TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE 28 V okviru konference je bilo or- ganiziranih več tipografskih raz- stav. Mednarodna organizacija Type Directors Club, ki skrbi za izobraževanje svojih članov na področju tipografije, zgodovine tipografije, tipografskega obliko- vanja, uporabe novih tehnologij v tipografiji, pomena tipografije kot komunikacijskega orodja, je pripravila 53. razstavo. Ta je pri- kazovala oblikovalske rezultate vsakoletnega nagradnega nateča- ja, in sicer najboljši tipografski izbor za koledarje in plakate z le- tnico 2006. Nadalje smo lahko videli dela nagrajencev natečaja (sicer za leto 2007) za najboljšo pisavo. Na tem delu razstave smo lahko občudovali tudi pisavo ar- no podjetja Adobe, ki jo je izdelal Robert Slimbach za 25. jubilej tega podjetja in vsebuje največ različic nelatiničnega zapisa jezi- ka (npr. cirilice, grščine), in pisa- vo tisa univerzitetnega diplo- manta grafične tehnologije nara- voslovnotehniške fakultete Mitje Miklavčiča. – Za tiste, ki bi jih morebitni tipografski natečaj za- nimal: za leto 2008 je že razpi- san, rok za predajo novoobliko- vanih pisav je 14. december 2007. SOTA – The Society of Ty- pographic Aficionados – je vsako- letno tipografsko galerijo razsta- vila tudi v Brightonu. Predsta- vljene so bile nove pisave, ki so nastale letos. Brightonska fakul- teta za umetnost in arhitekturo je pripravila razstavo študentskih tipografskih del. Konferenca ATypI je ponovno navdušila; tako da smo v priča- kovanju, kam nas bo popeljala prihodnje leto. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani VIRI ATypI 2007: Brighton – Hands on Book of abstracts, conference ATypI 2007 Brighton, ATypI, 2007 ATypI 5. 9. 2007 FontLab 26. 9. 2007 Microsoft typography 26. 9. 2007 OpenType 26. 9. 2007 Tlakovanje z linernim napisom s konca 19. stoletja pred vhodom v brihgtonsko do- movanje. 1 UVOD Tipografija je izredno široko področje, ki nam ponujaštevilna odprta vprašanja ter možnosti za raziskovanje in ustvarjanje novih stvari. Odločili smo se za digitali- zacijo starega epigrafskega napisa na Pretorski palači v Kopru. Ta zanimiva tema nam je odprla ve- liko novih vprašanj in izzivov. Z digitalizacijo starega vklesanega napisa smo želeli dobiti pisavo, ki bi ohranila starodavni duh pročelja Pretorske palače. Posku- šali smo čim bolj ohraniti videz vklesanihčrk, zato smo natančno analizirali njihovo strukturo in se jim poskušali tipografsko čim bolj približati. Preučili smo tudi tehniko klesanja in pomembnost V-reza ter senc pri vklesanih čr- kah. Vse to je vplivalo na obliko- vanje novih črk. Želeli smo ustvariti elegantno okrasno pisa- vo, ki bi bila uporabna za različ- ne namene. 2 ZGODOVINSKI ORIS 2.1 Pretorska palača Slovensko pristaniško mesto Koper se je začelo razvijati v ob- dobju Beneške republike. Tri- najsto stoletje je zarisalo prostor- ske meje glavnega mestnega trga – Platea Comunis, kjer stoji Pre- torska palača (1, 2). Prva mestna palača, imenovana Potestas Marchionis (ali Potestas Regaliae), je baje stala na mestu sedanjega levega krila palače že leta 1254 (3). Razvoj mesta je narekoval gradnjo večje mestne hiše, ki se je začela leta 1387 in končala leta 1390 (ali 1391). Z gradnjo sože- leli skleniti južni del Platea Co- munis z enotno in mogočno fasa- do. A dela so potekala sila počasi in se zavlekla tja do sredine 15. stoletja (1, 2). Na glavni tržni fasadi ločimo levo (gotsko) in desno (renesanč- no) krilo, kar je posledica dolgo- POVZETEK Namen raziskovalnega dela je bil oblikovati novo pisavo na po- dlagi epigrafske plošče s Pretorske palače v Kopru. Osnova za oblikovanje pisave so bile stare vklesane črke iz 17. stoletja. Proces digitalizacije je potekal skozi več različnih faz: fotografi- ranje plošče, izpostavljanje posameznih črk iz fotografij, arhivi- ranje fotografij, izbira tipografsko in oblikovno najprimernejših črk, strukturna in slogovna analiza vklesanih črk, ročno obliko- vanje osnutka ter digitalno oblikovanje pisave. Analiza vklesanih črk vključuje razlago tehnike