tfoitnina plačana v gotovini
Cena din G —
Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje
Leto II. —i Štev. 23
NOVO MESTO, 8. junija 1951
Izhaja tedensko
Poglabljati demokratizem v delu organov oblasti, razvijati aktivnost delovnih imnožic pri upravljanju diržave in socialističnega gospodarstva ter pri izvrševanju vseh drugih družbenih nalog, usmerjati državljane v tvorno razvijanje socialistične demokracije, razvijati kritičnost, dvigati zavest in ponos svobodnega socialističnega človeka — to> je osnovna naloga orga-nizacij Osvobodilne fronte v idejnopolitičnem pogledu.
Iz resolucije III. kongresa OF
V TEDNU MATERE IN OTROKA
Mladinski dom v Semiču — drugi dom belokranjskih sirot
Med prijaznimi vinogradi nad Semičem v Beli krajini se beli lepa enonadstropna stavba, nekoč last bogatega trgovca, danes drugi dom 36 sirot. Mnogim izmed njih so padli starši v NOB, nekaterim so jih ustaši zverinsko pomorili, nekaterim pa so, pomrli PO vojni. Ljudska oblast sirot ni pozabila. Poskrbljeno je, da jim bo življenje čim lepše in veselo. Tov. Jankovičeva, upravnica doma, jim je postala druga mati. Skupno z vzgojiteljico Tilko skrbita.;, da je življenje gojencev lepo in da se vzgajajo v prave Titove pionirje, ki bodo postali res dobri državljani nove Jugoslavije, za katero so žrtvovali njihovi starši: svoja dragocena življenja.
Tovarišici imata pri svojem delu lepe uspehe. Saj so gojenci Mladinskega doma v Semiču najboljši pionirji v Bel.ii krajini, v semiški gimnaziji pa med najboljšimi dijaki. Ob polletju je bil samo eden izmed njih slabo ocenjen. Udejsitvujejo se tudi izven-šolsko. Na pustni torek so priredili skupno s semiškimi pionirji dobro* uspelo maška-rado. Odlično so naštudirali igrico »Hrustač«, s katero bodo obiskali tudi sosednje pionirske odrede. Pa ne samo to. V počastitev desete obletnice ustanovitve OF so opravili Preko 200 prostovoljnih delovnih ur na posestvu zadružne ekonomije in drž pitališča v Krupi. So med najboljšimi pri nabiranju majskega hrošča, kajti zavedajo se, kakšno Veliko škodo: hrošč lahko napravi.
Sovražniki ljudstva so se seveda tudi ob ta dom spodtikali, češ, vzgajaijo' se brez boga«. ~~ na. ■■■■-:<:■■}■,■ n se bre/ waviK hi hudiča, v poštene delovne ljudi, k! se ne bodlo bali nikoigar, bodo pa. pošteni delovni ljudje novega časa. Pravili so tudi kako otroci
V domu gladiujejo, da jih tepejo, da jih zebe Hdt Najlepši odgovor vam na to dajo otroci sami, če jih vprašate ali bi šli domov. Ne, nikjer nam ni bilo tako lepoi kot tu in nikjer se nismo toliko lepega naučili!« To trdita tudi mali štiriletni Jožek in njegov bratec z Brezove rebri, za katerega se je tako silno "■ala njuna mama, ki leži bolna, tuberkulozna,, v novomeški bolnišnici, dokler ji ni tovariš iz okraja povedal, kako lepo je njenemu Jožku v domu. 2 I
Otroško igrišče v Črnomlju
Na pobudo okrajnega odbora AFZ v Črnomlju in tov. Pavlinove bodo na lepem travniku za Vinarsko' zadrugo v Črnomlju uredili otroško igrišče, ki bo oskrbljeno z vrtiljakom, gugalnicami, plezalnimi lestvami m še z raznimi drugimi pripravami za otroško zabavo in razvedrilo. Načrte za ureditev Ptroškega igrišča, je oskrbel referent za, Ljudsko prosveto pri OLO v Črnomlju, aigilni "tov. Janez Smrekar, svet za prosveto in kulturo pri OLO v Črnomlju pa bo za ureditev igrišča prispeval podporo 15.000 din. Akcija, za ureditev igrišča je pravilno usmerjena že zato., ker bo vsako podjetje oziroma delavnica v Črnomlju izdelala vsaj en pred---m«t za čim lepšo opremo igrišča. Tako bodo kc>nčno tudi otroci iz Črnomlja prišli do pre-Pl0,tr&bnega igrišča; —C-
i»etovan)e otrok is Bele krajine
Svet za prosveto in kulturo pri OLO v Črnomlju je za letošnji veliki šolski odmor organiziral pionirsko, kolonijo v Dolenjskih Toplicah. V dveh izmenah se bo v prekrasni ^kolioi Dol. Toplic odpočilo in zabavalo okrog °« pionirjev.
Nadalje  orgainizirai Svet  za prosveto in JultUr0  s  sodelovanjem  okrajnega odbora decl m ZB V CrnomlJu letovanje predšolske ^ sicer v Butoraju, prijaizni vasici bli-^otnlja.
Jo oži!!1/10'111'-!1' ki b0d° Žel€li senati svo-z do     "^vino Belo krajino in se seznaniti
U(ie:iI-^Zr^instvom Bele krajine> P'a se bodb ki ti! pinnirskega pohoda po Beli krajini, šola orSaniziTain v dveh izmenah). Vsaka' Dohod Beli kra;iini bo P°slala na pionirski bo s Beli kra->mi vsaj enega učenca, ki J^^tkorn novega šolskega leta prenesel n Va in doživljaje s pionirskega pohoda žencSV°^e ućence. v ta namen bodo udele-S°tovaPl^nir&keea ponoc,a pisali tudi dnevnik
VOLIVCI PREDLAGAJO
Take pomoči si želi MLO Novo mesto od volivcev
»Zbor volivcev, ki bi moral biti redno vsaka dva meseca, je nocoj skoraj izredni zbor, ker ga že dolgo ni bilo...«
Tako je spregovoril tovariš Jurij Picek potem, ko so ga volivci II. in III. terena pretekli ponedeljek zvečer izvolili poleg tovarišev Mihe-Počervine in Bogdana Vrančiča v delovno predsedstvo zbora volivcev teh dveh terenov. Podobno ugotovitev je na zboru volivcev IV in V. terena, podalo tamkajšnje delovno predsedstvo, v katerem so bili tovariši dr. Gros, Kočevarjeva in Hladnik. Da je s pripravo zbora volivcev res precej dela, so volivci zastopnikom! MLO verjeli, vendar pa to še ni opravičilo', da zborov ne bi redno sklicevali v rokih, ki jih je predvidel zakon.
Taka je bila prva ugotovitev na zborih, ki so sicer' dobro uspeli in dali vrsto pametnih predlogov za nadaljnje delo Mestnega ljudi-skega odbora, žal pa je bila udeležba volivcev vseh terenov tudi tokrat še zelo šibka. Vsakomur, ki dovolj vidnih vabil na, zbor ni prezrl> pa ni bilo žal, da je slišal obračun dela MLO, njegovega izvršnega odbora in gospodarskih podjetij.
Po kratkih pregledih zgodovinsko1 pomembnih ukrepov našega vodstva v zadnjem času, ki so jih podali člani izvršnega, odbora MLO, so poročali o delu MLO in lokalnem gospodarstvu mestni odborniki. Tako je na zboru volivce^ II. in III. terena govoril predsednik MLO Jože Udovič, gospodarsko poročilo pa je podal prof. Karel Bačar.
Obsežno je delo Mestnega ljudskega odbora
Da bi MLO lahko bil vsestransko kos številnim nalogam, ki jih razvoj, mesta z okolico postavljata pred njega, bi morali biti delavni vsi člani MLO Zal v Novem mestu še ni tako. Poročilo sicer' ni povedalo, kdo izmed odbornikov se izmika sejami in ne pomaga izvršnemu odboru, na ramena katerega — tako je izzvenelo v poročilih — letijo skrbi in glavna teža odgovornega vodstva, slišali pa smo vendar, da vsi člani niso bili dovolj delavni. Skoda, da takih odbornikov poročilo MLO ni predstavilo zbranim volivcem. Upamo, da bo takoi prihodnjič, saj se zbiramo na zbore volivcev prav zato, da bomo spoznali dobro in slabo v našem, odločujočem mestnem telesu. ..    , ,^L_
Volivci doslej niso posegali v dovoljni in potrebni meri v delo MLO. Izvolitev Svetov državljanov in komisij pjfi nekaterih mestnih poverjeništvih pomeni dejansko! v polnem pomenu besede prenose oblasti v roke ljudskih množic. Sveti državljanov so poleg
delavskih svetov ena naših izredno pomembnih pridobitev. S sveti bodla delovni ljudje soodločali v upravi MLO Doslej so bili v Novem mestu že izvoljeni sveti za komunalne zadeve, za kmetijstvo in gozdarstvo, za stanov, zadeve, za kulturo in prosveto, za ljudsko zdravstvo, za soc. skrbstvo, za gostinstvo in turizem, za, sadjarstvo in vinogradništvo ter svet za olepšavo in obnovo mesta. V teh' 9 svetih bodo volivci najtesneje sodelovali  s poverjeniki MLO.
Poročilo o dosedanjem delu MLO je bilo skrbno sestavljeno in je dalo zbranim volivcem točen vpogled v poslovanje MLO. (Op. uredništva,: poročilo bomo objavili v prihodnji številki, da se Docio z njim seznanai vsi, ki na zboru volivcev niso bili).
Ni čudno, da je bilo zato tudi razpravljanje volivcev izredno plodno, pametno, polno dobrih predlogov in nasvetov. Tako pomoč si MLO v resnici želi od svojih volivcev.
Zdrava kritika rodi nove pobude za boljše delo
Kaj, so ugotavljali volivci po> poročilih? V zadnjem času se je začelo v Novem mestu res delati. Navzlic napakam in pomanjkljivostim se je mesto premaknilo z mrtve točke, kar je nedvomno zasluga, prave skrbi MLO za razvoj in napredek kraja. Ce bi delali tako od leta 1945 dalje, bi biloi Novo mesto danes obnovljeno. Spomnimo se samo, prostih finančnih sredstev in delovne sile, ki je bila v letih 1945, 1946 in  1947 na razpolago za
lokalna dela, pa ugodnih prilik nismo znali izkoTisiiti. S takimi in podobnimi ugotovitvami so dali volivci prizadevnosti delavnih odbornikov MLO in njegovemu izvršnemu odboru nedvomno priznanje.
