Cesar Rudolf, moder sodnik.
Cesar Rudolf Habsburški je rad iničl, ee so se njegovi podložuiki s polnim zanpanjem «bračali do njega. ter mu r sili in potrebi raztiadali svoje križe in težave, on je vsacemu rad poinagal,
Necega dne pride tudi nek trgovec do cesarja i naslednjo prttožbo: rNij Se dolgo, da sem pri krčmarji J. prcnočil. Zvečera, predno seni šel spat. dal sem krfmarju, ki sem si ga poštenega gospodarja mislil, svojo veliko lifnij&to moSnjo sprarit, v katerej sein iniel veliko vsoto deuarja. Ko sem se druiega jutra na pot spravljal, prosiJ sem krčniarja, da ini prinese inošnjo z dtfnarji. A kdo bi 81 bil mislil kaj tacega \ Krčaiar nete mč vedeti o inojej mošnji, ter pravi da mn nijsem nobene dal. Jaz ga prosim in rotim, a vse to nij pomagalo nič. Kaj mi je hilo storitiV Krtmo zapustiin brez moSoje, ter pridem do VaSega Veličanstva 3 trdnim zaupanjnm. da ini pomorete do inoja pravice in do niojih s trudom priiiobljenih denarjev.u
Rudolf je zvedel, da j« mej osobami, fei se rau želš danes pokloniti, tudi zviti krčmar. To priložnost misli aisar modro porabiti. TakiSj reie trffovcu, n&j se poda i slraiisko sobo, ter naj onda malo poeaka. Cesarje^a žrfja se je izpolaila.
Ko zviti fcrcmar stopi v cesarjevo dvorano, Eer se eesarju dosfojno pri-klone, izprašuje ga Rudolf prav prijazuo o njegovili družinskih razmei-ah in njegovem obrtn. Ko se ie tako dalje razgorarjata, reče mn Eudolf brez da bi krčmar kak poseben Damea slutil: nVi pa imate zel6 lep klobnk; rueni dopade! Ali bi ne hoteli z mojim menjati ?" Krčmar je bU na to ecsarjevo ponudbo zeltS ponosen, ia tak6j privoli. Rudotf se. 8 krčjnavjevim kl>ibukom pokrije in 8topi za trenotek iz sobe. Zunaj pokliče jednega mestjana, ter mn reče: nIdite hitvo k ženi krčmarja J., dajte jej ta klobnk in jej recite, da njen mož želi, da bi vam izrofila nsnijato mošnjo s trgo?čeyiini denarji. ker jib nnjno potrebuje.   V potrdiJo jej pošlje njen tnož svoj klobuk."
Žena je brez vsega pomisleka mestjanu tak6j izročila moSnjo z denaiji, katero mestjau prinese k cesarju, kakor mu je hilo uaro(5eno.
Zdaj pokli&i cesar trgovca, ki je iakal i straaskej sobL Trgovec, vid&B kičmaija, ponovi stojo pritožbo. Krtmar taji in s« priduša, da bi bil on kdaj kako moSnjo i donarji prejel od tega trgovca. katprega še pozna ne. Pri tej priSi izvleče Budolf iz srojega žepa tianijato mošnjo z denarji. Krčmar obledi in se tako ustraši, da niti besediee tte moro izpregOTOriti, liiii, da je prišla njegOTa goljufija tako hitio na dan.
Rndolf izroCi mošnjo z denarji pošteaema trgovcu nazaj, a guljufnega krčmarja obsodi k ojstrej kazni.                                            Val Jare