400 glav broječo moško družbo na Mayfield Height-su baš v Momentu, ko so žrebali kdo bo šesterica srečnežev, ki pojdejo s šestimi devojkami, katere so plesale v Evinem kostumu. Policija je postavila prese-necence v vrsto in jih odpeljala na postajo, kjer sa plačali $10.26 vsak. Med temi je bil tudi nai vodilni rojak, ki danes dela reklamo za maše pri sv. Vidu! — Druga novica: Žensko društvo K. K. P. J. se je celo leto prepi-ralo radi društvenih računov. Na vsaki seji so bili prepiri in boji. Končno je kralj Matjai "vzel1' društvo v roke. Primahal je na letno sejo in obljubil društvu zlato, kladivo, če se pomiri. Mnenje poročevalca j|e, da bo moral kralj Matjaž kmalu pokopati mrliča, ki bo posledica zls-tega kladiva. — Napredni Janko zdaj gladi brado Lojzetu. Menda upa na korito pri naši zvezici. Ako ne bo tu nič, ostane še eno upanje. "Novo dobo" bodo skušali dobiti v Cleveland in Janko bo 'sipjŠal odriniti Toneta od u-rednfške mizice. Zato je pristopil k Sv. Janezu Krstniku. Fant bo kmalu pri sv. Vidu. Tako u imamo. — Jež iz Clevelanda. K. T. B. raagat ae aukat po starokrajsko "Godci ao bili izvratni, saj še o- Clanstvo socialističnega kluba št. 8 v Triadelphiji je šklenilo na semnajstletna mladenka je med z«*nji mesečni seji, ki ae je vr-ttfJmi natezala harmoniko. Trije!411* dne 8- jsnuarja, prirediti ve-godci so podžigali k veselju sta- M*00 v »oboto dne 16. januarja rih in mladih. Prijetna druščina v New York Bazaar dvorani. V je bila v največjem zadovolj- imenu kluba vabim občinstvo, da stvu, medteip ko je zunaj pihal 86 veselice polnoštevilno udele-strupeni veter podničelskegs ži* posebno pa vabim rojake iz mraza. Med veseljačenjem so Meadowlandsa, Pa., in iz Bridge-vsem "kare" zastfznile, da so bi- i P01^* C., da nam pomorejo do i nekateri prisiljeni šele zjutraj boljšega uspeha. V drugič bomo ti domov, a nekateri pa kar peš. tudl mi n» razpolafi». -č» Louis Tudi pečlarice amo morale hodi-1 Zo»*o, organizator, ti dve milji daleč! In to je bilo Najhujši zimi. ftva dni je bril oster veter o* koli vogla, s čemur je pel staro g HM—nu sfcivftf ŽSČi ^l-^v^r^rjtu^ ne fteaka. Ko bodo alelujo ozna- te dni utriral nri ir.m..,'. «j; H* tel!J$£omlkov lavstvo malo misliti, odkod iz-Amerlike jugoalovaaake zme, I vire brezposelnost, takrat bo ato- iTsvi!. T ? " kaP'taliste. To jag. očma r^nartnem. K £££ riT***» 5°, M** ^ dokler l>o\mtrm Paršolja umor v nI svo-Kerje slloBia nu, kar ao potrdile vse priée, ga je porotno sodišča oprostilo | Ukovičeva se je te dni zadušila Plinom. Ukovičeva je služila pri družini Caatellani v Trstu. Usod-no noč je pozabila zapreti plin v kuhinji in ker je pustila ku-hinjsks vrata v svojo sobico oral vsake krivde. Njegova žena je v tem času reživela burne čase. V mesecu laju leta 1912 se je izvedelo, je Evelyn postala mati pred verna letoma v Nemčiji. Sledila tožba za zakonsko ločitev in 'haw in Evelyn sta bila ločena, fesec kasneje po zakonski lo-tvi se je Evelyn poročila e ack Cliffordom, sinom nekega talijanskega generala, ki se je »isal Montani. Kasneje se je udi Clifford ločil od nje, ko je idprla čajnico v New Yorku. Ko imela bankrotirati s čajnico, je zastrupila z morfinom. travniki so ji rešili življenje. )oživela je še razne druge ne-»rilike, dokler ni prišla v Chicago in izpila lisol. Njen bivši so-irog Thaw uživa milijone, naha-a se v tisti moči, v kakeršni je il, preden je bil obtožen umora tanford Whlta. Thaw izjav-a, da pošlje Evelyni vsak dan n desetak. il ILIKA SEDANJIH RAZMER. St. Louis, Mo. (F. P.) — "Pro-im aretirajte me, uradnik. Jsz elim praznovsti Božič v prisilni lavnici. To bo boljše, kot ps iti lačen, pa zaman iskati delo." temi besedami je Joeeph Zar-nagovoril policaja, ki mu je el, da se naj pobere izpred trgovine. Zarcic je priznal, da'se je na-nastavil pred vhodom v tr-vino, da ga aretirajo, ker ovi-vhod vanjo. Na mestnem so-u se je priznal krivim vaga-ndaže. Prosil je sodpiks, nsj I>oŠljt v prisilno delavnico, da ide v toplo aobo ln dobi kaj iti. lehlškfh (Hekurija opornih generalov. Mexico City, 6. jan. — Gene-Ii. ki so ee zopet dali zapeljati Adolfa De U Huerta in za-rali revolto proti Callesovi H. padajo danes pod krogte-kolikor jih nI pobegnilo čez i jo. General Crlspiano Anzal-Je Ml včeraj ustreljen v Las runesu. Sinaloa. ko ga je vojno Ušče spoznalo krivim zapleteni v vstaško zaroto. Kovinski delavci bedo zborovali 6e le koncem meseca januar ia- — Na tem zborovanju ae bo šele razpravljalo o organi ziranju avtomobilekih delav cev. Waahington, D. C. — Barres tajnik kovinskega departmenta Ameriške delaveke federacije, nšznanja, da so bo konferenca kovinskih delavcev sa organizi ranje avtomobilekih delavcev Detroitu in drugih mestih