Ni pa ostalo samo pri teh ugotovitvah. Da ni šlo brez napak, ve vsakdo Volivci tudi o tem niso molčali. Zene so se prve oglasile in kritizirale slabo preskrbo mesta z mlekom. Da ta res ni v redu, kakor tudi ne preskrba
Za kulturni dom v Trstu
Doslej so bile zbrane na Dolenjskem naslednje vsote za pomoč pri graditvi kulturnega doima naših bratov v Trstu:
»Pioniru 100.000 din, sindikat Okrajnega magazina Črnomelj 5000 din, Mestni odbor AFž Črnomelj 2000 din, sindikat invalidskih podjetij Novo mesto 700 din, sindikat splošne bolnišnice Novo mesto 1000 din, Mestni odbor Zveze borcev Črnomelj 2000 din, zbirka mesta Črnomelj 12.000 din, Krajevni odbor OF Preloka 3000 din, sindikat okrajnega ljudskega odbora Novo mesto 3803 din, kolektiv uredništva in uprave Dolenjskega lista, 5600 din, KUD Gradac 2000 dlin, tovarna Belsad 389 dlin. Gozdno gospodarstvo Novo mesto 2010 din.
Poročil iz okrajev Kočevje in Trebnje še nismo dobili
Člani Osvobodilne fronte na Dolenjskem: fašisti so požgali kulturni dom naših tržaških bratov! Dokažimioi z dejanji, dia mislimo na našo kri za krivično potegnjenimi mejami, podprimo napore tržaških Slovencev, da bodo zgradili nov dom kulture!
Kulturnoumertniška društva, ustanove, pod-jtetjla, tovarnei, organizacije AFž, mladine,
Zveze borcev, sindikatov — zbirajte prostovoljne prispevke za kulturni dom v Trstu, prirejajte prireditve v korist doma tržaških Slovencev! Športna društva, telovadne organizacije, gasilci, lovske družine — prirejaj-.ite javne nastope in tekmovanja, katerih čisti dobiček namenite za kulturni dom naših bratov in sestra v Trstu!
Vinogradniki 1
Antiperonosporičnai postaja Grm — Novo mesto opozarja vse vinogradnike dolenjskega in posavskega vinogradniškega rajona (Krško, Novo mesto, Trebnje im Črnomelj), dai je zaradii neugodnih vremenskih prilik velika nevarnost izbruha peronospore. V kolikor še nisite opravili prvega škropljenja vinske trte proti peronospori, storite to takoj, sicer vas bo peronosporična okužba prehitela.
Inž. Dušan Grum
se je poslovil od „Pionirja"
Priljubljeni direktor »Pionirja«, največjega dolenjskega podjetja, tovariš inženir Dušan Grum se je po dveh letih uspešnega dela na Dolenjskem poslovil od svojih gradbincev. Po službeni potrebi je bil prestavljen na novo odgovorno mesto, mesto novega direktorja pa je prevzel tov. Krulc.
Tovariša inž. Gruma so v preteklih letih spoznali in vzljubili vsi gradbinci v dolenjskih okrajih. Pod njegovim požrtvovalnim in spretnim, vodstvom se je kolektiv utrdil in postal sposoben za izpolnjevanje najtežjih planskih nalog. O tem dovolj govorijo številna priznanja,, zastave, nagrade in častni naziv za,služnega kolektiva LRS.
Na prijetnem družabnem večeru z delavci in nameščenci podjetja se je tov. inž. Grum pretekli teden .poslovil od »Pionirja« in Novega mesta. Kako. je bil priljubljen v kolektivu, so pokazala darila in diplome, ki so miu jih izročili sindikalna podružnicai, partijska organizacija, mladina podjetja in zastopniki posameznih gradbišč. Na družabnem večeru so se poslovili od zavednega in predanega aktivista tudi predstavniki oblasti in Partije, vsi pai so mu želeli na novem mestu čim več uspehov
z mesom, ve v mestu vsakdo. Snaga navzlic februarskemu odloku MLO še marsikje ni taka, kot bi morala biti, kazenskih posledic pa kršilci odloka še niso občutili v potrebni meri, sicer bi šlo drugače. Borba proti ameriškemu kaparju je obvisela, letos na suhi veji — ljudje so mnogo dreves očistili, s škropljenjem pa je šlo slabo. Kopališče ob Krki postaja vedno slabše: splava ni več, baraka je precej demolirana, obljubljeni podaljšek doi mosta in ureditev dohoda do vode pa je ostala samo želja kopalcev Prehod čez železniški most prekoi papirnate vojske še ni prišel, ljudje pa morajo v lepem in grdem vremenu iz Smihela, Irce vasi itd. hoditi skozi Kandijo v mesto, kakor dai bi bili podplati tako poceni, in čas tako brezpomemben.
Cez Grm in Marof vozijo avtomobili in motoristi, kar naj bi se prepovedalo, so predlagali volivci. Na ureditev Ragovega loga, kamor bo vodil novi most. ki so' ga že začeli postavljati med obema stanovanjskima, blokoma na Gerdešičevi cesti, je treba misliti že zdaj
Pikre opazke so padale na račun divjanja šoferjev skozi mesto in dostikrat vse premalo nadzorovan promet po prometnih organih. Prenekateri tisočak bi že morali plačati divji vozači in "kolesarji za številne prestopke, s katerimi ogrožajo življenje meščanov in kršijo cestno-prometne predpise. Novo mesto je menda eno redkih mest, ki ne pozna nočnih ur; razgrajači si dovoljujejo marsikaj, kar bi moralo zanimati Ljudsko milico v mestu. — Jezdenje na stezi ob Krki naj se prepove.
Predlog, da bi imelo Novo mesto vsaj dva mestna miličnika, ki bi skrbela samo za red v mestu in najbližji okolici, so volivci soglasno sprejeli in pooblastili MLO, da pokrene tozadevne korake. Sedanja po|s|tajla LM ima preobširen obseg, da bi se miličniki mogli podrobneje zanimati za promet in red v mestu. — Volivci so razpravljali o vrnitvi tiskarne v Novo mesto, saj je znano., da ima mesto stoletno tiskarsko tradicijo, in bi vrnitev tiskarne samo poživila razgibano kulturno življenje v mestu in v vseh dolenjskih okrajih, na drugi strani pa olajšala izhajanje lokalnega tednika.
Volivci IV. in V. terena so kritizirali nesnago na mostu v Kandiji, kjer je blata oz. prahu več kakor na cestah. Živahno so raz-ivljali tudi glede poti na Krko, predlagali ustanovitev turističnega društva, kritizi-i so nered in nečistočo pri skladišču pod-ja za rejo prašičev v Kandiji, kjer so stro-vso zimo in spomlad izpostavljeni dežju, želeli^ so pojasnil zaradi neurejenih raizmer v trgovinah in podružnicah. Dr Gros je poudaril, da je nesmiselno mašiti si ušesa pred napakami, ki so se delale v mestu. Regulacijski načrt mesta se dela n. pr že desetletja, stane lepe tisočake, napravljen pa še vendarle ni tako, kakor se bo in se že mesto dejansko razvija.
Odborniki so pojasnjevali volivcem ukrepe, ki jih je MLO izdajal in upošteval pri tem predloge organizacij OF, odgovarjali pa so tudi na stavljena vprašanja. Pokazalo se je, da se lahko le na tak način razčisti marsikatera nejasnost, volivci pa še seznanjajo s težavami, ki jih pred MLO ni malo. Odborniki MLO So poročali o izvršitvi sklepov, ki so bili sprejeti na zadnjem zboru volivcev. Večina predlogov volivcev je bila izpolnjena, nekateri sklepi pa imajo trajno veljavo in se že izvajajo.
Sklepi, ki so bili iz razpravljanja volivcev sprejeti, soi dokaz, da pomenijo zbori volivcev veliko več, kakor smo doslej od njih mislili. V luči vse globlje in popolnejše demokratizacije našega življenja postajajo nujnost, plodove zboirov volivcev pa spoznavamo iz dneva v dan bolj, saj dobiva tudi Novo mesto — novo lice
pr;
Ji
V Kočevju tlakujejo cesto
Kakor druga dolenjska mesta, tako je tudi Kočevje potrebna boljše ceste, že v jeseni so začeli graditi za Kočevjem novo cesto, ki bo v času, ko bodo staro tlakovali, služila vozilom. Navzlic slabemu vremenu je bila ta, čez pol kilometra dolga cesta, zadnje dni aprila izročena prometu. Zdaj so se začela dela na glavni cesti v mestu. Napeljali bodo kanalizacijo, nato pa cesto tlakovali. Delavcem okr. gradbenega podjetja bodo pomagali fronlpvci in mladina, saj se zavedajo, da se bo promet po tlakovani cesti v Kočevju zelo izboljšal, manj pa bo tudi blata in prahu. O uspehih del na cesti bomo še poročali. F. **
Slike iz Šenijernejske doline
Vedno radovedna dopisniška vest me je lepega majskega jutra spravilai iz mesta po eesti proti St. Jerneju. Prijetna pot je to. Opojno diši razcvetajoči bezeg, p0 njivah ob cesti so prve redi pokošene detelje. Te so letos izredno debele, da jih kosec s koso komaj prebija. Ponekod, posebno medi St. Jernejem in Orehovicoi okrog Stare vasi, so kozolci že polni lepo dišeče detelje. Krme bo dovolj, pa tudi letina lepo kaže. Ce ne bo kakšnega zrnja iz oblakov, bomo letos imeli letimo kot že dolgo ne.
Ker sem že omenil Staro vas, naj povem, dla me je zelo zanimalo, zakaj se vas imenuje Stara. Nisem opazil, da bi bila ta vas upravičena do tega imena bolj kot katerakoli druga naša vas. Lahko bi se imenovala tudi n. pr. Klanec. Morda zato;, ker sta taki napisni tabli nabiti na stari vrbi ob cesti
Lepi kraj je St Jernej s svojo slikovito okolico. Toda, če mi Sentjemejčani ne zamerijo, prostor sredi trga na križišču cest. mi ni prav nič všeč. Preveč je podoben oskubljeni goski. Nekaj urejenih gredic, morda nekaj klopi in še kakšno drevo- za senco, to bi prostoru dalo čisto drugačno lice. Prepričan sem), da v St. Jerneju tudi, na to mislijo. Pravo nasprotje temu prostoru je pro^ štor ob potočku med glavno cesto in spodnjim mostičkom pri novi tovarni. Skoraj bi lahko pisal o bodočem zoojoškem vrtu . .
Nova tovarna — ponos Sentjernejčanov
»Našo novo tovarno si oglejte!« so mi rekli znanci in nisem si dal dvakrat reči. Iz bivše Ustrojeve garaže so v kratkem času •uredili veliko svetlo dvorano za >to|varno elektrouporov za radio aparate, prvo te vrste v Jugoslaviji. Tovarna je stranski obrat podjetja za telekomunikacije v Ljubljani in je že začela obratovati. Sicer obratuje še v majhnem obsegu, ker je treba, prej strokovno usposobiti domača dekleta, kajti v tovarni bodo zaposleni izključno domačini in to samo ženske. Ze prihodnji mesec bodo zaposlili v tovarni 40 žensk, ko bodo pa dozidali nad dvorano še eno nadstropje, se bo število zaposlenih povečalo. V dvorani so nameščeni vsi potrebni stroji, 7 deklet pod vodstvom strokovnjakov pa se že pridno vadi v produkciji teh dokaj drobnih predmetov. Prvi izdelki so že pripravljeni za odpremo. V tovarni bodo izdelovali tudi elektrolite. Upravnik tovarne se zelo pohvalno izraža o izdatni pomoči krajevnega ljudskega odbora tako pri urejanju prostorov kot pri zbiranju kadra. Prostor okrog nove tovarne je ograjen, v njem pa se podi po travi 200 kokoši in 150 piščancev. Direkcija podjetja ima urejeno poleg tovarne še farmo za rejo kokoši. Pozneje bodlo imeli tudi prašičerejo,.
