Poštnina v 2hIv' pavšalirana.
Stev. 44.	Leto 2.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu.
List izhaja vsak torek in petek.
Naročnina zn.iSa: celnktno 12 K, polletno 6 K, četrt! ,?iio 3 K.
Veltaec, 8, junija 1926,
Cene ^nseiaiom: enostopna petit vrsta ali nje prostor
1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 obtav popust.

V nedeljo, 13. t m. vsi v Grebinj na „Kmetski tabor"! Vse valute padajo, naša pa raste S!
Slovenskim ženam in dekletom!
Kakor se govori, so koroški Nemci in nemčurji pri glasovalni komisiji zahtevali, da ve. slovenske žene in dekleta, ne bi smele glasovati. In veste zakaj? Celovški petelini pravijo, da še niste zrele za glasovanje.
Tako tedaj: Nemci vam odrekajo zrelost, ker vedo, da boste vse glasovale za svojo slovensko domovino! Na dan glasovanja pa pokažite, da ste za glasovanje bolj zrele ko vsi ne- : umni nemčurji in nemškutarsKi hujskači.
Ko pride glasovanja dan,
Slovenske žene, vse na plan!
(Pri nas se pa sliši, da ne bodo smeli glasovati nemčurji, ampak samo j Slovenci in Nemci. Nemčurji niso narod, zato jih baje tudi nihče ne bo vpošteval. Op. uredn.)
Erinnerung an Haim-burg.
(Von der 8 cm Batterie Haimburg)
Pod tem naslovom piše „! aus-mannschaft" v svoji 5'\ štev. z dne 15. maja 1920:
„Vieles und Gutes hat unsere ,ltalienischc' (Batterie) geleistet und Haimburger waren es, v/elehe sie be-dienten. Die Batterie 1 ar der Schreck (!) der Südsla., en und jeder einzelne kann stolz sein, dieser Batterie angehört zu haben."
Ne vemo, ali je to zlobnost ali neumnost. Poglejmo si enkrat junaške čine teh zločincev ! (Komandanti so bili lYlayerhofer in oba Hackhoferja ) Kaj so naredili? Zažgali so Kranjčevo, Hornerjevo, Miglarjevo, Cuzmovo in Jesihovo hišo, zažgati so hoteli tudi Mentlnovo in Tavžičevo, pa se jim ni posrečilo. Zato so si hladili jezo nad cerkvijo sv. Patanuža na Dobravi (14 granat). In kako dobro so streljali! Zvedeli so, da je komanda dobrav^ skega odseka pri Majriču na Ošenici. Vzeli so to hišo na muho ter iz razdalje 1 '/-• km (Vobre) zažgali Krajn-čevo in Miglarjevo (Nemec l). Ko so
preveč bežali, so pozabili na Dobravi en kanon. Poslali so baronovega hlapca, naj bi rešil kanon; hlapec je pri tem oslepel na obe oči.
Bravo, Haimburger Maulhelden! Topničarski rekrut, ki je služil komaj teden dni, bi se bil pri takih „uspehih" popraskal za ušesi, vas pa ni sram, da se hvalite v listih !
Kje pa so ostali vaši italijanski kanoni, ko so začeli naši ofenzivo? Cela „koroška" vojska je rešila samo en kanon v Št. Vid, pa Še ta ni bil vobrski, vse drugo so vam pobrali naši fantje Ropali, no, to ste dobro znali! Pa heul, deutsche Haimburger Maulhelden 1	j
r	• ■-	- j
Kako v Nemški Avstriji rekvirirajo živino, j
(Piše Mirko Vauda.)	|
Kakor znano, je na Štajerskem razen malih izjem sedanja demarka-čijska črta že obenem bodoča državna j meja med Nemško Avstrijo in Jugo- j slavijo. Ko bo glasovanje na Koroškem končano, bo tudi pri nas kmalu za- j črtana državna meja. Takrat bodo tisti Korošci, ki bodo vsled svojega protijugoslovanskega glasovanja zlezli v okrilje izgladovane Nemške Avstrije, gotovo dobili kot prvi pozdrav — rekvizicijo, katere imajo sicer v pasu B že sedaj, a zaradi glasovanja še v „omiljeni" meri. Ko bo naš požrešni Celovec znal, kje so stalne meje njegove paše, bo prav gotovo zarohnel z istimi rekvizicijami, kakor je storil to Gradec za nemški del Štajerske, i Tako je dež. vlada v Gradcu izdala dne !. marca t I glasom deželnega zakonika št. 27 in uradnega 1'Sta št. | i,8 novo odredbo o rekviziciji živine na deželi. Hočem na kratko priobčiti glavne točke te lačenbergarske odredbe:
1. Kdo mora oddati živino? ;
Vsakdo, ki ima več kot 50 arov ali približno 1 oral zemlje, bodisi lastne i ali najete. Oddati mora živino ne le ! kmet, temveč tudi viničar, prevžitkar, j delavci itd., če ima več kot en oral zemlje. —