vršila koncem meseca januarja. Na tej konferenci se ima izdelati na Črt za organinziranje. Konven cija Ameriške delavske federa cije v Atlantic Cityju je skleni la, da se skliče ta konferenca in organizira delavce, ki delajo tovarnah, v katerih izdelujejo avte. Sodilo se je, da se bo ta konferenca obdržavala že v mesecu decembru prošlega leta. James 0'Connell, predsednik tega departmenta, je Ža poročal da je pred Ameriško' delavsko federlfcijo problem, da organizira pol milijona delavcev v avtomobilski industriji. Povedal je takrat, da ta problem ni lahek. Delavci se ne bodo organizirali po strokah, ampak kot avtomobilski delavci ne glede na delo, ki ga vrše v tej industriji. Industrija rabi prav malo izučenih rokodelcev. Delavci izvršujejo vedno enoinisto delo in pri tem delu dobe določeno mero isurje-f. Sistem dela je tako vre-morajo delavci priganja-sebe, da kaj zaalužijo. w ^ se rabijp razni stroji in o je raedeljeno. Ti delavci se torej ne morejo organizirati n. pr. kot kovači, kleparji, kolarji se morajo v In sicer mo- STAVKOKAZI 80 SE ZOPET 1 NEKAJ NAUČILI. itd. Organizirati industrijski uniji, rajo biti približno tako organizi rani, kot so rudarji. 0'Connell predlaga, da se po« zovejo v Washington pre ki ^eh strokovnih orgo kovinskih rokodelatev, da se določi, pod katero jurisdikcijo bodo spadali ti delavci, da se že^v naprej odpravi ta nevarna točka za delavsko gibanje. KAZNJENCI PRIZADETI PRI RUDNIŠKI NEZGODI. New York, N. Y. — Okrog 61 belopoltnih in zamorskih rudarjev v rudniku Overton štev. 2, ki je lastnina Alabama Fuel A Iron kompanije, je izgubilo življenje. O teh rudarjih se sodi, da so bili v najem oddsni kaznjenci. Tako je soditi po poročilu, ki gs je poslal ta rudar Fede-raliziranemu tisku. Ta rudar je dela) v rudniku štev. 2 leta 1918, ker ga je t je poslala organizacija, da vrši zanjo agitatorično delo. Takrat je bilo med rudarji, ki so delali v rudniku okrog petnajst odstotkov kaznjencev. Ti kazenski sužnji ne dobe mezde in delajo ker se boje kaz-ni. Ako so delali počasi, so jih naznanili jetniškim oblastim, ikar so bili kasneje brutalho kaznovani. Rudar ni mogel povedati, če še delajo kaznjenci v tem rudniku. Ampak alabamski jetniški nadzornik pravi v svojem poročilu, da daje 43 okrajev oddalo svoje kaznjence neki premogovniški drtfŽbi v najem. Ime je zamolčano. V*rudnikih, v katerih delajo kaznjenci so varnostne naprave zanemarjene. Ker delajo kaznjenci v rudnikih je-izredno težko organizirati rudarje. Nasilni nastop milice je pripomogel, da je bila unija poražena v Alaba-mi. Alabama Fuel k Iron kom-panija je del jeklarskega truHta. Morilci dveh ciganov v Rusiji premalo kaznovani. Mosk\a, 6. jan.—Ljudski pro-sekutor Krilenko se je pritožil na najvišjo oblast proti obsodbi osemnajstih kmetov is moskovske okolice, ki so na spomlad sežgali dva cigana, češ da sta bila čarovnika. Nižje sodišče je obsodilo kmete na dve leti Jec <- vsakega. Krilenko zahteva ostrejšo kazen. Pred kratkim Je bil neki sodnik iz Smolenska obsojen na 10 let zapora radi korupcije. Jemal Je podkupnino. Krilenko je tiral zadevo pred najvišji tribunal in posledica Je bila. da Je bil sodnik ustreljen. Kollho časa bo pa držal ta nauk ' Chicago, IH. — Pet in štirideset stereotipnih delavcev, ki so stavkokazili pri tvrdki Simpson & Bevans Co., so se prepričali, da obljube podjetnikov ne drže. Tvrdka ja isprta avoje delavce, ki so pripadali k organizaciji stereotipnih fn elektrotipnih delavcev v letu 1928. Najela je takrat stavkokase. Po 66 tednih je pa tvvdka prodala avoje podjetje John Com way ju in Max Bestu, ki sta uvedla takoj unijako delavnico. Tvrdka, ki Je najela stavkokase, jim je obljubile stolno delo. Nauk je prav dober za stavko-kaze, ali jim bo tudi ostal v glavi? öikaüui gledališča Program Chicago Civic Opere. Sinoči so peli v operi "Herodi-jado" zadnjič v tej sezoni. Pevci/ki so nastali v tej pompozni operi, so: Mason, Van Gordon, pseau in Bonelli. Vodi Grav-lez. Danes svečer pojejo v angleškem jeziku Wagnerjevo delo "Lohengruen." Vodilni peVoi so Fitaiu, Lenska, Lamont, Bakla-nov in Kipnis. Vodi Weber. V petek svečer je poslovilna predstava slikovite in romantične lirične drame iz Francoske revolucije "Andrea Cheniea" Pe-a bo Muzio z Gordonom, Mojica, Marshall, Formichi in Trevlaan. Vodi Polaeco. v •" /t»);- V soboto popoldne ponove Vstajenje," ki Je bila prvič pe-» v Ameriki na starega leta večer v auditoriju. Pevci so/kakor pri prvem nastopu: Garden, Anssoau, Baklanov; vodi pa Moranzoni. n< Druge veati is opere. — Chicago Civic Opera konča s predstavami v soboto dno 23. januarja, na kar bo ta pevska organizacija nastopila potovanje s predstavami po drugih mestih. Potovalne "predstave prično v Bostonu v pondeljpk dne 26. januarja. Operna djjyft-oa bo obiskala glavna mesta po vzhodu in nato posetila za deset dni Miami v Floridi. Ko se bo družba vračala v Chicago, bo pe-"a tudi po vseh večjih mestih na jugu. Tudi po. zapadu bo druš-l>e nastopala v več mestih kakor e prejšnja leta. — Precejšnje zanimanje za aktivnost Chicago Civic Opera (ompanije se poveča z izredno predstavo "Louise," v katero bo pela Mary Garden. Povrnila se jo tudi slovenska predstava "O-tela" z baritonom Tito Rufa, NAftOttTE 81 KNJIGO "âillriiH Sl6l66CT Danci In zakonska zv< Na Danskem se odpravi zakonska zvestoba, Črtana bo iz novega zakona o bračnem (zakonskem) pravu! Zo pred leti so se vse tri skandinavske države med seboj pogajale o reformiranju bračnega prava. Uspela pa so samo v toll-(0, da je bračno pravo reformirala edino Švedska, dočim sta Norveška in Danska preureditev odgodili. No, danski Stauningov kabinet, ki ima veselje do reform, je končno le izgotovil o-snutek novegs bračnega prava v državi danski. Osnutek pa Je v marsičem nazadnjaški in kratko-malo ureja zadeve zakonskšga pteva s stališča, da je ljuba botra drsava upravičena zasegatl v vse rodbinske razmere, tudi V najintimnejše, ter jih staviti pod Nvoje povečevalno steklo. ~Hodeč po onem, kolikor Je doslej določb osnutka prišlo v javnost, ne more biti govora o kaki modernizaciji danskega br učnega prava. Samo v eni točki pa Je "modernizaciji" Žrtvovana inte-resantna koncesija, ki utegne Ia-ravnati vse ostale slabosti novega zakona. V paragraf ¡j L doslej veljavnega zakona se namreč'po novem osnutku črta določba, da "zakonski mož in žena morala drug drugemu biti zvesta"! — S Črtanjem te določb« postajs Jasno, da se na Danskem zakonitim potom odpravlja zakonska zvestoba, od nosno obv#»rnowt do nje. Nekateri pričakujejo, da M bodo danske ženice spuntak proti tej "modernizaciji. Drugi so-pet, ki poznajo njih temperament, zagotavljajo, da so Danke lahko povsem disintereslrane na določbah takona. kakor Je to še ¿martikod drugod. tort h jkmmj« Vatikan in Jugealavij*. Papež je v Ajnera konsistorl-ju 14. dee. ob imenovanju novih kardinalov smatral predvsem za potrebno, da je obsodil nameravani ateutat na Muasolinija, čeprav politiki širom Evrope resno dvomijo, da je bU atentat res zasnovan. Stvar je zanimiva v toliko, ker st* Vatikan in Kviri-nel vedno oficijelna nasprotnika in ker smatra katoliška cerkev papoža še vedno za "vatikanskega ujetnika", ki mu je dinjena Italija uropala cerkveno državo. A to je končno interna zadeva Vatikana. Iatočaano, ko papež "veael hvali Boga, da sločinec ni dosegel svojega namena" — umors Matteottija Vatikan nikoli ni javno obsodil — pa rasglaša papež urbi in orbi. da je zaradi spo-ra a kraljevino SHS pustil pozvati vernike v naši državi, naj branijo Čast božjo in svete pravice katoliške cerkve. Papeš je namreč v svojem govoru s obžalovanjem omenil ločitev cerkve od države, ki so jo izvedli v republiki Cile, položaj oerkve v Mehiki tor spore s češkoslovaško republiko in s kraljevino SHS, obenem pa je izjavil, da je v vseh teh deželah dal pozvati verhlke, naj branijo čast božjo in svete pravice katoliške cerkve. Kakor zdantL obstoji med nufy> državo in Vatikanom samo spor zaradi zavoda sv. Jeronima v Rimu, v katerem nam Vatikan noče priznati istih pravic, kakor jih js imela bivša Avstro-Ogrska. Med nami in Vatikanom diplomatski odnošaji niso prekinjeni, z ničemer ni ogrožena v Jugoslaviji čast božja ali pa pravice katoli ške cerkve, pač pa so ogrožene naše državne in narodnostne pravico v zavodu sv. Jeronima. In vendar pravi papež, da jo posval vernike k obrambi časti božje in pravic cerkve; no da bi bili prekinjeni odnošaji med na šo državo in Vatikanom in ne da bi bila o tem obveščena naša vla da po papeževem nunciju v Beogradu. To je seveda kršitev di plomatskih običajev in posega nje v naše notranje zadeve. To je provokacija, ker v lastninskem sporu zaraefi zavoda sv. Jeronima ni ogrožena čast božja, niti aieo ogrožene pravice katoliške cerkve v naši državi. Ako upoštevamo še to, da diakovski škof dr. Akšamovič kategorično izjavlja, da iz nesporazumov med ljosamoznimi Člani vlade ter posameznimi škofi v naši državi n« more in noče nikdar sklepati, da obstoji "spor" med vlado in katoliškim episkopatom, potem moremo samo misliti, da v Rimu jx>dajajo omenjeno izjavo na tajnem konzistoriju bodisi ns podlsgi enostranskih informacij, bodisi z namenom, da otežkočijo položaj naše države pri pogajanjih za zavod sv. Jeronima in za konkordat. Naj bo eno ali drugo, vsekakor pa je izjava iz Rima Izraz nelojalnosti napram naši dt#fyi, kar je tem bolj obsojati, ker živi naša država z Vatikanom v prijateljskih