Poudariti moram, da je tovarna res lepo urejena Sentjemejčani so lahko ponosni nanjo, saj bodo imeli od nje le koristi.
V kmetijski zadrugi pridno odkupujejo zdravilna zelišča
Trgovina kmetijske zadruge je založena z blagom kot malokalera v okraju. No, če bi iimeli kaj letnih čevljev, sandal in pa kvasa, bi se promet v trgovini še povečal, kljub temu pa presegajo mesečni plan prometa, odkar je trgovina sproščena V teku je odkup zdravilnih zelišč, katerih SO odkupili že čez 1000 kg. Ce bi dobili pravočasno cene, bi bila odkupljena količina veliko večja. Po-slovodkinja tov.. Rezika je prepričana, da bodo kljub  temu odkupili določene količine.
Odkup zelišč ima zadruga dobro organiziran. Velik plakat na oknu z navedenimi cenami posameznih zelišč, zraven pa rastline zdravilnih zelišč; vsakomur pokažejo., kaj je treba nabirati in koliko dobi za nabrana zelišča. Prav ko sem bil v trgovini, je neka ženska prinesla sveže sadike baldrijana in gozdnega korena, katere so vsadili v lončnice
za vzorec. Da imajo ljudje smisel za nabiranje zdravilnih zelišč, sem videl pri šolarjih, ki so, vračujoči se opoldne iz šole, mimogrede nabirali cvetje plavic. Pravijo da so cene kar primerne,, le za posušeno" listje koprive se jrim zdi premalo 80 din za kg.
»Delavnica« zadružnega sklada v St. Jerneju
Priznati moram, da me je »vremenska delavnica« zadružnega sklada močno razočarala. Vremenska pravim zato, ker se lahko v njej dela samo v lepem vremenu. Imena delavnica pa tudi ne zasluži, kajti je del stare podrtije in ne moderna delavnica^ ki naj bi pomagala zadružnikom pri kapitalnih gradnjah. Nekaj mizarskih strojev in mizarskih stolov je nameščenih v na pol podrti luknji, brez vrat, oken in stropa. Gornji del stavbe je brez sten, streha je luknjasta, tako da dež neovirano pada, v »delavnico«. Sicer imajo načrt preurejene stavbe že narejen, toda če ne bodo za njegovo uresničenje takoj začeli delati, bo jesensko vreme gotovo pregnalo res dobro voljo- tovariša Cvelbarja, da bi organiziral pošteno delavnico. Mimogrede naj še omenim, da leži za stavbo, kjer je delavnica, kup starega železa, katerega so v tednu za zbiranje odpadkov prav gotovo tudi našli.
Prevrat ekonomije na Brezovici
Številni novi stroji in mehanizacija na ekonomiji na Brezovici kaže, da se je tu izvršil prevrat v naprednem smislu. Sedanji lastnik, podjetje Litostroj iz Ljubljane je prevzelo od invalidskega podjetja letos v marcu kaj žalostno dediščino: slabo obdelana polja, v hlevu 7 mršavih k*av, 7 konj in 16 rilcev, pa še vrsto) posledic slabega gospodarjenja. V dobrih dVeh mesecih je pod upravo tov. Žagarja in ob izdatni pomoči podjetja in ljudskega odbora ekonomija napravila ogromen skok napreji. Na mesto 7 repov neznane pasme goved je sedaj v hlevih 26 glav po večini sive montafonske pasme z rodovnikom, število rilcev pa se je dvignilo na 93 in se dnevno dviga. Število konj se je znižalo, ker jih nadomešča traktor.
Skoro vse delo opravijo s stroji. Se celo vodo črpajo iz vodnjaka z električno črpalko. Letos so posadili krompirja 7.5 ha, pose-
jali ovsa 3 ha, pšenice imajo posejane 19 ha, ječmena 7 ha, 3 ha pa imajo vrtnih ter 24 kvadratnih metrov toplih gred. Vinograd v izmeri nad 2 ha ima po večini'stare trte in je bil lani prav tako precej zapuščen, saj drugič sploh ni bil kopan. Letos ga prav te dni drugič kopljejo in kar lepo kaže:
Da so mogli zasaditi toliko površino s krompirjem, pravi upravnik, se morajo v precejšnji meri zahvaliti okrajnemu pover-jeništvu za kmetijstvo, ki jim je dalo na razpolago lepo količino prvovrstnega semenske--ga krompirja. Na ekonomiji, ki je ena največjih v okraju, je stalno zaposlenih 20' ljudi, ob sezonskih delih pa si pomagajo še z na--jeto delovno silo. Kjer je le mogoče, izvršujejo vsa dela v akordu. Zanimivo je, da so od 8 delavcev, ki jih je podjetje poslalo v pomoč pri sezonskih delih, štirje izjavili, da ostanejo za stalno na ekonomiji, tako jim je kmečko delo všeč. Nekoliko teže *jte z zaposlitvijo domačih ljudi,, ker zahtevajo poleg plačila in hrane še vino, ker se baje po njihovem brez vina ne da prav nič delati. Posledica prejšnjega slabega gospodarstva so se odražale tudi v številnih tatvinah, kar pa so sedaj odločno zatrli
V načrtu imajo še ureditev kokošnjakov, za škropljenje vrta pa bodo v kratkem namestili posebno črpalko. Iz prejšnjega zanemarjenega silosa so si že uredili kopalni bazen za delavce. Ker se je z boljšo organizacijo dela. storilnost povečala, je tudi zaslužek posameznega delavca dokaj lep: 5 do 7000 din na mesec. Delavci so razporajeni po brigadah. Vsak večer imajo sestanek, na, katerem se pogovorijo 0 delu za prihodnji dan. Prav tako imajo tak sestanek ob koncu tedna in meseca. Vsi aelavci in uslužbenci so člani sindikalne podružnice, trije od njih aktivno sodelujejo pri kulturno prosvetnem delu v St. Jerneju. Za pomoč pri upravljanju ekonomije imajo 5 članski sosvet. Odnosi s sosedi in tudi s krajevnim ljudskim' odborom so dobri Le vprašanje stanovanj za uslužbence ekonomije se menda kot povsod tudi tu počasi rešuje.
Čeprav so litostrojci doživeli pri prevzemanju ekonomije pravi ognjeni krst od prejšnjega upravnika, kot so mi to povedali domačini, se vendar niso ustrašili težav in so že vložili obilo naporov, da se bo ekonomija v kratkem času spremenila v vzorno socialistično gospodarstvo,
KMETIJSKI SVETOVALEC
Belokranjci, ali jo poznate?
koristjo  uveljavila v
V jeseni 1950 so v Beli krajini prvič sejali oljno repico. To je bila poizkusna, setev, da bi ugotovili, če; in kako bo ta industrijska rastlina uspevala. Doslej se je zelo dobro razvijala. Setev je bila v jeseni sicer nekoliko zamujena, ponekod; tudi za mesec dni, vendar pa je milai zima ugodno vplivala na razvoj oljne repice. Rastlina je že na vseh poizkusnih parcelah odevetela in obeta lep pridelek. Dozorela bo v prvi polovici junija. Zaradi tega že zdaj opozarjamo lastnike parcel, da zasledujejo razvoj in dozorevanje repice. Morda bo rastlina kje prezorela in se bi lahko začela, osipati. Po-žeti jo je treba., ko, b0 približno tričetrtina plodov dozorelih, delo pa je treba opraviti v zgodnjih jutranjih urah.
Kakor vse kaže, je oljna repica primerna rastlina za belokranjsko zemljo in podnebje
i!;iiii;i»ii!iiyi!lil!Hlin
Obiščite razstavo f i o let Osvobodilne fronte*
Razstava je odprta do io. junija
oniiiMiom^
ter  se  bo lahko poljedelstvu.
Kakor vsaka .novost, je seveda tudi ta rastlina morala prebroditi začetne težave. Prva je bila ta, da so jo kmetje večinoma zamenjavali s plevelno repico. V Jerneji vasi sta n. pr £ njivi z lepo rastočo oljno repico, ki so jo zamenjavali s plevelno repico. Tudi kmečka delovna zadruga v Metliki ima poizkusno parcelo Mimoidoči ljudje so zmajevali z glavami, češ, kako dopušča, zadruga toliko plevela na svoji njivi. Ko so po natančnejšem opazovanju opazili med rastlinami vrste in razliko med vonjem cvetne oljne in plevelne repitee, so se šele prepričali o novi rastlini — oljni repici.
Groba napaka zaradi slabega poznavanja rastlin bi se bila skoraj zgodila na okrajnem posestvu Zastava  ki spada pod Vino-mer. Zastopnik uprave je ob pregledu njiv na   posestvu   naročil   tamkajšnjim   ljudem, | da morajo pokositi vso oljno repico. Na sre- I čo naloga ni biLa' izvršena, oljna repica, ki j je bila izmed vseh poizkusnih parcel na tem | posestvu edina pravočasno posejana, pa je bila tako rešena pred uničenjem
Inž. P. D.
pKOJnet, tuHuzAtn in gostinstva
Slika belokranjskega gospodarstva se jei v zadnjih letih zelo izpremenila. Svojčas je bilo v Beli krajini pet gospodarskih in kupčijskih središč: Črnomelj, Metlika, Semič, Stari trg in Vinica. Promet je posredovala deloma železnica, deloma pa pošta Dru&ih zvez razen zasebnih voznikov ni bilo. Pred vojno začeta proga Črnomelj—Vinica— Vrbovsko je obstala pri začetnih delih, čeprav je zelo potrebna. Najnujnejše pa bi bilo, daj bi dogradili, progo Črnomelj—Vinica. Kdorj opazuje skoraj vsakodnevne žalostne prizore pri avtobusu na Vinici in skozi na poti do Črnomlja, mora biti zagovornik čim hitrejše dograditve te komaj 18 km dolge in že deloma zgrajene proge Z avtobusom je danes kočljivo. Prideš v Črnomelj, hočeš na Vinico, avtobus je pokvarjen. Prideš v nedeljo — avtobus ne vozi, Prednost imajo »službeni mesečarji«, potem; »službeni«, — nato ostali. Tam je jok in prošnje, vendar — avtobus je premajhen, da bi lahko odpeljal vse potnike v Črnomelj. Iz sosednje Hrvatske so vsakdanji gostje delavci, ki delajo, v Črnomlju.
