Na četrti strani: četverec brez Isrnutrjn priberi! Jugoslaviji prve zlate medalje m IZDAJA ZA GORIŠKO IH BESEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Ste v. 179 (2175) Wšntertonov italijanski svetovalec De Castro: »MOVIMENTO SOCIALE 1TAUANO ( NEOFASIZEM ) IMA V CONI A ZNAČAJ NACIONALISTIČNEGA GIBANJA PREJ KOT PRAVEGA FAStSTICNEGA GIBANJA.n (^Problema di TViCste* str. 668.) Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 24. julija 1952 Cena 20 lir ce in 'ul 1920 - se Je v Trstu primeril dogodek, ki je do dna pretresel Slovenci bele ‘edan-ie Julijske krajine in globoko odjeknil v mednarodni javnosti: s.re- <*°rožena aneva je v središču mesta Trsta nalašč v ta namen organizirana in nitl oreanr, P j fašistov ob popolni brezbrižnosti in celo z aktivnim sodelovanjem jav-kuttun,* tedarnje demokratično-liberalne italijanske vlade naskočila »Narodni domu, Oh tržaških Slovencev in ga do temeljev požgala, stavba n.f"fvti.uženem ploskanju nahujskane množice in italijanskih funkcionarjev se je streihnj J"la J? so v nM zajeti stanovalci in gostje sredi plamenov in dima ter med v hotelski rK> ?a'rev " obirou iskali rešitve od prožeče smrti- dve osebi, slučajna gosta *TCtjesa °ds®ku Narodnega doma, sta si skušali rešiti življenje s skokom skozi okno ki so » Iia-s,tro'pja: ed®n ■)* W* Pri padcu smrtno, drugi pa resno ranjen, mnoge diruge, padala s5cozi stransk€ izhode, pa je nahujskana množica zasledovala in jih na- jana aifžll,iy.*xC?ne*a doma J« t>i I le začetek: kmalu za njim so bila požgana, razde- stu in~« r jZpuJCena še ostala kulturna ln Predmestjih. in prosvetna središča tržaških Slovencev v me- **v!jan° 5raiTI0tno na®lljc, storjeno zahrbtno v dobi miru nad nič hudega slutečimi sodr-' aruSe narodnosti, je brez primera v zgodovini omikanih narodov, o danes ta sramota ni izbrisana in še vedno žge na duši tržaških Slovencev, o 32. latij, ogromna škeda, prizadeta tržaškim Slovencem, še ni poravnana, domov bnl**1 slov*T)ci «o odtali do današnjega dne brez svojih kulturnih in prosvetnih leni en-ti« ,v. mestu’ bilo v okolici in morajo za svoje kulturno izživljanje kot nezaže-gostoljubnosti v vseh mogočih zasilnih in neprimernih prostorih. Od nC ODBOR ZA SLOVENSKI OSREDNJI KULTURNI DOM V TRSTU v imenu zastopanih prosvetnih in kulturnih organizacij in ustanov zahteva: I« da a. 3. se čim prej izjavnih sredstev v središču mesta zgradi kulturne in prosvetne potrebe tržaških Slovencev Slovenski osrednji kulturni doni: ?a povrnejo tržaškim Slovencem njihova nekdanja in © obstoječa kulturna in prosvetna središča v mestu in v »količi; 1,9 Ne 'sem prizadetim slovenskim društvom in ustano* vaui da povrne storjena materialna škoda; t Se Medtem dajo tržiiškim Slovencem za njihove kul-rtie in prosvetne potrebe na razpolago primerni pro* ori v sredini mesta, in da se jim prizna pratica do js|*0rabe gledališču Verdi. Saj je to gledališče na razpo-uKo celo inozemskim umetniškim skupinam, dočim se »U a če ni u slovenskemu prebivalstvu uporaba tega gle-'•jišfca snu njegove kulturne, prosvetne in družabne Potreb« odreka, čeprav prispeva za njegovo vzdrževanje. V Trstu dne 23. julija 1952. 0DB0U ZA OSREDNJI SLOVENSKI KULTURNI DOM V TRSTD resolucija K btla spredeta 23. t. m. ob priliki spominske svečanost i ob 1 Požiga Narodnega doma v Trstu in bo poslana; l' Zavezniški vojaški upravi v Trstu; ■ ^gleškemu polit, svetovalcu pri ZVU; • smerjticemu polit, svetovalcu pri ZVUf a' FLRJ v Beogradu; 6 «lruie»ih narodov; ’ 0rRanizaciji UNESCO. 32, NOVI BEOGRAJSKI KOMENTARJI K DE GASPER1JEV1M IZJAVAM: ITALIJA HOČE PRIKBITI STOJ NAMEN Ja se vprašanje STO enostransko reši [Majnot/ejša protijugoslovanska qunja dokazuje, da obravnava italijanska politika vsa mednarodna vprašanja samo z nsmenom, da doseže svoje sebične cilje. Italijanska unija za Istro in Reko protestira proti izvajanju londonskih sklepov. Izjave albanskik beguncev Najdeni posmrtni ostanki Vladi mira Gortana ZASTOPNIKA SLOVENCEV PRI GENERALU WINTERTONU (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Ju gc-slo-vanske politične kroge je začudila izj,ava predsednika italijanske vlade De Gasperija, «da želi lizanj e z Jugoslavijo, kolikor Jugoslavija pokaže dobro voljo za rešitev spornih vpraš^njs, ker je znano, po. udarjajo ti krogi, da j€ Italija do sedaj dosledno odbila vse jugoslovanske predloge in vsako iniciativo za sporazumno rešitev spornih vprašanj. Zato politični krogi v Beogradu, poudarja agencija Ju-gcpress, sodijo, da je zadnja De Gasperi-jega izjava samo propagandni trik, katerega cilj je, da zamaskira stvarno italijansko stališče, ki gre za tem, da s; vprašanje Tržaškega svobodnega o-zemlja reši enostransko brez sporazuma z Jugoslavijo in v škčdo upravičenih zahtev Jugoslavije- Točnost te predpostavke potrjuje tudi protijugoslovanska gonja’ celotnega ital’j ant‘k ga tiska, poudarjajo v Beogradu, ki postaja smešen v svojih poizkusiti, da položaj Italije v odnosu do Jugoslavije primerja s položajem Francije v odnosu do Nemčije in zahteva garancije ter pri tem pozablja, da 6« kdo lahko zahteva garancija, Italija gotovo n ime nobene pravice, zahtevati kaj takega. Čeprav je cilj protijugoslovar«-®ke gonje, škodovati Jug oda. viji, ta gonja lahko doseže samo nasprotni učinek im dokazuj,* da italijanska vlada ne želi normalizacije odnosov z DRŽAVNI UDAR v EGIPTU Maher paša sestavlja vlado ^nočnih urah je vojaštvo pod vodstvom generala Nagiba paše, ki ss je oklical za vrhovnega poveljnika oboroženih ■ zaseaso Kairo • Nagib je izsilil odstop lilali paše in dosegel, da je bil mandat poverjen Maher paši Kairo, 23 __,, doval z Nagib pašo, je že začel | vesteh zdi, da Farukov položaj $ Hfoai K°maJ je vče- iIaci°, so J* a Jsestavil novo 2 nog s? pre.hiteU dogodki. ^ii vsa L “Jaskl oddelki tU !n 2astraim £osl°P.ja v glavnem . križišča, oblast vu !n zastra^H u°Ei°.p.ja v Kal' glavnem a> °blast nt?eral Narivf pa Prevzel al za yiu Paša- ki se je ka oboroženih sVae£a povel^ni- «;». J® olajšalo dej- Iolew vročini Preselita \ A-je podnebje nistri Rlirno SDali v TO Rurno spali v ilrn je čez noč 1-‘‘ »i ro)t v Kairu iztrgal ob-slati s*fital!°da^ ziutraj se V v., 'ala in » *Wrn'Ua ln slclenila po-,°rtartr, notranjega mini-v°Jsk z »'''-^pa^0 da ^i se mi , '• Mort,j““ pu-veijniitorr «ib sS^itoSa<,p"a » ie vr PaSa oast^’ da zahteva Na-. Nat0 fp stoP viade. dadl°- Kairo Prebral Errn Val» av' Nagib paša her^nik Ah Mah"- - novi 01 poveljnikom Pred; ne kih Paša Sedni' vladi Maher pašo za je <°Ve. vlade. Ma-Ze bil ministrski Padcu vafdistič- ru N ah a, i?nUarskihas paie P° veli-Usoh or se *}Bnereclih v Kai- hister dv3ti Vn»«u‘ n"1? Vdal V « dv°ra Ha n;,to ml- J>9Ša° ' da Se,/2 ,A£ifl P3*8 a novo vlado ’ja Maher •>fi '*fr, Pa kralj f, bil Priietn uk verlet' *U. državnega ?,/rescne'Sen Sov®' v4er"f Udara v ICai-je moral na nje- stiti v^htevo Bir.ir*** na !• 1. «L‘5S svojo vla- *ali*?r>' Ser?n pol,c2.vn'kom Is držat^ ten, _To so razla- stv0 sprotji ati {'^. da hoče Faruk ob-?»n h Je moral Faruk n,Jie »?odP>sati ukaz, ki “agiba Vojs]je ' nagiba za poveljnika Prj j fr?tiranaavnem udaru je bila baških rf cela vrsta višjih vo-JjiUii t^toianstvenikov, med «anjl n„,dl,.