2.	Morajovsi enakooddati?
Ne ! Več zemlje imaš, več moraš
oddati živine. Zemljo delijo po rodovitnosti v 3 razrede. V prvi razred spadajo kraji, kjer se je do 1. 1915 pridelovala koruza in ajda; v drugi razred kraji, kjer se je do 1. 1915 pridelovala pšenica; v tretji razred, kraji, kjer se je le težko pridelala pšenica, pač pa rž, krompir in oves, ter kraji s planinskimi zemljišči. — Seveda, ti gospodje iahko smatrajo slabo zemljišče kot najboljše in zahtevali bodo po svojem, kakor so to delali med vojno, ko so na planinah od kmetov zahtevali zrnja, ki tam sploh ni rastlo.
3.	Koliko se mora oddati? a) za 1 ha (blizu 1 orala) zemlje 1. razreda — 35 kg mesa, b) za 1 ha zemlje 2. razreda — 30 kg mesa, c) za 1 ha zemlje 3. razreda — 25 kg mesa.
Odredba pa opominja, da se ta množina tudi zviša, če se ž njo ne more kriti potreba na mesu za vso deželo.
4.	Kaj morajo oddati živinorejci brez zemlje?
Živinorejci, ki nimajo ne lastne in ne najete zemlje, ali pa tisti, ki imajo za rejo živine premalo zemlje, morajo oddati 7 odstotkov (procentov) od skupne teže vseh svojih živinčet. N. pr. Če znaša teža vse živine skupaj 3000 kg, potem je oddati 7 krat 30 kg, torej 210 kg.
Premalo zemlje pa ima vsak živinorejec, pri katerem ne pride na vsako veliko glavo živine vsaj '/a ha njiv ali travnikov,sicer pa 1 ha pašnikov.
5.	Kdo je oproščen oddaje?
a)	kdor ima manj ko "•> ha zemlje.
b)	komur pogine po številu živine ena tretjina (ne po teži!) v to število se ne sme računati telet v starosti do 14 dni.
6.	Kaj se lahko odda?
Odda se lahko goveda, svinje,
koze in ovce. Svinje se lahko oddajo žive ali zaklane; pri zaklanih se računi za 70 kg klavne teže 100 kg žive teže itd. Za svinje in teleta, oddane namesto goved, se plača cena le v izmeri kakor za govedo.
Stran 2.
KOROŠEC, dne 8. junija 1920.
Stev. 44.
7.	Kakšno meso se sme uživati ob raznih praznovanjih?
Prepovedano je, uživati ob veselicah, plesih, gostijah itd. meso oddanih živinčet; taki prestopki se kaznujejo po § 32 z globo do 20.000 K ali z zaporom do 6 mesecev. K večjem se sme uživati meso svinj, ovc, koz, divjačine in perutnine. — Zraven stoji pripomba: Najbolje pa je, v tem času pomanjkanja in resnosti, opustiti vsa praznovanja.
8.	Je dovoljeno doma klati?
Doma klati v svrho lastne uporabe
je dovoljeno, a posestnik živine mora poprej to javiti občini in poklicati zraven mesogleda. (Take dolžnosti imajo pri nas le mesarji!) Odredba prepoveduje v slučaju domačega klanja vsako prodajo mesa in kože.
9.	Koliko mesa pride na osebo?
Na osebo pride v tednu 15 dkg, za težake 25 dkg mesa. Svinjetina in teleletina se oddaja v prvi vrsti bolnišnicam. V vsakem letu so pa predpisani 4 brezmesni tedni, katere pravočasno naznani oblast. Za veselice, plese itd. se pa mesa iz državnih klavnic sploh nič ne dobi.