odnošajih. Velik paromlln zgorel. Dne 12. dec. je požar popolnoma upe-I Milil veliki paromlin v Petrovem selu pri Starem Bečoju, last Kar. la Krounda in Nlkole Karbiner-ja. Rešilna dola so traJaU vso noč in so končala šele naslednjo jutro. Skoda znaša milijon dinarjev. Kazen strojev in elsk-tričm instalacije je zgorelo voč vagonov pšenic«. Kako Je nastal požar, ni znano. Delomer? V Dravi so našli mrtvo 6 mosecov staro d«te, zavito v cunje. Doslej so še ni posrečilo dognati podrobnosti. Is Trbovelj. — Nesreča. Pri Dukičevem podjetju j« vozil delavec Franc Hertak s kamenjem napolnjen« voslčk« k vzpenjati ŠL 1. V «nam Uh vosičkov J* bil naiož«n okoli »00 kg totak kamen. Ko so prip«IJeii vozička v vzpenjata, j« zadal U kamen v steber, pri č«m«r J« gerlak prišel z glavo mad k«m«n in sUrber. Sertak Je dobil Užke poškodb" na glavi in so ga takoj odpeljali v boinieo. Smrtna kose. V Cešajki pri Železnikih J« umrla po daljši in težki Udesni gdč. Zofka Demšarjev«, Iz ugledne rodbin« v Cašnjki. — V Ljubljani Je pr«-minul Karel Turk. bivši črkosU-vee, star 62 let. Velika tatvina priporočilnih za LJoMJmm. V Milanu so*so rošenih pisen), od teh približno GOO namenjenih v Ljubljano, kjer bi morala dalje kartirati. Kakor se domneva, je bila tatvina iivršena v Parizu. i Umrli v LJubljani. Ana Zupet, kočarica. 7» let. — Anton Vidic vojni invalid. 26 let. — Fran Pol-še, delavčev sin, 3 leta. Vladimir Rricelj, sin železniškega uslužbenca, 12 dni. Smrtna kom. Dne 13. dec. jo umrla v Kandiji pri Novem mestu vdova Frančiška Kušljan mati Ant. KuŠijana, posestnika in gostilničarja v Kandiji št. 5, stara 74 let. — V Loki pri Zida nem mostu je umrl v Starosti 70 let Dragotin Jenšič, vpokojeni železničar. — V Skofji Loki je umrl Peter Forčesln, uradnik drž. železnice. — V Ljubljani je umrl na posledicah operacije Jo-ško Zore, bivši ptamonoša Kamniku. Smrt aaatrupUaaJa a plinarn. V Dobu sta se dve deklici po«ne-previdnosti zastrupili s plinom. Služkinji posestnika Stareta sta saradi mraza vseli svečer v *vo-jo spalnico velik lonec Šerjavke. V nedeljo sjutraj ju je gospodar našel mrtvi na posteljah. Poklicani zdravnik Je mogel ugotoviti le smrt vsled sastrupljenja s.pli nom. Porotno sodišče v Ljubljani— Uboj v Legu pri Breaovlci. Zadnja letošnja porotna obravnava se je vršila proti sedmim ubto-Šenoem is Loga in okolice hudodelstva uboja dne 19. depembra. Fantje is dveh sosednih vasi so se sprli pri plesu in ogrels so se stara nasprotstva in aovraštvs. Razdelili so se v dve skupini, da varujejo svoja dekleta, uakar se je vnel spor, ki pa ni doeorel kot običajno v gostilni, marveč se j« pokazal v organiziranem dogovor j onem nočnem obcestnem na padu. Domači fantje so poča kali svoje sosede na povratku ob cesti in jih iz zasede napadli. Žrtev napada ju bil 21-letni Jernej Pleiko, posestnikov sin is Plešovico št. 34, «ki je vsled tež kih poškodb umrl par dni nato v ljubljanski bolnici. Na zatolni klopi so bili sledeči fantje: Janez Fillplč, posestni kov sin Iz Loga. železničar, Jože Francelj, p. d. Tlčkov, poseatnlk in delavec Iz Brezovico, Anton Filipič, posestnikov sin rojen ^ I.eobnu, zidar na ilrezoyci, Fran co Camemlk, p. d. "Frazerjev," po s. sin ln hlapec na Brezovici, Rudolf Ovsen, rojen v Ameriki, Melavašičev hlapec na Vrhniki, Franc Jan*a, p, d. Tomažev/ tesar iz Brczovico in pa MaVser Jožko, poseHtnlkov sin iz 1'leše-vlce. ' Zasliševanje Je trsjslo jako dolgo, ker so ugotovili žs pri | iskavi razna nasprotstva v ispo-vodanju raznih okoliščin, irrvi j« bil zaslišan Janez Fillplč, ki je povedal povsem odkrito, ds so res sklenili, da napadejo sosed* ne fante. Postavili so s« |Sf«d plotom ob cesti drug poleg drU' gega. On je imel ročaj od grabelj, katerega Je dobil kar pred Lenarčičevo gostilno. Kdeir'J« imel rovnico, drugi na dolgo nasajeno moti ko, drugi pa količke ali pa.kole. Postavili so se zs plotom ln čisto tiho in mirno čakali, kaj bo. ln res khialu ko prišli. Po dva in dva sta šla, pa precej dale« narazen. Prva dva para so pustili mirno naprej, tretja dva ps, kjer Je bil Pleško, pa so napadli. Filipič je nato izjavil: "Kar udarili smo po njih, toda kdo j« udsrll prvi, ne vem. lili sem namreč še za plotom, ko Je Pleško ptuiel. Imel sem v roki en ročaj, ps le bolj xa strah kot za udar, ker bil uverjen, ds Jih bomo kar na|sxlill. Takoj po napadu smo s« rssšll." "No Francelj Jože, hitro stopite In povejte, zakaj |>a ste šli zraven?"