-#iidar paša, dose-°roŽenik jn‘k egiptovskih ob-sil nadalje načelnik Vlij 1 ruk sestavljati novo vlado. V njej bo verjetno več višjih častnikov. Doslej se je Maher posvetoval z Zohair Garano, Mohamedom Ali Rudži bejem in Ibrahimom Abdel Vahab bejem, ki so že bili člani njegove vlade. V Egiptu je danes mirno n življenje se razvija skoraj normalno. Borza je bila odprta in trgovsko življenje ni zamrlo. Vojaštvo pa še vedno straži javna poslopja in glavne točke v Kairu in Aleksandriji Telefonska služba deluje normalno, cenzura za inozemske dopisnike, ki so jo dolsej opravljale civilne oblasti, pa je prevzelo vojaštvo. Opazovalci pa imajo občutek, da napetost narašča. Po poročilih, ki so prišla iz egiptovske prestolnice v Bei-rut, so se dogodki razvijali približno takole; Okoli ene ponoči se je polk, ki je nastanjen v Mazi, polastil vojaške šole in poslopja uprave egiptovske vojske, ki sta v tem mestu, Zdi se, da so vojaki morali obvladati odpor in da je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev. Okoli treh ponoči so čete zp-čele zasedati Kfiiro. Med prvimi poslopji so zasedile radijsko postajo. Skoraj vse motorizirane in tankovske enote >igiip. tovske vojske »o bile razmeščene po raznih moitnih okrajih, ulicah' in trnih. Zdi se, da si je Nagib paša zagotovil pediporo vse kairske posadk,« vključno letalstvo. Tudi večina vojaških oddelkov v okolici Gaze je naklonjena Nagib pw&i. V vafdističnih krogih so sprejeli uspeh državnega udara z zadovoljstvom. kelal je tudi, da se litič„p ne 150 vmešavala v po-l'iegove !a?eve; 0 iskrenosti Jele Dr« rd.ltve Pa se bo treba kil predspH Na*ib Paža ie ka, ki ®ednik oficirskega klu-t’«-... " Je pred časom kralj kfi‘iziral 7flP,UStU' ker Je ostro Vojski zmere v egiptovski Maher ni neposredno ogrožen. V Washin©tonu zaisledujejo i velikim zanimanjem položaj v Egipctu. Opoldne je zunanji minister Acheson sklical «izredno sejo« izvedencev za egiptovska in arabska vprašanja. Pri njem bodo akreditirani poslaniki inozemskih držav. Narodna skupščina ostane še nadalje vrhovni državni organ in bo izvoljena s splošnimi volitvami, ki bodo «taj«e in enake za vst». Ministrski svet je izvršni in vrhovni administrativni organ države. Medi drug i m ima nalogo organizirati narodno obrambo in od*-govarja za svoje delo pred narodno skupščino. Francosko posojilo PARIZ, 23. — Iz poluradnega vira poročajo, da je francosko državno posojilo, ki ga je razpisal Pinay, dale 428 milijard frankov, od česar 195 milijard v gotovini. Italijanski viseči dolg se stalno viša RIM, 23. — 31. maja 1952 je znašal viseči dolg italijanskega državnega zaklada 2,173 milijard 132,969.692 lir. V začetku finančnega leta 1951-52 je znašal vistči dolg. 2.058.017,463.415 lir; dolg se je torej v 11 mesecih povečal za vet kot 115 milijard lir. Jugoslavijo, loda ta kampanja istočasno potrjuje že znano dejstvo, da italijanska politika obravnava vse mednarodne probleme z edinim namenom, da doseže svoje sebične cilie, katerih ostvaritev bi prinesla škodo ne samo Jugoslaviji, temveč tudi interesom miru v tem. delui Evrope, poudarjajo v Beogradu. Nocojšnja «Borba» prinaša tretji članek iz serije «Po sle. du rimskih osvajalcev)) pod’ na,, slovom «V imenu svetega egoizma«, v katerem piše, da je Italija ob izbruhu prve svetovne vojne proglasila za načelo svoje politike «sacro egoismo». to je» brezobzirnost, in začela izsiljevati svoja zaveznika Avstrijo in Nemčijo im bodoče zahodne zavezmke. ki so njeno zavezništvo plačali z jugoslo-vamskim, grškim in, turškim o-zemljem,. Toda kaj kmalu s>j je pokazalo, da so zavezniki pre. visoko plačali udeležbo Italije v vojni, od katere so imeli več škode kot koristi. «Borba» poudarja, da je Italija dosegla nekaj uspehov na fronti šele tedaj, ko se je po nagovoru zaveznikov v stvari odrekla svojih zahtev r.0 škodo bodoče Jugoslavije, in ko so zastopniki jugoslovanskega odbora pozva. li Jugoslovane v avstrijski vojski, naj pomagajo zaveznikom. Toda kaj kmalu se je pokazalo, poudarja 'Jtubas, da so vo. deči krogi Italije ponovno zakrivili prevaro. Ko se je vojna končala, niso samo obnovili svojih zahtev, iz londonskega pakta, temveč so jih z izsiljevanjem celo povečali. Ta izsi-Ijevalna politika, zaključuje «Barba» se je v zgodovini po-navljal?. Tudi doba druge svetovne vojne je zabeležila nezaslišane izpade politike svetega egoizma, ki jo izvaja Rim brez ozira na interese medna-rodnega sodelovanja in miru ter najčešče proti tem interesom. V zvezi s prihodom italijanskih funkcionarjev v Trst je Italijanska unija z 3 Istro in Reko izdala protestno resolucijo, v kateri obsoja sklepe Ion, donske konference, ki so omogočili prihod italijanskih' iredentistov in fašistov v Trst. I-talijansks narodna manjšina v Jugoslaviji energično protestira proti Vitelliju in Diegu De Castru, sovražnikoma sloven. skega naroda, zastopnikoma italijanske vlade v Trstu. »Italijanska unija za Istro in Reko, poudarja med drugim re. solucija, vidi v italijanskih zastopnikih Vitelliju in De Castru ljudi, ki nadaljujejo prakso fašističnega imperializma, Ona vidi v tem nam>?ro Italije, da se nadaljuje sovraštvo proti našemiu ljudstvu, ki vodi k oddaljevanju jugoslovanskega IjudsltVa od miroljubnega sodelovanja in od prijateljskih zivez, ki so tako potrebne za ohranitev miru in napredek v tem delu Evropie, Iz Pulja javljajo, da je na pokopališču Monte Giro najden grob s posmrtnimi ostanki istrskega prvoborca Vladimira Gortina, ki so ga fašisti ustrelili 17/oktobra 1929. leta. Iden. titeto p.: Y_rtnih ostankov je ugotovila posebna zdravniška komisija. Skupina albanskih državi j a. nov, ki so nedavno zbežali iz Albanije v Jugoslavijo so danes na tiskovni konferenci potrdili vesti o terorju albanskih informbirojevskih oblasti nad albanskim ljudstvom, ki se re. šuje pred terorjem z begom v Jugoslavijo, oziroma z begom v gozdove. Za borbo proti u-pomikom, ki so v gozdovih, so albanske oblasti organizirale posBbne bataljone. Toda te enote ne morejo zatreti uporniških kmetov. Uspele se edino le v tem, da njihove družine internirajo v taborišču Tepele-rti, kjer počasi hirajo zaradi slabe hrane in slabega nanja. rav. NEW YORK, 23. — Jugoslovanski minister za ljudsko zdravje Pavel Gregorič je prispel_ v New York z ladjo «Mauritania», Minister je namenjen v Toronto, kjer bo zastopal Jugoslavijo na mednarodni konferenci Rdečega križa. WASHINGTON, 23, — Kongres Indlustrijskih organizacij je poslal predsedniku Trumainu pismo, v katerem zahteva, naj predsednik zavrne predloge o povišku carine na uvoz švicarskih ur. Na željo izraženo že pred, dobrim mesecem je poveljnik angloameriškega področja STO general Winterlcn sprejel včeraj dopoldne občinska svetovalca tov. dr. Deklevo tn dr. Agneletta, ki sta predvsem protestirala proti londonskemu sporazumu, s katerim so kršene določbe mirovne pogodbe. V poldrugo uro trajajočem razgovoru sta se omeji, la na obrazložitev najbolj perečih vprašanj, ki se tičejo Slovencev cone A. Obsežno in v podrobnostih sta mu živo prikazala upravičenost nezadovoljstva Slovencev, ker ni Še uveljavljena enakopravnost z Italijani in ni še uvedena slovenščina kot uradni jezik. Opozorila sta tudi na krivico, ki se godi Slovencem pri na-meičanju v državnih in poldr. žarnih uradih. Obrazložila sta generalu veliko škode, fci 30 je povzročil fašizem slovenskim kulturnim in gospodarskim ustanovam in poudarila pravico na povračilo odškodnine. Odločno sta predložila Demokrati zopet razdvojeni na predsedniških volitvah? Delegacije Južne Karoline se je sklenila umakniti s chicaškega kongresa za/adi nasprotij s strankinim programom o rasni enakos i Truman že danes v Chicagu? - Danes se bo verjetno začelo glasovan/e Predsednik španske republikanske vlade dr. Feliks Gordon-Orbas je izročil med svojim obiskom v Beogradu, visoka španska odlikovanja jugoslovanskim političnim i n, vojaškim voditeljem. Na sliki; Gordon-Orbas izroča odlikovanje Moš i Pijadi WASHINGTON, 23. — Nasprotja med delegacijami severnih in južnih držay na kongresu demokratične stranke, ki so se začela kazati že včeraj, so ce danes poostrila. Kljub ugodnemu izidu glasovanja o kompromisni formuli «obljube lojalnosti« se je danes diskusija o tem obnovila. Gre za določilo, da morajo vsi delegati sprejeti voljo večine glede izbire kandidata in strankinega programa in oba v svojih državah tudi podpirati. Za vprašanjem, ki se na zunaj tiče procedure, se skriva osnovni problem, ki danes zaposluje demokrate. Pred štirimi leti si je Truman proti De-weyu še smel dovoliti, da se je odrekel dvema milijonoma glasov iz južnih držav. Letos, ko se nasprotnik imenuje Ei-senhower, demokratični kandidat pa verjetno ne bo nobena močna osebnost, je enjtnost stranke bolj kot kdaj potrebna, Postavlja se torej