klesanja, uporabe V-reza ter tipo- grafsko analizo strukture črk. Pisava, ki je nastala skozi proces digitalizacije, se imenuje praetoria. Vključuje verzalke, kapitelke, številke in dodatne znake. Dokončno je bila oblikovana oz. digi- talizirana s pomočjo programa FontLab Studio 5. Oblikovane črke so natančno strukturno in slogovno opisane. Prikazane so različne stopnje njihovega nastajanja ter oblikovanja. Primerja- ne so tudi z monumentalno kapitalo in z nastankom pisave tra- jan. Vklesane črke slogovno spadajo bolj med beneške rene- sančne pisave, medtem ko sečrke novooblikovane pisave pra- etoria uvrščajo med francoske renesančne pisave. Prikazana je tudi njihova praktična uporaba kot del celostne podobe Pokra- jinskega muzeja Koper v obliki kuverte, dopisnega lista, vizitke in spletne strani. Ključne besede: analiza črk, digitalizacija vklesanih črk, epigrafska plošča, obli- kovanje pisave, tipografija TIPOGRAFSKO RAZISKOVANJE 29 OD KLESANJA DO INTERNETA: PISAVA PRAETORIA Prevod prispevka, ki je bil predstavljen na tipografski konferenci ATypI, 15. septembra 2007. PRVI DEL. letne dozidave (1390–1451/52). Obe krili sta le na videz simetrič- ni; težnjo po simetriji je uveljavi- la baročna doba. Dokončno po- dobo je Pretorski palači in dru- gim zgradbam na Platea Comu- nis vtisnilšele baročničas. Proče- lje palače je, s korenitejšimi pose- gi ob prenovi leta 1664, s prvim ometom, z novo razporeditvijo heraldičnega okrasja in spomin- skih plošč, dobilo rafinirano po- dobo idealne harmonije (4, 5, 6). Sicer pa so v pročelje palačeže od 15. stoletja vzidavali spominske plošče, grbe in poprsja županov in drugih veljakov (7, 8) – zasle- dili smo tudi podatek, da je bil prvi doprsni kip narejen šele leta 1620 (9). 2.2 Epigrafska plošča Za osnovo digitalizirane pisave smo izbrali epigrafsko ploščo na Pretorski palači (slika 1), ki je bi- la posvečena mestnemu veljaku po imenu Larenzo Donà. Na ža- lost pa v nobenih zapisih o nasta- janju in obnavljanju palače ni- smo zasledili avtorja plošče ali imena delavnice, v kateri so izde- lali ploščo. Črke epigrafske plo- šče so razmeroma dobro ohranje- ne, čitljivost je zadovoljiva, črke so tudi estetsko primerne za digi- talizacijo. Ploščo dopolnjuje doprsni kip veljaka, ki tam stoji še danes (10). Kip in plošča sta bila men- da izdelana nekje med letoma 1673 (11) in 1675 (letnica, vkle- sana na plošči). 2.3 Vklesane črke V času, ko je bila epigrafska plošča izdelana, je v Kopru že vladal barok, vendar je bil vpliv renesanse še zelo prisoten. Črke smo analizirali in jih poskušali umestiti v tipografsko klasifika- cijo glede na Britanski standard (BS) 2961, ki je zasnovan na raz- poreditvi francoskega tipografa Maximiliana Voxa (12, 13). Pi- sava nima vseh izrazitih značil- nosti ene skupine pisav. Večji del značilnostičrk nakazuje na bene- ške renesančne pisave (zaznati pa je tudi značilnosti francoskih re- nesančnih pisav in celo baročnih pisav, na primer vertikalna osnovna os). – Verjetno bi lahko dobili tudi drugačna imenovanja pisave, na primer predbene- ška/rokopisna (14), latinična ali trajan (15), morda tudi imeno- vanje baročne črke (16). Zapis na epigrafski plošči smo primerjali z napisom na zname- nitem Trajanovem stebru (112 in 113 n.š.) (9). Na podlagi vkle- sanih črk (Capitalis Romana) s stebra je tudi nastala digitalizira- na pisava trajan. Menimo, da sta tehnika klesanja in končni videz vklesanihčrk pomembna za ana- lizo pisave in njeno digitalizacijo. Oblik klesanja je več. Najbolj razširjena je oblika V-reza, kjer je vklesana vdolbina v obliki črke V. Črke so pred klesanjem nari- sali na podlago. Senca v V-rezu je posledica padanja svetlobe na vklesane črke. Tako se določen del črke osvetli oz. zatemni. To daje vklesanim črkam značilen videz, ki ga ni možno reproduci- rati z digitaliziranimi črkami na papirju. Pomanjkljivost tega je, da so takečrke ob različnih osve- tlitvah (različnih delih dneva) drugačne. Še najbolje so videti opoldan, ko je sonce najvišje in daje črkam enakomerno osvetli- tev. Črke dobijo tako