—"Za |H*moč sem M gospod od zsdsj, če bi sprednji padli. Oborožen »«m bil z malim kolcem, vem ris, da so nam r«kli, prodno «mo šii, da naj vzame kar nož. kdor nima koka Ko je padel, so g« ijosvetlli, če je pravi, nato m ga pa š« r»rkrat tedaj Korejci ns Avsemrk: ^ovedetl ne kdo gs ^^ ^ fmmjB |n ^ Je, če bo kdo ksj poy«Jal mu prijl|UU<. gg, |Ml d4inar. sem Šel ž njimi. Kaj so dr^gl imeli tega ne vem. O napadu vem pa samo tole: Sence so stopile na cesto, pa je zaropotalo in po njem je bilo^' Predsednik: "No Oamernik, sedaj pa vi povejte! Kar korajžno pa priznaj-te!"—"Ja, gospod, poklicali so me, češ du naj grem z njimi in jih bomo. Vsi hkrati smo planili na nje. Jaz sem tudi udaril, toda ne po glavi, marveč po nogi. Francelj ga je pa res a laj-Ato. Ko se mi je prelomila prek-Ija. sem i>a rekel Janezu, naj mi kaj da. In dal mi je motiko. Tako je tudi Avsenek priznal, da je udaril z rovnico toda tudi le po nogi ali pa k večjemu prav malo višje.—Nihče ni hotel namreč priznati usodnih udarcev po glavi. Na predlog državnega pravdnika, ki Je obtošbo proti Janši umaknil, kjer sploh ni bil pri napadu, kar ao val potrdili, je senat takoj med obravnavo raaglasil glede njega oproetllno sodbo. Nato je bila obravnava preki-njena in se je nadaljevala popoldne ob treh. Zaslišanih je bilo nekaj prič, ki so v bistvu potrdile obtošnico.—Zdravnika dr. Novak in pa dr. Cormošnjik sta u-gotovlla, da js dobil Plsško tri rane na glavi, ki so bile vse tri smrtne ln i« več ran na prsih In na spolovilih, skupno 10 ran. Smrt je nastopila vsled sastrupljenja krvi. Senat je stavil porotnikom šest vprašanj, vsa saradi hudodelstva uboja. Porotniki so vsa Vprašanja soglasno sli z vol i ko veČino potrdili, na-ksr so bili obsojonl: Janes Fillplč, Franc Camemlk In Rudolf Avsenik tsak na dvs in pol leta. Jože Francelj na poldrugo leto In Anton Filipič in Joško Mavssr vsak na eno leto težke Ječe, poostrene s raznimi poostrili. VELIK ftKANDAL MED MO-NA Kil ISTI NA OGRSKEM. Rrsbergcrjev morilec aretiran v Avstriji. Dunaj, G. jen. Usron ICdgar von Pschmsn, al las Hsnrlk SehuU/, ki j« pred štirimi leti priznal, ds Je ubil nemškoga finančnega ministra Matijo En-bergerja. Je bil danes arstlran v Au-Seewlssenu. PO ENOLETNEM UČENJU 913 MKZDE NA MKHKL. llfMton. Masa. — Komisija sa določanj« minimalne moade v Massachusottsu js določila |18 tedensk« minimalne mezde sa delavko, ki se Je že eno leto uči- * a Izdelovati bonbončke in slad-čice, Skozi leto, v katerem ae de-avka uči, pa prejema samo po ossm dolarjev na teden. J. Kuchy: O TREII BRATIH. (Pripovedka is Koreje.) Živeli so trije bratje. Da bi o-bogateli, so se domenili, da se odpravijo kopat Čarodejnsga korenja "jen-šen", Sreča jim ie bi-a mila in kmalu so nabrali toll-to korenja, da so smeli šteti sto-tisoč vrečic bogastva. Tedaj pa sta se dva brata zmenila: "UbiJ-va tretjega, da si razdeliva njegov deleži" Ročnim, storjeno. Odkar pa sta spravila tretjega brata s poti, ni«ta imela več miru, drug drugega js hoUl ubiti, ttekoč sta potovala v daljno so-o. Ze sta zaglodala v daljavi prve hiš« vasi. I*rvi je velel drugemu: "Pojdi v s«lo in kupi t ga nja! Jsz ps te počakam tu." Ce* neksj časa je čakajoči opasil vračajočsgs s« brsta s steklenico tgenja. "Ako ga s«daj uhl- • Jem," mu Je šinilo v glavo, "bo vs« korenje moje in tudi žganje po pijem." Ko s« Je brat približal ns str«lako razdalj'», J« izprošil in brata smrtno zadel. Zatem Je izpil vs« tganje. Ubiti brat jm J« bil ž« preje zastrupil pijačo, sluteč, da gs brat pošilja v nek«-m črnem namenu ... S Tako J« plaval z življ«nj«m tudi trot j r bral. drairoc«no, čudo-tvorno kijranj« "Jen-šen" pa Je bom jaz nakaj z**odH " l'r«K|-sodnik: MPri preiskavi st« pa malo druga* • |*ovi«daJi?"~-"K gospod, povedati sem hotel ISTEM GOSPODINJO. Slovm*, samec, se želim ss- I*" zoaaiU s Slovenko sJi Hrvatico rrsnki, pa s«in se malo zmotil. v starosti od 60 do 40 v s vrh o Povem vam ps, ds s*m čisto ne- ¿«„ju«, Ako katero v«s«Jl Iti na dolžen."—Tretji obtot«e«< , An farmo in misli rsono, naj mi piš« ■ Fillplč J« izpovedal: "Rekli i„ lutJ svojo sliko, katero mi. da ugotovHI. da Je bilo kt brsovlaka i da jih Ii jin bomo napad Ii ln I samo nabili. Kdon ji na zahLevo vrnem. "Farmar FANT', 2667 S. Uwndal« ave., Pariz Trst ukradenih 760 prlpo-'mi Je stisnil palico v roko, pa Chicago, III.