10.	Kdo določuje oddajo' živine?
V	vsaki občini obstoji občinski rekvizicijski odbor, in sičer iz peterih članov. Ti izdelajo na podlagi velikosti zemlje in števila Živine posameznih občanov rekvizicijski načrt za eno leto, in sicer sedaj za dobo od 1. marca 1920 do 28. februarja 192I. Občine vpošljejo ta načrt okrajnemu rekvizicijskemu odboru, ki sme količino oddaje po potrebi okraja še zvišati. Delovanje teh dveh odborov še nadzoruje deželni rekvizicijski odbor.
To so le glavne točke živinsko-rekvizicijske odredbe. Vsi, prav vsi smo rekvizicij izza vojne že do grla siti. Kako zelo smo se veselili na mirne čase, ko bomo lahko rekli: Kar je moje, ostane moje, in s svojim lahko storim, kar sam hočem, in res! V Jugoslaviji smo to dosegli. Nikakor pa tega nimajo v Nemški Avstriji, j zato pa se hočejo od teh lačenbergar-jev odtrgati Salcburška, Tirolska itd. Vsi tisti Korošci, ki še vedno silite in škilite v Avstrijo, vsi tisti, ki še v svoji nemški zaljubljenosti hočete rediti gladna mesta Celovec, Gradec, j Dunaj itd , pobašite svoja šila in ko- S pita in pojdite tja! Ko vam bodo pa j vse poklali, vzeli in požrli, potem jim j pa dajte še svoje meso in kosti, saj i ste silili k tem ljudožerjem.
Tistim pa, ki še vedno ne iz- j previdijo, kaj jih čaka v Nemški Av- j striji, in ki še vedno čincajo sem in \ tja, tistim veljajo besede: Bog daj j norcem pameti Kar je pa trezno mi- j slečih in pametnih Korošcev, bodo | vsi, Slovenci in Nemci, glasovali za ! Jugoslavijo. _
Gospodarstvo.
Padanje cen v Franciji.
V	zadnjem času so začele padati cene surovinam na Angleškem. Se- \ daj se pa pojavlja padanje cen tudi
v Franciji. V Havru je padla cena bombažu tekom 30 dni za 244 frankov ; pri 50 kg. Cena kavi je padla za 76 i frankov, pri volni pa za 33 frankov.
! Železniška zveza na progi Dravograd—Labod
Na prošnjo krajevnega odbora ; N. S. v Labodu je inšpektorat držav-j nih železnic v Ljubljani odredil, da • vozi vlak iz Dravograda v Labod ob i 17. urf 15. min. in ne več ob 16. uri j 50. min. kakor prej. Tako se je do-segla ugodna zveza z vlakom iz Mari-j bora.
Ugodna žetev
se nam "obeta v Jugoslaviji. Vladi prihajajo iz vseh krajev najlepša poročila. Zunanje valute vsled tega padajo.
Cene padle tudi v Sarajevu.
Vsled zboljšanja naše valute so znižali manufakturni trgovci v Sarajevu cene za 20 7o. Enako so padle tudi cene živil.
Železna industrija Nemške Avstrije.
Nemška Avstrija, ki bi lahko imela veliko železno industrijo, stoji danes pred krizo. Antanta hoče dati vojni materijal Avstrijske republike v svrho izvedbe senžermenske mirovne pogodbe pod kuratelo. To bo za železno obrt imelo velikanske posledice. Izmed 15 plavžev obratuje v Avstriji samo eden, 14 pa jih stoji. Jasno je, da en plavž niti daleko ne zadostuje za najnujnejše potrebščine Nemške Avstrije same. Kje so pa še vse one obveznosti, ki so nastale iz kompenzacijskih pogodb do Češko-Slovaške in Jugoslavije?! To malo količino železa in železnih izdelkov, ki smo jih dobivali do sedaj iz Avstrije v našo državo, je smatrati zvečine produktom iz starega železa in iz preostankov vojnega materijala. Vse potrebščine za železnice, tovarne in zidanje poslopij mostov itd. so bile iz starega železa. Sedaj pa bo Antanta vzela ves vojni materijal v Avstriji pod svoja očala. Iz Avstrije poročajo, da pride radi tega na tisoče delavcev ob kruh, železna obrt pa pade na zelo nizek odstotek tako, da . vstrija niti svojim potrebam ne bo mogla zadostiti.