enako me- ro osenčenih oz. osvetljenih de- lov (18). Vklesovanje črk je le stopnja v procesu nastajanja epigrafskih plošč. Vklesane črke naj bi bile osnova za barvanje oz. pozlačeva- nje črk ali zapolnjevanje s kovi- no, npr. bakrom. Vklesovanje je občutljive pobarvane črke obva- rovalo pred uničujočimi naravni- mi dejavniki, kot sta erozija in abrazija, katerih vzrok so vre- Slika 1. Izrez epigrafske plošče. Slika 2. Učinek vklesanih in hkrati pobarvanih oz. nepobarvanih črk na Trajanovem stebru (18). DIGITALNA TIPOGRAFIJA 30 menski pojavi (18, 19). Dober zgled je Trajanov steber (slika 2), ki je bil nekoč ves v barvah. Ko barva zbledi oz. se odlušči, so ne- pobarvane vklesane črke zaradi učinka tridimenzionalnosti in senc videti svetlejše. Domnevamo, da napis na Pre- torski palači, ki smo ga izbrali za osnovo nove pisave, ni bil nikoli obarvan. Na plošči nismo zasle- dili ostankov barve pa tudi v zgo- dovinskih virih nismo zasledili nobenega podatka o barvanju črk. Če bi pri digitalizaciji pisave sledili le vizualnemu učinku senc, bi dobili presvetle in neza- ključene črke (slika 3). Po po- drobni analizi vklesanih črk, nji- hove končne oblike ter učinka in pomena senc smo se odločili, da se bomo pri oblikovanju nove pi- save naslanjali na celotno širino V-reza in ne na učinek senc, ki ga daje oblika tega reza. 3 DIGITALIZACIJA PISAVE PRAETORIA Proces digitalizacije pisave se je razvijal skozi več različnih faz: 2 fotografiranje plošče, 2 razvrstitev fotografij po mapah, ki ustrezajo vsaki vrstici, 2 izrezovanje vsakečrke iz pod- lage in označba posamezne črke (vrsta napisa, kateračrka po vrsti), 2 razvrstitev istih črk v skupne mape (npr. vse črke A v eno mapo), 2 izbor treh najlepših oziroma najbolj primernih črk (npr. tri najprimernejše črke A), 2 primerjava vsehčrk in določa- nje razmerij med debelino poteze, širino črke in višino črke, 2 ročno risanje mreže in posta- vitev črk v mrežo, 2 oblikovanje črk v programu FontLab. 3.1 Pridobivanje črkovnega nabora Ploščo smo fotografirali z digi- talnim fotoaparatom v večernih urah. Pretorska palača je takrat osvetljena z reflektorji. Tako so prišle sence in osvetljeni deli vklesanih črk bolj do izraza, kar je poudarilo robove črk, ki so za vrednotenje vklesanih črk zelo pomembni. Naredili smo pre- gled zbirke vseh črk z epigrafske plošče (preglednica 1). Na epigrafski plošči ničrk J, K, U, W, Z. Manjkajočečrke smo v procesu digitalizacije ustvarili po lastnem občutku ter pravilih ti- pografskega oblikovanja. Letnice so zapisane z rimskimi številka- mi, tako da smo arabske številke ustvarili pozneje in jih oblikovali v slogu drugih črk. Iz originalnih fotografij smo nato izrezali oz. ločili vsako črko posebej ter ji dali točno določeno ime, ki označuje njen položaj na plošči. Nato smo izločili vse ne- primerne črke: poškodovane, površno vklesane, proporcional- no nestabilne ter tipografsko ne- primerno oblikovane črke. Tako smo med vsemičrkami izbrali po največ tri različice vsake. 3.2 Določitev optimalne oblike posameznih črk Metoda prekrivanja Po izboru najprimernejših črk smo poskušali najti optimalen način oblikovanja novihčrk.Že- leli smo čim bolj slediti karakte- ristikam vklesanih črk, zato smo se odločili za metodo prekrivanja črk in s tem poskušali določiti optimalno obliko oz. obliko, ki se pri vklesanih črkah največkrat ponavlja. To metodo smo zasle- dili pri znanem tipografu Adria- nu Frutigerju; tako je poskušal oblikovati univerzalno pisavo, ki bi zajemala vse splošne značilno- sti več različnih pisav (20, 21). – Univerzalnost pisave, izdelane na podlagi tako pridobljenih podat- kov, so mu nekateri tipografi oporekali (22). Črke smo ločili od podlage (s pomočjo programa Adobe Photoshop CS2) in pri tem upoštevali rob celotnega V- reza. Obarvali smo jih enobarv- no (črno) in jim zmanjšali opaci- teto na 18 odstotkov. Nato smo različice iste črke postavili eno vrh druge in poskušali dobiti značilno obliko (slika 4).