iš@w. 76, V Ljubljani, v pondollek 7. aprila 1919. Lato Msaja razan n««e{j i« prasaaov u s a k d a st p<3jš©Sdsn, Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih no j':i* obči. Rokopise se ne vrača, Inserati t Eribstolpna petit« vrstica 30 viru, pogojsn psosior i K 5 razglasi ia poslano vrstica po <50 r; večkratne objava po dogovoru primeren popust. & V,:v v: ■ \.rC: 1 - ■»* ■ mm Glasilo j$ifiosB®w» soclslno * ciiiiiioitrafilii# strank©« ^«*3f5f.asns g?ev. stan« #5=3 SO vlnEPjmf. Naročnine: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 60 K, za po! ^ tv- y 9f\ ?hwiTf !da K, ..a . ' ■* K. Za Nemčijo celo ieto 65 K, ?.a ostalo tujino in Ameriko 72 K,. — Reklamacije za H st so poštnine proste. o,;š‘V( v Ljubiiani, '”iškanska ulica it.6/L, !čite!jska tiskarna, Telefonska £1. Sl 2, r5^3ES®3B*S3I^TJE»5C»aS^X»EMa®aiSBaHI Demokracija? Prav kratka doba je, ki nas loči od dneva našega osvobojenja. Pela se je one dni visoka pesem o demokratizmu in o demokratični ustavi naše jugoslovanske države. Lepo je donela beseda o »najbolj demokratičnem dednem predsedniku države«; poudarjala se je suvereniteta troimenskega naroda SMS in ustavodajne skupščine. Izdala se je tudi odredba, da se imajo razglasiti sodbe »v imenu zakona«. Vse lepo. Danes imamo v Belgradu neke vrste narodnega več ali manj demokratičnega predstavništva — pa vam fzda te dni justični minister kar na svojo pest neki fermati, ki vam kratkomalo prekliče prejšnjo nared-bo. ter zaukaže, da se nimajo več odslej naprej razglaševati sodbe v Imenu zakona in tudi ne v imenu suverenega naroda SHS, marveč v obliki, ki jc bila v navadi v stari nedemokratični Avstriji! »Slov. Narod« pripominja k temu pod naslovom »Demokracija« sledeče: »Odkar zaseda narodno predstavništvo, je kabinet brez njega napravil dva koraka. Dve formalni in načelni pogreški . . . Izdali sta se dve naredbi o svobodni trgovini in naredba, da je izrekati sodbe v imenu Njegovega Veličanstva. Obe naredbi sta dobri ... — Toda to je naloga narodnega predstavništva in kabinet ima dolžnost, da ne izda takšne naredbe sam, ampak da jo (če tudi na njegov predlog), sklene narodno predstavništvo, eventualno po referatu deželnih vlad. Vlada izhaja iz narodnega predstavništva, narodove volje . . . Kar je na lmredbah slabo, je to, da sta naredbi, ne pa zakon, četudi le začasnega parlamenta. V mirnem času bi v parlamentarni državi, pri demokratičnem narodu, moral takšen čin kabineta vzbuditi vihar ogorečnja. Kabinet bi bil nemogoč.« Mi pa pravimo: Ne gre samo za formalen pogrešek — gre za več, veliko več! Katera naredba je dobra ? im era 11 e’ 0 tem se še govoriti, vSiiKo govoriti. Tu prihajajo v po štev še nešteti drugi razlogi in momenti, ki jih zaenkrat opuščamo. Živimo med ljudstvom in vemo, kaj ono misli. Zato lahko prav odkrito' in brez ovinkov povemo, da nismo s takimi odredbami, ki nas spominjajo na stari režim, prav nič zadovoljni “i da se vsepovsod, zlasti pa v pravnih krogih, vprašuje, kakšen tehten ‘\z.pg in kakšna pravica je napotila romistra, da izda one nedemokratič-ne odredbe v oni obliki in na oni 2‘lsta™. način. Zakone Ima menda tudi pri nas izdajati le po-stavodajno predstavništvo. To hočemo zaenkrat pribiti. Take eksned-meme naj se enkrat za vselej opušča, ker utegnejo — -govorimo, ker Poznamo razpoloženje mase — ime-p°skč:lco- Absohiti« “ L, l Suvereniteta naroda od vcpJ .obe.ta,la >n zagotavljala od vseh strani 1„ to tudi odločno ^ht varno. Dotični članek v »Naro- whV n eno ^tve«° napako: poki ne ,esnicno liberalni program, ?'•' “,SOt°ve obI'ke v nedemokra+^aiJnj Jver srr,° v stari mo^l^ ne demokratični za,es1n n°» Jv ŽT ali nismo! In ^enknu pikaf Manifest hrvaške~soc~^ dr-niokrat opozicije.* Akcijski odbor hrvaške socialno-demokratične opozicije ter lokalni odbor zagrebške strankine organizacije sta izdala te dni obširen manifest, v katerem se pojasujuie stališče opozicije napram vsem sedanjim državnim in mednarodnim problemom. Najprej se manifest obrača jako vnrikH Pr°t fedanlemu oficielnemu vodstvu stranke ter proti proglasu, minii stra?k,no glasilo »Sloboda« Pi ineslo z ozirom na kongres v Bro- smo Ka mi objavili le kot neljub dokument. Vzdržali smo se do- slej vsake opazke o tem neprijetnem in nekoristnem sporu, dasi Imamo o stvari tudi mi svoje mnenje. Menimo namreč predvsem, da se je o zadevi na eni in na drugi strani silno pretiralo, in da pride pač kmalu čas, ko bodo potrebe same napravile vsakemu sopru konec. Dela bomo imeli vsi toliko, da nam ne bo preostaialo časa za medseboitie prepire. V glavnem se manifest obrača predvsem proti ministerializmu in proti postopanju sodr. Korača, ki da je v svoji ministerialni politiki šel predaleč in preko mandata stranke. Z vstopom v osrednjo vlado, da se je dalo impulz reakcionarni dispoziciji meščanskih strank, ki so se očitno bale volitev v konstituanto. Z vstopom v vlado, proti volii bosanskih in srbskih sodrugov, ki stoje, kakor znano,_ na stališču strogega antimini-sterializma, se je zavestno razcepilo stranko. Ministerializem je ostal po mnenju opozicije brezploden, ker se ni nikakor preprečilo reakcionarni kurz v državni politiki in ker se je mesto zavarovalne zakonodaje dobilo prosto trgovino, ki je povzročila, da so cene živil še poskočile. Agrarna reforma pa da je rezultat kompromisa med meščansko demokracijo in fevdalnimi veleposestniki, tako da se v njej nahaja le malo socialističnega duha. Vsi ti razlogi in boj, ki ga je morala stranka voditi v dosego 8 urnega dela, kažejo, da mora stranka kreniti na pot radikalne opozicije. Stranka ne more odobriti in podpirati vladno početje, ki ie v političnem oziru nedemokratično, v gospodarskem pa nesocialno. Socialistično delovanje se mora razviti v vse drugačnem nravcu. Novo smer nadaljnenm strankinemu boju in udejstvovanju pa nam za-more dati le najvišji strankini forum, t. )• sktioni strankini kongres zedinjenega jugoslovanskega socialističnega proletarijata! Zedinjenje jugoslovanskega socialističnega pokreta je nujna zgodovinska potreba. Kakor se je združil trohnenj narod ,tako je treba, da se sedaj združi v enotno falango ves jugoslovanski proletarijat. V enotni državi enotno delavsko stranko. V mednarodnem boju proletarijata je rešitev delavskega razreda. »Proč z ministerializmom, naj živi razredni boj zedinjenega Jugoslovanskega proletarijata, naj živi internacionala!« .. S tem klicom zaključuje opozicija svoj temperamentni manifest, ki se v.ostalem še obširno peča z notranjimi prilikami hrvaške sociahio-demokratične stranke. Nimanio _ povoda omaloževati izjave opozicije in namenov, ki jih ta zasleduje. Premodra politika vlade nudi v tem oziru radikalni opoziciji se najboljše argumente. Kot socialisti pa moramo vedno zasledovati smotreno politiko tesno organizirane stranke. Veselilo nas bo, če se bodo hrvaški sodrugi z ozirom na sedanje razmere poprijeli vsi pozitivnega dela ter skušali maso organizirati, Jo čakajo 23 ^°le ln na^°Ke* ki nas nrVSe ,tr£;?no .Preudarimo ter nT(r? • amo’ koliko je v nas dejanske nlc £'7iirane. v’ razvidimo vsi, kje delo - Mp.i11 r VJCie in najpotrebnejše £™°;..Med ljudstvom, v tovarni, na kmetih, povsod kjer se dela in trpi našeannHaP nat.bol}še čase. Tam je "ifnrlr1, ,kl Ra moramo temeljito nSS! nI teramDnl1VT1° in Siti vsi bV, iniamo izvr- dolžnost. ieme našo nuJno Organizacija uradništva denarnih zavodov nam je poslala sledeči dopis, ki ga dobesedno objavljamo? Našim kritikom. ?adnjern času Je prinesel »Slo- se kStiJ?rar° ? flanke, v katerih se kritizira postopanje organizacije uradništva denarnih zavodov. Z ozirom na to smatramo kot umestno sledeče odgovoriti: »Predvsem se imamo pečati« z avtorjem članka »—r« v »Slovenskem Narodu« dne 23. marca. Uvodoma svoje polemike hoče natveziti javnosti, kako velike prejemke imajo uradniki Mestne hranilnice, češ, vsak izmed »rovačev« pri tem zavodu ima nad 12.000 K plače. Ne vemo, katere uradnike misli pri tem pisec članka, pač pa vemo, da imajo te prejemke z dokladami vred pri Mestni hranilnici uradniki, ki so vsi nad 10 let v zavodu. Ako se pomisli, da odgovarja plača 12.000 K — z ozirom na sedanje življenske razmere predvojni plači 2000 K — katere imajo sedaj pri tem zavodu uradniki z več kot lOletno prakso, ne odkriva pisec članka s svojo trditvijo ravno naklonjenosti uradništvu in dokazuje to dejstvo ponovno, da se mora uradništvo braniti takih prijateljev. Tudi od drugih strani se očitajo uradnikom denarnih zavodov previsoke plače, pri čemur se prav rado sklicuje na nizke plače državnih uradnikov. To nas ne moti in prav nič v zadrego ne spravi, ker vemo, kako mizerno nizke so plače državnih uradnikov, katerim privoščimo gotovo prav iz srca izdatno in takojšnjo izboljšanje njihovih prejemkov. Organizacija uradništva denarnih zavodov pa ne bo nikdar priznala, da bi pri odmeri plač uradnikom denarnih zavodov bili merodajni nazori starokopitnih državnikov, ki danes krp arijo našo mlado državo in tako brezsrčno zavlačujejo že davno potrebno organizacijo plač državnih uradnikov. Gospod dr. Tavčar si kot predsednik Ljubljanske kreditne banke prisvaja zasluge. da je veliko pripomogel k temu, da so se v Ljubljanski kreditni banki povoljno zvišali prejemki uradnikov. Nas zelo veseli, ako se ie tudi gosp. dr. Tavčar strinjal s sklepom upravnega sveta omenjene banke, s katerim so se regulirale uradniške plače in doklade, vemo pa predobro, kateri motivi so bili za ta sklep merodajni. Kajti v tem, kako bi se dala prenesti stavka pri bankah v