Velikovški okraj.
Mali Št. Vid. Zahvala Ko mi je umrla moja draga hčerka Urša in smo jo pretekli torek pokopali, mi je bila velika tolažba videti, kako je bilia povsod spoštovana in ljubljena. Pogreba se je udeležilo vse polno domačinov, dekleta so ji zapele ganljivo nagrobnico in njene tovarišice delavke so ji darovale prelep venec na krsto. Zato se prav srčno zahvaljujem vsem, posebno še Jeri Leittnan, ki ste izkazali zadnjo ljubezen moji nepozabni hčerki. Ivan Rebernik, pd. Rodlar, Mali St. Vid.
Mostič. Pretečega leta, v začetku maja je v klorovi tovarni na Mostiču nekega jutra na vse zgodaj začela piskati parna sirena. Klicala je skupaj tatinsko lačenbergarsko alarnikompanijo. Komandanta sta bila delavski paznik Čušnig in delavec Šperling, oba zagrizena neinčurja
in vodja nemških socialdemokratov. Ta I dva lepa gospoda sta na vsakem zborovanju zahtevala, da se morajo slovensko misleči delavci odstraniti iz tovarne, ker nočejo vzeti v roke pušk in streljati na „čuše". Gospod Čušnig — ta je torej sam „čuš" — je rekel, da mu je naročil gospod direktor, da tudi klorova tovarna ne sme zaostati za drugimi in da mora on gledati, da spravi skupaj „eno močno alarmkompanijo". In res se je našlo dosti lačenbergarjev, ki so vzeli puške v roke in nahrbtnike na „pukl", pa adijo proti Velikovcu. V tej lačenbergarski kompa-niji, ki jo je vodil g. Čuš-Čušnig, pooblaščen od g. direktorja, sta bila tudi dva „nemška" uradnika Krassnig in Apo-lonar. Najlepše „pa se je prilegla puška Krassniku, ker ima eno nogo za dobro ped krajši ko drugo. Kako je lepo stopical s pu<ko na rami in navduševal druge: Poglejte, jaz grem, če sem prav krumpast, zakaj bi ne šli vi, ki imate zdrave noge, da boste lahko bežali, Če bo treba. In skupno so marširali proti Veiikovcu ter si nabasali nahrbtnike s tujim blagom.
Kotlje. Da ne bo svet rekel, da se pri nas nič novega ne zgodi, so nam napravili na Binkošti „socialdemokrati" in guitanjska požarna bramba vrtno veselico z godbo, nemškim petjem in s hajlanjem. Okrajno glavarstvo in občinski zast .p pa molčita. Ali smo še res pod švabsko komando? Drugič si bomo pa že sami znali izčistiti zrak. Koteljski fant.
Št, Lipš pri Ženeku. Zveza ženskih društev v Velikovcu' je darovala našemu društvu za revne otroke obleke in obuvala. V svojem in v imenu obda-rovanih izreka pri srčno zahvalo.
Žensko društvo Št. Lipš.
Grebinj. Priplazil se mi je zopet tisti p<»nočni potepuh k hiši, lažniva Lausmannschaft štev. 48, z dne 1. maia Napada me, da sem kot gerent zapravil že 24.000 kron občinskega denarja in potem še drugih 14.000 kron. Plačam dotičnemu dopisniku 10.000 kron in še več, če je treba, ako mi dokaže, da sem zapravil le 100 kron občinskega denarja p « nepotrebnem in nepravičnim potom. Nekaj denarja pa res porabim vsïik mesec za navadne tekoče potrebščine.
Tisti „Lumpenbalikomite" je res oddal 560 kron občinskemu uradi- od „Lumponballa,. ki se je vršil pri -Plešu in katerega je obiskalo kakšnih 300 ljudi. Vstopnina je bila 5 K od os'ebe. Čisti dobiček je bil namenjen občinskim revežem. Res je, da sem tisti denar že porabil, ker sem ga dal v ubožni zaklad, kar je tam tudi zapisano. Iz tega zaklada plačujem občinske reveže. Če pa tistemu „Lumpenballkomiteju" ni prav, da sem dal tisti denar v ubožni zaklad, naj bi ga bili pa sami razdelili. Tistim „wackeren Kürntnern", kakor se sami imenujejo, je pač žal, da ne morejo več komandi-rati, zato pa ne vedo, kako bi me Še napadali. Gerent.