vprašanje: ali je sploh lahko še član stranke tisti, ki ne podpira strankinega programa (tu gre predvsem za vprašanje rasne enakosti) ali pa celo tisti, ki bo volil ali celo nagovarjal svoje voiivce v svoji državi, naj volijo Eisenhowerja? «Obljuba lojalnosti« pomeni koncesijo južnih držav strankini liberalni večini. Zaradi tega je bilo opaziti tudi precejšnjo popustljivost do južnih delegacij glede verifikacije manda. tov. Tako sta sporni delegaciji držav T:xas in Mississippi brez večjih težav dobili pravico do glasovanja. Zdi se pa, da vse to ni bilo dovolj. Pozno zvečer je guver. ner države Južna Karolina James Bymes (nekdanji zunanji minister) sjporočil, da se bo delegacija njegove države umaknila s kongresa zaradi rtaspro, tovanja mnenju večine, da je treba črncem dati iste pravice kot belcenv Uradni predstavnik Bele hiše Joseph Short pa je izjavil danes zvečer, da je povsem mogoče, da bo Truman jutri 2 letalom odpotoval v Chicago. V»e je odvisno — je dodal Short — o dogodkih na današnji nočni seji kongresa. Truman, ki uro za uro ob televizijskem aparatu sledi delu kongresa in je tudi večkrat v telefonskem stiku s Chicagom, je nameraval priti v Chicago Šele v petek, na vsak način pa šele po izvolitvi predsedniške ga kandidata. Njegov sklep, da bo morda prišel na kongres že prej, je poskus skrajne intervencije, da se ohrani enotnost stranke pred volitvami in prepreči razkol, ki je leta 1948 povzročil, da sta 2 milijona jujnih demokratičnih volivcev glasovala za brezpomembne krajevne kandidate. Delegaciji Južne Kraoline bi utegnile slediti ie delegacije la Georgije, Virginije, Louisiane in morda tudi iz Texasa in Missisippija. Menijo, da bo kongres — če ne bo zapletljajev v zvezi s programom — jutri lahko začel z glasovanjem za izvolitev predsedniškega kandidata. Položaj v tem oziru je še vedno negotov Možnosti, da bi bil ■izvoljen Stevenson, se večajo, kar je povzročilo vzne- mirjenje med ostalimi tekmeci, ki so začeli delati proti možnosti, da bi Stevenson kandidiral. Tako je senator Kefau-ver izjavil; «Stevenson mi u-gaja. Dejal je, da no*5«* sp^je+i kandidature, ker fizično in duševno ni sposoben za predsednika*,. Danes se je Kefauver posvetoval s Harrimanom in z Rooseveltovim sinom. Ta posvetovanja se bodo jutri nadaljevala. Zaenkrat so zanikali, da bi Kefauver in Harriman sklenila koalicijo proti Steven-sonu. Mirovna pogajanja na Koreji TOKIO, 23. — Pogajajoči se delegaciji sta se sestali danes v Pan Mun Jomu, toda po 7 minutah sta odložili sejo na jutrišnji dan. Ni bilo mogoče izvedeti, da li so bili doseženi uftpehi, kajti po zasedanjih ni nihče dal nobene izjave. Na kopnem so zavezniške čete zaman poskušale ponovno zavzeti grič zapadno od Corvo-n>a ki so ga Severnokorejci zavzeli včeraj. Bitka za ta grič traja sedaj že teden dni in poveljstvo osme armadie je javilo, da so Severnokorejci v teh bojih zgubili med< mrtvimi in ranjenimi že okrog 1300 mož. Zavezniško letalstvo 3e izved- področjem. Iz Pusana poročajo, da je bu eden izmed najvidnejših južno-korejskih vojaških eksponentov, general Pak Sum Jup, danes imenovan za načelnika glavnega stana vojske, mornarice in letalstva. Pak Sum Jup ima ko-maj 33 let in je bil poveljnik prvega južnokorejskega zbora, prvi delegat na mirovni konferenci v Pan Mun Jomu in vodja čet, ki so lansko zimo u spešno operirale proti gverilcem na Južni Koreji. Iz Washin?to pszovalne službe na letališču v Clevelandu zatrjuje, da je skupno s sodelavci nekajkrat opazil ponoči »pozlačene luči#, ki so preletele nebo. Ena izmed teh luči je takoj izginila, Cim Je z le-taliiča poletelo proti njej letalo. 24. julija 1952 Daoes, četrtek 24. Julija Kristina, Katimir Sonce vzide ob 4.39. in zatone ob 19.43. Dolžina dneva 15.04. Luna vzide ob 6.57, in zatone ob 20.51. Jutri, petek 25. Ju.ija Jakob, Padec fašizma Pravice slovenskih optantov KRATKE VESTI iz beneških vasi radi teiga jima menda nihče ne bo mogel očitati kakega nacio-natoega šovinizma. Mislimo, da gta naša optanta ravnata popolnoma pravilno in ni nitj sence kakšnega farizejstva v njunih odločitvah ter se nista pregrešila niti proti določbam mirovne pogodbe, riti proti svoji vesta. Upamo, da bo to uvidel tudi g. župan in ostali gospodje na goriškem županstvu in pri prefekturi. Nismo pa prepričani, da bodo s svojo prakso proti Slovencem prenehali, kajti predobro se spominjamo na izjavo bivšega prefekta Falamare, ki je dejal, da se število Slovencev v go-riški pokrajini ne' sme zvišati. S priznanjem slovenskih optantov se število goriš-kih Slovencev kot takih sicer ne bo zvišalo, pač pa se bo zvišalo število Slovencev, ki uživajo ali bi morali uživati državljanske pravice. Zdi se pa, da bi naš de-mokrščanski občinski odbor prav to hotel preprečiti. Ali si oni v tem pravcu razlagajo besede bivšega prefekta? NANUT VILJEM (Iz Soče) I go TarčenPUčeja, da bi podalt šalo progo do Vidma, a na me rodajnem mestu niso upoštevali te prošnje. Št. Peter Slovenov Zdi se, da je vlada nakazah 1 milijon 500 tisoč lir za grad' njo strokovne šole v St. Petn* Slovenov. To je razveseljiva a0" vica, ker Je strokovna šola * stara in srčna želja v^eh valcev Nadiške doline, ki hočejo preskrbeti svojim otrokom strokovno izobrazbo. Upamo, da bo strokovna šoj* odprla pot in utrdila uf-e obrtništva Beneške Slovenije 2e nekaj časa vozijo posebni avtobusi vsako jutro številne italijanske oficirje, ki gredo na izlet v gornji diel Terske doline. Verjetno imajo nalogo določiti meje vojaške cone v obmejnih krajih, ker postavljajo primerne železne kole in betonske stebričke. Podbrdo Mnogi delavci iz te vasi so se zadnje čase izselili v Švico. Socialno skrbstvo je tam dobro urejeno in delavci imajo po nekaj mesecih pravico do do-dopusta. Te dni se je vrnila na dopust prva skupina delavcev. Sledile bodo še druge. Toda na svojem dopustu se ne bodo spočili, ker je doma dosti dela in morajo pomagati svojim domačim zlasti pri košnji, ki je sedaj najtežje delo in v polnem razmahu. KINO VERDI. 17: «Himere», K. glas in L. Bacall. VITTORIA. 17: «Sedmero kov na pohodu«, R. P°' CENTRALE. 17: «Divji Tel W. Elliot in K. Leed. MODERNO. Zaprt. ESTIVO. 21: «Ogenj za * ni«, E. Q’Brain. Ob Vipavi pri Sovodnjah. Pritožbe zaradi pofi k Vipavi Vrhovci zahtevajo spodobno cesto lO dnevni i*ld v Oalmaeij° »Adria - Express» prir*41 od 24. avgusta do 2. štV tenibra 1952 IZLET PO DALMACIJI Vpisovanje od 21. 7. dalj*-Ker je število prostof°v omejeno, naj se interesenti čimprej javijo. Tarčent Zdi st, da se bliža dan, ko bodo na progi Tarčent-Videm novi in bolj udobni avtobusi nadomestili stare tramvajske vozove. Te dni so namreč sporočili, da so ustanovili prve brze vezi z mestom z avtobusi. Progo bo vzdrževalo podjetje Ribi in «Tranvie del Friuli«. Novica nas je razveselila, opomniti pa moramo, da je že pred časom zaprosilo za dovoljenje podj'etje. ki vzdržuje pro- raj, ker se popravljena cesta konča na občinski meji, oziroma tam, kjer se razcepi proti Sv. Martinu in Doberdobu. Ta del od občinske meje pa do do-berdobske ceste čaka še na popravilo in je razlika med njim in popravljenim delom sedaj še bolj občutna. Stanje tega dela ceste ni mogoče opisati. Človek mera paziti na vsak korak, da se ne znajde s potolčenim nosom. Zato Vrhovci nestrpno čakajo na popravilo tudi zadnjega konca ceste in se obračajo na pristojne oblasti s prošnjo, da cesto čimprej popravijo, da bo končno tudi njihova vas povezana z dolino. rravilmk o nameščanju didaktičnih ravnateljev Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je bil objavljen pravilnik o nameščanju didaktičnih ravnateljev v onih predelih pokrajine, kjer bo ostalo kakšno mesto prosto po dokončnem nameščenju s strani ministrstva za javno vzgojo. -- - - Inlweifatf šj lahko ogledajo - omenjeni pravilnik 'rita'1 Šolskem skrbništvu, didaktičnih ravnateljstvih in pri uradu Šolskega skrbništva v Gorici na Korzu Verd; št. 37. Prošnje je treba vložiti do 20. avgusta t. 1. v Karnske Alpe Slov. plan. društvo