Ljubljani, si lastimo mi kot strokovnjaki merodajnejšo sodbo. Vemo pa tudi ravno take dobro, da bi uradništvo Ljubljanske kreditne banke brez odločnega nastopa nikdar ne doseglo tega priboljška na svojih službenih prejemkih. Očita se nam dalje v članku, da smo kot nepolitično društvo prešli na politično polje. K temu omenjeno, da naša or-ganiz.acija defakto ne stoji glede političnih vprašanj na strogo eksluziv-nem stališču, pač pa stojimo na stališču, da se mora stanovska organizacija, ako Iioce v vsakem oziru in z uspehom zastopati stanovske interese svojih članov, zelo marljivo ba-viti s socialno-političnimi vprašanji v državi, deželi in občini. Od državne zakonodaje in od socialnih, kakor tudi gospodarskih ukrepov v deželi in občinah odvise življenske razmere, te pa zopet vplivajo na gmotni položaj uradniškega stanu. Ker pa imajo vse naše stranke v svojih programih socialne reforme ter obetajo delovati za zaščito gospodarsko šibkejših slojev, je povsem umestno, da se obrača naša organizacija pri raznih svojih akcijah do vseh strank, ter išče pri njih podpore za svoja stremljenja. Edino, kar bi nam pri tem kdo morda s kako opravičenostjo mogel očitati, je naivnost, da verujemo vsem strankam, da hočejo v resnici vzeti v svojo zaščito gospodarsko šibkejše sloje. Ako načelnik stranke, ki je obenem župan ljubljanski, mesto da bi upošteval naše pri sedanjih draginjskih razmerah gotovo nepretirane zahteve, stori ravno nasprotno, kar smo zahtevali v točki 10. naše resolucije, to je, da je dal iniciativo k temu, da je občinski svet sklenil proglasiti uradnike Mestne hranilnice za občinske uradnike in to zgolj z namenom, da bi ne bilo treba uradnike hranilnice plačati tako, kot je to običaj pri denarnih zavodih, kakoršna Je Mestna hranilnica, je povsem naravno, da mora tako postopanje vzbuditi ne- voljo pri uradnikih denarnih zavodov, ki so z uradniki Mestne hranilnice solidarni. In tej nevolji je dalo uradništvo duška z znano resolucijo, ki odreka zaupanje stranki, dokler ji načel ju je jo možje, ki nimajo soču-stva z bedo uradništva. Da načelnik stranke s svojimi nesocialnimi nazori v stranki ni osamljen, nam ie predobro znano. Mogli smo se o tem prepričati ravno pri naši zadnji akciji. V nekem mestu smo zadeli pri našem prizadevanju, da dosežemo za uradništvo ugoden kompromis, največji odpor ravno pri možu, iti je v vodstvu krajevne organizacije J DS. O tem, da je predlog o komuna-uziranju hranilničnih uradnikov stvarno neutemeljen, ne bomo tu na-tančneje razlagali, ker smo o tem poslali itak na vse merodajne faktorje obsežno spomenico. Omenimo le, da pomeni sklep občinskega sveta, za hranilnične uradnike znatno poslabšanje njihovega položaja. Kajti dosedaj je veljalo za odmero plač hranilničnih uradnikov drugo ugodnejše merilo kot pri občinskih uradnikih in ni pričakovati, da se bo občinska uprava tega merila posluževala sedaj za vse občinske uradnike. Hranilnica je gospodarsko in dobič-kanosno podjetje in od takih podjetij se z vso upravičenostjo zamore zahtevati boljše plačevanje uradniških su, zlasti, dokler so plače državnih in komunalnih uradnikov tako zelo nizke kot so sedaj. Povdarjati moramo tudi, da ni res, da je šele s tem sklepom občinskega sveta zajamčena hranilničnim uslužbencem njihova pokojnina. Kes je namreč, da že po sedanjem pokojninskem pravilniku Mestne hranilnice uživa pokoj-ninski fond jamstvo mestne občine ljubljanske. Nedostojen, da ne rabi-n 10 hujšega, morda bolj primernega izraza, pa je očitek v članku »Slovenskega Naroda«, da zahtevamo od stranke izvajanje protekcije v prilog njenih pristašev. Mi nismo zahtevan od stranke nič druzega kot izvrševanje njenega socialnega programa, ter smo odločno proti vsaki protekciji, kar smo tudi jasno izjavili v naši 4. resoluciji, ko se protivimo temu, da bi bilo za napredovanje merodajno sorodstvo z vplivnimi osebami, delovanje izven urada ali politične usluge tretjih oseb. Da smo ,zahteve stavili, smo imeli P*av tehtne razioge ravno z ozirom na gospodo, ki odločuje na ljubljanskem magistratu. Našo resolucijo ho-če_ pisec članka omalovaževati % ozirom na stranko s tem, da trdi o večini socialnih demokratov, klerikalcev in Nemcev med uradništvom denarnih zavodov. Temu nasproti hočemo pribiti, da ie bilo dotično zborovanje od uradnikov in uradnic denarnih zavodov skoraj polnoštevilno obiskano in ne vemo pozitivno, h kakim strankam se prištevajo posamezni naši uradniki, ker jih po tem ne vprašamo, menimo pa, da se ne motimo, ako trdimo, da se je večina uradnikov denarnih zavodov prištevala dosedaj k JDS, oziroma k prejš-mi narodno-napredni stranki. Ako pa je načelnik JDS drugega mnenja, dokazuje s tem le, da nima prav ugodnega mnenja o razširjenosti svoje stranke. Pisec članka nam očita tudi nedoslednost, ker nismo istočasno izrazili nezaupanja drugim strankam, češ, saj so tudi zastojmiki teh strank v občinskem svetu glaso-vali za županov predlog. K^temu pripomnimo, da je za sklepe občinskega sveta predvsem odgovorna večinska stranka JDS, iz katere je izšel ta predlog. O drugih strankah zamoremo za enkrat reči samo to da so Bile nezadostno Informirane o dejanskem položaju, in so se dali zapeljat! po Županovih argumentih, upamo pa, da bodo po naši zgoraj navedem spomenici sprevidele svojo zmoto ter pri končnoveliavnem sklepanju v tej stvari vpoštevale zgolj stvarne razloge. Isto pričakujemo sicer tudi Se o klubu večinske stranke občinskega sveta. Na drugi članek istega pisca v »Slovenskem Narodu« pa odgovarjamo sledeče: Resnica Je, da Je gospod župan pri seji finančnega od- seka utemeljeval predlog o popolnem komunaliziranju Mestne hranilnice z razlogom, da je hranilnica v prekernem gospodarskem položaju radi velike vsote vojnih posoiil, katere je podpisala. To utemeljevanje se je mor alb sporočiti od strani akcijskega odbora uradnikom na zaključnem zborovanju dne 16. marca; kjer se je sploh podrobneje razpravljalo o doseženih rezultatih naše akcije. Ako je vsled tega stvar prišla v javnost in vzbudila pri nerazsodnih ljudeh neko nezaupanje do Mestne hranilnice, kar se je kazalo v raznih precejšnjih dvigih vlog. ni to krivda uradništva, pač pa nepremišljenost gospoda župana, ki je operiral s takimi argumenti. Kar se pa tiče primere med plačo uradnika H. in plačo župana, pa bodi omenjeno, da smo uverjeni, da bi gospod župan, ako bi moral z zgolj svojo župansko plačo vzdržati sebe in svojo rodbino, je davno bil zahteval znatno povišanje plače, kar bi mu tudi nihče ne mogel ugovarjati. Krožek magistratnih uradnikov se je tudi razkoračil nad nami. Spisal je neko udanostno izjavo na žu-Pfma, ki se bere kot kako pismo ponižnih podložnikov na njih gosposko iz starih, fevdalnih časov. Izgleda tako — ne rečemo pa, da je tako — kot da bi se gospodje ne zavedali, da zaslužijo izboljšanja svojih prejemkov in da menijo, da se jim izkazuje samo milost. Ali pa se gospodje zavedajo, da so bili v vojnem času deležni v precej obilnejši meri udobnosti mestne aprovizaciie kot hranil-nični Uradniki in drugi navadni občani? Gospodje se menda bore za milost in ne za pravico. Na članek, ki je sledil zgoraj omenjeni udanostni izjavi in ki ima namen žaliti hranil-nčne uradnike, bodo prizadeti sami odgovorili. Članek poln dvomljive gorečnosti za stranko je po našem mnenju najbrže izšel iz kroga onih, katere je spravilo v stranko in jih drži tani ravno to, kar hoče člankar podtakniti hranilničnim uradnikom namreč'— koritarstvo. Naše mnenje pa je, da more vsak stanovsko zavedni uradnik, ako neče pljuvati v lastno skledo, podpirati le ono stranko, o kateri je prepričan, da bode vedno in povsod zastopala stanovske interese uradništva. Odbor sirokovne skupine uradništva denarnih zavodov. Naredba celokupne deželne vlade. za Slovenijo v Ljubljani o ustanovitvi držav« nega stanovanjskega urada za ljubljanski stanovanjski okoliš. I. Splošne določbe. §1. Za ljubljanski stanovanjski okoliš, t. j. za mesto Ljubljano in občine Moste, Vič in Zg. Šiško se ustanovi državni stanovanjski urad, ki je podrejen poverjeništvu -za socialno skrb. § 2. Državni stanovanjski urad posluje: 1. v vseh slučajih, kjer je v smislu člena III. naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 17. januarja 1919, št. 295 (U. I. XL) posloval dosedaj mestni magistrat ljubljanski sporazumno s stanovanjskim sosvetom; 2. v vseh v tej naredbi odkaznih’ mu poslih. II. Sestava državnega stanovanjskega urada. § 3. Državni stanovanjski urad sestoji fz: 1. predstojnika, ki ga imenuje po. verjeništvo za socialno skrb; 2, stanovanjskega sosveta, in sicer iz: a) od poverjeništva za socialno skrb imenovanega zaupnika, ki predseduje; b) dveh zastopnikov hišnih posestnikov ; c) dveh zastopnikov najemnikov. Zastopnike hišnih posestnikov in najemnikov imenuje poverjeništvo za socialno skrb na predlog toza« devnih stanovskih, oziroma strokov* nih organizacij. 3. Zaupnikov mesTnlK stanovanjskih okrajev, ki jih imenuje stanovanjski sosvet v skupni seji. Ti zaupniki dobe posebne izkaznice državnega stanovanjskega urada, da se zamorejo legitimirati. Kadar poslujejo pri strankah po naročilu državnega stanovanjskega urada, morajo se poleg tega še izkazati s posebnim pismenim naročilom državnega stanovanjskega ura-ia, ki natančno vsebuje naročilo, ki naj ga izvedejo; 4. uradniškega osobja, ki ga imenuje poverjeništvo za socialno skrb; 5. stražnikov kot izvršilnih' organov, ki jih da na razpolago policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. III, Področje in poslovanje državnega s!anovanjskega urada. § 4. Razširjenje pravice do posega po stanovanjih. 