Iz Grebinja. Naši pridni Nemci in nemčurji se silno jeze na dopise iz Grebinja. Ja, če se psu na rep stopi, pač zacvili. Radovedni so, kdo to piše in hočejo na vsak način „ta pravega" po-gruntati. Uredništvo lahko vedno in vsak čas pove tem radovednežem, da imamo toliko dopisnikov in dopisov, da bi lahko natisnili za vsako številko „Korošca" še
Stev. 44.
„KOROŠEC, dne 8. junija 1920,
Stran 3.
eno posebno prilogo za Grebinj. Pa še ta bi komaj zadostovala za vse pregrehe naših Nemcev in nemčurjev.
Grebinj. Velika sreča in čast nas je doletela zadnjo nedeljo. Videli smo cirkus več mladih ko starih velikovških Nemcev. Prišlo jih je več vozov, in da so se bo!] postavili, jih je spremljalo nekaj biciklistov. Mislili smo, da bo sedaj solnce zastalo na nebu in gledalo nanje in na njihovo „kulturno" delo. Začeli so pri eni gostilni in nehali pri znani tretji. Navduševali so se s heuianjem in petjem za nesrečno nemško misel. Pa vsak trezen opazovalec je lahko videl, da domačega ljudstva ne vleče več vpitje in gufianje po gostilnah. Celo Grebinj-čani sami so se držali zelo rezervirano, s?mio znane nemčurske korifeje so ponosno skakale okoli došlih vinskih bratcev. Posebno sta se postavljala znana Rossneggerca in Schwarz. Slednji je tako predrzen, da še pravi, da je Slovenec. Sicer pa taki kameleoni spadajo res v cirkus. Trezni ljudje pa vidijo, kje se resno dela in kje imajo smisel za to, da se popravijo krivice, ki smo jih morali Korošci pretrpeti pod nemško feld-vebelsko komando. Poznamo te tiče, ki nam danes zatrjujejo, da so Slovenci, a med seboj sami» heulajo in se nam ro-gajo. Si jih bom » še bolj ogledali!
Homec pri Grebinju. Pikšev hlapec Jožef Plankl in Jakob Rabasso od Loiggeja v Grebinju sta šla v Nemško Avstrijo k vojakom. Pa jih niso hoteli, ker pravi Nemci so pametni in ne marajo nemčurjev. Pritekla sta nazaj jest slovenski kruh, ki je jako dober. Oh, premislite si! Resnično ste neumni in pamet je prav za prav žamet.
mala tombola. Prišli so nas obiskat tudi Veli-kovčani.
Sedaj še le vemo, kaj znajo in zamorejo naše žene in dekleta. Kličemo jim vsi: na skorajšnje svidenje!
Obenem se žensko društvo zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da je tombola tako dobro uspela, posebno Gosp. zadrugi v Sinči vasi, g. Rojniku v Velikovcu, g. Anci Gril in vsem drugim darov: icem: Bog plačaj!
Boroveljski okraj.
Žrelec. Na našo demarkacijsko črto Vedno prihajajo Nemci prosit kruha.
monoši v sledeče vasi: I Lipov dvor, Sela, Sv. Peter na Vaš., Račice, Vaccina vas, Gorčice in Vinare. ; Dostavljanje se vrši vsak dan razun ob nedeljah.
j Za poštarja v Guštanju je imenovan i poštni odpravnik g. Josip Kermek pri ; Sv. Benediktu v Slov. Goricah.
S pošte, Poštar g. Franc Pludernik ; je premeščen od poštnega urada Črna ■ pri Prevaljah k poštnemu uradu Sinča i vas.
Dar v narodne namene. Gospa j Marija Miiller, posestnica pri Sv. Neži
Čudno se nam zdi to, saj vendar nem- i pri Velikovcu je darovala v narodne čurji govorijo samo o „izobilju v Nemški ; namene 100 K. Srčna hvala!
Avstriji". Ko bi bilo res tako dobro, i_
Celovčani pač ne bi hodili na mejo slin j cedit. Celo državni nastavijenci ne morejo j več zatajevati gladu, ter se večkrak obra
čajo do nas s prošnjami za naš kruh. j mi imamQ oboJe, ■
O pomanjkanju v Nemški Avstriji ; Slovenec: No, potem si pa kar železo ši nemčurji nočejo slišati ničesar. Po- j osolite in ga jejte, pa boste siti!