Nič boljše ni, če potrebuješ voz na Vinico. Obletati moraš vso Vinico' in ga morda končno še ne dobiš, zlasti ne ob slabem vremenu Železnica bi odpravila vse nedostatke tako za ljudi kakor tudi za tovore. S tem, da bi podaljšali progo do Vinice, bi postala Vinica takorekoč predmestje Črnomlja. Stanovanjska kriza v Črnomlju bi se ublažila, ker bi marsikdo dobil stanovanje v krajih ob progi. Cas potovanja bi se skrajšal, kar pa je zelo važno, najmanj 20 kilometrov iz Hrvatske bi pritegnil promet na Vinico
O turizmu danes- v Beli krajini ne moremo govoriti, dasiravno so dani vsi pogoji) da bi prav turizem postal pomembna gospodarska veja. Cela Bela krajina je en sam: spomenik narodnoosvobodilne borbe, polna je zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, prirodnih lepot, ogromno je ohranjene pristne folklore, starih plesov in običajev. — Občutno je pomanjkanje gostišč, saj je odprtih komaj 20 gostim., ki nikakor ne zadoščajo potrebam prometa. Neredkokrat se zgodi, da celo službeni potniki ne dobijo prenočišča ne v Črnomlju in ne v Metliki. Tu stoji že več kot 10 let lepa in velika stavba poleg prosvetnega dotma in služi za shrambo slame, namesto da bi se vzidala okna in vrata in služila ljudem bodisi za stanovanja ali druge potrebe. Tvrdka Okroglič iz Novega mesta je dobila svojčas ze vsa mizarska dela plačana. Ali ve za to planska komisija v Črnomlju? Kopališča niso' obnovljena, planinski   dnm   na    M       ;    n<>vi   j<-    prižii.-m, Tflar~
sikatera iztetna točka pa je zaradi " slabih prometnih razmer nedosegljiva-.
Enkratni obisk po vseh belokranjskih g°; stiščih takoj pove, da manjka tu marsikaj. Tudi v gostinstvu bo treba začeti z ukrepi za večjo snago, higieno in boljšo postrežbo-
Vprašanje turizma in gostinstva je v Beli krajini zelo važno. O tem naj bi razpravljali tudi praktično,, ne samo v besedi.
B. R.
NOVE KNJIGE Prejeli smo v oceno:
Ferdinand Trene; Kisanje krme (siliranje). Založba Kmečke knjige. Tako gradimo socializem na vasi (Prvi zbor slovenskih zadružnikov). A. Petričič: Pomenki o kmetijstvu.
Socialistično kmetijstvo, revija Kmečke knjige, štev. 1, letnik II.
Živinorejec poljudni mesečnik za povzdi-go živinoreje. Založba Kmečke knjige, Ljubljana, štev. 2, leto I.
Sadjarstvo, vinarstvo vrtnarstvo štev. 5. leto III-
33
Šele zdaj bodo splošne kmetijske zadruge v celoti prišle do svoje veljave!"
V zvezi z novim načinom sproščene trgovine je naš dopisnik stavil nekaj vprašanj predsedniku okrajne zveze kmetijskih zadrug Novo mesto, tov, Stanetu Smidu.
Kako so kmetijske zadruge sprejele nov način sproščene trgovine?
»Vse naše splošne kmetijske zadruge so I nov način trgovine toplo pozdravile. Sedaj šele bodo lahkoi prišle do veljave, ko bodo prosto odkupovale in nabavljale blago po lastnih pobudah Sedaj se bo tudi pokazalo, kdo je bolj sposoben in kdo bo moral prepustiti svoje mesto bol ji sposobnemu. Seveda bo nekaj manjših zadrug, ki že prej niso imele možnosti za obstoji, odpadlo in se priključilo najbližji močnejši kmetijski zadrugi. Take kmetijske zadruge so Gornje1 Sušice, Sela -H inje in Ratež.«
Ali bo vsaka zadruga za sebe odkupovala in prodajala tudi izven okraja ali države, ali pa bo kakšno drugo posredniško telo v okrajnem merilu?
»Prvotno smo mislili, da bi bili v okrajnem merilu dve odkupni podjetji: dosedanje odkupno podjetje in trgovsko, podjetje okrajne zveze kmetijskih zadrug. Na predlog samih zadrug pa je sedaj dogovorjeno, da bo te posle prevzelo trgovsko podjetje OZKZ, kateremu "se priključi še odkupno podjetje.
»DOLENJSKI LIST«
Pri našem trgovskem podjetju bo poseben oddelek za odkupe, ki bo zajemal vse odkupljene količine od vseh zadrug in jih vnov-čeval v imenu zadrug bodisi na domačem trgu, bodisi v drugih republikah ali pa v inozemstvu Od prejetih deviz bo vsaka zadruga prejela toliko, kolikor bo- dala blaga. Sicer pa bodo trgovsko' podjetje vodili sami člani zadrug potom izvoljenih članov upravnega odbora kot upravnega organa podjetja«.
Kaj bo trgovsko podjetje v glavnem lahko nudilo na trgu bodisi v druge okraje aH republike ali: pa za izvoz?
»V glavnem bo podjetje nudilo na trg apno, vse vrste lesa in desk, sadje, vse gozdne proizvode, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, izdelke domače obrti, suhe gobe., živino itd. Naj povem, da je med zadrugami veliko zanimanja za odkup navedenih predmetov. Samo zadruga v Hinjah je prijavila za prodajo 20 vagonov apna. Z odkupom izdelkov domače obrti se bo ta še bolj poživila. Navezali smo že stike zaradi zamenjave raznih predmetov v drugih republikah in dobili dokaj ugodne ponudbe. Seveda bodo zadruge tudi vse poljake pridelke odkupovale in jih po zadostitvi domačega trga prodajale na drugih trgih Zadruge se pripravljajo, da bodo prodajale razne pridelke tudi na stojnicah v Novem mestu,.«
Kaj pa z nabavo blaga za potrošnike sedaj, ko ni več obveznega razdeljevanja?
»Bil je že skrajni čas, da se je obvezno razdeljevanje blaga odpravilo. V naših zadrugah je sedaj mnogo več blaga kot ga je bilo prej in veliko; večja izbira, tako da so v tem pogledu vse pritožbe prenehale. Sicer še vedno nabavlja blago za vse zadruge v okraju trgovsko podjetje OZKZ, vendar ima vsaka zadruga možnost, da si v skladišču izbere blago in vzame tisto, ki ga sama, hoče. Posrečilo se nam je naveizati stike z raznimi proizvodnimi podjetji v državi, tako da bomo lahko v bodoče nakupili še več blaga in še v večji izbiri. Zadruge nam sproti javljajo želje potrošnikov, te pa so nam potem glavno napotilo pri nakupih blaga Pregledali smo zaloge vseh zadrug glede neidočega blaga in ugotovili, da ga skoraj nimamo To je najboljši dokaz sposobnosti nabavnega aparata pri trgovskemi podjetju.«
Ali bo tudi letos odkup zdravilnih zelišč tako uspešen kot lani?
»Upam, da še bolj Odkup poteka zelo dobro. Ze dosedaj je odkupljenih čez 16.000 kg zdravilnih zelišč. Posamezne zadruge so že odkupile zelišč čez določene količine, čeprav simo cenik prejeli dokaj pozno. Letos bodo zadruge odkupovale tudi vse vrste gozdnih sadežev. Precejšnje težave imamo pri tem zaradi pomanjkanja primernih skladišč«
Tovariš predsednik, omenili ste pomanj^ kanje prostorov oziroma skladišč. Ce bi bili zgrajeni vsi zadružni domovi, ki so bili predvideni, ali bi sedaj ne bilo dovolj skladišč za zadruge?
»Da, presneto se nam, maščuje to. Zdaj šele zadruge spoznavajo, kakšna napaka je
bila, da gradnja zadružnih domov ni bila bolj živa, V zadnjem času zanimanje za za' družne domove raste. Tako so v Podturnu. Mirni Peči, Orehovici in Sm&rjeti sami zadružniki sprožili vprašanje gradnje zadružnih domov«.
Kako gledajo zadružniki in tudi drugi na cene industrijskih izdelkov?
»Seveda trdi vsak, da so te mnogo previsoke, kar za nekatere predmete tudi drzi-Vzemimo n. pr. gradbeni material. Potreb« po cementu in strešni opeki so zelo velike, vendar smo morali nekaj naročil tega materiala odpovedati, ker je 13 do 14 din za fo°s strešne opeke in cement po 18 do 20 din kj? res nekoliko previsoka cena in potrošniki umikajo prejšnja naročila. Veliko je zanimanje za nabavo strojev. Posamezne zadruge so že zbrale precej, naročil in tudi denar za nakup čistilnikov (trilerjev), mlatilnic in drugih strojev Naj povem, da smo letošnjo spomlad prodali 90 plugov in jih bi lahko se veliko več. ako. bi jih dobili«-
Kaj pa kredit?
»Tega nam pa primanjkuje Banka ta,  dla Se  mora kredit v drobno pr*«» mreži obrniti 6—7 krat na leto, v 8*
,i u i Mm —' ■ veliko-trgovini pa celo 12 krat, kar P»f\avt? ko krat nemogoče. Pri največji « lahko
dogodi, da neko blago obleži da J časa v
govlni ker velikokrat odloča o tem tuda <* na blaga in ne samo povpraševanje, V oziru se v zadnjem času zadruge po^avlja^ na lastne noge s povečanim delovanjem KT ditnih odsekov, v katerih vloge zadružnih stalno rastejo.
\
Schiller: KoVOTStVO UL ljubezen
(Uprizoritev dijakov novomeške gimnazije)
Mladostna drama velikega Goethejevega sodobnika in prijatelja Fr. Schiller ja je delo, ki ga je še zmerom- vredno postaviti na oder. Pesnik je bil uporabil resnični dogodek, ga umetniško preoblikoval in razširil ter ustvaril socialno in revolucionarno tragedijo, ki po duhu in nastanku spada v čas tik pred francosko revolucijo. V nji je razkrinkal in postavil pred gledalce eno izmed neštetih dvornih spletk na dvoru ene številnih nem-ških kneževin, kjer je vladalo povečini podlo, že skrahirano plemstvo. Drama dveh ljubečih se mladih src, brez stanovskih predsodkov, izzveni v sovraštvo- do tiranov in v globoko željo po svobodi, kaže upor prebujajočega ,se meščanstva proti plemičem- in je po vrhu še ostra politična satira. Saj. pravi Schiller sam.: Moral sem se p-onorčevati iz odličnikov — bedakov in lopovov!
Dijaki novomeške gimnazije (člani MKt|D »Oton Zupančič«) so zaigrali Kovarstvo in ljubezen za novomeška občinstvo. Ilzibor tega Schillerjevega dela je bil zanje vsekakor pogumno in — precej tvegano dejanje. Navzlic mamljivim vnanjim odrskim učinkom je Kovarstvo in ljubezen trd oreh tudi za spretne, vajene igralce, toliko bolj za mlade, neizkušene dijake, ki so povečini prvič nastopili. Zaito jih sploh ne gre soditi s kakimi strožjimi merili. Je povsem razumljivo, da Kovar-slvu niso bili, niti mogli biti kos. Tam,, kjer bi, recimo, Zupanova Micka dobro stala, jim je Schiller sproti uhajal izpod rok (no, saj uhaja še na drugačnih odrih!).