1. Pravico do posega po stanovanjih v smislu naredbe cit. v § 2., 1. odst., se razširi pred vsem v prid uradom ter javnim in zasebnim napravam na hotele, gostilniške in kavarniške prostore, skladišča, barake ter za slučaj potrebe na vse druge za pisarne vporabljive prostore. 2. Državni stanovanjski urad je upravičen poseči tudi po nezadostno uporabljenih stanovanjih, ako število sob v danem slučaju ne odgovarja številu stanovalcev in se stanovanjski deli s kuhinjo vred zasilno morejo uporabljati tudi po drugi stranki. § 5. Javni uradi, vojaštvo, obrtni in drugi prostori. V zasebnih hišah, zidanih za zasebna stanovanja, naj se v bodoče načeloma ne nastanjujejo javni uradi in vojaštvo. • Odpovedi stanovanj s strani hišnih gospodarjev v svrho oddaje stanovanja ali stanovanjskih delov v druge kot stanovanjske namene, so nedopustne in neveljavne. Javne urade in vojaštvo, ki je dosedaj nastanjeno v prostorih, ki so zidani za zasebna stanovanja, mora državni stanovanjski urad preložiti v barake, ki se v ta namen postavijo. § 6. Nastanitev vojaštva. , Nastanitev vojaštva v ljubljanskem stanovanjskem okolišu izvaja izključno dižavni stanovanjski urad. § 7. Stanovanja v barakah. Državni stanovanjski urad oddaja in upravlja stanovanja v barakah, ki se bodo zidale v svrho olajšanja stanovanjske bede. § 8. Stanovanjski popis. Državni stanovanjski urad izvede v svrho stanovanjske evidence po svojih posebnih organih‘v najkrajšem času splošni novi popis vseh v ljubljanski stanovanjski okoliš spadajočih hiš, stanovanj, stanovanjskih delov, mesečnih sob ter drugih za stanovanjske namene vporabljivih prostorov. V svrlio tega popisa Izda stanovanjski urad popisne pole. Vsaka vedoma napačno oddana napoved v teh stanovanjskih polah je kaznjiva. § 9. Tujski promet. Državni stanovanjski urad nadzira po svojih zaupnikih tujski promet v ljubljanskem stanovanjskem okolišu. Ciiede tujskega prometa se poleg že obstoječih predpisov še posebno določa: 1. brez dovoljenja državnega stanovanjskega urada ne sme noben tujec dalje kakor tri dni bivati v ljubljanskem stanovanjskem okolišu; 2. zasebniki ne smejo —- razun bližnji sorodščini in svaščini — brez dovoljenja državnega stanovanjskega urada oddajati stanovanj, oziroma stanovanjskih delov; 3. za tujcem oddana stanovania in sobe ne sme nihče zahtevati očitno previsokih cen. IV. Stanovanjske gibanje zaseb- nikov. Državni stanovanjski urad nadzira in regulira stanovanjsko gibanje zasebnikov v ljubljanskem stanovanjskem okolišu. V ta namen se določa poleg že obstoječih predpisov: S 10. Stanovanjske odpovedi. Državni stanovanjski urad Ima pravico. odpovedati stanovanje vsaki osebi, ki biva y ljubljanskem stanovanjskem okolišu, ne glede na njeno domovinstvo, ako nima v kaki občini ljubljanskega stanovanjskega okoliša kake Javne ali take zasebne službe, ki služi javnemu pridu, ali pa jo ne silijo nujni eksistenčni Vzroki, da biva v tem okolišu. 1 V posebnega ozira vrednih slučajih more stanovanjski urad nakazati takim osebam stanovanje izven ljubljanskega okoliša (kakor kopališčih, gradovih itd.) in jim tudi dovoliti poseben prispevek za preselitev. § 11. Prijava stanovanjskih pogodb’. Vfako najemno, oziroma pod-najemno pogodbo mora hišni gospodar, oziroma podnajemodajalec prijaviti v svrho potrditve državnemu stanovanjskemu uradu. Dokler ta pogodbi ne pritrdi, se stranka v stanovanje ne sme preseliti; če bi se kljub temu priselila, jo ima državni stanovanjski urad pravico takoj deložirati. Prijava v smislu tega odstavka vsebuj: število stanovanjskih prostorov (kabinet šteje kot soba), število rodbinskih članov (brez služinčadi), njih domovinstvo, poklic in visokost letne najemnine v letu 3914. in pa novo pogojene najemnine. § 12. Oddaja stanovanj. Državni stanovanjski urad ima pravico, da vsako stanovanje, oziroma stanovanjski del, o katerem dozna. da je ali bo prosto, odda brez ozira na eventualno že sklenjeno najemno pogodbo stranki, ki jo on doioči. Hišnim gospodarjem, oziroma podnajemodajalcem, se more v takem slučaju pripustiti le izbira največ treh najemnikov, ki jih predlaga državni stanovanjski urad. 8 13. Priselitev v stanovanjski okoliš. Priselitev v stanovanjski okoliš je dovoljena s pritrditvijo državnega stanovanjskega urada le onim. ki so upravičeni bivati v njem, to so osebe, ki imajo v stanovanjskem okolišu kako javno ali tako zasebno službo, ki služi javnemu pridu ali pa osebe, ki jih silijo nujno eksistenčni vzroki, da bivajo v ljubljanskem stanovanjskem okolišu. § 14. Preselitev zasebnikov. Preselitev zasebnih' strank v ljubljanskem stanovanjskem okolišu dovoljuje državni stanovanjski urad samo v ozira vrednih slučajih in le na posebno prošnjo. Kdor se preseli brez dovoljenja državnega stanovanjskega urada, tega ima ta urad pravico takoj deložirati. S 15. Prijava stanovanjskih po-(reb. Da zamore državni stanovanjski urad imeti evidenco o tem, koliko strank išče stanovanj, oziroma mesečnih sob, naj vsaka stranka, ki išče stanovanje, oziroma mesečno sobo, to svojo potrebo prijavi državnemu stanovanjskemu uradu, ki pa s to prijavo ne. prevzame nikake obveze, da bo stranki stanovanje mogel preskrbeti. Ta prijava všebuj: število rodbinskih članov ter njih domovinstvo in poklic, ter kak obseg naj ima stanovanje. § 16. Določitev letne najemnine. Državni stanovanjski urad nadzira in eventualno določa višino ietne najemnine za stanovanja in stanovanjske dele. ' Kot pravec za višino naj služi najemnina leta 1914., povišana le v toliko, kolikor je v to dovoljevala naredba 'bivšega avstrijskega ministra za pravosodje in ministra za socialno skrb 7, dne 26. oktobra 1918, drž. zak. št. 381. Preko te vešine sme državni stanovanjski urad pripuščati povišanje k večjemu do 10% najemnine iz leta 1914. in to le v slučajih, ako hišni gospodar dokaže, da je tekom vojne izvrševal običajna nujno potrebna popravila. Pri najemnih pogodbah, sklenjenih pred veljavnostjo te neredbe, izvršuje državni stanovanjski urad to svojo pravico le tedaj, ako ga stranke za to prosijo oziroma'ako uradoma dozna za črezmerno povišanje najemnine. Brez dovoljenja državnega stanovanjskega urada je vsako povišanje najemnine oziroma podnajem-nine prepovedano. V. Razsodišče pri državnem stanovanjskem uradu. § 17. V vsen zasebno - pravnih sporih, nastalih iz odpovedi stanovanj, predaje in prevzetja najetih stanovanj, ozir. stanovanjskih delov, o katerih so do sedaj odločala sodišča, odloča od dneva, s katerim stopi ta naredba v veljavo, razsodišče pri državnem stanovanjskem uradu. Tozadevne odpovedi in tožbe na} se vlagajo pri predsedstvu razsodišča. § 18. Razsodišče pri državnem stanovanjskem uradu sestoji iz članov stanovanjskega sosveta brez picdsednika sosveta. Na čelu razsodišča stoji sodnik, ki ga imenuje nad-sodišče v Ljubljani sporazumno s poverjeništvom za socialno skrb. § 19. Razsodišče Je pristojno tudi v slučajih, kjer Je po naredbi od 26. oktobra 1916, štev. 381 drž. zak. o varstvu najemnikov posloval do sedaj najemni urad za mesto Ljubljano. Naiemnl urad za ljubljanski stanovanjski okoliš se s to naredbo odpravi. § 20. Razsodišče razsoja v Javnih sejah po prostem prevdarku. potem ko je zaslišalo obe stranki eventualno priče, izvedence in izvršilo ogled na licu mesta. Smiselno more uporabljati določbe civilno - pravdnega reda, vendar si pa tudi more v slučaju potrebe sestaviti primeren poslovnik. Pri razsodišču so morajo stranke zastopati same, vsako drugo zastopstvo je izključeno. § 21. Pri razpravah razsodišča, ki jih vodi sodnik kot predsednik, se sklepa z večino glasov in končno-veljavno. Pri enakosti glasov odloča gias predsednika, ki giasuje poslednji. VI. Predhodne določbe. § 22. Pri stanovanjskih sporih’, ki tečejo pri sodiščih, pa spadajo v smislu § 17. te naredbe odslej pred kompetenco razsodišča, se je ravnat! siedeče i 1. Če glavna razprava v I. stopnji še ni končana, odstopi sodišče spise razsodišču, ki o stvari nadalje razpravlja in razsoja. 2. Če je glavna razprava v I. stop že zaključena, izreče sodbo sodišče proti tej sodbi ni priziva. 3. Če je spor že v II. instanci, odpade vsako nadaljne postopanje; obvelja sodba sodišča I. stopnje; stroške II. stopnje trpi vsaka stranka svoje. VII, Pritožbe. § 23. V slučaju posega po stanovanjih, stanovanjskih delih, kakor tudi v slučaju odpovedi od strani državnega stanovanjskega urada, priselitev v ljubljanski stanovanjski okoliš ter preselitve, je proti odioku državnega stanovanjskega urada dopustna pritožba na stanovanjski sosvet. To pritožbo, ki ima odločilno moč, je podati tekom 3 dni pri državnem stanovanjskem uradu. O pritožbi odloča stanovanjski sosvet v seji tekom nadaljnih 3 dni kočnove-iiano. V sejah poroča referent državnega stanovanjskega urada, ki pa nima glasovalne pravice. S 24. Stanovanjski sosvet more zadevo, opremljeno s svojim mnenjem, predložiti poverjeništvu za socialno skrb, mesto, da o njej kon-čnoveijavno sklepa. Poverjeništvo odloča potem končnoveljavno. Istotako more poverjeništvo za' socialno skrb sklepe stanovanjskega sosveta razveljaviti in naročiti novo presojo; ako bi skic i> stanovanjskega sosveta prekoračil kako določbo, ali pa smisel te naredbe. VIII. Kazenska določila. ' § 2o. Kdor poda vedoma neresnične ah nepopolne podatke, da se izogne dofočbam te naredbe ali da jih prepreči, kdor se sicer skuša izogniti določbam te naredbe, napeljuje k temu ali sodeluje pri tem, kakor tndi,^ kdor skuša na kakršenkoli način ovirati aii preprečiti izvršitev določbe te naredbe po stanovanjskem^ uradu, se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 K ali z zaporom do 6 mesecev, ako ne spada njegovo dejanje pod določila kazenskega zakona. Ti kazni se morete nalagati tudi drv a poleg druge. . Kot izvršilni organ nastopa policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. IX. Končne določbe. . § 26. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve; istočasno se s to naredbo razveljavi za ljubljanski stanovanjski okoliš naredba bivšega avstrijskega ministra za socialno skrb z dne 28. marca 1918, št. 114 drž. zak. in naredba bivšega avstrij-ksega ministra za pravosodje in ministra za socialno skrb z dne 26. oktobra 1918, št. 381 drž. zak., v kolikor nasprotujete določbam te 'naredbe. / Razveljavi se nadalje za ljubljanski stanovanjski okoliš za čas, dokler velja ta naredba, 8 49. odst. 5. sodnega pravilnika, ter §§ 560.—576. civ. pravd, reda, v kolikor se nanašajo na spore radi odpovedi predaje aii nrevzetja najeti stvari. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani o pravici občin do posega po stanovanjih z dne 17. januarja 1919, št. 295 (U. 1. XL) se izpremni v toliko, v kolikor niso njene določbe v nasprotju z določbami te naredbe. Poziv poverjeništva finančnega ministrstva v Ljubljani gletio prenosa čekovnih računov dunajskega poštnohranilničnega urada na poštni čekovni urad kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev ,v Ljubljani. Poziv velja samo posameznikom (privatnim osebam, trgovskim firmam), ne pa denarnim zavodom (bankam, hranilnicam, zadrugam), katerih čekovni računi pri dunajskem poštnohraniluičnera uradu se ob' svojem Sasu preneso po 'drugi poti. Zasebniki, kateri so y zmislu javnega poziva Vivšega poverjeništva za finance Narodne vlade SHS v Ljubljani z 3ne 21. januarja 1919., Št. 400 (glej Uradni list XL z dne 22. januarja 1919), imovino svojega čekovnega računa prijavili kot inozemsko terjatev pri dunajskem poštno-hranilničnem uradu in kateri žele prenesti vso svojo imovino s temeljno vlogo vred na poštni čekovni urad kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, se po* zivljejo, naj pošljejo najkasneje do dne IS. aprila 1919 na naslov: Poštni čekovni urad kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev v Ljubljani 1. zadnji kontni izpisek dunajskega poštnohranilničnega urada (v vpogled proti vrnitvi) in 2. ček dunajskega poštnohranilničnega urada. Ta ček naj se izpolni tako-le: Kraj in datum kakor po navadi, namesto zneska pa naj se zapišeta obakrat (namesto številčno navedenega zneska in namesto v besedah izraženega zneska) besedi »per saldo« in namesto naslova prejemnikovega naj se zapiše: »V kli-ringu na račun št. 37,792*87 — finančno ravnateljstvo v Ljubljani«. Številčni razpredelek ob desnem robu čeka naj se ne pristriže. 3. Ker s tem lastnik računa izstopi iz čekovnega prometa dunajske poštne hranilnice, naj se vj o-šljejo, kakor je predpisano, tudi vsi še neporabljeni čeki. Pri tem naj lastnik računa ne pozabi priložiti pisma, naslovljenega na dunajsko poštno hranilnico, in v njem naj izrečno zahteva povrnitev kolkovine (4 vinarje za vsak neporabljeni ček). Čeki, na ta način zbrani pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, se potem uradno odpošljejo poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in čim ta na Dunaj provede prepis, na računu bivšega finančnega ravnateljstva v Ljubljani, oziroma sedanje poverjeništvo ministrstva financ v Ljubljani prejme dotično obvestilo, se bodo imovine posameznih lastnikov dunajskih poštnih čekovnih računov ali pripisale na njih račune pri čekovnem uradu v Ljubljani, ako jih že imajo, aii pa se bodo smatrale za vplačilo ob otvoritvi novega čekovnega računa, ako .stranka čekovnemu uradu v Ljubljani pravočasno pošlje pristopno izjavo; sicer se bo izplačevala vsa gotovina po nakaznični poti. Pripisovalo, oziroma izplačevalo se bo na podstavi kontnih izpiskov dunajske poštne hranilnice k Št. 37.792*87, strankam pa bo možno ugotoviti na podstavi izpiskov iz. iastnih saldiranih računov, ki jih dobe z Dunaja, aii se je kaj pomotoma pripisalo, oziroma izplačalo. S čekovno imovino, preneseno iz dunajskega poštnohranilničnega urada na novi čekovni račun poštnega čekovnega urada v Ljubljani (oziroma s prirastkom), sme razpolagati stranka šele mesec dni potem, ko se je vpis izvršil pri čekovnem uradu v Ljubljani. Opozarjajo se končno imetniki čekovnih računov pri poštnohranil-ničnem uradu na Dunaju, da v bodoče tamkajšnje imovine ne morejo uporabljati niti za izplačila v nemški Avstriji — ker smatra ta država dosedanje račune naših državljanov za inozemski denar (to je za nežigo-sane bankovce, dočim se bo plačevalo v bodoče tamkaj z nemškoav-strijsko žigosanimi bankovci) — niti govoru, katerega je imel zastopnik za plačila v naši državi, ker je čekovni promet s poštnohranilničnim uradom na Dunaju ukinjen. ,Y Ljubljani, dne 29. marca 1919. Poverjenik: dr. Savnik s. r. ————■■■■■ii ii —i—trnom Politične vesti. Jugoslavija. Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, 4. Današnja seja narodnega predstavništva se Je pričela ob pol 10. dopoldne. Po preči-tanju interpelacij in pozdravov se Je prešlo na dnevni red: Debato o prometnih razmerah na železnicah. Prvi govornik posl. Blagojevič Je ostro kritikoval razmere na naših železnicah ter zavračal trditev ministra Vuloviča, da bo proga Belgrad-Niš že kmalu gotova. Dela napredujejo silno počasi, ker primanjkuje vsega gradiva. Iz Hrvatske so prihajali v obilnem številu delavci, ki so se ponujali za delo na tej progi, a v Bel-gradu so jih poslali nazaj, ker ni bilo nobene organizacije, ki bi dela vodila. Govornik Je povdarjal, da sploh v vodstvu del ni sistema In organizacije. — Nadalje je govoril poslanec sodrug Kopač, ki Je slikal težki položaj slovenskih železničarjev in opozarjal na velike nevarnosti, ki lahko dovedejo do konflikta, ako se ne zadovolji železničarskim zahtevam. Železničarski delavci so razočarani, ker nova država kljub ponovnim obljubam ni zadovoljila njihove potrebe. S tem postopanjem se prometna kriza le povečava. Med slovenskimi železničarji je še sedaj mnogo delavcev, ki delajo za plačo 2 K 40 vin. na dan. Govornik je posebno kritikoval militarizacijo že-leznic in je navajal konkretne pri-mere vojaškega nasilstva Zahteve slovenskih železničarjev so minimum za zboljšanje njihovega težkega položaja. — Posl. Peca Jovanovič (radikalec) je pripominjal, da železniški minister ni storil vsega, kar bi moral in mogel. Treba jc za' prositi pomoči od Amerike, ki ima milijone železniških uslužbencev in neizčrpne zaloge gradiva in ki je dosedaj zaveznikom pomagala z vsem, kar so potrebovali. — Min. predsednik^ Stojan Protič je izjavil nato, da je ze na Krfu odredil razne priprave v zadevi prometa in se obrnil na ameriško vlado s prošnjo za pomoč. — Posl. Agatanovič (nacionalec) je apenral na prometnega ministra, naj poskrbi v pravem času, da se pomnožijo železniški vozovi, ker nam železniška proga sama ne pomaga ničesar, ako primanjkuje lokomotiv m vagonov. — Posl. Kostio je opi-s oval težkoče glede uvedbe prometa v Srbiji, kjer je sovražnik vse uničil. — Železniški minister Vidovič je nato razlagal v daljšem govoru tež* koče, .ki se stavijo vzpostavi komunikacij, in je očital poslancem, da niso sestavili drugega kakor ostre kritike ne glede na nepotrjene ves?], Pohvalno je povdarjal zasluge železničarjev in obljubil, da bo vlada zadovoljila njihovim zahtevam, ako jih stavijo legalnim potom. Kar se tiče nekorektnega obnašanja armade proti potnikom, . je. izjavil minister, da dosedaj še ni prejel nobene pritožbe in da se tudi v listih ni pisalo 0 takih primerih. (Opozicijonalni poslanci kažejo ministru po cenzuri pobeljene članke listov.) V zaključku svojega govora je kor.štatiral mini-ster, da promet v največji meri ote* zavajo tudi madržarskl delavci. — Končno se »c interpelant dr. Pestot-mk zahval:! ministru za pojasnila. — 1 redsedmk ie nato sejo zaključil. —• Prihodnja seja bo jutri ob 9. uri dopoldne. Amerikarici za Jugoslavijo. »Ji Popolo dltalia* poroča o razgovoru, kalarega je imel zastopnik tega lista z italijanskimi poslanci l iiacco ifi Gilianovic in dr. Antoni* iem. ki so se ravnokar vrnili iz Zedinjeni!' držav, kjer so imeli nalogo, delati propagando za italijanski imperializem. Ta propaganda pa •<* imela, malo uspeha, ker so se bridko pritoževali, da ne kažejo Ameri-kanci nikakega zanimania za italijanske zahteve, pač pa se zanimajo izredno in »pretirano* za Jugoslovanske zahteve, kakor da bi bilo jugoslovanske. zadeve edini in izkliuj-«•! !M0Y?r* svetovnega l.on- fhkva. V Ameriki je velika nejasnost v naznanja glede italijanskih aspi* racij na.jadranskem morju in »obširen boj z lažmi in obrekovanjem, ki ga vodijo jugoslovanski agitatorji proti Italiji«. Po svetu. Promet z Nemško Avstrijo ustavljen. LDU. Dunaj, 5. (ČTU.) »Neues Wiener Journal« poroča, da Je ves poštni, brzojavni in telefonični promet Jugoslavije z Nemško Avstrijo, izvzemši državne brzojavke in državne pogovore, ustavljen. Trgovski obrati na Ogrskem ^ ‘avna last. LDU. Nauen, 5, (Brezžičso.) Ogrska vlada svetov prevzame kot javno last ter postavi pod nadzorstvo delavcev in trgovskih nastavljencev. nastopne trgovske obrate: trgovine na debelo, trgovine, ki poleg podrobne prodaje vodijo tudi trgovino na debelo, in trgovine, ki sicer svoje blago prodajajo direktno odjemalcem, pa so imele 29. marca 1.1. 