Inozemsko šolstvo In učitetjstvo NACRT MODERNE FRANCOSKE ŠOLE »Zakaj hočemp enptno šolo?« »V imenu vcsti.« Današnja francoska šola ima dve vzpprcdni vrsti šol, ki sc med sebpj razlikujeta lc po tem, da vstppajp v prvp vrsto le otroci revnih slpjev, dočim sp otrpkom iz višjih slojev prpstp pdprta vrata. Tako se vzgajajo otroci francpskih aristokratov popolnoma ločenp. Prva vrsta šol nima nikake šolninc, dpčim je treba plačati na takp zvanih sekundarnih šolah visoko šolnino. Nova vrsta šol, to je retormna šola, ima odpraviti navedeno razlikp in ustvariti iz njih novo enotnp šolp, v katcro bodo imcli dostop rcvni in premožni učenci. V enotni šoli ne bodo več otrpci razdeljcni na dve skupini pp slučaju njihpvcga rojstva. Enptna šola zahteva, da se brezplačni pouk začne za vse otroke v isti starosti, da bodp vsi otroci cnotnp dpločeni po svoji nadarjenosti in spospbnosti za nadaljnji pouk in študij. To so temelji, na katerih sloni glavna rcforma francoskcga šolstva. Ppd imenom »fecple unique« je razumcti enotnp organizacijo na vseh učnih stopnjah. V ta namcn jc francoska šolska liga izdefala-"Teformni učni načrt, ki temelji na principih enotne šple. Principi: Glavno načelp reforme francpskih šol jc enotna šola, to je enake pravice vseh do pouka. Enptna šola mora biti izvedena že na prvi učni stopnji: ppvsod enak učni načrt in enake pravice za vsc otroke. Glavnc določbe so naslčdnje: Po prvi učni stppnji ima vsak otrok nc oziraje se na rod ali premožcnjsko stanje, pač pa na njegpve zmožnosti in nadarjenost pravicp da vstopa v vi.šjo učnp stopnjo. V šolah ali njcnih pddelkih mora biti večji del šolskega pouka usmerjen splošni izobrazbi. Mladina, ki v 13., 14. ali 15. letu zapusti šolp, mora imeti še vedno možnost nadaljevati svpjo izobrazbo v enakopravni šoli. Prcd uresničenjem je pretchtati naslcdnje: a) Brezplačen pouk na vseh stppnjah in gmptna podpora onim rodbinam, ki ne mprejo vzdrževati svojih otrok. b) Racionalni izbor učencev, ki naj sc začne že na drugi učni stppnji. c) Mladini, ki sc šele pozneje duševno razvijc, naj sc nudi možnost, da doseže višje razrede. Učne stopnje: Na temelju navcdenih načel in oziraje se na starost in duševni razvoj učencev, je razdeljcnp šolstvp na 4 stopnje. Najnižja učna stopnja od 6. dp 12. leta. Tu naj se predela učna tvarina, odgpvarjajoča starosti in duševnemu nivpju učenca. Izpričevala naj bodo na tej stopnji povsod enptna. Po končanem ppuku v prvi stppnji prestppi učencc lahko na drugo učno stppnjo. Ako pa nima vesclja, lahkp še nadalje pstane v doscdanji šoli in tu konča izpbrazbp druge stopnje. Druga stppnja. Pouk traja pd 12. do 15. starpstnega leta. Učni načrti so različni. Z ozirom na učni cilj je pouk splpšen ali specialen. Študijska dpba mpre biti zaključena že s 15. letpm ali se pa še nadaljuje. Dijaki, ki na tej učni stppnji kpnčajp svpj študij, lahkp obiskujejp tečaj za splošno izobrazbo, ali pa vstopijo v strokpvne tečaje. Tretja stppnja. Ppuk traja od 15. do 18. starostncga lcta. Zppet opazimo splošcn in specialen pouk: ppuk- klasičnih jezikpv, poljskega gpsppdarstva itd. Četrta stopnja po 18. letu ima značaj visokc izobrazbe. Pouk sc vrši v univerzitetnih zavodih, strokpvnih visokih šolah, itd. Učni zavodi: S poenpstavljenjem pouka se bp dosegla tudi reprganizacija učnih zavodov. Tu sp tangirane lc državne šple, dočim bodp zasebni zavodi z uveljavljenjem tc ga zakona popplnoma odpadli. Učni zavodi naj bodo urejeni tako, da bodo ustrczali učnim stopnjam. Vsaka učna stopnja bo tprej imcla svoj zavod oskrbljen z učili, ki odgovarjajoj dotični učni stopnji. Prav ppsebno bodp orga-j nizirane učiteljske šole — ker lc dober učitclj morc dobrp vzgpjiti mladino. I V vnanji šolski organizaciji nisp nastale na Francoskem vidne izpremembe, zatp sc je pa duh francoskc šole jako razvil. Ta bo prijctno deloval na vse francpsko narodnp dclovanje. Ta prirodni ppstopek je za Francijo bolj gotov, kakor naglc reformc, ker je združen s soglasjem narodne večine. Najvažnejši že praktično izvedeni rezultati dosedanjih reform v duhu cnotne šole so: Notranje ujedinjenje v duhu in v učnih načrtih. Izbor najsposobnejših učenccv z blagodejnim štipendijskim sistempm. . Ujedinjenje osnov primernega šolstva z osnovami sekundarnih razredpv, lieejev, itd. Možnost poenostavljenja in urcditve nekaterih šolskih zavodpv. Pocnostavljenje in ujedinjenje srednjega šolstva. Brezplačnpst pouka tudi na višjih srednjih šplah. Olajšan pristop na vispke šolc. Organizacija šolskega pbiska in pošplskc izobrazbe. Spremembe nekaterih učiteljskih naslpvov.