— CAdv.) — bil* j« N« poftlljajto niti Mute: m Ijit» traft« i m« la aaalor ta U«|b nato«J na pookuiajo. raMM Ia M fafcaaalo, 4a J« 6 Sa m oaiiavito rmaatfaau pošljlu EN DOLAR, aap« . (Konec.) ^e, Francke", je dejal, "jez te ne dem, tu ostani!... Drugače znorim ... VidU—r ' "Gospodar, igračkanja je dosti! Ti mislil ssmo nase!" "Tudi nate! — Povej, kaj bi rada, kaj naj atorim zate!" . "Ničesar ne maram, samo pusti me, ds pojdem v miru prav kam daleč, dal«. Za oba je to najbolje r / » . Ni in ni, Francka! Prav in dobro je samo tako kakor je!... O potrpi vsaj ie nekoliko časa. Potem bo, če in kar mora biti!" • Ko je tako govoril, so se mu tresli živci na licu; tako na rahlo so drhteli, da jih ne bi bila o-paaila, če je ne bi bil viharno potegnil k sebi in Jo strestno stisnil in potem sunil od sebe in naglo odiel, opotekajoč se kakor bi nosil težko, bridko breme. — ; Kmalu potem se je odpeljal prav daleč nekam na Dolenj-sko, da ga več dni ni bilo nazaj. Ko pase je vrnil, je bil dobre volje kakor bi priplesal s hrupnega in veselega ženitovanja. Med obedom je omenil kar tako, da je kupil majhen vinograd z lepo belo sldanieo. Žena se je veselila in ae ni mogla dosti načuditi; krotko ga je gledala in je bila srečna v njegovi sreči. Hlapec in pastir sta ugibala, kateri vos bi vzela jeeeni, ko bosts vozila po vino. Ob okno se je saletavala sita ia aitna muhs in je jezno brenčala, ker ni mogla ven, v jasni božji dan, ki je tako lepo klical med migljajoče solnčne žarke, polpe drobnih, drstečlh se mu-lic. Francka js gledala muho in je nI videla; oči so bil' uprte In niso živele. Zakaj kar naenkrat so ji prikimsle čudne misli kakor bi ji hotele reči: No, torej — zdaj si pa pomagaj kakor vel ln znal. Drli se, če si sa kaj! "Nekaj sem se prehladU", Je dejal gospodsr. "Lapuh bi ms pa« kmalu pokonci spravil, mislim; tudi jagodno perje bi bilo * dobro." "V posteljo pojdi, da ae tU, pa bo dobro r je skrbno svetovala žena. "E, tako hudo ni. . Jagodno perje bi pa res ne bilo odveč. Na posekov ju sem videl teh reči on-dan prav veliko. — Francka bi stopila ponj." "Bom pa šla", Je hitro dejala Francka in je spustila žlico pod mizo, da bi skrila rdečico, ki Jo Je oblila iz strahu in srama; zakaj vpričo žene Jo je poslal v hosto pod ono temno bukev, ns oni mehki mah! — "Dom sem ti kupil, vidi*," Je dejal v ¿osti in Je sedel zraven nje. "Zdaj pojdi, kadar hočeš. Vaj Je pripravljeno." Po hoati Je skočil kratek pil kakor bi hotel odpihniti njegove zapeljive besede. "Ne morem I" je zaihtela in si je pokrile obraz. "I, kaj noriš? Ali nisi sama hotela?" "Sram me je zdaj, in premislila Sem si!" "O, primojdevetkrat nazaj zakaj sram!" "Ker mislite, da sem na prodaj — r "Zdaj pa rekel!" "Tam ne poznam nikogar; še umrla bi domotožjel" "Saj si vendar sama hotela potegniti odtod!" "2e; ali zdaj Vidim, da sem si preveč upala, ker tega nisem storila precej takrat, ko vaša roka še ni bila tako dolga." "Tristo zelenih, — kaj neki čenčaš!" "Da se vam moram skriti, kjer in kakor jas sama hočem! Sama hočem in moram biti!" "Saj boš sama in delala boš, kolikor boš sama hotela. Le včasih te pridem obiskat, da bom vedel, kako ti Je." "Gospodar, ne zamerite, ali jas nočem več." "Kaj nočem? Mora ... kdo te vpraša... moraš!" je slkal in renčal. Oči so ifcu gorele, da se je dekle začelo plašno umikati. Ali kakor bi bil obseden, jo je pograbil za rame in Jo je stresel, da so jI v strahu zabuljile a solzami zalite oči. Nekaj časa jo je fstro in molče gledal, prebadal res ne vem, kaj bi ti Jo a svojimi iskrečimi očmi in Je počasi, trdo ponovil in pribil: "Moraš...!Mo-raš...!" "Jezus, Marija — pustite me r je zaječala sirota. "Saj pojdem, takoj pojdem!" "No ti — jaz odločim, kdaj pojdeš!" je usekal in Jo Je izpustil. Vrh breze, visoke in bele, ki Ji je tih in komaj slišen veter prebudil nemirne liste, da so nestrpno trepetali in silili ž nJim, je | dela klepetava sraka; vailjivo se je priklanjala in na ves glas o-pravljala vso bližno in daljno sosesko, priklanjala se in vsbils jezično sosedo, ki je zavidno zmerjala krvoločnega kragulja, trgajočega lahkomiselnega in neprevidnega pevca in dobrd-voljčka, ščinkavca. Na grčavem gabru ji je vdano pritrjeval dalj nI sorodnik, požrešni srakoper, in je vsem skupaj hudobno vss slabo voščil in strgal korenček: Sek —šekšek!... Francka si je v naglici in skoraj spotoma nabrala nekaj jago-dine in je šla proti domu, kakor menda gre obtoženec, ki mu sodnik ni še razglasil cele sodbe. Bils je razburjena in kakor v o-motici. Pa naj se je še tako tepla s svojimi mislimi, — nazadnje le ni vedela, ali naj bi se bala svoje neznane usode, ali naj bi se lshkomiselno veselila samostojnega življenja, ki jo čaka v beli zidanici sredi prijaznih vinskih goric ... Za kako ceno bi al kupila "samostojnost", se ni zavedala, ker je mislila, da bo prej ali slej konec ljubimkanja, te skoraj neprijetne, včasih prav nadležne pokorščine brez vsakega globljega užitka in maiodane brez strasti, Ljubimksnjs je pa ^ Tonetu, mlademu in lepemu, toHkrat naetavlja! de in Jo prestroga!, kjer je le mogel, je zapeljivo in dvoumno odgovarjala. Tudi z se je zvito šalila in glasno ala, če je vedela, da vidi in gospodar. pak silni mož Je stopil ne-v hlev, ko je ravno molzla. je ogledoval in obtipaval in ae delal kakor bi dekle videl. Nazadnje se je približal sikajoče zapihal skozi