10 ali več delavcev v službi. Podržavljena podjetja bodo vodili poslovodje, imenovani od ljudskega komisarja za socialno produkcijo in sicer po njegovih navodilih. Delavci podržavljenih podjetij imajo izvoliti nadzorstveni svet, čigar naloga je, zagotoviti delavsko disciplino, varstvo ljudskega imetja in nadzorstvo obratnega vodstva. Nadalina odredba vladajočega sveta pravi, da sq dosedanji voditelji, ravnatelji in uradniki že socializiranih obratov, kakor tudi onih, ki se bodo šele socializirali, dolžni, ostati na svojih mestih ter vso svojo moč in znanje staviti na razpolago. Njihova plača ne sme več znašati kakor doslej in nikakor ne več kakor 3000 kron. Oni, ki bi ravnali proti tem predpisom, sa postavijo pred revolucijski tribunal Naredba o zastavljalnicah določa, da se morajo predmeti, ki so bili 22, marca 1919 zastavljen! za vsoto pod .100 kron, vrniti lastnikom do 15. aprila, ne da hi se iztirjala izposojena vsota. Pomanjkanje Časopisnega načina v Budimpešti. LDU. Budimpešta, 4. (ČTU.) Pomanjkanje papirja za časopise je postalo tako občutno, da bodo morali .tiskarne, ako se v najkrajšem času ne dobavijo večje množine rotacij-sjvega papirja, ustaviti izdajanje listov. Vlada svetov se trudi, da dobi Potem kompenzacijskih Dogajanj od Nemške Avstrije papir. Ustavitev dela v Krnppovih tovarnah. . LDU. Essen, 4. (ČTU.) Davi je radikalno delavstvo ustavilo d§lo v kruppovih tvornicah, tako da je prenehal obrat vseh tvornic Kruppove tvrdke in tudi plinarna in elektrarna. Pred ustavitvijo obrata so radikalni Kruppovi delavci uničili znatne množine orožja vseh vrst. Stavka v ruhrsketn ozemiiu. , LDU. Nauen, 5. (Brezžično.) Kakor javljajo, je glavni vzrok stavkar-skemu gibanju v ruhrskem ozemlju (nezadostna preskrba s prehrano. V Bottropu zadnje 14 dni niso delili nobenega mesa več. Te obžalovanja vredne razmere, ki onemogoča jejo nahsp težko telesno delo, se bodo sedaj zboljšale, ker so že dospele v stavkarsko ^ozemlje prve pošiijatve z živili. Kaže se tudi potrebo po iz-Premembi enoličnega življenja izza ■Vojnega gospodarstva in po nekoliko zabavi. Tudi to je umljivo in naloga kulturo goječih društev in državnih zavodov bo, ustreči tem umljivim željam. VVilson odpotuje 20. t. m. - LDU. London, 4. (Brezžično.) yuaily Mailu« se poroča iz Newyor-da domnevajo v Washingtonu, da »amerava Wilson okolo 20. aprila odpotovati v Zedinjene države. Če te informacije udejstvijo, bo Wil-s°n pred odhodom iz Francije po-tem kabelske brzojavke vpoklical Posebno kongresno zasedanje za Prve dni meseca maja. Iz časopisja. »Volja Naroda«, glasilo jugoslovanske demokratske stranke piše o Položaja: »V novi naši državi se dela za politično centralizacijo, pod čemur razumevamo edinstvenost vla-ue m _ edinstveno zakonodajo; o »Pravni centralizaciji ni govora. Sedanjim težkočam v prehrani, financi ” Prometu ni kriv Beigrad, ampak Posledice vojne in zunanji položaj. ■J i rancoske je velik. Zdi se, da Francozov ne da ničesar na-rli v *i! Z^aj en francoski gene- Rarll**0 mJI' r'a^e ministrstvo. cf.,1 te^a toliko krika! Učimo se od bloye„cey! Nikdo ne zna tako or-Mnizirati m voditi organizacijo kot -lovenci. Njihovi spisi za ljudstvo so mojsterska dela. Vse je pri i;'ih yatko in jedrnato pisano. Povsod je ‘ea in mir, njihovi intelektualnei so ’ vednem stiku z ljudstvom. Zakii-"jamo zato naše Hrvate, da čuvajo _lr in narodno slogo.« Kdo je socialist? šanH' *ienard odgovarja na to vpra-mnra laY! nied drugim: Socialist PriznafiV ?mu človeškemu bitju sebi* i ®nake pravice kot samemu čo da iSl 0n* druR‘ Poišče vso sre-iin’ d.,st?: p.reskrbi z vsemi gmotnimi more 5^i?un,i Potrebščinami, ki jih mora ,J» nudiii- To se pravi, on obenem tudf -ega nače,a* ki 3e čel d en, ni (.l"° Izi!1-ed Klavnih na- svoia :,je spIoh- sprojeti med osebnih /o? enakovrednost svojili Ka- to 7nil-V S Cllii sv°j£2a bližnje-vice tpr i {’ °.n ne sule trpeti krivičnost cplf6’ vzrok ie nepra-dai ne čp nniefrUzbe’ in to tudi te* ker misliti San\? druKe ljudi; to smo nii« nnf-a: * druKi Jiudie* da pusti čloVeSk^rlr”^3 zahtevati> kaka »živijeiTjska\veza ki ie nc' iim članom enaLVSjtSem/V0' razvijajo popolno iH kakor se rejo z ozirom na veselje, volfe ?n zmožnosti. Če si socialist, pomeni to da se moraš boriti za odpravo vseh Predpravic, ali kar je isto, potegovati se moraš za uvedbo enakopravnosti, kot na gospodarskem, enako tudi na političnem polju; torej truditi se ti je treba, da dosežeš, da bode v vsej človeški družbi eksistiral, fiesto dosedanje slabe, stare in kri- imTrlle* ^az el‘tve ^udi v reveže in »ORataše, v varovance in protek- S?«/ ,de‘avce in ,enuhe- — le en s?Z ’ i frSKa vsi člani — razen £ “v’. bolmh,.ln slabotnih — bodo sS deIati’ ter ne bodo *Km, - druKlh* da bl delali me- sto njih oziroma y njihov dobiček. Deio bo človekova dolžnost Biti socialist ne pomeni, pripravljati zmage eni stranki, aii nadvlado tega ali onega dela naroda. Nasprotno znači to, delati za tako uredbo človeške družbe^ kjer bodo vsi cilji in vsa hotenja skupna ter bo delalo vse obenem in harmonično za boljši bia-gobit celote. Povsod!, kot med prebivalci naše zemlje, enako tudi med drugimi narodi, naj stopi na mesto nasilja in grozot —• sporazum, na mesto vojske — večen mir, splošna •prijaznost' in simpatija na mesto trdovratne surovosti ter sovraštva, skupnost vsega hotenja mesto dosedanje sebičnosti. Kdor je socialist mora razumeti, da je treba za dosego tega cilja — ljudi združiti, vse drugo pa znacionalizirati, da je edino sredstvo, če je posestvo res za vsakega posameznika pogoj za neodvisnost. — da se napravi tedaj vsakega človeka, posestnikom, torej zagotovili se mu mora del premoženja v skupnem svetovnem pre-mož er Hi. Domžale. Proti navijalcem cen posnemam iz časonisov vsak dan odredbe in razne razprave. Teda tukajšnji gospodje gotovo še nič ne vedo o tem, sicer bi napravili konec odiranju in nabiranju poslednjih žuljev od delavca. Pri nas imamo veliko valjčnih mlinov, ki so večjidel last revežev. Zaradi tega ne dobiio v predelavo nobenega žita. J.e pa tudi par bogatašev. Tem se gre na roko, da njih mlini vedno tečejo. Vsled tega jc tudi prodaja moke različna. Če pride kateri naših iz občine, ali odkoderkoliže, prosit za 1 ali 2 kg moke, je ni za dar in tudi ne za visoko ceno! Zakaj siromak je bil in siromak ostane. Druga je pri bogataših. Tem je vse na razpolago. Ni dolgo, kar sem videl, ko je dobil nek »magnat« S00 kg najlepše moke, seveda po 10 K kg. Par dni kasneje zopet drugi 600 kg. Ne vem odkod prihaja ta moka. Pa naj še kdo reče, da pri nas kruha ni i Je, toda le za bogate, a ti delavec stradaj dalje, saj si navajen! Imamo pri nas še druge vrste pijavk, to so trgovci. Se pred vojno so imeli z blagom polno nakopičene prodajalne. Ko so slišali, da je izbruhnila vojna, je blago izginilo kar čez noč. Zdaj je zopet prišlo vse na dan. Vlada naj že enkrat pošteno poseže vmes, ker se zna zgoditi, da bodo ljudje blago vzeli sami — pa zasloni! —• Ker sedanje cene so že bajne S Celje. Kakor se govori po mestu Celju, imajo celjski mesarji namen, ako jim vlada ne dovoli zvišanja cen pri mesu, da bodo tudi oni »štraj-kali«, t. j. po njihovem nazoru: oni bodo pustili predvsem revne in uboge ljudi, da stradajo. Beseda »štrajlc« je prišla tem dobro rejenim vojnim dobičkarjem v spomin menda takrat, ko so slišali o nameravanem »štraj-ku« ubogih, slabo plačanih uradnikov, ki tvorijo naš doseuaj še ne zadosti pr obujeni del proletarijata. In kako si mislijo ti gospodje celo stvar? Prav enostavno. Okrajno glavarstvo Jim sicer dosedaj ni zvišalo prodajnih cen — vsaj so si Jih itak sami zvišali od 8 do 12 K za kg — ampak živino je celjskim mesarjem nakazalo po uradnih cenah. In celjski mesarji? Vpraša se naj mesarja N. N.! On je poslal dotično goved domov na dom svojih sorodnikov, češ: po tej ceni jaz mesa ne prodajam, bom rajši goved obdržal sam; prebivalstvo se naj pa le razburja in strada! Veselijo se pa gospodje mesarji obljubljene Jim proste kupčije z živino; potem bo nase meso tako drago, kakor meso hrvatske govedi. Veselite se nižji sloji, celjski mesarji vas bodo še »razveselili« in vam »olajšali« življenje! Celje. Kakor je bilo v št. 9. »Na-preja« od 13. januarja t. 1. razglašeno, imajo invalidi, kateri so vsaj 20% za izvrševanje svojega poklica nesposobni in so zares potrebni, kakor tudi svojci takih invalidov, pravico do naklonit ve podpore po drž. zak. št. 119 z dne 28. marca 1918. Vsled te odredbe deželne vlade (43. seja) sem jaz, ki sem od granate poškodovan in 30% invalid — kakor tudi več drugih sodrugov — invalidov iz naše tovarne — za to naklo-nitev s priloženim ponovnim zdravniškim izpričevalom prosil in sedaj T' P° dolgih treh mesecih — sem naslednjo rešitev »slavne« vz-Satae komisije v Celju: »Vaši m!tah i za Podelitev podpore se ne H ,e,r n* dejanska potreba, kajti ™°f.doblva invalidno penzijo in ima stalni zaslužek kot tovarniški delavec 5 K na dan. Zoper to odločbo Je dopusten priziv tekom 60 dni, ki se naj vloži pri okrajnem glavarstvu v Celju na državno vzdrževalno ko-misijo v Ljubljani«. —■ Torej inva.-lidna penzija mesečnih 22 K, katere Pa tudi že več mesecev nisem in tudi menda ne bom prejel, in pa za- služek dnevnih 5 K v tovarni, po mnenju teh častivrednih gospodov popolnoma zadostuje za preživljanje in vse druge potrebščine družine pri sedajnih vedno naraščajočih cenan! Ker je invalid —- siromak prisiljen, koFkor njegovi pohabljeni udi dopuščajo, poiskati si kakšen skromen zaslužek, ako lieče gladu poginiti, potem ni »povoda« za priznanje kakega drugega prispeveka!? Uboga para naj le g.nra in strada, saj boljšo moč in kri je že tako pustila izsesat/ iz sebe! »Der Mohr hat selne Pflicbi getan, der Mohr kann gehen!