Za kratek čas.
N e m e c: Jugoslavija nima železa in soli,
nasi
sebno Lamplwirt zagovarja nemško la- j koto, in če vidi, da nima uspeha, tako j vzkipi od jeze, da se je resno bati „žolč- ; eksplozije".
Enaka std tudi oba Woschitza. Priporočamo takim ijudem, da se očistijo
Pachtervertreibungen in Griffen.
Ker se vse, kar se je o tem pisalo, tiče , ,, . * v	wciaiiiu i na:ve£ naju p0Cjava v pojasnilo sledečo izjavo:
grehov, dokler je še čas. Pri nas hočemo	0d prejšnje uprave Helldorffovih pose-
stev sva imela v najemu stanovanje ter nekaj polja in travnika na gradu Ernek. Sedanja
samo čiste ljudi, za grešnike je nemški raj, v katerega jim radevolje damo „lauf-pos"
. Tudi vrnivšim se folksverovcem in I uprava nama je letošnjo spomlad to odpove-drugim vaškim pobalinom je začel rasti j	"g/«Hat
greben, Svetujemo vam, bodite pridni, ; agrarna ref0rma, državno nadzorništvo in upra-
drugače vam bomo grebene porezali. (Potem bodo pa kopuni.)
agrarna retorma, državno nadzorništvo in upra-\ va sama „foparija", in da še veljajo stare
„„__- pogodbe. Uprava je seveda uveljavila čisto
Za takšne ljudi smo že poskrbeli, ! pravilno svojo odpoved ter dala stanovanje
' izprazniti sodmjskim potom. Ko sva šele tedaj
sama proš-
Ivan
da pridejo v blaženo Avstrijo. Kot or- j «prazmn soamp.ni potom. Kosvaseie . K ,	i ,. t , . i j j izprevidela, da je govorjenje o „foparij:"
donanca bomo poslali Lamplwirta, da ^ sva se za^no& obri{ilaJ na	s ^ _
vas alarmira in tedaj bo „heil vom lauter j njo, da nama da prepotrebnega polja. Dobiïa
Mežica. Ponesrečil se je rudar Huter I Hunger".	j sva nazaj svoje polje in vrt, za kar se na tem
z dinamitno patrono, ki je eksplo- ; Kotmaraves. (Poziv.) Pri popiso- | mestu t0Pl0 zahvaljujeva. Izprevidela sva, da
}
vanju volilcev sva podpisana srečala na i humberški cesti Rutnikovo Kristino. Ta
dirala in mu odtrgala na levi roki tri, na desni pa dva prsta. Tudi po obrazu in na trebuhu je zadobil težke poškodbe, i je potem razglasila, kakor piše zadnja Piioerk. Foiksverovskim frkolinom i „Landsmannschaft", da sva ji grozila, raste greben. Nobene nedelje ni miru. i da bomo pri nemskutarjih vse rekvirirali, Kričijo pozno v n č. Večinoma prihajajo j zažgali hiše in ljudi tako mučili, da bodo pijani n Grilove gostilne in kavarne ; morali vse popustiti in iti. Javno poziv-Ankeie. Kje je „oko postave"?	! liava tu Kristino Maurer, da prekliče v
Ponikva. V nedeljo je zborovala \ »Korošcu" vse tiste lažnive trditve, sicer tukaj kmetijska podružnica za Pliberk in ! bo sarna odgovorna za posledice. Časi okolico. Govoril je mlekarski inštruktor i	k,° ,nas.je, vfk tne™kutü?
Kafol Ó reji telet in važnosti živinoreje. | ,ahko 5latl1' kakor ie Ie. hotel. Sedaj si Nadučitelj Močnik nam je na podlagi fami r.kib.mo za svoje poSteno ime. nemških listov pojasnil, kakšni dolgovi j Rlldolf Gallob> učltelJ5 Tomaž Prosekar, čakajo kmete v Avstriji. Zborovanja se j ge»'ent°v sin je udeležilo veliko kmetov. Poniklani so ' pokazali na ta dan, da so tudi oni zavedni kmetje in da nimajo prav nič volje priti pod Avstrijo ter plačevati ogromne dolgove in oddajati živino, kakor to zahteva mirovna pogodba.