va, trt rtlnnrtlon- sl*8 dob<_ poslužujejo senienišča, ker — kakor *t.JSedno Pravi — se v nje-«vsi vske0a jezika«. u0od€,n ličnem trenutku so jil, glagoljašem načrti, ki j,j ,.9 Vatikan v zvezi s svo-spreo'i0lc.0 zamišljeno akcijo m*itve pravoslavnih na TQ2Bija v za^etku 17■ sto1-Bojk ^Mikan to akcijo na dinj in tedaj jo — v sre-. °!etja — širi vse dalje nu * k0 »H H V tem času odpotuje "'■kr, 'etn o nalogo v Rusijo ki si zamišlja rit' v h £'ianii lt'iotrel0 kot neki most za tk>d_ ^ ^nijo Rima in Slovakinj avdušen nad tako veli-tudj y^rti, postaja Vatikan Pustljj0 Olagoljašev bolj po-rezern &ii jih trenutno kot letih °!4 svoje namene. V teh hit^ l' 1631, je po iniciativi \ is o irnču tisku- dQj u Levakovičeva iz-' j,. Glagolskega misala z zna-spremenjenim jezikom. V h, HJ] Tusizmi- bliže k rusko-pravoslav-liturgijskemu jeziku. Pe- 'ne Pozneje kaže, da je pa-p^ °enedikt XIV. še bolj po-ti(CjjJlu in I- n54 izda konsti-tia P° kateri se dovoljuje taii lCa tam, kjer je to v nu- Načrr D pfao 1 Rima o pridobivanju tn0tl, slavnih postajajo vse te^ Uresničljivi. Vzporedno s mJ!.ojerna že tako majhno »in Mitski tekst so vneseni oi i—i da 5j se tako triu n,a jezikovnem področju •'»fton 174 j Je Rima za glagolico. Je tiskana še ena iz- QJa j ie še °, B°lskega misala (jezik tijj _r®y ruski). Po tem mine u jj^50 lft (od 1741 do 1893), britji . ni niti en tak misal. U Položaj za glagoljaše ®kifl j, ' pomanjkanju liturgij-^iijlj.^'0 in ker so jih škofi * do uče samo latinšči- 5e glagoljaii tedaj po-'jit, latinskih misalov. Iz 'en, ‘ta)o tihe dele maše, med-1 naf° Pete in glasne čitajo Jilt, °dnem jeziku iz obred-\„,lrnenovanega, uščavet». ® «ščaveta» je bila te- 1 Olagoljaše edini mogoči %ntT°c Mnogih župnijah Istre, % , *■ splitske pa tudi senj- i!a n - Se pred L U02 je ll> lo?ilno ukinjena na Cresu llkiu, u vseh teh krajih pa ostaja v uporabi «ščavet», še vedno živa priča tega nedavno prestalega glagoljanja. 2. Z narodnim preporodom v sredini XIX. stoletja je bilo končano prebujanje narodne zavesti Hrvatov. S tem v zvezi sta se okrepili zanimanje in borba za narodni jezik v cerkvi. Glavno iniciativo za glagolico je dal škof Strossmayer. Videč bedno stanje, v katerem je bila glagolica, in videč, da vodi to v likvidacijo, je Strossmayer poslal še leta 1859 papežu spomenico, v kateri zahteva tiskanje nove izdaje glagolskega misala in obnovo glagolice. Ta spomenica, za katero je dal v glavnem argumentacijo Franjo Rački, je postala temeljni kamen za preporod hrvatskega glagoljaštva v XIX. stoletju. Vse do izvolitve novega papeža Leona XIII. (leta 1878) se v Rimu v tem smislu ni nič spremenilo, kljub že živi akciji v vrenju za obnovo glagolice na Hrvat-skem. Izvolitev papeža Leona XIII. je prinesla glagoljašem encikliko uGrande munus», v kateri se glagolica načelno odobri, a Ciril in Metod sta proglašena za zaščitnika slovanskih narodov. Toda vladanje tega papeža, «prijatelja Slovanovi), je prineslo glagoljašem mnoga in huda razočaranja. Leta 1887 je sklenil Rim sloviti konkordat s Crno goro, kar je izzvalo številne komentarje med hrvatsko javnostjo. Po klavzulah tega konkordata je Rim za nekaj tisoč katoličanov barske nadškofije odobril uporabo staroslovenskega jezika v vseh cerkvah Crne gore ter poleg tega dopustil tudi tiskanje katoliških liturgijskih knjig i> cirilici. Vest o tem je razburila Slovane v vsej avstro-ogrski monarhiji. Na osnovi odredb konkordata, posebno na osnovi ene izmed njegovih točk, v kateri je govora o glagoljaštvu kot pravici (privilegio) vseh Slovanov, se je začela po vsej Hrvatski spontana akcija za razširjenje glagoljaštva. Glasovi o uvedbi glagolice so bili tako močni, da so odjeknili tudi v Sloveniji in na Češkem. Tako je bilo vse pripravljeno, da se staroslovenski jezik uve-tlj v vse cerkve tudi pri nas. Tedaj je določeni razvoj političnih dogodtfbv in intervencij svetovne oblasti preprečil obnovo in razširitev glagolice. Politika Italije se je v letu 1882 usmerila proti Avstriji in Nemčiji. Italija je stopila z njima v trojno zvezo, ki je bila naperjena proti Franciji in Rusiji. Na drugi strani je prišlo med Avstro-Ogrsko in Rusijo d<> diplomatskega konflikta zarodi Bolgarije in do razpada zveze treh carjev. Torej, politika Avstrije in Italije se je orientirala proti Rusiji. Ker se jc. tedanja borba za glagolico imela za del enotne panslavistične akcije, je bilo širjenje glagolice neprijetno in celo nevarno za državne interese. Istega leta je dunajski nuncij Galimberti — skladno z interesi trojnega pakta in očitno na migljaj Vatikana in dunajskega dvora — poslal vsem svojim škofom avstro-ogrske monarhije okrožnico, v kateri je zahteval energično prepre-čenje vsake akcije za obnovo glagolice. uKajti», je cinično dodal nuncij Galimberti. «po-goji (politični) niso isti na področju Avstro-Ogrske in Crne gore.D Neposredno po tej nuncijevi intervenciji je cesar Franc Jožef osebno na nekem sestanku škofov v Pulju odredil 1 da se glagoljaštvo ne sme niti širiti niti obnoviti. In tako, na osnovi te združene svetne in cerkvene intervencije, so škofi avstrijskega Primorja in zadrski ikof Mopas prepoveda- li pod pretnjo hude kazni vsako obnavljanje glagoljaštva. Celo tudi tam, kjer je prenehalo zaradi objektivnih razlogov. Razočaran nad vsemi temi postopki italijanske kurije in dunajskeg t dvora je pisal škof Strossmayer Franju Račkemu: «Iz sto drobnih stvari je videti, da kakršno koli je razpoloženje civilne Italije do Slovanov, tako je tudi cerkveno. Glede tega med Italijanom in Italijanom ni razlike, pa naj nosi frak ali prelatski plašč... Največje zlo Kurije in rimske prelature je italijanski nacionalizem, ki leži na prsih cerkve kot mora.D (Fr. Sišič, Kore-spondencija III., str. 299-324). S prepovedjo glagolice se razmere niso pomirile. Na hr-vatski strani se je borba nadaljevala z nezmanjšano ostrino. Ta leta sta bila posebno aktivna škof Strossmayer in don Frane Bulič. Na ogorčene proteste, ki so z vseh strani prihajali v Rim, je Leon XIII. leta 1898 izdal. dekret, jc i dovoljuje glagolico v «vseh» župnijah, kjer so jo neprekinjeno uporabljali zadnjih 30 let! Da je bil ta dekret samo cinični odgovor škofu Strossviayerju, se lahko vidi tudi po tem, da ni bila v zadrski in poreški škofiji niti ena .župnija proglašena za gla-goljaško. Dve leti pozneje izda isti papež v svoji «prijateljski skrbi za Slovane» razlago tega dekreta, s katerim se še bolj omejuje pravica glagolice. Odločevanje o tem, katere župnije so glagolski, pripada sedaj rimski obredni kongregaciji, medtem ko so prej o tem odločevali izključno sami škofje. Naslanjajoč se na te dekrete, stri avstrijska in italijanska iredenta, ki sta že tedaj začeli dvigati glavo, pripravljali rasne ovire glagoljaštvu. (Nadaljevanje sledi) OB PtIEVIJ VSTAJ E MABOPA Pohod v Beneško Slovenijo Ob Dnevu vstaje'slovenskega I Najprikladnejša smer za to, je | mikati le po nekaj borcev na Božidar Jakac: Ranjenci narods, je stopil urednik iiLjubljanskega dnevnika« do predsednika Mestnega 'judskega odbora Ljubljane, rezervne« generalpolkovnika Jaka Avsiča, ki je med narodnoosvobodilno borbo leta 1943 kot nameitnik komandanta Glavnega štaba NOV in PO Slovenije vodi! znameniti pohod v Beneško Slovenije. General Avšic je dal uredniku odgovore ns vprašanja, kar v celoti objav’.