« Veliko se je že čitalo v različnih časnikih, kako da si vlada prizadeva, stanje invalidov temeljito izboljšati, pa kakor se zdi_, so vse te naredbe ostale le na papirju. Pomagati si reveži ne moremo. Zato moramo to povedati javnosti, ki ima gotovo več smisla za pravico, kot ljudje, ki o tem odločajo in ne vedo, kaj je beda in pomanjkanje in ki ne vedo muke invalidov in 5-iso okusili grozot vojne! — F. B, in več drugih invalidov. Rimske Toplice. Čakamo že dolgolasa na odrešenika, da bi nas odrešil 7. našo pokojnino; namreč, da bi dobili naš denar, ki nam železniškim vpokojencem pristoia. Tolažijo nas: V par d: eh dobite. Preteče par dni, par mesecev, in denarja le ni. Od tolažbe pa tudi pes pogine! Mi moramo takoj plačati živež, ki pride od aprovizacije. Kje naj dobimo denar? Kako pridemo ubogi ljudje do tega? Kompetentne faktorje poživljamo, da se to kar najhitreje uredi, da dobimo penzijonisti svoj denar, da bomo lahko živeli! — Železniški invalid. Dnevne vesti, — Policijska ura, abstinenca !n socialna demokracija. »Sveta vojska« ans naproša, da v zadevi policijske ure priobčimo sledeče: Izvajanju v Vašem petkovem listu v tej zadevi nimamo kaj ugovarjati. To se da vse podpisati. V tem se torej ujemamo. Konstatirati moramo Samo, da se »Sveta vojska« v zadevi treznosti ali abstinence ne giblje »na vrhovih pretiranosti«. »Sveta vojska« ns zahteva popolne abstinence od vsajkogar; niti ni to.njen cilj; marveč — kakor govore njena pravila — samo najizdatnejše sredstvo, ki vodi do cilja, kateri je vsesplošna treznost. Res pa je, da so mnogi socialni demokratje strogi abstinentje in imajo društva, v katera sprejemajo samo izrazite abstinente. Tako v Gradcu in tako na Dunaju, kjer izdajajo list z imenom »Abstinent«. In dr. Arnold Holitscher, zdravnik v Pirkenhammerju pri Karlovih varili, s katerim smo bili skupaj na več protialkoholnih shodih (na Dunaju, v Budimpešti, v Gradcu, v Solnogradu in Milanu), mož, ki ga lahko imenujemo največjega abstinenco v stari AvstrijCTe-"-— socialni demokrat. — »Sveta vojska.« —.Redna Javna seja ljubljanskega občinskega sveta bo v torek, 8. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. — Ubogi kadilci! Prijatelj nam piše: V Ljubljani grozi revolucija kadilcev, ker ne dobe nikjer tobaka, niti svalčic, niti cigar. Neumljivo je to. kako je mogoče, da ie tobaka naenkrat zmanjkalo. Saj je vendar sajenje in prodaja tobaka še vedno državni monopol. Vriva se nam misel, da je država tisti aktor, ki zadržuje prodaja tobaka in s tem pospešuje »šmuglarstvo« in navijanje cen. Cigarete se prodajajo pod robo 40 do 60 vin. komad. Kam pa to pelje? Naj bi se merodajni faktorji zganili in storili v tem ožini svojo dolžnost, da bi tudi pri proda.ii tobaka nastal red, red in zopet red! Ne povrnimo se vendar v čase birokratične Avstrije, ki je bila vedno zvesta pomočnica šmuglarjev in navijalcev cen. — Nesreča. V Pragerskem je povozil vlak kurilniškega delavca Martina GajŠta. Levo roko mu je gladko odrezal; bil je ranjen tudi na glavi tako močno, da so mu izstopili možgani. Živel je le par minut in izdihnil v groznih mukah. Star je bil 19 let ter prav delaven član Splošne železničarske organizacije in dober sodrug. Blag spomin proletarski žrtvi! — Shod državnih vpokoiencev. 3. t. m. se je vršil v »Mestnem domu« shod državnih vpokoiencev vseh kategorij. Med razpravljanjem so se dognale vnebovpijoče razmere, v katerih se nahajajo državni vpoko-ienci nižjih kategorij. Večina nima ne oblek, ne obuvala, ne živeža in marsikdo niti stanovanja. Pokojnina ogromne večine državnih vpokoiencev dosega z Vsemi dokladami vred komaj mesečnih sto kron, s katerimi ne morejo ne živeti in ne pošteno umreti. Na shodu se Je ostro grajala brezbrižnost merodajnih faktoriev napram državnim vpokojencem. Zborovalci so sprejeli naslednje resolucije: 1. Državnim vpokojencem vseh vrst, katerih dohodki ne presegajo mesečno 400 K, naj se izplača v najkrajšem času nabavni prispevek v znesku 1000 K, to je za eno obleko. 2. Pokojnina državnega uslužbenca naj znaša od 1. januarja t. 1. najmanj mesečno 300 K. 3. Državnim vpokojencem vseh vrst naj se v najkrajšem času preskrbe potrebna stanovanja in živila po zmernih cenah. 4. Državnim vpokojencem, ki so bili vsled bolezni ali onemoglosti predčasno upokojeni, naj se pokojnina progresivno zvišuje tako, da bodo v primerni starosti deležni tistih prejemkov, ki bi jih imeli v aktivni službi, ako bi jim bilo mogoče dalje služiti. 5. Vdove po državnih vpokojencih, ki so se še-le po svojem umirovljenju poročili, imajo ravno tako pravico do pokojnine kot vdove za onimi, ki so se poročili za časa svojega službovanja. 6. Državni vpokojenci ženskega spola so deležni istega eksistenčnega minimuma in ravno istega nabavnega prispevka kakor vpokojenci moškega spola. 7. Zanaprej naj znaša nabavni prispevek četrtletno 300 kron. —- Se že pečejo žemlje. Mariborski peki so začeli peči žemlje, ki jih prodajajo po 50 ali 60 vinarjev. »Mariborski delavec« pravi, da so zelo drage in da je to prav navadno ode-ruštvo. — Zlatko Balokovič, virtuoz na gosli, ki je nedavno koncertiral v Ljubljani, bo koncertiral tudi v Mariboru dne 10. t. m. — Ustavljeni vlaki. Zaradi pomanjkanja petroleja se z dnem 6. t. ustavijo naslednji osebni vlaki: Maribor: Ljubljana: vlak 39, odhod Maribor 4.30 pop., prihod v Ljubljano 8.54 zvečer. Vlak 42, odhod Ljubljana 5.55 zvečer, prihod Maribor 10.31 ponoči. — Zagreb-Ljubljana: vlak 511/45, odhcd Zagreb 6.05 zvečer, prihod Ljubljana 10.53 zvečer. — Zidani most-Zagreb: vlak 510, odhod Zidani most 7.40 zvečer, prihod Zagreb 9.59 zvečer. — Prager-sko-Kotoriba: vlak 207/259, odhod Pragersko 8.30 zvečer, prihod Koto-riba 2.2S ponoči. Vlak 270/208 odhod Kotoriba 3.03 zjutraj, prihod Pragersko 8.30 dop. — Špilie-Ljiitomer: Vlak 1803, odhod Spilje 5.29 pop., prihod Ljutomer 7.52 zvečer. ,Viak 1826, odhod Ljutomer 5.31 pop., prihod Spilje S.04 zvečer. —- Vozijo novi naslednji vlaki: Maribor-Liub" Ijana: vlak 1, odhod Maribor 2.28 pop., prihod Ljubljana 6.13 zvečer, postoji v vseh postajali. Vlak 32, odhod Ljubljana 2.47 pop., prihod Maribor 7.41 zvečer. — Zagreb-Ljubljana: vlak 503/111—1/11, odhod Zagreb 1.30 pop., prihod Zidani most 4.05 pop., odhod Zidani most 5.37 pop., prihod Ljubljana 6.43 zvečer. Vlak 1/II pdstoji v vseh' postajah Zidani most-Ljubljana. — Zidani most-Zagreb: Vlak 506, odhod Zidani most 5.05 pop., prihod Zagreb 7.23 zvečer. — Špilje-Ljutomer: vlak 1823, odhod Špilje 2.10 pop., prihod Ljutomer 4.31 pop. Vlak 1844, odhod Ljutomer 12.52 pop., prihod Spilje 3.06 pop. Vsi drugi dnevni osebni vlaki odpadejo. — Splošno društvo jugoslovanskih vpokojeneev v Ljubljani vabi k prvi odborov! seji 9. t. m. ob 3. uri popoldne v Novi ulici 5. Ker je dnevni red važen, je potrebno, da se je udeleže vsi na občnem zboru v predsedstvo, oziroma odbor izvoljeni -člani !n njih namestniki. — Predsednik. — Uredništvo vojnega albuma prejšnjega pešpolka št. 87 plača vsem naročnikom albuma vplačane vsote nazaj. Zneski, ki ne bodo zahtevani od dne razglašenja v dobi šestih mesecev, pripadejo invalidnemu fondu celjskega pešpolka. _ — Poziv! Po naročilu bivšega častniškega zbora bh. 4. pešpolka, vrnem iz fonda za vojni album imenovanega pešpolka vplačane naročnine po 40 K za vsak naročen izvod in sicer proti vpošiliatvi tozadevne pobotnice. — Dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani, Knafljeva ulica Št. 4. — Prošnje za pokojnine in vzgo-jevalnine. Vojaška intendanca za Slovenilo je poslala oddelku za socialno skrb ta-le dopis: »V Uradnem listu št. LVIII. z dne 4. marca t. 1. je natanko določeno, kako naj se ravna z vlogami za preskrbovalnine družinam padlih in pogrešanih vojakov. Toda ne občinski, ne državni uradi se tega ne drže, ker prihaja mnogo prošenj, ki niso opremljene po predpisih omenjenega razglasa, in včasih tudi kar naravnost od občinskih uradov namesto službenim potom. Zaradi tega se morajo vloge pogosto vračati, da se dopolnijo in opremijo z dokumenti, kar zelo zavlačuje rešitev in stranke ne dobe nikoli svojih preskrbovalnin. Zaradi tega se deželna vlada prosi, da pozove vse urade, da ravnajo po predpisih označenega razglasa in da gredo strankam na roko.« Okrajna glavarstva in županstva se opozarjajo, da se strogo drže navodil naredbe, razglašene v uradnem listu od 4. marca 1919, št. LVIII. Tudi naj glavarstva in županstva skrbe za to, da se omenjena naredba na najbolj izdaten način še enkrat razglasi strankam škoda, uradom pa se delo prihrani le na ta način, da se stranke in uradi strogo drže predpisanih navodil. — Prepovedano predavanje, »Radničke Novine« poročajo lz Splita: Na 2S. marca zvečer napovedano predavanje sodr. Jošta o »Pijavkah ljudskega usmiljenja« je bilo prepovedano od kotorskega glavar-stva_ »v interesu redu in mira«. Pripominjamo, da je predavanje docela socialno brez političnih vpletljajev, — V znamenju »svobode« prepove-* dujejo docela kulturna predavanja. Ironija, kliči: Živela Avstrija! — Stavka uradnikov trgovske In obrtniške zbornice je 1. aprila nastopila v Zagrebu. Kar se tiče plač, se bo kmalu dosegel sporazum med predsedništvom in uradniki. — 1200 železničarjev, tako piša belgradska »Epoha«, je bilo izgna« nih iz naših ozemelj, ki so jih Italijani zasedli. — Policijske ure v Zagrebu sa določene: za kavarne 12. ura, za hotele. 