Črke B, H in Y se pojavijo samo po en- krat in zato postopek prekrivanja pri njih ni bil mogoč. Ugotovili smo, da se vklesane črke med sa- bo zelo razlikujejo. Nekatere ra- zličice iste črke se tako razlikuje- jo, da med njimi nikakor ne pri- de do prekrivanja. To metodo smo ovrgli in se po- svetili drugemu načinu analize črk in načrtovanju dimenzij nji- hovih posameznih delov. Postavitev mreže in ročno risanje črk Izčrk ožjega izbora smo obliko- vali kolaž, v katerem smo vsem črkam poenotili višino. Na po- dlagi tega smo analizirali razmer- ja med osnovnimi oz. podebelje- nimi in tankimi potezamičrk ter med podebeljenimi potezami in širino črk. Za referenčno enoto smo izbrali kvadratek, katerega stranica se je ujemala sširino po- teze črke I. Ugotovili smo, da se stolpec, sestavljen iz sedmih kva- dratkov, natančno ujema z višino črke, dobili smo razmerje 7 : 1. Nato smo analizirališe tanjše po- teze črk. Uporabili smo tri različne pra- vokotnike. Prvi ustreza dvema Slika 3. Sence pri vklesanih črkah na Trajanovem stebru (18). Preglednica 1. Pregled vseh črk na iz- brani epigrafski plošči. Črka A B C D E F G H I L M N O P Q R S T V X Y Æ Število črk na plošči 20 1 9 13 25 5 3 1 43 10 19 17 18 14 3 23 24 23 26 5 1 4 DIGITALIZIRANJEČRK 32 tretjinama osnovnega kvadrata, drugi je enak polovici, tretji pa le tretjini osnovnega kvadrata. Na sliki 5 vidimo način, ki smo ga izbrali za analizo razmerij črk. Nato smo analizirali še širino izbranih črk (preglednica 2 na strani 34). Za osnovno enoto oz. mero smo tudi tukaj uporabili velikost osnovnega kvadrata. Pomemben delčrk so tudi seri- fi, saj dajejo črkam poseben zna- čaj. Analizirali smo serife vklesa- nih črk in si poskušali predsta- vljati, kako so dobili takšno obli- ko. Bistveno vlogo pri tem je imelo predvsem klesanje. Serifi oblikovanihčrk so zato zelo izra- ziti, imajo trikotno obliko,še ve- dno pa so obli. Posnemali smo tudi vbočenost serifov pri vklesa- nih črkah, zato so tudi pri pisavi praetoria nekoliko konkavni. Na podlagi rezultatov analize razmerijčrk smo ustvarili mrežo, v katero smo skicirali novonasta- jajočo pisavo. Tudi pri novona- stalih črkovnih znakih, arabskih številkah, ločilih ipd. smo upo- števali značilnosti klesanih črk. 3.3 Digitalizirane črke Po analizi vklesanihčrk in kon- čanem risanju osnutka smo zače- li oblikovati črke v programu FontLab Studio 5. Najprej so na- stale verzalke. Po končanem oblikovanju pri verzalkah ni pri- šlo več do večjih sprememb oz. popravkov. Še največ sprememb so doživele kapitelke. Oblikovali smo jih tako, da smo verzalke po- manjšali za 20 odstotkov. Iskali smo optimalno podebelitev po- tez, ki bi se v besedilu čim bolj homogeno zlile z verzalkami. Po- skušali smo z avtomatsko pode- belitvijo (funkcija bold v progra- mu FontLab Studio 5), vendar ta ni dala dobrih rezultatov. Poteze črk so se sicer podebelile, vendar so se posledično podebelili tudi serifi. Poleg tega so se pri uporabi avtomatike pri kapitelkah poja- vila še dodatna vozlišča, česar pa nismoželeli. Zato smo vse poteze kapitelk podebelili ročno. Naj- prej smo podebelili vse poteze, nato pa še serife. Verzalke in ka- pitelke smo primerjali v tekočem besedilu, kjer verzalke ne smejo izstopati. Tako smo dosegli opti- malno podebelitev potez pri ka- pitelkah, ki so se homogeno zlile z verzalkami. Za boljšo primerja- vo smo tri izbrane vklesane črke združili v kolaž ter jim dodali še novooblikovane črke. Tako smo dobili neposreden vpogled v pri- merjavo med vklesanimi in no- vooblikovanimi črkami praeto- rie. Med slogovno analizo digita- liziranih črk smo zasledili nekaj odstopanj od vklesanih črk. Di- gitalizirane črke so nekoliko krepkejše. Obe, tako osnovna kot tanka poteza, sta nekoliko debelejši. Črke so malenkost šir- še. Zaključne poteze so mehkej- Slika 4. Prikaz prekrivanja vseh izbranih črk. Slika 5. Analiza izbranih vklesanih črk. Industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si LITHRONE S 40 SP Oglas Graficar LS40SP 2.indd 1 Oglas Graficar LS40SP 2.indd 1 12.1.2007 12:35:28 12.1.2007 12:35:28 34 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Danilo