* a mo. «Kaj je pravzaprav narekovalo ta pohod in kakšen je bil njegov namen?» «Znano je, da so slovenski partizani skušali razširiti svoje delovanje čimprej po vsej Sloveniji, da bi tako med drugim prisilili sovražnika na čim več-ie angažiranje sil, ki bi ii*1 moral odtegniti z glavnih front. Zato sta Politbiro KPS in IOOF sklenila, da se na Primorskem formirata dve brigadi, ki bi prodrli na sloajni zapad slovenske zemlje in tudi tum za-netili plamen narodnoosvobodilne borbe. - Italijanski 'fašizem je takrat močno, pritiskal na partizanske enote, kar je narekovalo združitev naših sil v večje enote in takojšnjo razširitev akcij. MLGC MIRI N12 lim II ŠMIDI Kdo je bil Jacson-Mornard-lorkov-Mercader - Atentator umoril Trockega s cepinom ■ Dveletne priprave * lz zapora v negotovo življenje Trocki v svoji vili v Goyoakanu. Pred nekaj dnevi so izpustili, iz mehiških zaporov šega kaznjenca Jacsana - Mor-narda w Torkova - Mercaderjs, in sicer z motivacijo, d? se je v dolgih dvanajstih letih, ki jih je prebil v zaporu, obnašal zgledno. O tem so poročale skoraj vse radijske postaje ter agencije Zapada in povsod dodale še kratek komentar, v katerem so si bili komentatorji edini, da bi bilo za Jacsona .. . Mercaderja mnogo bolje, če bi ostal v zaporu, kajti njegovo življenje v svobodi je zelo negotovo in ne bo dolgo, ko bo svobodo plačal z življenjem. Več ali manj so si bili komentatorji v tem edini. In kdo je ta zločinec, ki po dvanajstih letih zapušča zapor ter se zanj zanima skoraj ves svet? Ce hočemo q tem malo več povedati ter razjasniti, kolikor se z vso gotovostjo sploh za sedaj razjasniti da, moramo seči nekbliko nazaj v zgodovino. Med ljudmi, ki'so v carski Rusiji organizirali odpor proti avtokraciji carja ter meščanski, in nato revolucijo proti socialdemokratski družbi Ke-renskega, je bil tildi Zid Bron. stein Leib, ki ga svet bolje pozna pod ruskim imenom Lev Davidovič Trocki. Skoraj vse življenje Trockega je bilo posvečeno revoluciji in zato je že v svoji mladosti moral dvakrat v Sibirijo, kamor so carske oblasti pošiljale vse carski državni ureditvi nevarne ljudi. Toda Trpckj je obakrat zbežal iz Sibirije in. se zatekel v inozemstvo ter odtod spet domov. V času oktobrske revolucije je bil Trocki med njenimi ustvarjalci, saj je bil tudi minister za zunanje zadeve v prvi vladi ter zastopnik Rusije v Brest Litovskem pri pogajanjih za premirje z F ?,ir>ščlca pri Trstu tudi v vročih poletnih dneh ni osaml>n,a Triaiau v la priljubljeni kotiček, ki tl sicer v vkromnt, toda vend%r pričara planinski svet. vedno radi za-pristni obliki (Foto Magajna) Nemci. Ob samem koncu 1917. leta pa je prevzel organizacijo vojske in mornarice. Poleg tega je bil Trocki tudi član biroja VKP (b), ki ga je sestavljalo le sledečih sedem oseb: Lenin, Zinovjev, Kamenjev, Rikov, Tomski, Trocki in Stalin Teh sedem ljudi je imelo v rokah usodo vse velikanske države — Sovjetske zveze. Toda leta 1924 Lenin umrje in v samem biroju VKP (b) (Vsezvezne komunistične partije boljševikov) prrde kmalu do sporov. Stalin je hotel imeti prosto pot in zato so mu postali nepotrebni in celo škodljivi tisti, ki se njegovi volji ni-Sc hoteli ukloniti. Kaj se je dogajalo na posameznih sejah ter sestankih politbiroja, nas tu ne zanima, pač pa bomo povedali, da je od vseh teh sedmih ljudi, ki so sestavljali prvotni biro, živ samo eden, in sicer Stalin. Lenin, kot smo videli, je umrl, Zinovjeva, Ka-menjeva in Rikova je obsodila na smrt NKVD, Tomski pa je v zelo čudnih okoliščinah napravil samomor. Zadnjega od te sedmorice, razen Stalina, ki še živi, Trockega, pa je 1. avgusta 1940 v njegovi zasebni vili do smrti pobil nam že znani Jacson...Mercader. Trocki je namreč kmalu potem, ko je Leninovo mesto za,-sedel Stalin, prišel v nemilost. Najprej je bil razrešen vseh funkcij v upravi ter vodstvu, leta 1927 pa je bil izključen iz Komunistične partije, leta 1928 je bil že deportiran in naslednje leto pa že izgnan. 2ivel je nekaj časa v Turčiji, toda turške oblasti so ga izgnale, kajti sovjetski pritisk je bil za Turčijo premočan. Trocki se je izselil v Francijo, toda tudi od tu je moral. Zatekel se je na Norveško ter se leta 1937 dokončno nastanil v Mehiki, in sicer v Coyoakanu, predmestju mehiške prestolnice. Do tu so podatki, suhi in goli ,ki jih pozna več ali manj vsakdo, in ki jih povsem enake zasledimo v vseh opisih zgodovine do te dobe. Od tu dalje pa bomo navajali podatke, ki jih lahko dobimo iz knjige, ki jo je napisal o atentatu na Trockega šef mehiške tajne policije, gen. Salazar; pri delu mu je pomagal Julij Gor-kin. Tu so podatki q vsem, kar je v zvezi z atentatom, izluščili pa bomo, kar nas najbolj zanima. Na Trockega je bilo več po-izkušenih atentatov, toda poznejše poizvedbe so dokazale, da so se priprave za zadnji, uspeli atentat začele • že leta 193« v Parizu. Trocki je vedel, da mu bo življenje v inozemstvu zelo težko ter nevarno, razni poizkusi napada so mu ta predvidevanja potrdili, zato si je v Coyoakanu napravil okoli svoje vile prave utrdbe s stalno stražo. V njegovo družbo 5Q smeli le najzaup-nejši in vsak dostop tujca na dvorišče njegove vile je bil nemogoč. Jacson ... Mercader pa je hotel ali je imel nalogo ali celo ukaz umoriti Trockega. Kot smo že rekli, so. se priprave za ta atentat začele že 1938, t. j. dve leti pred atentatom, v Parizu. Jacson ... Mercader se je v juliju 1938 spoznal z ameriško trockistko Ruby Weil, ki ga je nato seznanila z znano znanko Trockega Silvijo Agelo ali Jagelovo in tako se ji Jacson vrinil v trockistične vrste. Iz Pariza sta s Silvijo odpotovala v ZDA. Ko je bil Jacson v trockističnih krogih že znan, mu Agelova ali Ja gelova ni bila več potrebna in jc sam odpotoval v Mehiko ter se ustavil v mehiški prestolnici. Toda Silvija je prišla za njim in mu izposlovala vstop v hišo Trockega. Iz ZDA se je Jacson umaknil v Mehiko sam, brez Silvije, zato, ker se je zaljubila vanj in mu to ni bilo po volji, ker bi mu znalo celo škodovati pri njegovem načrtu. Z druge strani pa je bil v trockističnih krogih itak že toliko znan, da bi si dokaj lahko izposloval vstop v hišo Trockega po drugi poti. Jacson ... Mercader je prišel v hišo Trockega že nekajkrat ter si vse dobro ogledal, dan ali dva pred atentatom je celo na samem govoril s Trockim. Na dan atentata, I. avgusta, Je prišel v vilo s površnikom, pod katerim je nosil cepin, kakršnega uporabljajo planinci v visokih gorah. Ko sta bila s Trockim sama in se je slednji nekaj pripognil, je Jacson mahnil s cepinom ter zadel Trockega v glavo. Ta je kljub svoji starosti bil še precej močan in se je skušal braniti. Na vpitje Trockega so prihiteli takoj njegovi ožji znanci, in sicer dva tajnika ter nekaj služabnikov. ki so vsi skočili proti Jacsonu. Ta se ni mnogo branil ter je dobil precej udar. cev po glavi. Ko so mu v tem razburjenju zagnali v obraz očitek, da je agent GPU ali sedanjega NKVD, je rekef le to, da ima GPU njegovo mater za talko. Trockega so takoj odpeljali v bolnico, kjer so ga skušali rešiti, toda pq petindvajsetih urah težke agonije je podlegel ranam, morilca pa so spravili v zapor. 2e takoj pri telesni Vila, v kateri Je živel Trocki, je bila podobna trdnjavi z opazovalnimi stolpiči ter linami. Jeklo, prebarvanozaluminijem V moderni dobi, ki jo imenujemo železno ali jekleno dobo, je rja zelo veliko zlo, ki povzroča človeštvu zelo veliko škodo. Pomislimo samo na vse velikanske plošče železa, ki so v stalnem stiku z zrakom, vodo ter drugimi elementi, ki dopuščajo ali celo povzročajo rjavenje. Zato ni nič čudnega, da se številni kemiki ter sploh metalurški strokovnjaki neprestano ukvarjajo z vprašanjem, kako bi preprečili rjavenje. Sicer moramo priznati, da so v marsičem uspeli. Cesto se pojavljajo glasovi, da je rja premagana. Toda v isti sapi pa javljajo, da je ta zmaga zelo relativna, ker velja le za določene kovine ali celo samo za železo, ki je v tej ali oni uporabi. Da pa ne bi popolnoma zanikali uspehov, ki so bili doseženi v tej smeri, bomo na kratko opisali nov poizkus, ki ga delajo v mornarici. Znano je, da je morska voda zelo škodljiva kovinam, ker jih zelo razjeda. Zaradi tega barvajo trupe ladij z najrazličnejšimi barvami, ki so več ali manj odporne proti temu razjedanju ter tudi navadni oksidaciji. Pred kratkim so začeli z novim načinom obrambe pred tem razjedanjem ter pred rjavenjem. Poizkusili so najprej na tunolovcih v Kaliforniji. Trupi ladij za lov na tune so obloženi z jeklenimi ploščami, ki so debele 5 do 6 mm. Te plošče so najprej popolnoma očistili, in sicer s curki peska, ki pod močnim pritiskom očisti jekleno ploščo do najmanjšega