Spodnje Krčanje. Strela je udari
sedanja uprava postopa pravilno in rada pomaga vsakomur, kolikor le more, ako se obrne j nanjo in ne na tiste, ki nimajo pri upravi nobene pravice več. Kakor nama, mora biti jasno vsakomur, da fopajo le tisti, ki trdijo, da Siovenci nimajo nobene pravice razpolagati z baronovimi posestvi.
Zato se še enkrat zahvaljujeva za odka-zano polje, do katerega nama niso mogli pomagali razni hujskači in nobena pritožba, temveč edinole najina prošnja direktno pri državni upravi posestva. Prosila sva tudi za stanovanje in upava, da dobiva tudi to.
Obenem izjavljava, da se je pisalo brez najine vednosti in dovoljenja vse, kar se je pisalo pod gornjim naslovom v hujskajoče namene.
Gregor Mairitsch, Ana Majrič 1. r.
Pevske zbore
opozarjamo na Malo Posmarico, ki na lepem j papirju tiskana in v žepni obliki prirejena, Lep (iar. Gosp. Ivan in gospa Ma- j objavlja najlepše in najpriljubljenejše četvero-rija Pangerc, posestnika na Bledu, sta ' speve in moške zbore. Cena je izredno nizka.
Dnevne vesti.
pooblastila advokata dr. Fr. Tekavčiča v j Ljubljani, da naj razdeli večjo vsoto, ki
la v poslopje Terezije Rapatz dne 27. sta J° Preiela v neki Pravdi.od nasprotne
• r->	.	. • . .. .	ctrnnfc,-» fcr>t nnHnnrf) revnim in nrirlnim
maja. Pogorelo je, kar je bilo lesenega. Pritličje in prvo nadstropje so rešili
stranke, kot podporo revnim in pridnim dijakom. G. dr. Tekavčič se je pri tej
ljudje, ki so prihiteli na pomoč. Škoda I priliki spomnil državnega učiteljišča v se ceni na 110 000 K, dočim je poško- j Velikovcu m poslal vodstvu 1400 K z
dovana zavarovana samo za 24.000 K
Št. Lipš pri Ženeku. Na binkošlno nedeljo smo se v naši mali vasi prav imenitno
namenom, da naj vodstvo porabi to vsoto za nabavo knjig in drugih potrebščin za revne in pridne dijake. Gosp. Ivanu in
imeli. Žensko društvo je priredilo dve igri ^ gospe Mariji Pangerc ter g. dr. Tekav
čiču se vodstvo v imenu slovenske ko-
„Na krivih potih" in „Dve teti". Prisrčna hvala vsem igralkam, ki so svoje vloge izvrstno dovršile. Pred igro sta nam en govornik in i iskreno zahvaljuje, ena govornica razložila pomen ženske organi- i c x, ' c ,
roške mladine za ta lepi in umestni dar ; zamudnih obresti.
11' izvodov vsakega zvezka, katerih je dosedaj izšlo šest, stane le K 10. — Društva naj pevcem kupijo vsakemu po en izvod, da se nauče peti iz partiture. Malo Pesmarico naročajte v Zvezni knjigarni, Marijin trg, Ljubljana.
Razglas.
Trška hranilnica v Železni Kapli bo začenši z dnem 15. junija 1920 ob navadnih uradnih dnevih zopet redno poslovala. Dvigovati zneske iz vlog je pa mogoče šele od 15. julija 1920 naprej.
Kdor bo plačal do 1. avgusta 1.1, zaostale obresti od posojil, tistemu ne bo treba plačati
govornica razložila pomen ženske organi zacije ter narisala pot, po kateri naj hodimo
S pošte. S 1. junijem se je pri kr.
Železna Kapla, dne 1. junija 1920.
Ravnateljstvo trške hranilnice.
Skdila je deklamacija, ki je našla v vseh srcili poštnem uradu Velikovec razširilo dostav- , C:rj|p nnvQnrl KWncra"! glasen odmev. Splošno veselje je povzročila Ijanje poštnih pošiljatev po selskem pis- i Oiuic puvauu „rvuiUdLd ♦
Stran 4.
KOROŠEC", dne 8. junija 1920.
Stev. 44.