stis- njene zobe: •"Sam fiamo toliko U ] : Če mislil, da z menoj, ti bo o toliko ti povem, pun-da bi se norče-slaba predla! Ne poznaš me Še! V treh dneh moraš biti tam, Kfcmor sem ti u-kgzal!" "O, meni Je tukaj všeč! Ko se naveličam, pojdem pa tja, kamor bom sama hotela!" Francka, le dobro me poslušaj, prav iziepa ti pravim: Nikar me ne draži!" Ona pa ga je pogledala čez ramo, ne da bi ustavila molžo, pogledal* fa je pomilovalno in za-ničevaJno in se gromko zasmejs-la, da ji je celo par curkov «šlo mimo kablice. Prevzetni smeh je moža silno rastogotil. V strašni jezi si je, kakor bi trenil, odpasal hlačni Jermen in je škripajoč z močnimi zobmi začel udrihati po mladi ljubici . . . Nekaj čaae se mu je zamikala za krave in trdovratno žalila besnečega moža; ko pa se jI je prevrnila že skoraj polna kablica, je zakričala in vrgla prazno poeodo v sopihajočega gospodarja, ki ga je ta odpor še vseeno ni bilo sram, saj je bilo . . ?,f tajno. O, sramovala bi se le, če ^55,.... bi postal njen greh očiten., Kakor bi si bila hotela zaslu-žiti odpuščanja, je bila pred gospodinjo krotka in pohlevna. Z veseljem in pokorno je izvrševala njene ukaze ioni jezikala, kar je bila, preširna in pijana tajne gospodarjeve naklonjenosti« že predrzno začela. Drugače pa se je je lotevala muhavost, da je dražila, zvito in premišljeno dražila goepodarja, prekleta . . ., ali imaš že ivnijit M v samostanu flptssl Jesse» MsCsbs, M?ši frančiškan in profesor v Pre vsi A. K« \ _ •.'I/* ' - (Dalje.) Ce Je Isgledalo, da bo Iz učenca kaj, so mu gotovo kaj resno svetovali in mu prigovarjali, če bi se ustavljal, pa se mi edi, da bi mu prask r-beH odvezo. V svojih osebnih doživljajih imam samo en slučaj: mladenič Je vstopil v samostan vsled pritiska od strani sorodnikov. Vztrajal je dve leti, končno pa se je preudarno vprl in zahteval odvese. Tako Je pojasnjeno, kako običfjno prične samostanska karijsra v zgodnji mladosti. Obi-skovslec novicijsta kateregakoli samostanskega reda (dovoljenje se redkokdsj dobi) opazi, kako salo mladi so fte novici, ki so se že zavezali v nepreklicni zaobljubi. Večinoma so vstopili v pripravnico že s trinajstim letom, kjer so jih poelvUali, naj se odločijo. Novlcljat, kakor nasivajo samostan, v katerem trenirajo novice, je običajno selo osamljen samostan, toda pomanjkanje p* ->stora če-stokrst prisili menihe, ds izročijo del samosta-ns v Iste smotre. V obeh slučsjih so odredbe za osamljenje novicijsta zelo stroge. Novicom pod nobenim pogojem ne dopuste, da bi zapustili samostan, obiskovslcev pa smejo samo malo sprejeti. Skrbijo tudi. ds imajo novici kolikor mogoče malo dopisovanja (katero skrbno pregledajo) z zunanjim svetom, Primerjanje samostanskega in poavctno-duhovskoga Življenja je oči vidno enostransko. Za novlcljat frančiškanskega reda je bil tleti čas določen dipl samostana v Killamey na Irskem. Trije podjetni belgijski fratri, ki ao se utekli na Angleško pred ksklml štiridesetimi sil petdesetimi leti, so sedaj spoanall, da ao pri-moreni prenesti svoj šotor na bolj goatoljuben sesterski otok V Killsrneyju Je njih navzočnost oživljala prizore navdušenja, Id so človelur p ro vedi i nazaj v srednji vek. Voščeni so kar drvell skupaj, bri fratri napravili red, tesneje privezali svoje vrvi in se večalimanj podali redni disciplini. Eden njih največjih principov namreč Je. da novici ne •mejo videti škandalov. Prvo čustvo, ki gs Je nsme nsprsvil ta kk>- 11 1 11 f ■ štor, ko sem vstopil koncem maja 1885, Je bila brezdanja otožnost in nezadovoljstvo. Samostan Ima velik in dobro obdelan vrt, a pred nJim se čez griče razteza ljubek in spreminjajoč razgled. Ampak notranjščina samostana, resnost In tihota redovnikov tega mračnega kloštra, je napravila name vtis osamljenosti in izolacije. Ko smo posedli k večerji pri golih lesenih mizah na večer našega prihoda — to Je bil moj prvi skupni obed —- daleč ločeni drug od drugega, ter smo jedli v brezdanji tlhotl pod težo nekake more, sem začutil, da bo moja samostanska karijsra kratka. Mlad prijatelj je vstopil v njih novicijst prejšnje leto, pa je sramotno pobegnil dva dni po prihodu. Takoj aem začutil simpatije do nJega. Vsekakor so nam pa dali precej svobode prvi teden, dokler nismo dobili samostanskih kut. Medtem sem nekako posabil. Slučajno sem bil tudi že naznanjen s tremi fratri in sem bil kmalu seznanjen s vso njih skupino. Prvi redovnik, ki smo se z njim seznanili, bil Je kozel, je pa precej povečal našo smešnjavo, ker ta človek je znorel za neko versko menijo ln puščavniško jetlko ter je leto nato tudi umrl v krajevnem zavetišču. DrugI redovnik, tudi kozel, ki smo se s nJim sesnanill, nI prav nič prispevni, da bi se ublašll mučen vtis, ki smo ga