drobca katere koli druge snovi. prednost, da je povsem odporen proti rjavenju ter tudi proti razjedanju morske vode. Kako pa razpršijo to plast aluminija na jekleno ploščo? Razprševalec sestoji iz acetilen-ske ter kisikove sveče, ki pod močnim pritiskom zraka topita aluminijevo žico, ter jo razpršuje na ploščo. Na jekleni plošči se tako naredi poljubno debela plast aluminija, ki postane na tak način izolator pred zunanjimi elementi, ki bi neposredno delovali na kovinsko oziroma na jekleno ali železno ploščo. Tak način čuvanja so začeli uporabljati zadnje čase tudi v Zapadni Nemčiji ter Angliji, KDOR ZNA TA ZNA V onih dneh, ko je pri nas tako nečloveško pritiskala vročina, so se tudi drugod v Evropi kuhali ali pražili, kar je bilo pač odvisno od odstotka vlage v zraku. Med nesrečneži, ki jim sonce nj prizanašalo, so bili tudi Londončani. Bil pa je v Londonu nekdo, ki je izkoristil to sončno pripeko za reklamo zase In v tem tudi uspel. Vsakdo bi mislil, da je bilo t° kako skladišče ledu ali vsaj P'" va. Nikakor! Prav navadna trgovina krznenih plaščev, ki le priredila prav v teh dneh pasje vročine splošno razprodajo. Zakaj in kako, ni jasno, toda pred trgovino ter na pločniku se je vlekla dolga vrsta dam, ki so čakale ure in ure da bi prišle na vrsto. Kakšna asociacija je bila med ono- neznosno vročino ter med Krznenimi plašči, ni znano in je tudi nera- mm . ... torkom Jacson - Mornard Mercader morilec Trockes^- preiskavi, ki šo 'jt> oblasti napravile še ^ VI“ Trockega, so pri atentatorju našli revolver in nož. Poleg tega so pri njem našli pismo ki ga je napisal verjetno zato, da bi izpovedal vsaj kaj. če' bi atentat ne uspel in bi ga straža ubila, ali pa zato da bi sam zmešal štrene preiskavi. V tem pismu pravi, da je Belgijec ter da je umoii ali hotel umoriti Trockega, ker se je razočaral nad njim, ki Je bil zanj ideal. Pri zasliševanjih ni hotel Jacson nič izpovedati: ne kdo ga je poslal niti zakaj je to Storil. Le to je prišlo pri vseh zasliševanjih ter preiskavah na dan, da je Spanec, oziroma Katalonec, da je bila njegova mati revolucionarka, da je za menjal večki'at ime, da bi s tem prikril svojo istovetnost, in da živi njegova družina, in sicer mati, sestre ter bratje, v Sovjetski zvezi. Pri Pre' iskavi je prišlo tudi na dan. da je bil španski borec, enako tudi vsa njegova družina, zakar so morali od doma ter se zateči v SZ. Rekli smo že, da je bilo ze pred tem več poizkusemh atentatov na Trockega, toda atentat, v katerega je bil vmešan tudi mehiški slikar S^ue-ros in ki se je dogodil le dva meseca pred tem, Trocki je takrat za las ušel smrti, je bil več ali manj le priprava pravega atentata. Tako vsaj trdi avtor knjige, ki pravi da so atentatorji, katerih pa Jacson... Mercader ni nikoli izdal, hoteli atentatom le odteg-priprav, ki so bila v Beneško Slovenijo. V Goriških Brdih je bil že močan osvobodilni pokret, saj je tam že operiral cel partizanski bataljon. Sosednji teren — Beneške Slovenija — je politično že dozoreval, ker se je glas o zmagah partizanov na široko raznesel po vsej pokrajini. Tudi v sosednji Furlaniji so že spomladi 1943. leta mnogo pripovedovali o junaških bojih in zmagah proletariata. Razen tega bi uspešna akcija lahko pomagala pri vstaji v Italiji, ker sega Beneška Slovenija že v italijansko ravnino.« «Kakšno razpoloženje je bilo med borci in kako so vas sprejemali prebivalci Beneške Slovenije?« «Razumljivo, da je bilo v enotah dobro razpoloženje, saj so bile sestavljene iz samih takih borcev, ki so prostovoljno iz navdušenja prišli v partizane in so bili pripravljeni na žrtve. Kdor ni bil tedaj sam v teh enotah, si ne more predstavljati, kako se je stopnjevalo navdušenje in s tem disciplina in red, ko so se zbrali na pohod najbolj zavedni tovariši. Lahko rečem, da so vsako akcijo sprejeli z navdušenjem. Cim večji uspeh se nam je obetal, toliko bolj so bili borci navdušeni. Razumljivo, da se je to razpoloženje hitro preneslo tudi na prebivalce vsepovsod, kjer nas je vodila pot.» «Kateri dogodki so se vam med pohodom najbolj živo vtisnili v spomin?» «Eden izmed najbolj zanimivih dogodkov, ki je vsem partizanom s tega pohoda ostal za vse življenje v živem spominu, je huda borba na Kovačičevi planini na Kolovratu, na nekdanji meji med Avstrijo in Italijo. Ob našem prihodu na to planino so Italijani že zasedli položaje z močnimi silami, da bi uničili naše brigade. Ze ob rani zori je prišlo do izredno ostre borbe, ki je trajala nepretrgoma okrog 18 ur vse do pozne noči. Prisiljeni smo bili k obrambi, ker je bil teren za tak način borbe izredno prikladen in ker je bil sovražnik v desetkratni premoči. Za obrambo smo izkoristili na nekaterih mestih tudi utrdbe iz prve svetovne vojne. Italijani so bili zelo borbeni. Ves dan so pogosto napadali, vmes pa so nas obmetavali z minami najtežjih kalibrov. N« opomnim se dneva, ki bi se tako vlekel, kot ravno ta. Nikakor in nikakor se ni hotela približati noč. Italijani so dovajali vedno nove enote, mi pa smo mogli pre- najbolj ogrožene strani, da bi preprečili vdor v naše strnjene vrste. Borci so odločno vzdržali do mraka, ko smo z zadnjim jurišem dosegli, da se nas Italijani niso upali ponovno napasti. To nam je omogočilo, da smo se ponoči izvlekli iz obroča. Naslednjega dne smo tičali v nekih skalah, kjer ti nas ItalijSni zaradi velikih izgub prejšnjega dne niso upali napasti. Kakor smo naknadno zvedeli, jih je padlo 286. Naših pa je padlo 19. Veliko je še drugih dogodkov, ki se jih tedanji borci radi spominjamo, kadar knlj se sestanemo. Posebno radi se spominjamo sprejema v vasici Crni vrh. Ko smo se po borbi z Italijani pri prehodu Nadiže povzpeli do te vasice, so nas njeni prebivalci veselo pozdravili z glasnim vzklikanjem «Ziveli partizani, živeli Slovenci, živeli naši odrešeniki!« Pripravili so nam 12 škafov vina, iz vsake hiše pa so prinesli tudi prigrizek. — Mislite si, kako toplo nam je bilo ob bratskem sprejemu! Ne toliko zaradi okrepčila, ki smo ga bili zelo potrebni, saj smo bili do skrajnosti izčrpani, ampak predvsem zato, ker smo našli vso vas strnjeno in ohranjeno v slovenskem duhu, in to v kraju, kjer se tega skoraj nismo mogli nadejati.« uKakšen je bil uspeh tega pohoda?» «Naš pohod je priklenil v Beneški Sloveniji — po naknadno dobljenih podatkih — močne operativne enote italijanske armade. V zaščiti pred eventualnimi nadaljnjimi takimi pohodi so bili Italijani prisiljeni formirati v Vidmu XXIV. armadni korpus, enako kot so bili nekaj mesecev prej prisiljeni formirati v Trstu za borbo proti partizanom XXIII. korpus. Se večji uspeh pa smo najbrž dosegli s tem, da smo razgibali italijanski proletariat na severu. Se isto leto je začel organizirati svoje sile proti fašističnemu režimu. Prepričan sem, da so k temu precej prispevale govorice o naših borbah, zlasti zato, ker so jih Italijani v svoji bujni fantaziji še znatno pretiravali. Izostal pa je uspeh, o katerem smo bili ob pohodu trdno prepričani: Beneška Slovenija, ki smo jo pozneje popolnoma osvobodili, je ostala izven meja svoje domovine- Čeprav so dali v tej vojni težke žrtve, sedaj njeni prebivalci ne uživajo niti pravic, ki jim priti-čejo kot narodni manjšini in ki so jim zajamčene tudi v mirovni pogodbi.« L IE Amerika je znana zaradi svo-. 