Dne 1. julija vsi na sliod v Dolinot
Odložite vse prl= redit ve ter i^jrilxitlte
pozdravit naše se= verne brate in se= stre S
|fjgf- Primešaj- krmi Mastin! *"
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška' Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola, da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 30-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 12 K 50 v.
i
É
ekarna Trnkooajy Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža |
Mizarski pomočnik in vajenec
se sprejmeta takoj. Plača po dogovoru, hrana v hiši. Naslov v upravništvu.
prvovrstno po najnižjih cenah se dobi l||AA v vinski trgovini Oset & Cajnko v Slo-
III venïem Gradcu.
Bela, rdeča in črna vina v sodih in IXIU stekienicah. Tudi pivo v sodih in steklenicah vedno v vsaki množini v zalogi. Brzojav: Oset & Cajniko, Slovenji Gradec.
Želei bi se seznaniti z
lepo, veselo in izobraženo gospodičino od 18—22 let, ki je zavedna Slovenka in bi imela nekaj premoženja. Ponudbe, če mogoče s sliko, na upravo „Korošca" pod šifro „Mlad orožnik*.
Ženitvena ponudba.
Več poljskih delavcev, . rS
skih, sprejme takoj proti dobri plači. Upraviteljstvo Zelenika, p. Grebinj.
sobo (0,nara

Pohištvo za eno ^^^ za ob_
leko, postelja s pon. mizico, umivalnik) se proda pri Josipu Dekleva, Jezernlca 5, Sinča vas (pri g. Oražu),
Kdo menja z mojim posest- y	•?
vntn 9 Leži Pri Rudi- 7 oralov. poslopja skoraj |	0*0^*1 '
V L/IIt . nova. Dani tudi vse skupaj s hišno opravo	^ a a .
in živino. Zamenjal bi najraiži s posestvom na Homu, Prevaljah, Guštanju ali Kotljah, ki hi merilo do 15 oralov. Kar ie črez, dodam v denarju. Naslov pove Dr. Viktor Su nik, odvetnik, Pliberk.
Ženitvena ponudba.
preteklosti, imam nekaj premoženja ter se želim seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali mlajšo idovo, ki bi imela tudi nekaj premoženja. Le resne ponudbe pod „Sreča" na upravo „Korošca".
Da vas zgoraj navedeni klic v slučaju nesreče preveč ne prestraši, naj vsak posestnik ali upravitelj tujega premoženju sedanji draginji primerno zviša, zavarovalnino za svoja poslopja proti požaru. Priporoča se za t > slovenski zavod „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani", kjer se lahko zavarujejo za večjo vrednost tudi tisti, ki so že zavarovani pri tujih zavarovalnicah. Zavarovanja sprejema in daja pojasnila, kjer ni drugih poverjenikov, — Josip Rutar, Žitara va», Koroško.
^JC

Dražba lova.
Dne 13. junija 1920 ob 3. uri popoldne (poletni čas) se odda potom dražbe občinski lov občine Medgorje v najem za 5 let. Izklicna cena 1000 kron. Obč. urad Medgorje.
Pozor! Kmetje! Pozof!
Najvišjo ceno za ovčjo volno, oprano in neoprano, plačuje edino le J. Oswald, Veliko vee, kavarna Spari. Prepričajte se!
•
u o
s
T d
d >
a
u
Q
9'
•rt &
S
a
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, rnecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
£:o moo^mo
J* jr
lesna trgovsko In ii idustrijskn dmžl)t»
us« • •*• se,•
v MARIBORU.
*
n
m
v
M«
1 £ t 9
C
V
M
M
T to» .«f
"S w
M



------<•<-

\

VA K
sub^kripcijo delnic.
Redni občni zbor dne Sl.majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400*— nominale pod sledečimi pogoji:
1.)	Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700'—.
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu.
2.)	Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850*— novim delničarjem.
3.)	Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920.
4.)	Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu.
5.)	Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska so povrnejo 5 7« obresti do 30. junija 1920.
6.)	Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od 1. do vštetega 30. junija 1920.
7.)	Dodelitev delnic si pridrži upravni svet.
xi
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.



—<«44-

J
!»•]»)«« • bi>'iK»rulji. — Uredniki I. Uutfurl. — TIkUm IV«. Xniueui«, Vi