Dijaki so igro pridno študirali. Prav tako je bilo očitno, da je režiser, profesor Trdan, vložil v uprizoritev nemalo truda in spretnosti, in da so. ga v temi igralci vneto podprli. Tehnično je bila drama speljana res tekoče in ubrano. Toda bodi režiser še tako dober, kako bo te mlade obraze in glasove spremenil na primer v kneza ali starega Mil-lerja ali Millerico? In kako jih, življenjsko
Prvi hočejo biti1.
Pionirji nižje gimnazije v Podzemlju so zbrali za Zupančičev spomenik na Vinici 2700 din, s. tem pa se nis0 zadovoljili! Omislili so si nabiralne pole in z njimi obiskujejo vaščane svojega šol. okoliša. Zbrali bodo na ta način okrog 5000 din prostovoljnih prispevkov. Ker pa hočejo biti prvi v Beli krajini, bodo uprizorili 10. junija Ingoliče-vo mladinsko igro »Mladi aktivisti«, od katere tudi pričakujejo najmanj 2500 din. Tako bodo zbrali podizemel jski cicibani in pionirji za pesnika sončne Bele! krajine oziroma ^njegov spomenik na Vinici najmanj 10.000 <iin. Vsekakor lep in vzgleden primer ljubezni mladine do svojega pesnika!     —c
Zbirka za Župančičev muzej
Objavljamo pregled pbirke Jpirostovoljnih prispevkov za Župančičev tauzej na Vinici, ki bo svečano; odprt v nedeljo, 17, junija.
pionirji Bele krajine & zbrali doslej že 27.000 din. Zveza borcev na Vinici je podarila pripravljalnemu odbftru 20.00© /dinarjev, okrajni odbor Osvobodilne fronte v Črnomlju 10000 din, uredništvo Dolenjskega lista v Novem mestu 2000 -din, osnovna šola Stari trg 900 din.
Podjetja in ustanove, (šole, sindikalna fin ostala Ikulturno-prosvetna društva, ki zbirajo denar za Zupančičev muzej na Vinici, lahko denar osebno oddajo v (pisarni okrajnega odbora Ljudske prosvete v Črnomlju, ali pa ga lahko nakažejo na tekoči /račun okrajnega odt bora LPS štev. 618-90332-0 v Črnomlju
neizkušene — kot taki mladi ljudje so, pre-gnetel za tako zahtevne psihološke vloge? Res, dijaki so igrali, niso pa živeli na odru z življenjem^ in značajem »kovarnik-ov in ljubimcev«. Zato so tako močni prizori kot je spopad med Luizo in VVurmom (usodno pismo) ter tragična smrt obeh zaljubljencev ostali pač odrska podoba, ki ji manjka tretje dimenzije — doživetega igranja, da bi pretreslo gledalce.
Drama je zmerom slovesna igra (ne mislim v temlpu), in prav te slovesnosti je manjkalo. Knez je bil sicer v resnici lopov, ampak tako pa nemara le ni drdral z besedami pred svojimi dvorjani kakor naš igralec. Ne vem, komu je pripisati dvornega maršala Kalba; prav lahko je bil bedak in smešno napihnjen dvorjan, ki je bil videti pavlihovski, nikakor pa ni sam hote igral Pavlihe, kakor se je zgodilo v tej predstavi. Luiza (Majda Vrtač-niik) bi bila lahko dobro zaigrala, ima glas in nastop, toda pokazati bi morala v bistvu preprosto meščansko dekle, ne dvorne dame, in pa — odrska govorica ni deklamiranje. Da 16-letna meščančica govori kot izkušena »svetska dama« (prizor z La-dy Milford) je pač kriv avtor; režiser bi tisti tekst laihiko z mirno Vestjo predelal. Ferdinand (Stanko Ga jšek) je ponekod kar dobro zaigral, trudila sta se tudi Miller (Jože Perpar) in Wurm (Miha Krhin). Resnično, talentirano igro sta pa pravzaprav pokazala le dva: Franci Lenart v kratki, prepričljivo podani vlogi komornega 'Služabnika, in Evica Nifergal kot Lady Milford. Nifergalova se je vživela v svojo vlogo, jo utemeljila in zaigrala tako spretno, da se je povzpela nad svoje soigralce. • S»
Obračun dela Glasbene šole
29. maja je priredila Glasbena šola v Novem mestu javnoi produkcijo svojih učencev. Nastopili so učenci klavirja, violine, violončela, flavte, klarineta in trobente.
Tovrstne prireditve so zmerom zanimive. Sleherna umetnost hoče izraziti lepoto, s tem pa plemeniti duha iin srce, kar velja zlasti za glasbo kot najglobljo in človeku najpri-stopnejšo umetnost. Razumljivo je torej;, da nas posebno zanimajo prireditve, ki naji pokažejo napredek v glasbeni vzgoji naših najmlajših; in ker je taka produkcija samo enkrat na leto, je morebitni napredek tem bolj očiten. Ta napredek smo mi, ki iz leta v leto obiskujemo javne produkcije novomeške glasbene šole, nedvomno, začutili.
Za uvod so trije učenci zaigrali slovesni pozdrav s fanfarami, nakar je ravnatelj zavoda Drago Sproc imel pomenljiv govor o nalogah glasbene vzgoje sploh in o delu šole posebej. Program je- bil bogat: nastopilo je 15 učencev za klavir (nekateri celo s tremi točkami), 4 za violino, po eden pa za violončelo, flavto-, klarinet in trobento. Zašli bi predaleč, če bi skušali oceniti poedince; omejiti se moramo, le na delo novomeške glasbene šole sploh. To delo je bilo v vseh ozirih uspešno. Videli smo od razburjenja žareče obraze in oči, ki so se iskrile od živega zanimanja in 1-julbe'zni za glasbo. Učenci so jasno izpričali svojo marljivost in prizadevnost, zlasti pa nesebično in požrtvovalno skrb svojih učiteljev.
S posebnim zadovoljstvom moramo omeniti pouk pihal,.za katera doslej ni bilo učitelja, zdaj pa poučujejo glasbeniki tukajšnje vojaške godbe. To nami daje upanje, da bo-
Črnomeljski igralci na novomeškem odru
Tri leta so minila od zadnjega obiska črnomeljskih igralcev V Novem' mestu. Takrat so nam igrali Nušičeve Žalujoče ostale, v soboto 26, maja pai so se predstavili z Operacijo Mire Pucove.
Dalj časa o njihovem delu ni bilo veliko slišati. Tudi v sezoni, ki gre h kraju, so se resno lotili igranja šele v zadnjih mesecih. Odtod pozen obisk; vendar pa so Novome-ščanom le zaigrali dramo-, ki jo je obetalo tudi novomeško gledališče, katero pa zaradi notranjih neurejenih razmer, ki so jih razčistili šele zadnji učinkoviti, čeprav precej kasni tsklepi, preko obetov Operacije ni. prišlo.
Ocenjevati rast in trenutno1 'stanje črno-meljskega odra po enkratnem! gledanju drame novomeškemu opazovalcu ni mogoče. Namesto ugibanja, kako se bo razvijalo- gledališče v Črnomlju v bodoči sezoni, zapišemo
vtis, ki ga je spustu v nas njihov Igralski kolektiv: veliko dobre volje, resnega prizadevanja in hotenja je v njih, ustvariti dobro amatersko igralsko družino. Medsebojna gostovanja med obema gledališčema naj' nam dajo — morda že v jeseni — priložnost, da bomo to njihovo- stremljenje videli uresničeno v novih uprizoritvah.
V Operacijo je vložil režiser drame Janez Smrekar vse svoje sposobnosti Preprosta scena je ustrezala okolju, v katerem se dejanja- razvijajo. RazMke v igralskih sposobnostih posameznikov kolektivu še ne dajejo videza enotno ubranega ansa-mJbla, saj so bile v drami preobčutne. Težko- se je zato odločiti za najbolje igrano osebo na odru. Izbirati bi jo bilo treba — potemi, ko bi si opazovalec delo večkrat ogledal — verjetno med župnikom Klavoro, dr. Ramihoivo' in dr. Perme-tovo.
Antona Klavoro je igral Slavko Grahek; znal mu je vliti v geste, izraz in v ves nastop
vso tisto klavrnost hlapčevske vdanosti »ponižnega služabnika« v sencii vojskujočega se škofa, ki je postavljal svoje zveste za vohune tujim- krvnikom. Dr. Donata je igral režiser Janez Smrekar. Najboljši je bil v zapletih drugega dejanja, motilo pa je njegovo odsekano, največkrat nepotrebno hlastno govorjenje. Odličen v mojstrskih dialogih s svojim bivšim sošolcem Klavoro in s predstojnikom, je bil dr. Donat v scenah z Romihovo manj prepričljiv. Dr. Ratek, šef kirurgije v bolnišnici, je zaživel v Juliju Milerju v vsej svoji štacunarski preračunljivosti; bil je prava podoba gliisite-sredinca. Nasprotno pa je bil premalo doživet Kost j a — Simonič Matija, ki bi bil lahko dosegel večji učinek z dovoljenimi igralskimi sredstvi (ton, geste in podobno).
Igra lahkotnega življenja in erosa željne dr. Roanihove za Boleslavo Horvat ni bila lahka naloga. Igralka ji je bila v glavnem kos, v odnosih do bivšega ljubimca pa jii malo več toplote navzlic vsej njeni histeričnosti ne bi škodovalo. Nad okolico bi jo bolj dvignila- tudi malo razkošnejša toaleta, kar bi še dobro ujemalo z odlično igranim prezirom vsega, kar ni v višini njenih pokvarjenih meščanskih navad. — Simpatično in z občutkom je ustvarila dr. Permetovo Dragica Milek. Obrobni vlo-gi sester Kanizije in Serafine sta v osebah Pepce Mehle in Ele Petrič dale slutiti tiransko* vzdušje razmer v naših bolnišnicah pred in med vojno, v igri pa nista bili dovolj prepričljivi. Jeziku bo treba- v črnomeljisikem gledališču dati precej pile, ker so motili dialekti.
Nastopa črnomeljskih igralcev smo bili v Novem mesitu veseli. Zbližal nas je in nam povedal, da je zavel tudi v črnomeljskem gledališču nov veter, ki obeta^rfnarsikaj dobrega. —k-
mo sčasoma v Novem mestu dobili glasbenike na pihala, ker je šolski pouk edino pravi pot, da (temeljito- vzgoji naraščaj tako za mestno godbo na pihala, kakor za sodelovanje v godalnem orkestru. Seveda moramo omeniti tudi nekatere objektivne težave, brez katerih bi bili doseženi rezultati še uspešnejši. Mislimo zlasti na nekatere materialne pripomočke, n. pr. strune- Ce bi neko od teh »violinic«, ki smo, jih poslušali z nemogočimi -strunami in loki, vzel v rtoko violinist visoke kvalitete, bi se »na lastni koži« prepričal, kako je težko in skoro nemogoče iz takega instrumenta izvabiti čist ton. Vsekakor je treba pri ocenjevanju dela in trenutnega uspeha to okoliščino upoštevati.