74 ton ali 740 centov, kar po-jih pretiravanj v vsaki stvari.. meni, da bi potrebovali sedem Ce se človek ne loči po nekaj- navadnih tovornih vagonov za krat v življenju, ni človek, ozi-1 njegov prevoz. Po svojih di- roma ni sodoben in imamo ločitve ne tekoči trak. V ZDA pa so posebni zakoni, ki določajo, da traja postopek za io-čitev zakona šest mesecev. Ta doba je prav gotov0 znosna za Evropejca, ki zna potrpeti, toda pomislimo na Američana, ki naj čaka na ločitev šest mesecev. če pa se hoče ločiti zaradi ((nekompatibilnosti« značaja ali pa zaradi preostrega značaja svoje ženice aii pa svojega moža. In to so sicer še veliki vzroki, ki jih razum še nekako sprejme. Pomislimo pa na tiste ločitve, ko dragi mo-žek zahteva ločitev zakona zato, ker njegova še včeraj ljubeča ženica ni več dobra, kajti zaljubila se je v mačka in ji je zdaj maček več vreden kot njen pravi pravcati mož. Nič čudne-i ga, če so v tem primeru iskali možnost ločitve zakona tud' izven meja svoje domovine ter pohiteli najraje v mestece Cuar-navaca v Mehiki, kjer so se doslej lahko ločili kar v treh dneh. Res je sicer, da je ta lo- menzijah pa ni prav tako velik, kajti visok, je pet metrov ter ima 2.80 m premera. Ali bi bil srečen naš župan, če bi imel tako velik zvon. Se za tistega malega, ki klenka v zvoniku sv. Justa in ki je prava revščina v primeri s tem velikanom, dela tako reklamo, da d& vsakemu «boljšemu» gostu po en odlitek, seveda v miniaturi, ker bi se mu sicer vsakdo zahvalil zanj v naravni velikosti. s tistim rfti pokornost . , prihajale v zaključno fazo. Si- • čitev nekoliko dražja, kot nor queros je po atentatu zbežal j malna ločitev v ZDA. toda po-s pomočjo čilskega poslanika j misliti moramo, da kandidata v Mehiki v Cile ter se je čez ! na ločitev navadno že imata dve leti spet vrnil, ne da bi j svoje nove protikandidate, ka-mu kdo kaj rekel, kljub temu j mor ju viefe srCe in je povsem da je bila za njim poslana ti- razumljivo, * da žrtvujeta tudi ralica. kaj več na račun sreče, ki jih Iz vsega, kar smo navedli, je čaka. Zato se je v Cuernavaci razvidno eno, da se je namreč ločilo v zadnjih desetih letih Jacson kot atentator obnašaj j nad 40.000 parov, kar je prina-na sodišču zgledno ter ni iz-1 ša]0 zelo velik dobiček taiti-dal svojih apošiljalcev«. v ko- j kajšnjim odvetnikom. Sedaj pa llkor jih je bilo. Dokazov, da | So se oblasti spomnile, da vse Fotografija v barvah Vsak fotograf diletant se je zelo zanimal, kako bi delal tudi fotografije v barvah. Toda doslej je bilo to večini diletantov nemogoče, ker je bil barvni film razmeroma dražji in ker je za razvijanje filma potrebna posebna praksa ter je postopek zelo zapleten. V zadnjem času je tehnikom uspelo napraviti barvni film ali ploščo. ki je približno enako draga kot navaden črno-beli film in je tudi razvijanje tako enostavno, kakor razvijanje navadnega filma. bi ga kdo poslal, ni, pač pa je zanimivo, da je Stalin odstranil vse člane politbiroja, ki so ga sestavljal! ob Lpninovi smrti. Poleg tega je bil Trocki tudi v izgnanstvu zelo aktiven ter neizprosen Stalinov osebni sovražnik ter stalno pisal ter organiziral svojo IV. Internacionalo. Marsikaj se iz vsega tega da sklepati, gotovo pa je. da to ni preveč moralno in zbogom Amerika v Ameriki. Vss take ločitve so prepovedane '.n bodo morali odslej kand!da‘i čakati tudi tu šest mesecev, kot je v navadi drugod. Da oa si bodo kandidati za ločitev našli kako drugo mesto, kjer je še v veljavi ločitev zakona kav na tekočem traku, je samo ob sebi razumljivo in odvetnUi se i bodo s svojo šaro verjetno pre- Jacsonu, ki je prišel po dolgih j selili tja, kjer bo posel nesel, dvanajstih letih iz zapora, ne ■ bo življenje lahko. Ce je umoril Trockega iz lastne iniciative ali ne, je zelo verjetno, da se bodo trockisti maščevali nad njim Ce pa ga je umoril po nalogu nekoga, ki ga noče imenovati, ampak, ki se'da slu- Takoj za tem čiščenjem pa raz pršijo na ploščo tanjšo aij de- zumljivo, toda dejstvo je, da je j tili, ga bo ta spravil z zemlje, belejšo plast čistega aluminija j šlo blago kar izpod rok. Ver-j da s tem odstrani še ta zadali pa mešanice aluminija in j jetno so Wie tercm vzrok nizke j nji dokaz njegove borbe za cinka. Cisti aluminij ima to cene. i osebno oblast. 74 Ion brona za en zvon Veste, kje je največji zvon na svetu? Prav gotovo bi redko kdo uganil, kajti vsak bi pričakoval, da je v Rimu, v cerkvi sv. Petia ali pa kje v ZDA, kjer so kar bolni na vsem ve-■ likem. Največji zvon na svetu j imaj0 Japonci. Ta zvon tehta Praktična očala Zamislimo si kratkovidnega ah daljnovidnega človek* ki mu iz nerodnosti (in ti ljudje so zares nerodni) padejo r.a tla očala in cenk. šipa je šla k..., saj veste kam. Dva, tri, štiri in tudi več tisoč danes, takoj po vojni pa še huje. ko še ,ni bilo leč na razpolago. Toda človek se spomni marsičesa in včasih se mu posreči tudi kaka pametna. Res je sicer, da uporabi največ energije ter tudi gmotnih sre-istev v negativne svrhe, toda ta se mu je posrečila. Umislil si je očalne leče iz plastične snovi, ki so po vidljivosti popolnoma enakovredne steklenim, dočim imajo prednost pred navadnimi v tem, da se ne razbijejo. Torej svetlost, kot to nazivajo, je absolutno enaka najboljšemu steklu. prozornost pa je taka, da ne razbije leče, niti najmanj ne pokvari jeklena krogla, ki z višine nekaj metrov pade na njo. Ta plastična masa ima še to lepo lastnost, da se lahko izdeluje tudi v barvah. » | jn p l l i" Vremenska napoved za danes: »/ K r aA r* Predvideva nestanovitno oblač- » l\ L/Yl L noin vetrovno vreme z vmesni- mi razjasnitvami in možnostjo krajevnih neviht. Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 33.5 stopinj, najnižja pa 24.5 stopinj. STRAN i ŠPORTNA POROČILA 34. JULIJA 1952 gg gjjg S|| ggB •u I 11 1 :: :: ii I! RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje. Jug. cone Trsta: 18.30: Iz naše narodne revolucije. 18.40: Lepe melodije in slavni pevci v zaton. — Trst II.: 13.00: Domači motivi. 21.00: Radijski oder — Nušič: Sumljiva oseba. Trst I.: 18.45 Poročila z olimpiade. 22.15: Grieg: Pergynt, — Slovenija: 14.40: Dalmatinske in bosanske narodne pesmi. 20.15: Slovenske narodne pesmi Prva zlata medalia Jugoslavije: četverec brez brmarla Dva svetovna rehorda: Da Silva (16.22 v Iroshohu), Strickland (10.8 na 80 m čez ovire) Dangubič je osvojil peto mesto v metu kopja s 70.55 - Lorger v polfinalu v teku na 110 čez ovire - Mnogo rezultatov velike vrednosti - Skok v daljino (ženske): Williams 624 cm; 110 m ovire: Dillard 13.9, 200 metrov: Stanfield 20.7# kopje: Young 73.78 Tekme v veslanju konča n e DAN OLIMPIJSKIH REKORDOV Da Silva je brez nasprotnikov v troskoku. Včeraj je dosegel rezultat 16.22, za katerega so mislili, da je nad človeški trii sposobnostmi. (Naše poročilo) HELSINKI, 23. — V neprimernem in hladnem vremenu *o danes lahkoatleti zabeležili kup izvrstnih rezultatov in novih olimpijskih rekordov, izmed katerih vidno izstopu svetovni rekord v troskoku, ki ga je dosegel Brazilec Adhemar Ferreira Da Silvo, s fenomenalnim rezultatom 16,22 m. V šestih skokih je svetovni prvak štirikrat skočil bolje od dose. danjega rekorda. Začel je pri 16,12, nato pa: 16,09, 16,22 in 16,05. Izboljšan je seveda tudi olimpijski rekord, ki ga je dosegel leta 1936. Japonec Tujima. Dolgotrajno ploskanje je siprefelo Ferreirov rezultat- Svetomi rekord je dosegla tudi Avstralka Strickland na SO metrov čez ovire s časom 10$. Nemka Sander in Angležinja Desforges sta tekli v istem polfinalu v. 10-9, bolje od starega rekorda Fannij Blan-ker Kom. Finale te discipline bo imel zaradi teh treh tekmovalk, ki so v izredni formi, še poseben čar. I Andy Stanfield je osvojil zlato medaljo v teku na 200 metrov in obenem izenačil olimpijski rekord s časom 20.7, ka~ terega je posta/vil 1936. v Berlinu Owens. To je bil eden rezultatov, ki se je zdel nedotakljiv. Thane Baker in James Gathers sta dopolnila uspeh ameriških barv. Proti njim Mc Donald Bailey ni mogel ničesar. Pri prvem ovinku je Stan-field že imel prednost, katero je obdržal do komai kljub ostremu zaključnemu, sprintu Bakerja. Gathers jg prehitel Baileya deset metrov pred ciljem in obdržal bronasto kolajno. Vsi finalisti sq prispeli na cilj v razdalji šestih desetink sekunde! Vladimir Kazancev je popravil olimpijski rekord v izločil. nšm tekmovanju na 3000 m z ovirami v 8:58.0. Prejšnji rekord je imel Iso Holo z 9:03.8, dosegel pa ga je leta 1936 v Berlinu. Toda, nekaj ur kasneje je Nemec Horace AshenfeU ter ponovno izboljšal rekord tokrat s časom 8:51.0. V Ljubljani zmagal Rinaldi Zveza koledarjev Slovenije je organizirala v nedeljo, v počastitev Dneva vstaje kolesarsko