Slivnik Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher MaticŠtefan Naslov uredništva Delo ­ GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +386 1 47 37 424 F. +386 1 47 37 427 internet www.delo.si/graficar Grafična podoba Ivo Sekne > Naslovnica: fotografija Tanja Medved oblikovanje Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 20,04 EUR. Posamezne številke po ceni 4,15 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 5/2007 ANALIZA PISAV še, serifi so obli in trikotne obli- ke. Na podlagi navedenih ugoto- vitev bi pisavo praetoria uvrstili med francoske renesančne pisave (13). Ker je vseh črk preveč, smo iz- postavili le nekaj ključnih, opisa- li postopek njihovega nastanka in analizirali njihovo obliko. Črka I Osnovnačrka, s katero smo za- čeli graditi celotno abecedo, je črka I. Njenaširina se ujema sši- rino osnovnega polja (kvadrata) v mreži (slika 6). Njena višina je enaka stolpcu sedmih osnovnih polj. Črka I je tako rabila kot zgled za osnovno potezo pri dru- gihčrkah. Serifi so oblikovani na podlagi serifov pri vklesanih čr- kah. So zelo izraziti in se ne za- ključijo koničasto, temveč so na koncih odsekani.Čeprav so obli, imajo izrazito trikotno obliko. Vrhovi/dna serifov so konkav- ni/a, poteze so nekoliko ukrivlje- ne. Konkavno obliko smo pre- vzeli od vklesanih črk (že zaradi tehnike klesanja oz. V-reza vrho- vi/dna serifov ne morejo biti po- polnoma ravni/a, temveč so ne- koliko vbočeni/a). Na sliki 6 vidimo tri izbrane vklesane črke I v kombinaciji z dvema različicama črke I iz pisa- ve praetoria. Tri vklesane črke se med sabo razlikujejo. Sredinska črka je izredno tanka, medtem ko sta prva in tretjačrka po debe- lini skoraj enaki. Za pisavo smo izbrali debelejšo različico črke I, saj se ujema z osnovno potezo pri drugih črkah. Posebnost te črke je pika. Ima značilno trikotno obliko, ki je posledica uporabe dleta in V-reza. Za pisavo smo ustvarili dve različicičrke I. Prva, tista za splošno uporabo, je brez pike. Druga različica, bolj za okras, pa ima piko. Pika nadčrko I je pri pisavi praetoria nekoliko večja kot tista nad vklesanočrko. Povečali smo jo predvsem zaradi optičnega ravnovesja med raz- merjem črke in velikostjo pike. Pike pri vklesanih črkah so na- mreč nekoliko premajhne. Tanja MEDVED Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani Črka T Na podlagičrke T smo določili razmerje med širino in višino črk. Uporabili smo jo tudi pri analizi vklesanih črk in pri ustvarjanju osnovne mreže za ce- lotno pisavo. Njena navpična osnovna poteza sovpada s širino osnovnega polja in seveda s črko I. Prečna tanjša poteza je nekoli- ko ožja od polovice osnovne po- teze oz. skorajda sovpada s tretji- noširine (slika 7). Kljunasta seri- fa na prečni potezi nista popol- noma enaka. Razlikujeta se v ve- likosti in smeri. Serif na desni strani je manjši in bolj navpičen, medtem ko je serif na levi strani daljši in nekoliko bolj nagnjen. Tudi pri vklesani črki T sta ta dva serifa tako oblikovana. To la- stnost lahko zasledimo tudi pri pisavi trajan. Največjo razliko med vklesani- mi črkami T lahko opazimo pri dolžini prečne poteze. Sredinska vklesana črka ima, v primerjavi z drugima dvema, izjemno kratko prečno potezo (5,5 delov). Raz- merje med prečno in osnovno navpično potezo preostalih dveh vklesanihčrk je 7 : 7. Pri ročnem risanju črk v mrežo smo določili razmerje 7 : 6. Slika 7. Primerjava vklesanih črk T in novo oblikovanečrke T. Črka M Črka M je ena najširših črk ce- lotne pisave. Nobena poteza pri prvi novo oblikovani črki ni po- polnoma navpična, temveč se vse nagibajo pod določenim kotom (slika 8). Zunanji potezi sta na- gnjeni pod minimalnim kotom. Na ta način smo dosegli večjo stabilnost črke in lepši optični učinek. Stičišče podebeljene po- ševne poteze in tanke poševne poteze na sredini črke je ostra špica. Na sliki 8 vidimo tri vklesane črke M, ki se med sabo razlikuje- jo. Vsaka ima svojoširino. Zuna- nje poteze so popolnoma navpič- ne. To smo pri novo oblikovani črki M preoblikovali. Širina vklesanih črk M se