11. ura, za gostilne pa 10. ura zvečer. — Časnikarska stanovaska organizacija se je nedavno ustanovila v Sarajevu. — Brzovfnk! od Reke do Zc* muna so vedno tako prenapolnjeni, da je železniško ministrstvo odredilo, da se sme prodati za brzovlak samo toliko voznih listkov, kolikor je prostora v vozovih. — Smrtna obsodba v Varaždinu, Na smrt na vislice je bil 28. m. m. obsojen neki Tomo Kovač zaradi irii,orstva,_ ki ga_ je naročil nekemu Filipu Smidleherju, ki je res usmrtil moža Jurija Magclalenoviča, s čigar ženo je Kovač imel razmerje. Sni id-ieberja pa^so obsodili na 20 let ječe. — Poizkus samomora je napravila neka kuharica Ljuba Vladič v Zagrebu, ker je bila noseča z nekim mornarjem. Hotela se je ustreliti s samokresom v glavo, pa se ni prav zadela. Odpeljali so io v bolnico. — Za invalide. »Rijcč SHS« do-znava iz Belgrada, da jc japonska vlada poslala belgradski vladi 75.000 frankov za oskibo naših invalidov. Vsota se je dala ministrstvu za finance, dokler se definitivno ne reši vprašanje glede podpor voinitn invalidom. — Nov časopis. V sremski Mitroviči je začel izhajati »politično neza-visen list« z imenom »Srbija*. Tv >-vi, da si je nadel to ime samo za da naj se ime Srbija, ker je že kot taka nehala obstojati, vzdržuje vsaj kot naslov časopisa. Drugače pa se ta novi list iskreno zavzema za naše narodno ujedinjenje. — Umor. V Jakuševcu na ifr-vatskem je 58 letni gostilničar Fran Kramer umoril 27. pr. m. župnika Franca Horvatiča. Pravi, da ga jo ookojni župnik napadel, ker sta si bila vedno zelo navskriž, ker se js župnik vmešaval v njegove rodbinske razmere. — Proslava prvega majnika V Zagrebu. »Sloboda« poziva sodruge, da dostojno proslave letošnji prvi majnik ta pravi: Letos se nam gre za samoodločbo narodov, mir med narodi, politične pravice, za sklicanje konštituante, ter uvedenje socialistične republike. Prvega majnika naj počiva vse delo! Delavstvo naj bo mirno. Zahteva pa, da se proslavi ne dela od nobene strani zaprek, kar bi pomenilo izzivanje in bi lahko imelo nemile posledice. — Drobne vesti. Železniški promet na progi Smederevo - Velika Plana-Lapovo-Kragujevac je obnovljen. Popravljalna dela na drugih železnicah se izvršujejo. — Redna zračna pošta na progah Novi Sad-Niš-Skoplje in Novi Sad-Sarajevo-Cetinje se je uvedla, dokler se ne uredi poštni promet na železnicah. Iz stranke. Iz Tržiča. DeiavcU bliža se naš največji praznik Prvi Maj! Ta dan moramo kar najbolj dostojno proslaviti. Dolžnost vseh delavskih mas ie, da se bodo strogo držale vzpo-reda, ki ga je odbor krajevne organizacije v proslavo našega praznika sestavil. Vzpored: 1. Delo 1. maia po vseh obratih počiva! 2. Ob 4. uri zjutraj budnica. 3. Sodrugi iz okolice pridejo korporativno ob pol 9. z zastavami v Tržič. 4. Ob 9. uri javen ljudski shod. 5. Po shodu nianiicsta-cijski obhod po trgu. 6. Ob pol a. popoldne izlet na Križ, Kovor in na- zaj. 7. Ob 4. uri popoldne začetek veselice izobraževalnega društva »Svoboda«. Delavci i 1. mala pokažimo, da smo svobodni ljudje, proletarci, ki se zavedamo svojega stanu! Zatorej vsi trpini 1. maja na plan in proslavimo naš veliki delavski praznik! Živel 1. maj! Živela jugoslovanska socialna demokracija! Rogaška Slatina, Krajevna politična organizacija Je na svoji seji konštatirala, da se smatra Antona Lubeja izključenim iz stranke iz sledečih razlogov: 1. Agitiral je proti stranki in za pristop k JDS. — 2. Kot politično organiziran pristaš JSDS je sprejel mesto v občinskem zasto-pu ter izjavil, da ga sprejema od vodstva JDS in želi začasno izstopiti iz JSDS. — 3. Vsled njegovega nedostojnega natolcevanja proti JSDS in lažnjlvih ter obrekljivih govoric. —- Odbor. Shodi. — Klub občinskih svetnikov -JSDS ima danes točno ob 5. uri popoldne važno sejo v Selenburgovi ulici št. 6, I. nadstr. Danes, pondeijek, točno ob pol 8. uri zvečer redna tedenska seja krajevne politične organizacije za Ljubljano in okolico v lastnih prostorih, Aahrova hiša, I. nadstropje. Zaupniki in zaupnice, udeležite se je poino-(evilno! V sredo, 9. t. m. točno ob pol 8. ■ zvečer sestanek širšega odbora i proslavo Prvega Majnika v pro- •rih krajevne politične organizacije, Mahrova hiša, I. nadstropje. Polnoštevilna odeležba dolžnost! Poročila. Dornava pri Ptuju. V torek, 25. ,narca se je vršil v gostilni »Herga« javen shod, ki ga je sklicala politična organizacija ptujska. Tudi na ta shod se je zbralo obilo občinstva, ki je sledilo izvajanjem sodruga Rožeka, pozdravivši navzoče, da se organizirajo v soc.-dem. siranko, ki je edina zastopnica delavskega proletari-jata in nima vezanih rok kakor druge ^trsnke. Omenjal je bivšo staro za-rknjeno stranko, ki si je sedaj na- 5a ime Jugoslovanska demokratična stranka, ter klerikalce, ki so le vsled avstrijske polomije postali demokratični, ker se boje, da bi jih drugače ljudstvo že preje spoznalo. '1'oraj volkovi v ovčjih kožah. Vsi so kar na mah postali demokratični, ali ko sc gre za udejstvitev demokratizma, pa pravijo in se zvijajo, da je še prezgodaj, da ljudstvo ni zrelo itd. Isto vidimo pri agrarni reformi, kjer na vse načine nagajajo. Seveda je kaj težko biti demokrat, če se ima v svoji stranki kapitaliste, veleposestnike,^ vojne _ dobičkarje in kakor se že kličejo.. Konečuo je' govornik poživljal navzoče, naj se trdno oklenejo organizacije in gledajo, da bo njih politična organizacija tudi za Dornovo rodila obilen sad. — K besedi se je oglasil tudi g. D. Vesenjak (JDS), ki se je tudi priporočal organizaciji ter očrtal še trpljenje Slovencev pod bivšim jarmom Avstrije in sedaj pod italijanskim imperializmom, pod katerim ječi preko 800.000 Slovencev. Upa pa trdno, da bo mirovna konferenca ter VVilson pravično sodilo in da bomo te pokrajine le dobili. — Priporoča, da bi se primerna resolucija sklenila kot protest proti okupaciji s strani Italijanov. Sodrug Rože je v zaključnem govoru omenil, da se mi ne smemo spustiti v iluzije, da nas bo konferenca ali V/ilson rešil, ker naša najbolj upravičena nada Je revolucija italijanskega proletarijata in to so ravno socialni demokratje. — Sedaj na delo, sodrugi, da ustanovimo močno politično organizacijo! Zaupnikom za Dornavo se je izvolil sodrug Hlu-pič Jožef, Podvinci št. 16 (železniški čuvaj). — Elski. Poberže pri Ptuiu. Za nedeljo, 23. marca Je sklicala politična organizacija ptujska zaupen sestanek v Poberžah. Dasi je bil le za člane sklican, se je vendar zbralo tako število vaščanov v gostilni pri »Suhi veji«, da so poslušalci stali še celo na hodniku in zunaj ter poslušali pazno izvajanje sodruga Rožeka. Zborovanje je otvoril sodrug Drofenik ter v pozdrav* in govoru orisal na kratko pomen shoda. Sodrug Rože je omenil v svojem govoru pričetek vojne, aneksijo Bosne, polom Avstrije. Orisal v poučnih besedah politični položaj pri nas in drugod. Omenil Je, dav so naši delavski zastopniki v pokrajinski vladi dosegli v tej kratki dobi vladanja zakon o osemurnem delavniku, zavarovanje za brezposelne, da Je v delu zakon o bolniškem in starostnem zavarovanju tudi za ostale delavske sloje, ki ga bivša avstrijska zbornica že več kot 30 let ni bila v stanu dokončati in vpelinti iz same prevelike ljubezni do delavstva in jeze kapitalistov. Nadalje zakon o agrarni reformi, ki pa je seveda zadel na velik odpor ravno Ustili strank, ki so si Šele pred kratkim dale naslov demokratizma. Navzoči kmetje, po večini le najemniki in podnajemniki ter poljski delavci in delavke, so burno odobravali govornikova izvajanja, ki so trajali več kot eno uro. Navzoči posestnik in rentir, po domače Jurch-man, se je seveda spodtika! glede osemurnega delovnika ter v svoji jezi kričal, da bodo morali njegovi poljski delavci že ob 2. uri zjutraj na delo, ker drugače n:u bodo moraii vrniti posojila. Navzoče ženske bi ga bile kaj kmalu opraskale, da ni pravočasno odnesel svoj dobro maziljeni trebuh. Da bo javnost spoznala, kakšentiček je ta bogati Jurhman, naj omenim sledeče. To človeče no-sojuje denar ubogim bajtarjem z obrestmi po 10—12 odstotkov. In kadar se mu zljubi, pa gre zjutraj po vasi od hiše do hiše svojih upnikov ter jim kratko veli: Ti, ti in ti, danes na moj grunt delat. Ako ne gre, pa zahteva, naj mu vrne denar nazaj. Kaj hoče siromak, denarja nima, pa se mu mora ukloniti. Seveda je ta možakar prav pristen pristaš novopečene JDS. — Lep demokratizem. Ta gospod naj si pa zapomni, da so oni časi minili, ko se le tako z ubogo paro delalo, in daleč ni čas, ko bo ljudstvo samo izreklo svojo sodbo nad temi pijavkami in oderuhi; in ta sodba bo kruta ali zaslužena. — Po shodu se je vršilo kratko posvetovanje in se je izvolil pri-oravljahii odbor politične organizacije za Poberže-Spodnji breg. V ta odbor sta se izvolila sodruga Drofenik Ignacij, Spodnji breg št. 116, kot načelnik in Rogina Martin (juhrman sin), blagajnik in tajnik. Sedaj pa le na delo, delavci, kmetje, dekleta, pristopajte k organizaciji, ker le če bomo močni, bomo kaj dosegli. — Elski._________________________ Železničarji 1 Seja centralnega odbora Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo se vrši danes točno ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih (Mahrova hiša). Dnevni red zelo važen. Na to seio so vabljeni vsi zaupniki skupine Ljubljana I., II. in Spodnja Šiška. Predsednik. Železničarski shod se vrši v torek, dne 8. aprila 1919 ob 7. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma« v Liubliani. Poročata sodruga delegata, ki sta bila v Belgradu. — Sodrugi! Shod je zelo važen, pridite torej vsi! Strokovno gibanje. Iz strokovnih organizacij. Seja osrednjega društva kovinarjev in sorodnih širok, podružnica Ljubljana, se bo vršila v torek zvečer takoj po delu. — Načelstvo. Mezdno gibanje. Gibanje krojaških pomočnikov le začelo v Zagrebu. Zahtevajo osemurni delovni čas in povišanje plač za 30 odstotkov. Kultura. Nov učni pripomoček za pouk zgodovine ie »Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov«, ki jo je spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani jo je z odlokom z dne 28. marca 1919, št. 1457 kot učni pripomoček srednji in ljudskošolski mladini priporočilo. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin.; pri naročbi nad 50 iztisov dobe gg. učitelji in učiteljice 10 odstotkov popusta. Razpošilja jo pisatelj Matija Pirc, profesor v Mariboru. Najnovejše vesti. Tržaški socialisti za Lienina. ' Reka, 5. (PP.) Tržaški »Lavora-tore« z dne 4. aprila poroča, da je tržaška socialistična stranka imela dne 3. t. ra. svoje glavno zborovanje, kjer je bila sprejeta kot prva sledeča resolucija: »Z ozirom na to, da za-more ie diktatura proletarijata privesti do zmage socializma, se sklene uravnati vso doboče delovanje tržaške socialistične stranke v soglasju s princiDi, ki sta lih razglasila Ljenin in Trocki!, ob strani hrabrih sodru-gov v ostali Italiii.« — Po obsodbi Pittonijeve nacionalistične politike vzklika zborovanje: »Nai živi tretja internacionala Moskve!« Nemiri v Soinogradu. LDU. Solnograd, 5. (ČTU.) Davi so brezposelni demonstrirali pred poslopjem deželne vlade. Zahtevajo povišanje podpore od 6 na 10 K dnevno in dodatno podporo za vsakega nepreskrbljenega rodbinskega člana. Demonstracija je bila zelo burna ter so stavili demonstranti deželni vladi nekak ultimatum, v katerem zahtevajo, da se njih zahteve izpolnijo do 9. aprila. Pozneje se je doseglo podaljšanje tega termina. Sklenili so tudi, da pošljejo deputa-cijo brezposelnih na Dunaj, da tam predloži svoie zahteve državnemu tajniku za socialno upravo. Ogrska republika sovjetov. LDU. Budimpešta, 5. (Brezžično.) OKU poroča, da je bila institucija svetov, sestoječih iz nadomestnih ljudskih poverjenikov, razpuščena. Po končani vladni krizi je bil tudi delokrog posameznih ljudskih poverjeništev nanovo razdeljen. Člani vladajočega revolucionarnega sveta so najboljši delavski voditelji Nemčijv LDU. Stuttgart, 4. (DunKU.) Danes zvečer se je vnel boj s približno 400 špartakovci, ki so imeli svoje postojanke med Gaissburgom in Wangnom. špartakovci so si ondu-kaj izkopali strelske jarke in postavili strojnice. Artiljerija je obstreljevala njih oporišče na obronkih. LDU. Berlin, 5. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Monako-vega: Množe se viharna znamenja, ki kažejo na revolucijo. Augsburg je bil prvi. Monakovo hoče priti za njim. LDU. Berlin, 5. (DunKU.) Odsek za odporno stavko meščanov v Stuttgartu je sklenil včeraj zvečer, izjaviti, da je ta stavka končana in priporočati, da se delo zopet prične. Časopisi so v soboto zopet izšli. Po koncu meščanske stavke upajo, da bo tudi stavka Špartakovcev ponehala sama po sebi. LDU. Monakovo, 5. (DunKU.) Položaj je jako napet. Deželni zbor se ne sestane, in sicer vsled ugovora centralnega sveta. Vzrok izpre-membe položaja prihaja, kakor se zdi, neposredno iz Augsburga, ker so na nekem zborovanju izdali geslo: Proglas sovjetske republike. Poslopje deželnega zbora je zavarovano s strojnicami, in sicer od strani, ki ne želi zborovanja. Sedaj se obravnava, da bi se združile vse socialistične stranke, večinski socialisti, neodvisni in komunisti v skupno revoluconamo stranko delavcev. LDU. Berlin, 5. (DunKU.) »B. Z. am Mittag« poroča, da se je na vsem ruhrskem ozemlju proglasilo poostreno obsedno stanje. i Bavarska — republika sovjetov? LDU. Berlin, 5. (DunKU.) »Vos-sische Zeitung« poroča iz Monako-vega: Revolucionarni svet je imel sejo vso noč in je sklenil aretirati vse vodilne osebnosti meščanstva in časopisja. Tudi vojno ministrstvo so zasedle Kaj pravzaprav sveti nameravajo, proizhaja iz poročila o političnem položaju, katero je predložil član vojaškega sveta Klin-gelhofer. Poročevalec zahteva, da obdrži dosedanje ministrstvo sposobnost za delo in da ostane na krmilu tudi nadalje. Republika svetov na! se proklamira brez vsakega kr-voprelitja in brez vsake prenagljene in brezobzirne socializacije. Naloga takozvanih obratnih svetov in odborov nastavljencev bo, skrbeti za to, da ostane ljudsko premoženje neokrnjeno in da bo vedno preskrbljeno za priložnost dela. Slovesno razglasitev republike svetov bo spremljala splošna stavka, ki bo obsegala vso Bavarsko. Dan razglasitve republike svetov naj se proslavi kot narodni praznik. Pričakovati je, da se strnejo tekom današnjega dn? vse tri socialistične stranke v enoi-no fronto. — »I.okalanzeiger« javlja iz Monakovega: Računa se, da bo republika svetov razglašena najkasneje do pondeljka. Mirovna konferenca. LDU. Amsterdam, 5. (DunKU.) Listu »Algemeen Handelsblad« se poroča iz Pariza: Svet četvorice se je pečal včeraj z jadranskim vprašanjem, iz česar se dd sklepati, da bodo želje Italije, ki zahteva, da se določijo njene meje istočasno z mejami Francije, izpolnjene. Francozi stoje na stališču, da se morajo brezpogojno držati Italijanom dane obljube, katere vsebuje londonska pogodba. Zdi se, da so tudi Angleži istega mnenja. Wilson se pa pro~ tivi nekaterim zahtevam Italije, ker stoji na stališču svojih 14 točk. Jadransko vprašanje je menda najtežji problem, ki ga ima rešiti mirovna konferenca. Predlog Ljenina mirovni konferenci. LDU. Rotterdam, 5. (ČTU.) »Nieuwe< Rottcidarnsche Courant« poroča iz Londona: Glasom »Ex-change«-br7ojavke iz Pariza je bil predložen mirovni konferenci predlog ruske sovjetske vlade, podpisan od Ljenina, ki vsebuje tudi pozitivna poročila, da sta Kautsky in Scheidemann za formalno zvezo med Nemčijo in Rusijo. — Vodje britanske vlade so dobili od tega pojava najboljši vtis. Stališče Amerike je do sedaj še nepoznano. Ljenin ja baje pripravljen jamčiti, da se bo boljševiška vlada vzdrževala vsake boljševiške agitacije med narodi ali-Irancev. .iLpnmzacija. Vsled izplačevanja prispevkov za člane ubožmli akcii se od pondeljka, aprila, do vštetega torka, 15. aprila, v mestni posvetovalnici strankam ničesar ne nakazuje. Prispevki za kruh hi moko se izplačujejo po sledečem redu: Na izkaznice ubožnib akcij: dopoldne v mestni posvetovalnici, popoldne pa pri krušni komisiji na magistratu: Na A- in B-izkaznice smo objavili spored že v soboto. — Na C-izkaznice: 10. aprila od 8. do 9. št. 1 do 150, gd 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do 11. Št. 301 do 450, od 11. do 12. št. 451 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750, od 4. do 5. št. 751 do 900, od 5. do 6. št. 901 do 1050. 11. aprila: od 8. do 9. št. 1051 do 1200, od 9. do 10. št. 1201 do 1350, od 10. do 11. št. 1351 do 1500, od 11. do 12. št. 1501 do 1651, od 3. do 4. št. 1651 do 1S00, od 4. do 5. št. 1801 do 1950, od 5. do 6. št. 1951 do 2100. 12. aprila: od 8. do 9. št. 2100 do 2250, od 9. do 10. št. 2251 do 2400. od 10. do 11. št. 2401 do konca. — Na izkaznice I. uradniške skupine; 12. aprila od 3. do 4. št. 1 do 150, od 4. do 5. št. 151 do 300, od 5. do 6. št. 301 do konca. — Na izkaznice i!- uradniške skupine: 14. aprila od 8. do 9. št. 1 do konca. — Na izkaznice za Vič: 14. aprila od 9. do pol 11. št. 1 dn konca. — Na C-izkaznice za Vič: 14. aprila od pol 11. do 12. št. 1 do 200, od 3. do 4. št. 201 do 350. od 4. do 5. št. 351 do konca. — Na R~izkazn!ce za Moste: 15. aprila od 8. do 9, št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do konca. — Na C-izkaznice za Moste: 15. aprila od 10. do 11. št. 1 do 150, od 11. do 12. št. 151 do 300. od 3. do 4. št. 301 do konca. Prodajalci moke se vabijo, da se zanesljivo zglase v torek, 8. t. m. ob 9. uri v mestni posvetovalnici radi nakazila moke. Na sladkorne izkaznice št. 5. 8, 62 in 63 se dobi sol v sledečih trgovinah: Na št. 5 pri Čer mah & Val, Vodnikov trg; na št. 8 pri Fridrihu, Poljanska cesta; na št. 62 pri Štancerju, Dunajska cesta (Holzer); na št. 63 pri Chamu, Miklošičeva cesta. Ravnotam se bo dobil tudi sladkor. čebula za III. okrai. Stranke III. okraja dobe čebulo v torek. 8. t. tn. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bo na krompirjeve nakaznice oo sledečem redu: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 500, od 9. do 10. št. 501 do 1000, od 10. do 11. št. 1001 do konca. Stranka dobi za v<=ako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 kroni. Čebula za IV. okrai Stranke IV. okraja dobe čebulo v torek, 8. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: popoldne od 2. do 3. št. 1 do 600, od 3. do 4. št. 601 od 1200, od 4. do 5. št. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebe 3 kg čebule, kar stane 2 kroni.______ izdajatelj in odgovorni uredniK: josip Pet e jan. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani slav. občinstvu tjUHU psujui&mu - go priporoča -»Restavracija v Prešernovi ulici Stev. 9.“ tal B!$M ll iiSTO E® io druge potrebščino zn izdelavo dobrill pokalic, kakor tudi 70 malinovi fondarU-osenco z.. urematiziranje l;anditov priporoča : Des.il .cija esenc Srečko Potailg Ljubljana. Slomškova ni. 27. — Istotako s(< kupijo sveži, čisti olupki oranž kijr 15*—■< ■on»a-R3gi»aKTO-|.«cacA« *r. ■i~.--afaga.-tA«« .1, l —p : Javna dražba plemenskih kobil in ia adih žrebcev, D$