Toda glavna težava, s katero se mora med drugimi boriti novomeška glasbena šola, je pomanjkanje — časa. Za zadovoljiv uspeh na slehernem inštrumentu je brezpogojno potrebno redno obiskovanje pouka in dnevna vaja. Oboje ima navadno tri naloge: tehnične vaje, etude in vaje v predvajanju, za kar pa ena ura na dan nikakor me zadostuje. Učenci so preobremenjeni še drugod. Razlogi za tako preobremenjenost so različni, toda mnogo je takih, katerim bi se z nekoliko dobre volje in večjim razumevanjem lahko izognili.
Pri vseh javnih prireditvah je treba računati z raznimi motnjami, na primer s tremo, slučajnim nerazpoloženjeim in podobno. Ze zato je bilo opaziti, da, učenci na javnem nastopu ne igrajo stvari, ki prekašajo njihove zmažniasti. Učiteljeva dolžnost je, da pobija tako pri sebi kot pri učencu pretirano vnemo, ker je*učencu samo škodljiva. Glasba ne trpi skokov, zato je treba učenje temu primerno prilagoditi. Tehnika igranja ni sama sebi namen, temveč le sredstvo za dosego pravega cilja ■— glasbenega predvajanja. Tu mora učitelj pokazati na lepoto navidez preprostih kompozicij in vpeljavati učenca v njihovo razumevanje in predvajanje. O tem smo se prepričali tudi na tej prireditvi, ko so poslušalci z navdušenjem spremljali izvajanja nekaterih mladih učencev, ki so nastopili s čisto enostavnimi skladbami.
Prireditev je uspešno zaključil šolski orkester. Pod taktirko ravnatelja zavoda tov. Sproca je zaigral Schubertovo Serenado in Mazasov op. 4: Alleigro, Rondo. Tudi pri orke'stru smo zapazili krepak napredek. Seveda mu manjka primernega muzikalnega gradiva, kar je razumljivo, ker so orkestralne kompozicije za začetniške izvajalce nekaj 'nenavadnega, pa tudi takih šolskih kompozicij ni veliko. Po učnem načrtu se skupno igranje začenja šele na naprednejši stopnji. Zato se orkester poslužuje primerno predelanih skladb. O.
V Ribnici so proslavili 400-letnico slovenske knjige
Ribniška nižja gimnazija je 26. maja proslavila 400_letnieo prve slovenske knjige s svečano akademijo. V soboto je bila proslava za dijake, v nedeljo pa za odrasle. Prireditev je dala posrečen pregled naše književnosti; ob spremnih besedah prof. Albertove so dijaki recitirali, peli in igrali pomembnejša dela ali odlomke iz njih.
Grajati pa je treba omalovažujoč odnos ribniških trgovin, ki navzlic prošnji ravnatelja gimnazije tov. Vaniča niso priredile v izložbah razstav knjig, ki bi lahko mnogim ljudem pokazale bogastvo našega knjižnega trga. —, V zvezi s. proslavo 400-letnice je bil tudi- koncert pevskega zbora dijakov kočevske gimnazije, ki pa je bil navzlic kvalitetni izvedbi in pestremu sporedu slabo obiskan.
F. T-
Oton Zupančič se vrača na Vinico...
Bilo je pozimi leta 1944. V sanatoriju Slajimerjeveiga doma v Ljubljani se je zdravil pesnik Oto-n Zupančič. Njegova soba je bila malo podobna bolniški sobi, saj je bila bogato založena ,s knjigami m papirjem. Pelsni-k Oton Zupančič ni poznal počitka. Tudi v času borzni je neumorno pisal in prevajal Njegovi znanci in- prijatelji smo le predobro vedeli, ^ dr. Anton Pesnik ne poana počitka ve-°el_i smo, da je svoje pesniško pero o-šiiil za bojno kopje v času, ko so naši -borci krvaveli in se borili za svobodo. Njegove pesmi so v ■dneh najhujše preizkušnje in naporov vlivale slovenskemu partizanu moči, da je, oplojen in duhovno obogaten z verzi dr. Antona Pesnika bil boj, s fa,šisti na življenje in smrt.
Pravica je zmagovala, toda do. končne amage je bilo še daleč. Spominjam se lepih Popoldanskih ur, ki smo jih s pokojnim Otonom Zupančičem in p,0lko,jnim pesnikom Penijem ter novinarjem, Francetom Sloka-o-din ?reživeli v n^gov:i bolniški -sobici. Za meSrV* je peSnik °ian Zupančič rad pre-telii vte in vrgel tarok s svojimi prija-razto igra pa ^' blla VseleJ le uvod v kttei k ' ki lSe je nUJn'°' raZVil v ugibanja. J/, ,°do hrabri partizani pregnali tisočkrat eklete fašiste z naših tal.
lej,°t0n ^e to'i;l 'med naimi kakor prerok. Vse-akci^hbil' 'to^nc* °'bvešičen o vseh borbenih nanu ■ naš*n borcev. Kadar smo obupavali sta "'■t Tlival vero v zrna!S° in svobodo, ki Njifi« *ali v našo deželo z velikj-mi koraki, in mVa *ena Ani ga i'e dinevmo obiskovala čakal? <Prmašala vesti, na katere smo komaj
Nekega dne ga je obiskal že tudi pokojni pisatelj Fran Govekar. Govekar, starček ki pa se je trudil, da bi s pokončno, zravnano hojo zatajil leta, je prinesel vesti, ki niso bile všečne. Obiupaval je. in trdil, da ne bo pričakal konca vojne. Takrat je Oton Zupančič vstal izza mize, se sprehodil po sobi, potem pai se ustavil pred njim in mu položil svojo drobno, koiščeno roko na široka- ramena:
»Veruj, Frane! Ti ne smeš Abupavati. ■. Ti že ne!« ,
Se bi govoril, spoznali smo po ognju v njegovih, očeh, da se je pripravil na besedni dvoboj. Pa ja vstopilo- v sobo plaho dekletce. Prineslo je spominsko knjigo.
»Mojlster, napišite ml verz; v knjigo-! Za spomin. Prosim!«
In mojster slovenske besede je našel čas tudi za to drobno prošnjo. Napisal je deklici Jelki v spominsko knjigo:
Kakor jelka sred gozda v nebo kipi, tako naj Jelki srce za narod gori!
Podpisal se je s tresočo roko, spominsko knjigo pa vrnil deklici z naročilom: »Pozdravi mamico in reci ji, da se bo tvoj očka kmalu povrnil v osvobojeno- Ljubljano-!«
Kdo je bila deklica? Nihče ni vprašal pesnika po njenem imenu, nikomur ni razodei njenega imena.
Govekar je odšel p-otolažen. Njegov korak je samozavestno in krepko udarjal po dolgem hodniku sanatorija.
Potem smo spet ostali sami. Sami s svojimi sanjami, bolečinami in hrepenenjem.
Ob dveh ponoči je Oton Zupančič vstal. To ni biLo nič nenavadnega. Sprehajal se je
po veži, si nažgal cigareto in snoval načrte za veliki! dan, ko bo Ljubljana sprejela partizane v svod objem. Samo o tem je sanjal. S Slokanom sva bila v isti sobici. Zaman sva se borila za spanec, zato sva se tiho pogovarjala in kakor dva pajka spredala tenka mrežo, v katero sva lovila sleherni šum, ki je prihajal izza vrat v najino sobico. Iznenada je tiho- potrkalo na vrata: Vstopil je Oton Zupančič:
»Vedel sem, da ne spita. Srce imi je zacepetalo, da bedita. Pravkar sem vlovil v svoj mali sprejemnik vest, da so naši zavzeli Za^ greb. Fanta, fanta! Konec se bMža! Ah konec te preklete iigre, ki sil jo- je izmislil še bol, prekleti Hitler!«
Sedel je na rob moje posteilje. Čutil sem, kako drhti od vznesene notranje sreče.
Slokan je sedel na -svoji postelji. Oči so mu vročično žarele.
»Odkod ta- vest, -mojister?« je tiho zarado-vedil.
»Iz Kaira!« je odgovoril veliki Viničan in si pomel roke.
Ko j-e odhajal, se je -pri vratih obrnil k nama in izrekel z jasnim glasom:
»Ah, tako sem vesel, tako srečen, da bi šel najrajši kar takoj na vrh Slajm-erjevega doma, se kakor kokot ustopil prav na spa-dišče in zakukurikal, da bi me slišala Ljubljana!«
Zjutraj naju- je prebudil dr. Cebohin. »Mojstru je slabo«, je potožil. »Spet imamo težave z njegovim srcem...«
»Ni mogoče! Saj. naju je ob treh zjutraj zapustil ves veder in srečen!« sem vzkliknil.
»Veselo vest nama je sporočil,« je dodal novinar Slokan.
Dr. Cehoihin je žalostno odmajal z glavo. »Tista vest je bila preuranjena,« je pojasnil-
»Ko je danes zjutraj zvedel, da je radijski oddajnik Kairo poslal v eter izmišljeno vest, je legel in zahroped v silni bolečini,«
Tri dni ga ni bilo na spregled. Nihče se ga ni upal motiti v njegovi sobici. Sam si je kakor ranjen lev lizal srčne rane . ..
Potem sva se nekega dne .sprehajala na vrtu Slajlmerjevega doma.
»Po vojni? Kam?« je zapičil pogled vame.
»V Belo krajino. Učiteljevat,« sem se zasmejal.
»Takrat pozdravi mojo drago Belo krajino!« mi je naročil, »Ini moje Viničane še posebej! Boš?«
»Mojster, skupaj bova šla, ko bo Zeleni Jurij prijeadil pod zelene breze na belo-kranjiskih steljni-kih!« sem odvrnil.
»Da, skupaj! Moram dočakati ta dan. Moram!«
Dočakal ga .je. Ko je Zeleni Juriji prijezdil k njegovimi dragim Belokranjcem, so partizani iz Bele krajine na juriš zavzeli vso slovensko deželo in Ljubljana jih je sprejela kakor nevesta, vsa v cvetju ln zelenju.
Umrl je. DVe leti minevata, odkar ga ni več, a- njegov duh bedi nad sončno Belo kra-j ino. Njegovi dragi Viničani mu bodo 17. junija odkrili spomenik v njegovem rojstnem kraju, odkrili spominsko ploščo in muzej, ki bo prikazoval njegovo gigantsko delo za rast slovenske kulture.
Ni umrl! S svojimi deli in z bogastvom svojega neumrjočega dulha se vrača v svoj rojstni kraj in Bela krajina s ponosom; m ljubeznijo sprejema kulturno dediščino svojega velikega sina! Lojize Zupane
»DOLENJSKI LIST«
3
Ali bo res Novo mesfo imelo rekord v cenah?
Videti je, da ima Novo mesto jugoslovanski rekord v cenah govejega mesa. Dočim javlja, jo iz drugih mest ini krajev ceno mesa povprečno po 130 do 170 din za kig, je v Novem mestu cena 200 do 220 din za kig. Zaniimivo pri tem je, da celo v novomeškem okraju po raznih krajih meso ni dražje od 130 do 160 din za kg in je samo Novo mesto izjema. Kje je vzrok za tako »ugodne« cene mesa, ni težko ugotoviti. Podjetje »Mesarija« nI sposobno .odkupiti živine .po takih cenah kot jo kupujejo ostali zadružni in tudi privatni mesarji. To se je pokazalo takoj po sprostitvi, ko je bilo me'sto več dni brez mesa. Na mestnem ljudskem odboru zagovarjajo te cene, češ, saj so kljub temu še vrste pred mesarijo. Piače uslužbencev in delavcev pa so v Novem mestu enake kot v drugih krajih.