giblje med 6,5 in 7,5 deli osnovnega polja, zato smo si pri ročnem risanju iz- brali širino 7 osnovnih polj. Ko smo kasneje črko oblikovali v programu FontLab ter ji zunanje poteze nekoliko nagnili, se ješiri- na povečala na 8,5 osnovnih polj. V sklopu pisave praetoria smo ustvarili dve različici črke M. Prva različica, namenjena osnovni uporabi, je črka, ki ima zunanje navpične poteze nagnje- ne pod določenim kotom. Druga različica je zelo podobna vklesa- nim črkam. Ima popolnoma navpične zunanje poteze in je ne- koliko ožja. Slika 8. Primerjava vklesanih črk M in novo oblikovanih črk M. Črka R Črka R je kombinacija navpič- ne osnovne poteze in okrogle po- teze, ki sega do polovice višine osnovne poteze. Krak se konča s »kaligrafsko« potezo. Sega do čr- kovne črte (slika 9). Takšen spo- dnji krak lahko zasledimo tudi pri vklesanihčrkah R na epigraf- ski plošči. Odločili smo se za dve različici črke R. Druga različica ima občutno daljši krak, ki sega pod črkovno črto. Ta oblika je bolj dekorativne narave. Zaradi podaljšanega kraka smo pridobili možnost boljšega prirezovanja. Črka R sega v zgornjem delu nekolikočezčrto verzalke; zaradi optičnega popravljanja črke. Najširši del okrogle poteze je ne- koliko širši od osnovne poteze. Razlog je spet v optičnem popra- vljanju. Če primerjamo vklesane črke z našočrko, lahko opazimo kar ve- liko razliko. Zgornja okrogla po- teza pri novo oblikovani črki je nekoliko manjša, medtem ko je krak krepkejši in lepše obliko- van. Črka je tako pridobila na stabilnosti in estetiki. Slika 9. Primerjava vklesanih črk R in novo oblikovanihčrk R. Črka S Črka S je sestavljena iz dveh okroglih potez, ki se v srediničr- ke združita v skorajda ravno po- ševno, osnovno potezo.Črko za- ključujeta kljunasta serifa. Spo- dnja okrogla poteza je nekoliko širša od zgornje. S tem smo pri- dobili večjo stabilnostčrke.Črka S je ena najožjihčrk pisave. Tako na spodnjem kot na zgornjem delučrke sega malenkost podčr- kovno črto in čez črto verzalke (slika 10). Vklesane črke S imajo skupno značilnost in sicer vse dajejo ob- čutek, da se zvračajo v desno. To lastnost smo pri oblikovanju no- večrke poskušali odstraniti, tako da smo jo za malenkost nagnili v levo. Oblikovno se naša črka še najbolj ujema s sredinsko vklesa- no črko. Širina vklesanih črk se giblje med 4 in 4,5 osnovnih polj. Pri oblikovanju črke S smo uporabili širino 4,5 osnovnih polj. Slika 10. Primerjava vklesanih črk S in novo oblikovane črke S. Leksične in tipografske liga- ture: AE, NE, OE V tipografiji poznamo leksične in tipografske ligature (13). V sklopu pisave praetoria smo ustvarili tri različne ligature. Dve sta leksični (AE, OE), ena pa je tipografska (NE). Ligaturo AE zasledimo tudi na epigrafski plo- šči. Uporabili so jo iz pravopi- snih razlogov. Na sosednji epi- grafski plošči lahko zasledimo za- nimivo ligaturo NE, ki so jo uporabili zaradi pomanjkanja prostora. Čeprav te ligature na plošči, ki smo jo uporabili kot osnovo za pisavo praetoria, ni, smo jo vključili med nabor naših črkovnih znakov. Številke in ostali dodatni zna- ki Kot že omenjeno arabskih šte- vilk na epigrafski plošči ni, saj so včasu nastanka plošče uporablja- li le rimske številke. Arabske šte- vilke smo oblikovali v slogu si- ceršnjih digitaliziranihčrk. Upo- rabili smo renesančne arabske številke, ker estetsko in slogovno bolj ustrezajo pisavi praetoria (slika 11). So bolj dekorativne in po mnenju nekaterih tipografov tudi lažje berljive (17). Pisava praetoria vsebuje še vse potrebne znake, ki omogočajo funkcionalno uporabo pisave. Pri oblikovanju znakov smo se ukvarjali predvsem s slogovnim oblikovanjem in podebelitvijo potez. Na sliki 11 je celoten na- bor znakov pisave praetoria. Slika 11. Nabor vseh znakov pisave praetoria. 