dobili. Bil je veseljaškega ln nebrzdanega razpoloženja, katero Je dajalo čudno sliko radi pokvečenostl njegove postsve. Njegove roke ln popačeni palci na boelh nogah so bili v čudnem neskladju z vsem telesom; ena rama je bila precej višja kot druse, noe pa posebne sorte Sokrstovega tipa. Drsajoča hojs ga je izdajala, da Je vse njegovo telo prepojeno z revmatizmom. Z zadovoljstvom smo kmalu dognali, da teratologični (po-kvečenci) department samostana obstoji iz samo teh dveh menihov. Mojster ali inštruktor novicov je bil tisti čas cenjeni in visoko spoštovani frater dvajset in šestih let. Kmslu smo se prepričali o njegovi dobroti, preudarnosti in verski odkritosrčnosti in smo radevolje sprejeli prijsteljske odnošaje s nJim. Tudi samostanski predstojnik si Js na enak način lahko pridobil naše spoštovanje. Bil je prijazen, generosen In odkrit, sm-psk v njem ni bilo niti najmanj puščavailtva Visok Je bil ln selo postaven, temnih, mežikajo-čth oči. in vsi znaki na njem so ga kazali kot pravega "fratra frančiškanskega reda" iz doli? 8,1 * pe s« Je globoko priljubil po vsem okraju Kerry, ker se Je vsaj polomljeno privadil irščini in še pridobil dobro oponašanje v nlsosemščini. Sestavil J« tudi primerno rodbinako drevo, v ksterom ie pokssal. da Je bil nek daljni njegov prtxfeik ir-akega rodu. Ideal njegovega življenjs ni bil W^unaUa delal Je pa na U način: bil Je I pristno pobožen v cerkvi, na prižnicl je grmel kot spovsdnik. pa bil tudi uljuden in famillja-raa z bolniki in ubogimi. geLt»en in^Sj zmeren ukazovalec v samostanu. — • (Dalje prihodnjič.) " ♦ — /"Pusti me, drugače skočim in potem sredi vasi, zakaj noriš! Starec, gnusni!" "O, čakaj, hudič babji, ča--r!" Ji je ves se peneč u-il z močno roko prožna ledja jo je udaril tako strašno, da se mu je zgrudila k nogam, rjo-via od bolečine In vsa se treso-č£od strahu. ;t!'Ali pojdeš ali ne pojdeš?" ■ Vojdem, pojdem!" je ihtela kfcae je lovila za boleče dele raz-MČanega telesa. V oči Ji Je sedel misli, H Ji Je ns mah pokazala pot. In Francka je šla za njo še ti- Kam —? To je res Sls je —:--! vseeno. POTREBUJEM SLUŽKINJO . srednje starosti; ima lahko tudi enega otroka s seboj. Sprejmem bodisi Slovenko ali Hrvatico ali Slovakfejo, samo da razumi na hišna dela. Imam farmo in ker mi je žena umrla, sem primoran si iskati služkinje. Plača po dogovoru. Če katero veseli, naj piše na nasloy: Juri Grubič, R. D. Four, Pa. (Wash, 1 - Eighty Oo.)—(Adv.) Ako imate kik) to brezplačno« Pofeštt* to as stsro sU rsvaoks» aa-stal« kfl«, veliko sH »slo. la preprtfsM m bodota krt « tisoče Srufih. POŠLJEMO ZASTONJ, DA TO 0OKA2EMO. V«ak, ki taaa kilo, aotftlrf. I SS* SI»S, m •kaftaajo ftaiorUva po4Mk to aa kila tal. atlM« m »ril •mM akapaj laka, Sa aa •oraftlaU aamvaia pote tal satov, oipafeja. No ta taaililn isi^iiik ao boli, lwo nositi poaovo tm »S« aJoT Omu trpotl to «tnoaUt Ommrn »OATTA ¡mnvEEi šmmU afeavilo aS mS a co. 4T. aovariMtti. valotf awk kilo. kf M vtflo Si Mi IMI sa ««sUrtn »1»T VWka fttovjlo a^kih in Wik Ja Saw VS* nwaMü. htm kir Jik ao ko« ta tmm ZkSty r* ¡MdoraTp—galr la% Zsstaaj ss Ulo a BI* Ia«. | 7t E. Mala St. Adams, N. Y. foftiüa, nrrtami „ IJoaim Taft« polotk« p« kilo. Drftovo ■to saSovollat iatasa pMlotL AU ni to' praviftno f Com« trpet« to aaSaU«, ka m ▼aai nudi pomo« «utoajT Mo oOaftaJta^ »Uit« U daam. Muk H. Jacfcaoa ST-M. Dantoa Slit. initiii. M. T. » Mr. Jack «on J« odgovoren m reanlčnort U tada»a. ^ 'S | _____* DA SKUHAŠ DOBRO PI- f VO, PISI PO NASE PRODUKTE. Inunso v salogi slsd, hmslj, slsdk« to vss drags ¿otrsbš&ne. Poskm» in ss propričajtš, 4s j« doma pri m kuhani vedno Is nsjboli« Ia ssfe* nejši. OroosriJsm, sladšašsrjem in v prt» dajalns šelosniao damo primeren pe* post pri VSČJIh naročilih. Pišite po informscijsh aa: FRANK OGLAR, 4M1 SaMrter iwu flinlipl f LETO 1926 JE NASTOPILO. Vsak si želi, da bi Ulo iito blagodejno za njega. V tem času vsak vlagatelj vprašuje samega sebe, koliko obresti dobiva od vloženega ali investiranega denarja. Ne pozabite, da International Bnilding & Loan Association (Slovenska Posojilnica) na 6285 St. Clair Avenue, vogal 63. ceste, plačuje vlagateljem po 5% OBRESTI ■ .. ,>/» , ft f \ ■ 4 f . i ■ " r Kot običajno bomo tudt letos plačali vsakemu vlagatelju, Id naloži pri nas denar do 15. januarja, obresti od I. januarja dalje. Cim več vlog, tem reč denarja za prva posojila na posestva naiim rojakom! Sprejemamo denar na vloge po 5% iz drugih naselbin. Vzdignete ga lahko vsak čas potom pisma in vložne knjižica. Za srečno in usoešno Nova Leto 1926 vsem Slovencem in Jugoslovanom International Building & Loan Ass'n 6235 SL Clair Avsase V lastnem poslopja. Cbvdii^i Ohio Pad strogim državnim nadzorstvom. !i $1,