Preskrba z mlekotm je prav tako začela močno šapati. Nekaj dni po" sprostitvi je res mleka preostajalo, keir potrošniki še niso imeli denarnih bonov. Ze po nekaj dneh pa je začelo mleka zmanjkovati in dovožene količine so vsak dan manjše. Dokler se je za organizacijo odkupa mleka brigalo okrajno poverjeništvo za trgovino, je bil odkup v redu, potem pa so se vsi, ki bi morali skrbeti
za nadaljnji redni odkup in organizacijo dovoza mleka v mesto uspavali s podatki prvih dni, ko je res nekaj mleka šlo iz razloženih razlogov v predelavo. Dokaz za to je, da je na primer državno posetetvo Grm nekaj dni oddajalo gotovo količino prvenstvenega mleka privatni slaščičarni iz prepričanja, da je pač v mestu mleka dovolj1, čeprav je v resnici precej dojenčkov v mestu ostalo, brez dobrega mleka. Ko je bilo direktorju posestva razloženo, kako je pravzaprav z mlekom, je takoj odtegnil mleko privatni stranki in ga dal na razpolago mestni mlekarni.
Jasno je, da s tako preskrbo mestni potrošniki ne morejo biti zadovoljni in pričakujejo, da se bo izboljšala. Upravičeno pa tudi pričakujejo, da cene ne bodo višje kot v sosednjih krajih.
PROSTA  PRODAJA MLEKA IN MESA V RIBNICI*
V Ribnici je mleka dovolj po 22 din ali 4,50 din na živilske bone. Po vaseh plačujejo zbiralnice mleko kmetom po 18 din. ZboljŠala se je tudi kakovost mleka, ker slabega mleka zbiralnice ne kupujejo. — Z mesom je malo slabše. — Naprodaj je bilo doslej trikrat po 160 din oziroma po 32 din na bone. Ce si bo mesarija razširila odkupno omrežje, se bo izboljšala tudi preskrba z mesom.
Kaj in za koliko lahko kupite . . . ? !
Tople, kožuhe in zimske suknjie za vroče poletje nam ponujajo v izložbah novomeških trgovin.. . Izgleda, da imajo trgovska podjetja dovolj obratnih sredstev, da se lahko zalagajo s takimi predmeti, ki bodo prav gotovo še nekaj časa čakali kupcev. Morda bo poletna vročina otajala cene tem predmetom ali pa prožnost nabavljačev. To bomo videli šele po uveljavljenju novega načina kreditiranja. Pravijo, da take predmete morajo kupiti. Čudimo se, da se v demokratični državi nekdo podreja diktaturi, pa čeprav samo v trgovini in to proti interesom potrošnikov ali
FIZKULT
še bolj točno* proti interesom lastnih uslužbencev! Sicer pa lahko kupite v Novem mestu še marsikaj drugega: zimske rokavice, izdelane moške obleke, delovne' čevlje v poljubni količini, razne »vezane« predmete (ve-~zane na druge predmete!) po visokih cenah in še marsikaj.
Cene so vse po nekih faktorjih, promet v trgovinah pa se prav tako ravna po faktorjih, ki so v tem primeru — denarnice potrošnikov. — Ta faktor spet vpliva na prejemke uslužbencev, da se zadovoljijo samo s polovico mesečnih prejemkov . . .
ŠPORT fnŠAU
NOGOMET:
KRKA : LOGATEC 3:0 (1:0)
Prvenstvena mladinska nogometna tekma oblastne lige med Krko in Logatcem se je končala z zasluženo zmago Krke. Mladinci Krke bi lahko potresli mrežo nasprotnikov še večkrat, vendar pa niso izkoristili vseh ugodnih prilik. Gole sta dala Rodič (2) in Windischer.
Kočevje: ODRED : LITOSTROJ 2:3
Nogometna tekma ki so jo 27. maja odigrali v Kočevju igralci Odreda in Litostroja, se je končala z zmago Litostrojcev iz Ljubljane. •
KRKA : PAPIRNICAR (Vevče) 1:1 (1:0) V nedeljo, 3. t. m. sta se pomerili v Novem mestu v prvenstveni mladinski nogometni tekmi oblastne lige moštvi Krke in Papirničarja iz Vevč. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (1:0). Domače moštvo bi lahko doseglo dvošte-vilčni rezultat, toda slab napad ni izkoristil ugodnih prilik. Edini prodor gostov je bil uspešen zaradi krivde domačega vratarja, ki je lahko žogo sam poslal v mrežo. Za domače je bil uspešen Windischer, za goste pa desni krilec.
S. Doki
SAH:
JESENICE : NOVO MESTO 6:5 Tudi na povratnem šahovskem dvoboju med Jesenicami in Novim mestom So zmagali Jeseničani. Novomeški šahisti so pokazali tokrat boljšo igro kot v prvem dvoboju, ki so ga izgubili z 8:3. Za Novo mesto so nastopili naslednji igralci in dosegli sledeče uspehe:
1. dr. Gole ž 2. Fink y2, 3. Sila 1 4-Jerančič % 5. Košele 0, 6. Jenko 7 Ka-stelic i/o. 8. Verbič 3/2. 9. Strajnar i. 10. Skrabl 0.
ODBOJKA:
KRKA II • GOZDARSKI TEHNIKUM LJUBLJANA 3:1
V Dolenjskih Toplicah je bila preteklo nedeljo odigrana prijateljska odbojkarska tekma med drugim moštvom Krke in gozdarskim tehnikumom iz Ljubljane Zmagali so Novomeščani z rezultati: 15:7. 8:15, 15:9 in 15:12. Pri gostih so se odlikovali Lukančič. Serini in Dolinšek, pri Krki pa s požrtvovalno igro Stane Gregorčič.
KRKA : JEDINSTVO (Čakovec) 3:2
Z. nedeljsko tekmo v Čakovcu so si Novomeščani priborili nadaljnji dve dragoceni točki na tabeli zvezne lige odtoojkarjev zahodne skupine FLRJ. Zmagali so po težki igri, v kateri so pokazali tehnično nadmoč; Cakovčane je pred večjim porazom rešila požrtvovalnost moštva, ki je lovilo tudi izredno zabite žoge. Najboljša moža Krke sta bila tudi to pot Pucko in Luka.
POLET (Maribor) : KRKA 3:0 (15:7. 15:4. 15:8)
HITROSTNE GORSKE DIRKE NA GORJANCE
Avto-moto zveza Slovenije priredi dne 17. junija 1951 hitrostne gorske moto-dirke na prosi Gotna vas do vrha gorjanske ceste (do Vante). Podrobnejša navodila bodo sledila. Vsi, ki se zanimajo za to panogo športa, lahko dobijo podrobnejša navodila pri Avto-moto društvu v Novem mestu.
Vabimo pa vse, ki se zanimajo za avtomobilski šport, da se 17. junija udeležijo prvih povojnih dirk na Gorjance. Prebivalstvo Novega mesta in vseh vasi. kjer bodo potekale dirke pa prosimo, da nudijo prirediteljem in tekmovalcem vsestransko pomoč, talko da bo prireditev čim' iboljše uspela.
Odfototr Avto-moto društva Novo mesto.
Letalski miting v Podzemlju
Precej pozno smo dobili poročilo o letalskem mitingu v Podzemlju, iz katerega prinašamo naslednje odstavke:
20. maja je bilo v Beli krajini zelo živahno. V Podzemlju ob Kolpi je bil organiziran velik letalski miting. Pobudo za prireditev je dal okrajni odbor Ljudske tehnike in letalska zveza Slovenije.
Do treh popoldne se je zbralo na malem prostoru ob Kolpi čez 5000 ljudi, ki so nestrpno pričakovali, da bi si ogledali pester spored: skoke padalcev in akrobacije, jadranje in prosto voižnjo na letalu, propagandne vožnje viseh motornih vozil avto-moto društva Črnomelj, konjske dirke garniizije Črnomelj, tekmo kajakaišev na Kolpi brodarskega društva »Mišo« tovarne učil in motorne dirke motoristov avtomoto društva iz Črnomlja.
Na mitingu so bili zbrani ljudje iz vseh krajev Bele krajine, pa iz Kočevja, Novega mesta. Ljubljane in Karlovca. Bela krajina je tokrat prvič videla padalce, mnogi pa so tudi prvič v življenju spoznali' pestrost vseh panog udejstvovanja ljudske tehnike. Sele odslej se bo začela ljudska tehnika dobro razvijati, tako je mislil marsikdo^ ki je gledal drzne kajakaše, motoriste, jahače, padalce in letalce
Najboljši padalec je bil Nikola Tomaševič, najboljši pilot pri akrobacijah z letali pa Jože Cirinski, oba iz Letalske zveze Slovenije. Pri kajakaših in moto-dirkah sta zasedla prvo mesto mladinca iz Črnomlja pri
konjskih dirkah pa je bil najboljši major Cedomir Radovič. komandant gar.ni.zije Črnomelj. Po zaključenem tekmovanju so bile razdeljene diplome in denarne nagrade.
Pri organizaciji mitinga je bilo seveda tudi več nepravilnosti, predvsem v postrežbi množice obiskovalecv. Naj se prireditelji učijo iz pridobljenih izkušenj! Pri prosti zabavi tudi ni manjkalo zmikantov. ki so v gneči segali no kozarcih, vrčih in' podobno. I da bi se okoristili.
Prihodnji letalski miting bo v jeseni.
K. M.
ZA RAZMAH AEROKLUBA j V NOVEM MESTU
Pretekli teden je novomeški Aeroklufo I skupno z mestno razglasno post a.: o organizi-I ral v počastitev praznika letalstva teden, po-I svečen našim letalcem.
Pred  mikrofonom   novomeške razglasne i postaje so se zvrstili govorniki is propagand-I nimi in strokovnimi opisi letal in modelar-! stva. Teden je začel z govorom' o raizvoju mo-i delarstva pionir-modelar Bruno Bernard, govorila pa sta tudi sekretar kluba Janko Slabe in oficir Ljubo Pavlovič. V okviru tedna je bilo prirejeno tudi predavanje o razvoju letalstva, hkrati pa je bil predvajan film »Bodoči čuvarji neba«. V Teden letalstva je bila vključena tudi razstava modelov v dveh izložbah profesorji fizike pa so na šolah govorili o pomenu letalstva,. Učo.
Novomeščani!
V nedeljo dopoldne vsi na Loko! Mošivo KRKE igra prvenstveno odbojkarsko tekmo s prvakom Hrvaške — ..Mladostjo" iz Zagreba. Edinstvena prilika za ogled odlične igre najboljših igralcev bratske republike na novomeških tleh.