3.5 Nastavitev metrike in pri- rezovalnih parov Za pisavo praetoria smo se pri nastavitvi metrike zgledovali po pisavi trajan. Ta pisava spada med renesančne pisave in je, tako kot praetoria, sestavljena iz ver- zalk in kapitelk. Verzalke in ka- pitelke potrebujejo nekoliko ve- čje presledke med črkami, saj ni dobro, če jih preveč približamo eno k drugi. S premajhnimi pre- sledki lahko črkam odvzamemo oblikovni izgled in uničimo ti- sto, kar je pri njih najlepše. (17) Postavitev črk je izredno svetla in zračna. Z dobro postavitvijo metrike oz. presledkov ob črkah lahko dosežemo že skorajda končni rezultat. Popravke med določenimi kritičnimi pari črk, kot so na primer KA, LA, LJ, po- pravljamo z nastavitvijo prireza- nih parov. Vsak jezik ima svoje specifične prirezovalne pare in zahteva svojo specifično nastavi- tev metrike. 4 PRAKTIČNA UPORABA PISAVE PRAETORIA Eden izmed poglavitnih ciljev raziskovalnega dela je bil ustvari- ti uporabno pisavo tudi za so- dobne digitalne medije. Oblikovanje poslovnih tisko- vin za Pokrajinski muzej Ko- per Celotna podoba tiskovin in spletne strani temelji na logotipu iz pisave praetoria in znaku am- fore. Logotip in znak se pona- vljata v različnih kombinacijah na kuverti, dopisnem listu, vizit- ki ter spletni strani. Uporabili smo »naravne« barve, ki se poja- vljajo na koprskem, kot so: vin- sko rdeča, siva in peščena barva. Celotna podoba tiskovin je zelo svetla in prefinjena (slika 12). Papir, ki smo ga izbrali za izdela- vo tiskovin je naravne barve. Po- vršina je nekoliko manj glajena, kar daje poslovnim tiskovinam poseben starinski izgled. Na kuverti in vizitki smo se po- služili drugačnih postavitev logo- tipa in znaka. Na sliki 12 je pri- mer kuverte, ki jo krasi logotip v kombinaciji z znakom amfore, katere nismo prikazali v celoti, temveč smo uporabili le njen de- tajl. Vidimo tudi vizitko in sicer njeno sprednjo in zadnjo stran. Sprednja stran je zelo svetla, medtem ko smo za zadnjo stran izbrali vinsko rdečo barvo. S tem smo dosegli zanimiv kontrast. Slika 12. Dopisni list, kuverta in vizitka Pokrajinskega muzeja Koper. Oblikovanje spletne strani za Pokrajinski muzej Koper Pri oblikovanju spletne strani (slika 13) smo se poslužili nekoli- ko temnejših barv, na katere smo aplicirali negativno podobo črk pisave praetoria. V celotno po- dobo smo vključili veliko foto- grafskega materiala. S tem smo dosegli zanimiv in privlačen izgled spletne strani. Pisava prae- toria ima na spletni strani okra- sen in monumentalen učinek. Uporabili smo jo izključno za naslove oz. interaktivne gumbe. Za tekoči tekst ta pisava ni naj- bolj primerna, zato smo za ta na- men uporabili pisavo georgia. Ker smo pisavo praetoria za gumbe uporabili v obliki slik (format JPEG), prirejanje pisave za ekranizacijo oz. glajenje kri- vulj ni bilo potrebno. Največja razlika med tiskovina- mi in spletno stranjo je prav v uporabi črk pisave praetoria. Na spletni strani sočrke uporabljene večinoma negativno. Kontrast med svetlimi črkami in polpro- sojno temno podlago deluje zelo prefinjeno. K temu pripomore tudi uporaba prelivov iz temnej- še (črne) v svetlejšo, prosojno barvo. Črke so v negativni razli- čici zadovoljivo čitljive. V glavo vseh podstrani (na vrhu, levo) smo postavili logotip muzeja, ki je poravnan na isti način kot na vizitki in sicer na levi rob. Logo- tip ni več v svoji značilni vinsko rdeči in sivi barvi, temveč sočrke prikazane negativno. Tudi znak amfore smo upodobili kot nega- tiv. Slika 13. Prva stran spletne strani Pokrajinskega muzeja Ko- per. 5 ZAKLJUČEK Pisava praetoria je ustvarjena na podlagi epigrafske plošče s Pretorske palače, ki je ena najpo- membnejših stavb mesta Koper. Ima izreden monumentalni po- men, kar pomeni, da so epigraf- ske plošče na njenem pročelju neprecenljive. Imajo pomembno kulturno in spomeniško vre- dnost. Pisava, ki je nastala na po- dlagi teh vklesanihčrk, bi se lah- ko uporabila za mestne ustanove, kot je Pokrajinski muzej Koper. Lahko bi jo uporabili tudi za oblikovanje raznovrstnih proto- kolarnih tiskovin za občino Ko- per ali pa za Primorsko univerzo. Pri digitalizirani pisavi smo že- leli ohraniti značilnosti vklesane pisave, a ji hkrati dati oblikovne značilnosti, ki bi omogočale uporabo pisave tudi v sodobnih medijih. V postopku digitalizacije smo poskušali izdelati pisavo