Sladke vesti z grenkim trgovskim zaključkom
Ručigaja Antona, poslovodjo v kmetijski zadrugi Gradišče je rado zavijalo po žeioi'cu. »Strašno, slabost čutim« j,e potožil nekega dhe znancu V. A. in pripicmnii: »Kuhano vino semi pil in ker sem dal na liter vina dva kilograma sladkorja, mi toi najbrž po.-vzroča slabost.«
Tako presladko življenje poslovodje res ne bi moglo' dolgo trajati, ker bi laliko ogrožalo njegovo zdravje. Nekaj časa pa bi gotovo še vzdržal, če ne bi medtemr nastal v trgovini primanjkljaj sladkorja, v količini 22^401 kg|, kateregai je biilo treba Uzravnatii. Poslovodja se je »znašel« tako, da je na nakazilih, ki jiih je izdajal upravičencem krajevni ljudski odbor, popravil številke na večjo kodičino kot sa< jo> upravičenci prejeli. Na ta način je »ustvaril« točno 22.40 kg sladkorja.
Zdaj je baje odgovorna za, primanjkljaj nesrečna tehtnica v trgovini, ker »ni točnai«. Čudno pri vsem je le to, kako je tehtnica mogila in znala n:\ nakazilih s črnilom in peresnikem, popravljati številke. Morda pa je tista tehtnica posebne vrste. Kdo ve?
Kakor hiša po< zračnem napadu izgleda posiiOvaflnlca kmetijske  zadruge  v Gaberju^ Vse   stvari   v  trgovini   so   med   serooj v »bratskem,  sožitju.«  bodisi   na  tleh  ali  na ; policah. Tudi smeti pri tem sožitju niso iz- ; vzete_ Pa je imel poslovodja Bedek Franc < kljub tej slogi in redu skoraj enako sladko smolo kot njegov  sotrpin Ručigaj'  v  Gra- ': dišč.u.  Zmanjkalo mu je 9.95 kg sladkorja, da sam ne ve kako in kdaj. Gotovo ga pri tem, toiteiži   to   da  v  nesreči  ni  os?imi!Jein» jj kajti pote govor pravi, da. v trejtje gre ra-Jo. I
Prav tako kot njemu in Ručigaju (Tn morda še komu) so je pripetila podobna nesreča Petrinčič Ivici, peslcvadlkinji okrajnega magazina v Smarjeti. Tudi njej je med drugimi zmanjkailo pori obračunu lU.lOkg aladKe-ga sladkorja. Pa pri njej ne gre samo za; sladkorno tragedijo, keir ji manjka .še i *cg čokolade, 30 komadov rezin, 2.85 kg kavinih* nadome sikov nekaj mila in riža.
Cuidlno  sliadkcjrno   »boiltezen«   ki  je niso odkrili! zdravniki pač pai trgovinska tnŠpex« cija, bcdoi zdravili z učinkovitem zdravilom.. Imena  zdravilu še niso določili, trdijo pa, j dla se- težko* prebavi in dia ima: grenek okus.
Pismo s Sinjega vrha
Spomladanska setev je zaključena v celoti. Ogroženih površin nimamo, obdelan je sleherni košček zemlje. Največ preglavic smo imeli zaradi pomanjkanja, gnoja. Kmetijska zadruga je sicer preskrbela večjo količino umetnih gnojil, toda to ni moglo pokriti potreb naših kmetov. Goveje živine, je premalo, upamo pa, da se bo letos dvignil prirastek i v hleVih in na poljih. Skrbi smo imeli tudi s slabimi semeni. Lanska suša in toča sta nam precej škodovali.
Nedavno smo pisali, da bi imeli radi telefonsko zvezo z Vinko. Ni ostalo samo pri besedah; že imamo pripravljene drogove in samo še čakamo, da bo odmerjena proga, potem bomo izkopali jame. Upamo, da bomo kmalu dobili tudi avtobusno zvezo. V delu in naporih smo enotni, ker se zavedamo, da bomo le tako imeli uspehe.
Pred rojstnim dnem maršala Tita smo se zbrali člani vseh organizacij in sprejeli pozdravno pismo našemu dragemu voditelju. Pismo so pionirji nato odnesli v štafeti v Vinico in v Črnomelj. Ž- P.
Izpod zelenega Kučarja
Vasica Grm stoji pod zelenim Kučarjem. Majhna je, saj ima samo 12 hiš- Spomladan-Bko setev smo <wspe«no zaključili. vsa zemlja
je posejana. Na čast 10. obletnice OF so kmetje očistili v>se sadovnjake, veliko pa smo
letos tudi pocepili, kjer so nam pomagali pionirji. Popravili smo vaška pota in pomagali razvažati gramoz po glavni cesti. Radi beremo Dolenjski list, ki ga komaj pričakujemo Vsak teden. Od 12 niš ga ima 8 gospodarjev. — Zadovoljni smo bili z obiskom igralcev iz Birčne vasi, ki so igrali »Bele vrtnice«. — Letina kaže lepo, rešeni pa smo tuldi velikih skrbi za prehrano^ živine. Košnja bo letds obilna. I. 2.
Ali res lahko živijo brez dela?
Janez Pate je mlinar in Žagar v Ivanji vasi. Ima družino, ki najbrž lahko živi brez dela. Namesto da bi njegovi sinovi delali v mlinu in na žagi, po> cele popoldneve pohajkujejo okrog. Ce prinešeiš v mlin, ti povejo: »Pridi čez nekaj Ini po moko! Ko prideš, se tak odgovor ponovi: »Pridi jutri!« Ta jutri se potem spet lahko raztegne, na koncu pa lahko še zveš, da moke zate sploh nima. Ce nimaš posebne sreče; še vreče ne dobiš nazaj.
Prav tako je na žagi. »Le kar pripelji, ti bom takoj zrezal tiste hlode,« je pred letom dni obljubil gospodarju iz okolice. Hlodi pa še zdaj ležijo tam, kjer jih je lani v aprilu gospodar odložil, čeprav je delo že vnaprej plačal s hrano. Priganjanje ne pomaga nič.
Iz velike kmetije, mlina in žage je nastala
beraClJa.   Mlin   toma   [ji .1 wml}<= na   h-olofea, ža;g3
pa bo klmalu razvalina. Za lenuha ni kruhaf pravijo naši ljudje. Bo, držalo ... M,
Naročnike opozarjamo, da smo priložili današnji številki položnice in jih prosimo, da nam čimprej nakažejo zaostalo naročnino. Na vprašanje, kako je z doplačilom razlike, sporočamo vsem naročnikom sledeče:
Kdor je letos od 1. januarja dalje dobival Dolenjski list, dolguje za prvo polletje skupno 150 dinarjev naročnine (1? številk po 3 din, 9 številk — do vključno 30. junija — po 6 din). Naročnina za drugo polletje 1951 znaša 150 din, četrtletna pa 75 din. Celoletna naročnina za stare naročnike znaša torej 255 din.
Ker bomo vsem zamudnikom, ki lista ne plačujejo v redu> nadaljnje pošiljanje ustavili, prosimo naročnike, da takoj poravnajo zaostanke neplačane naročnine oz. da vsaj do 30. junija obnovijo naročnino za tretje četrtletje 1951. Uprava ^Dolenjskega lista
»V ponedeljek vam spečemo nov kruh ...«
Tako so postregli oni dan v novomeški mestni pekarni gospodinji, ki je v soboto zjutraj oddala belo moko, popoldne pa ji je hotela prodajalka izročiti- črn kruh. Morda lahko peki prestavljajo luknje na svojih pasovih tako učinkovito, da se da počakati od sobote do ponedeljka — gospodinje tega pri otrocih ne morejo narediti. Ker je biloi že več pritožb o zamenjavah moke, kruha in teže, priporočamo mestni pekarni,, da naredi red. Ce pa kruha po želji strank ne more peči, naj moke ne sprejema!
Afriški sloni hodijo umirat v samotne kraje, novomeške podgane pa v novo skladišče »Odpada« za okrajno barako na Loki. Tam lahko dobiš zbirke najrazličnejših starih loncev, posod, tečajev za vrata in okna, pisane vzorce steklenih črepinj,, gumijaste podplate brez bonov, dele strojev, vato,, lase papirja kolikor hočeš, pa ostanke usnja, cunje, kon-zervne škatle in še marsikaj zanimivega. Nekdo skrbi tudi za »snago« v tem novem javnem smetišču — od časa do časa zažge pepir iin cunje, tako da se dvigajo blage vonjave prav do oken okrajne barake in \ stanovanjsko hišo »pri levih«. — Novemu smetišču napoveduje tekmovanje nesnaga na Ragovski cesti blizu podvoza pod Kandijskim mostom. Tam dobiš gnojišče na cesti in zbirko starega železa. Kurirsko službo: v tekmovanju med obema smetiščema bodo' baje prevzele starejše podgane.
Časopisov ne berejo, radia ne -poslušajo, na sestanke ne hodijo nekateri ljudje v Mokronogu. Se danes so zadovoljni s staro parolo »Živel Stalin!« na steni neke hiše na domačem trgu. Verjetno' niso še nič slišali j o izbranem apetitu naj-naj-naj .. . modrejše-
ga vodstva in nezmotljivega velikega, edinstvenega, naj naij. . . itd_ Moskovičana, Mou kronog na noge!
Potok med novomeškim in krškim okrajem: ima čudovito lastnost: če pustiš v njem čez noč belo blago, postane črno. To izkoriščajo »domači« usnjarji v Zameškem in St. Jerneju, čevljarji v okolica pa trdijo, da se tako pridelano usnje prav nič ne razlikuje od industrijskega- Te vrste domača obrt je precej donosna za nekatere Zameščane.
»Spitalska diragau pri Metliki je res draga ... Mož iz zadnje hiše ob cesti proti Ga-brovcu je srednji kmet. Siromaku je računal za dan oranja samo 4000 din, pa še izgubo ima, kot pravi sam. To dela iz gole usluž-noisti in ljubezni do bližnjih, V svojo izgubo je postregel nekaterim tudi s semenom pšenice: mernik je stal »samo« 7 8000 din. — Upamo, da ve MLO Metlika, kje so viški za plačevanje davkov. Mož bo pri plačevanju zaostankov namreč spet jokal, da je revež...
Prosvetni dom v Črnomlju proda tablico zavarovalne družbe »Croaiia«. Ce je ne bo nihče kupil, jo bodo oddali podružnici »Odpada«.
MALI OGLASI
KUPIMO MLATILNICO s čistilnimi napravami, srednja težko, na motorni pogon. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Stopiče.
PISALNI STROJ kupimo. Ponudbe z navedbo cene, znamke stroja in vzorec pisave poslati na upravo Dolenjskega lista.
500 DINARJEV NAGRADE dobi, kdor mi sporoči točen naslov Jožeta Bona iz Gotne vasi. Ivanka Zorin, Novo mesto, poštno ležeče.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone'Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3 — Telefon uredništva: štev. 127 — Čekovni račun pri Komunalni banki v Novem mestu stev. 616-1-90322-1 — Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 din, celoletna 300 din — Naročnina se plačuje vnaprej _ Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.