z na- tančnim upoštevanjem analize originalnihčrk (prekrivanječrk), kar pa se je (zaradi prevelike ra- znolikosti originalov) izkazalo za neuporaben poskus. Zato smo se poslužili konvencionalnega risa- njačrk v mrežo. Z oblikovanjem sodobno uporabnih dodatnih znakov in arabskih številk smo sledili značilnostim in slogu osnovnihčrkovnih znakov. Tudi pri izdelavi kapitelk (za nadome- stilo minuskulam) smo ugotovi- li, da nam avtomatizacija ne bo pomagala in smo se morali izde- lave lotiti ročno. Tako smo dobi- li zadovoljiv naborčrkovnih zna- kov, ki ga lahko uporabimo tudi za postavitev daljšega besedila. Prav zaradi morebitne širše na- membnosti pisave, so nekateri znaki izdelani v dveh različicah. Kombinacije kapitelk, verzalk, številk in ostalih znakov smo te- stirali v tekočem besedilu (v ra- zličnih velikostih pisave). S končno različico smo dosegli ho- mogen videz besedila (brez izsto- panj določenih elementov). Končna različica praetoria sicer ni identična kopija vklesane pisa- ve, a je prav zaradi poudarjenih razlik pridobila na uporabnosti; tako za različne vrste besedila, kot v različnih medijih. 6 LITERATURA 1.Žitko, S. Pretorska palača (in- terno gradivo). Koper, Pokrajin- ski muzej občine Koper, 1990. 2.Kocjan, M., Žitko, S. Koper. Koper, Pokrajinski muzej občine Koper in Lipa Koper, 1992. 3.Alisi, A. Il Palazzo Praetorio, la Loggia, il Municipio di Capodi- stria. Roma, 1932. 4.Grujić, N. Profana arhitektu- ra obalnih mest. Ljubljana, Naro- dna galerija, 1995. 5.Mestna občina Koper – Pretor- ska palača. , 25. 2. 2006. 6.Žitko, S. Historični razvoj in funkcija Titovega trga v Kopru (interno gradivo). Koper, Pokra- jinski muzej občine Koper, 1990. 7.Bernik, S. Organizem sloven- skih obmorskih mest Koper, Izola, Piran. Ljubljana in Piran, Mla- dinska knjiga in Medobčinski za- vod za spomeniško varstvo, 1968. 8.Gardina, E. Pace a questa città e a tutti coloro che abitano in essa. Koper/Capodistria, Pokrajinski muzej Koper/Museo regionale di Capodistria, 1998/1999. 9.Štefanc, S., et al. Dioecesis Ju- stinopolitana: Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije. Koper, Pokrajinski muzej Koper, 2000. 10.Cherini, A., Grio, P. Basso- rilievi araldici ed epigrafi di Ca- podistria, dalle origini al 1945. Trieste, Famea Capodistriana, 2001. 11.Semi, F. Capris Iustinopolis Capodistria. Trieste, Edizioni Lint Trieste, 1975. 12.McLean, R. Typography. London, Thames and Hudson, 1996. 13.Možina, K. Knjižna tipogra- fija. Ljubljana, Filozofska fakul- teta in Naravoslovnotehniška fa- kulteta, 2003. 14.Cheng, K. Designing Type. New Haven, Yale University Press, 2005. 15.Gray, N. The Newberry al- phabet and the revival of the ro- man capital in fifteenth century in Italy. Typography papers, 2005, št. 6, str. 5–47. 16.Mosley, J. Giovan France- sco Cresci and the baroque letter in Rome. Typography papers, 2005, št. 6, str. 115–155. 17.Tschichold, J. Treasury of alphabets and lettering. New York, W.W. Norton & Compa- ny, 1992. 18.Catich, E. M. The origin of the serif: brush writing & roman letters. Davenport, Catich Galle- ry, 1991. 19.Shaw, P. A recent discovery in Trajan’s Forum: some impli- cations for undersdanding bron- ze inscriptional letters. Typograp- hy papers, 2003,št. 5, str. 23–32. 20.Frutiger, A. Signs and Sym- bols: Their Design and Meaning. London, Ebury Press, 1998. 21.Ruder, E. Tipographie. Lju- bljana: Partizanska knjiga, 1977. 22.Kinros, R. Type as critique. Typography papers, 1992, št. 2, str. 77–87. Tanja Medved in Klementina Možina Univerza v Ljubljani Preglednica 2. Analiza širine črk (mera je osnovni kvadrat mreže). Slika 6. Primerjava vklesanih črk I in novooblikovanih črk I. NADALJEVANJE VŠTEVILKI 6/2007 Prva meritev 6,5 4,33 5,66 6 5 5,33 6,6 6,33 1 5,5 6,5 6,5 7 4,5 7 5 4 7 6,5 6,5 6 Druga meritev 6,33 6,5 6 5,5 5 6,33 0,5 4,66 7,5 6 7 4 7 5 4,5 7 6,5 7 Izbrana širina 6 4,33 6 6 5 5 6,5 6,33 1 5 7 6,5 7 4,33 7 5 4,5 6,5 6,5 7 6 Tretja meritev 5,66 6 4,5 5 1 5 7 6,5 7,5 4 7,5 4,5 4,5 5,5 7 7 Črka A B C D E F G H I L M N O P Q R S T V X Y