dirko za vse kolesarje Slovenije in Trsta. Člani so vozili na progi Ljubljana - Nova Gorica s pcletapo v Ajdovščini, mladinci pe nq progi Ljubljana -Ajdovščina. Kakor predvideno So se kolesarji koprskega Prpleterja in Tržaškega kolesarskega kuba tudi tokrat dobro izkazali in zmagali v obeh dirkah. Medi dlani je bil najboljši Rinaldi ki je Skupaj s Pernetom iz Ljubljane prišel na jjilj v Ajdovšči. no s precejšnjim naskokom nad ostalimi, naed katerimi sta prišla Apollonio in Lonzarič četrti in peti. Takoj nato je bil posamezni start na progi Ajdovščina - Nova Gorica. V tej disciplini je bil najboljši koprski dirkač Apollonio, ki je zdaleč pretekel vse najboljše. Drugi v tej dirki je bil Rinaldi, medtem ko je Perne prevozil progo v znatno slabšem času, tako da je v generalnem plas. manu prvo mesto osvojil Tržačan Rinaldi. Mladinci, ki so sfartalj nekaj minut za člani, so vozili sku. paj vse do Črnega vrha, kjer sta ušla iz skupine Pauluzzi in Miklavčič. S hitrim tempom sta ta dva, posebno pa med Colom in Ajdovščino, znatno povedala prednost m privozila skupaj na cilj, kjer se je v odločilnem spTintu izkazal pauluzzi. zmagovalec mednarodne etapne dir- ke okrog Vojvodine. Državni prvak Brajnik je prispel na cilj z veliko zamudo zaradi številnih okvar. Rezultati: Člani: 1. Rinaldi Walter Trst, ki j? prevozil 116 km dolgo progo v 3 urah 20 min. 30 sek. s povprečno brzi no 35 km na uro; 2. Perne Vinko, Ljubljana po 1 min. 08 sek. 3. Rožman Oskar. Maribor, po 3 min. 08 sek.; 4. Apollonio Bruno. Proleter Koper, po 5 min. pl sek.; 5. Lonzarič Peter, idem, po 6 min. 56 sek. Mladinci: 1. Pauluzzi Romano, Proleter Koper, ki je prevozil 88 km dolgo progo v 2 urah 38 min. 44 sek. s povprečno brzino 32 km na uro; 2. Mi. klavčič Mirko, Proleter. z istim časom; 3. Bajc Alojz, Ljubljana, po 6 n-jin. 17 sek.; 4. Eržen Edi, po 16 min. 03 sek.; 5. Bož-nik Janko; 7. Vižintin Bruno; 9. Bandelj Duilio; 13. Brajnik Oreste vsi Proleter Koper. PNS Kazancev je zmagal s 50 m naiskoka. Dva kilometra mu je sledil Nemec Hesselmarm a 3e potem opustil borbo. Ashenfel ter je vodil težko borbo z Rusom Salmtikovom. Pred začet' kom zadnjega kroga je razlika med obema znašala 10 m. Tedaj je Ashenfelter začel s čudovitim sprintom in ob koncu je njegov, naskok bil 40 m. Ra. začaral je eden izmed favoritov Jugoslovan Segedikt_ vendar moramo upoštevali, da si je ta pri prehodu zapreke poškodoval nogo in potem ni več nadaljeval s polno paro. Američan Young je postal olimpijski rekorder v metu kopja. Stari rekord je postavil leta 1932 v Los Angelosu Finec Jaervinen z 72.71. Jugoslovan Dangubič je dosegel velik uspeh. Z odličnim metom 70-55 m je v nenavadno močni konkurenci zasedel peto mesto. Današnji dan je zabeležil še en olimpijski rekord: Novoze-landčanka Yvette Williams je v svojem prvem skoku dosegla rezultat 624 cm. Harrison Dillard je izenačil oampijsKi rekofd v teku na 110 m z ovirami. Njegov šas je 13.9. Danes so bili tekači razdeljeni na šest skupin. Prva dvojica iz vsake bo nastopila v polfinalu. V tretji skupini je drugo mesto zasedel mladi Ju-1 gcslovan Lorger s 14.8 ROBERT MUSEL I Iz velike borbe med Zatcpekom in Mimminom na 10.000 metrov Bo češki prvak einako dober proti Nemcu Schadeju na 5000 m? S v e tl s Im ■ 4 vslrija 11-i Tekma je bila povprečna - Švedi so izenačili 10 minut pred koncem (Naše poročilo) 23. — DANAŠNJI PROGRAM: floret; ženska telovadba; met kladiva; hoja na 10.000 m (izločilna tekma); grško-rimska rokoborba; kopje (ženske); 110 m ovire; 400 m (Izločilna tekmovahja); 80 m zapreke (ženske); 5000 m; finailna tekma v hokeju: Holandska - Indija; 1500 m (izločilna tekmovanja); nogomet Brazilija - Nemčija In Turčija - Madžarska. HELSINKI, je premagala Avstrijo s 3-1 (0-1) m si s tem priborila vstop v polfinale nogometnega turnirja. Gledalcev je bilo 18.000. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: AVSTRIJA: Nikolaj; Kram-mer, Kolirnann; Walter, Wolf, Fendler; Stumpf, Hochleitner, Grohs, Feldlinger, Gollnhuber. ŠVEDSKA: Svensson; Sa- rmi eissen, Nilsson; Hansson, Gu-stavsson, Lindh; Bengtsson, Lof. grem, Rydell, Brodd, Sandberg. Sodil j« Italijani Orlandiini. Avstrijska obramba je' kot Švedska , | običajno precej nervozna m * Švedska bi lahkg prišla že v prvih minutah do gola, če napadalci ne bi bili taka neodločni in nesi gumi. Igra je obojestransko povprečna, mnogo j« zgrešenih podajanj tet elementarnih napak, Obe enajsterici igraita visoko igro in moremo reči, da današnji nogomet ni na višini olimpijskega finalista ali celo zmagovalca, kar naj bi bila po izjavah nekaterih Švedska. E- Jugoslovanska enajsterica pred prvo turnirja. tekmo nogometnega dino opravičilo je blatno igriške in neprijeten cHS- V 25. minuti izsili Avstrija prvi kot in v švedskem kazen skem prostoru nastane velika gneča. Nihče ne vidi žoge, dokler se ta ne znajde na čuden način v rokah švtdska vratarja. V 40. minuti Avstrijci dosežejo gol: Grohs pride do žoge zaradi nesporazuma med švedskima branilcema ter mirno strelja v dlesni kot. Švedska reagira, toda sodnik kmalu od-žvižga konec polčasa. V drugem delu Švedi takoj začnejo z resnimi napadi, vendar se Avjtrija dobro brani. Do 15. min. dosežejo kasnejši zmagovalci tri kote, a ne dosežejo izenačenja. v 29. min. sta se Krammer in R^dell zaletela v klopi ob straneh igrišča. Medtem ka Sved takoj nadaljuje z igro, morajo Avstrijca masirati nekaj minut. Švedska ni izkoristila številčne nadmo-či v tem č®su. ' - Občinstvo že polagoma razočarano zapušča igrišče, ko v 35. min. Sandberg nenadoma se vrinHi še Nemci in Danci. V tekmovanju četvercev s I krmarjemi so Cehi prehiteli švi.j carsko posadko šele v zadnjih! 50 m-. Množica gledalcev jim je navdušeno ploskala ker so na polovici proge bili daleč za^ daj in nato z izredno požrtvo. valnostjo dosegi* celo zlato medaljo. Osmerec ameriške mornarice že pri 200 m ima naskok pred čolnom Cambridgea. Pri 500 m so Angleži in Američani v isti višini pred Avstralijo, Rusijo in Nemčijo, ki sledijo z majhnim zaostankom. Na polovici proge je naskok čolna ZDA večji, na drugem mestu so Rusi, medtem ko Cambridge zaostaja, pri 1500 m Američani mirno vozijo z 32 zavesljaji pred Rusijo. Pred koncem Avstralci zaman skušajo doseči vsaj drugo mesto. Med tekmovanjem je deževa. lo in je bilo hladno. ERNESTO BARCELLA Vse, le tega ne... HELSINKI. 23. — Ves sovjetski tisk piše danes na prvi strani obširno o sovjetskih o-limpijskih zmagah. Poseben poudare^ dajejo komentatorji na dejstvo, da je SZ trenutno na vodstvu neslužbene lestvice držav. O tekmi Jugoslavija - SZ je v listih samo rezultat brez vsakršnega komentarja. KINO V T It S T I' Excelsior. 16.30: «Suženj jeze»» C. Trevor, M. Hunt. Nazionale. 16.30: «Milijonar3ti maček«,'R. Milland, J. SterlK* Filodrammatico. 16.30: «Neprfr mišljena ženska«, G. Tierney, Arcobalcno. 16.30: «MofinejSe ljubezni«, J. Wynvan. Astra Rojan. 16.30: «Osvajalct»i L. Oliver, L. Hovvari#. Alabarda. 16.30: «Veliki pusto«' vecs, G. Duvivier, G. Sand#* Armonia. Zaprto zaradi počitnic. Aurora. 16.30: «Ali veš, da maki-* Ariston. 16.00: «Rdeča Dona''2’1 Walter Pidgeon. Garibaldi. 15.00: «Grof MonU*^ sto», e;, Zacconi L. Moro. Ideale. 17.00: ((Krvoločni BU1». f Murphy, G. Storn. Impero. 17.00: «Obsojen», G. Fof4 B. Grawford. Italia. 16.00: ((Pozabljeni sp««1 ni», S. Delair, B. Bl'ier. Moderno. 17.C0: ((Ljubezensko leganje«, Bing Crosby, Savona. 16.00: ((Pogubljeni se i8, čejo«, J. Crawford. Viale. 16.00: «Velika osvoji"*1 J. Wayne. Azzurro 16.00: «Raznasalka •f0' ha«, Vivi Gioi, Carlo Ninh*-Belvedere. 17.00: ((Zbeživa paj». G. Grant, G. Rogers. Marconi. 16.30: «Milanski čud*#’ Massimo. 16.30: «Naj gre, kaH°f gre?>, B. Hope, M. Raye. Novo cine. 16.30: «Bratcii>, St811* Mo in Ollio. Odeon. «Stari S. Francisco«, AU4* Faye, John Payne. Venezia. 16.00: «Oge>nj na Vri’9' du», D. Andrevvs A. Baxtef’ Poletni kino Rojan. 20.15: «0*»)®' vita plavolaska«, B. Hutto«- RADIO JUtiOSliOVASSK® C O K E T K S TA 254,6 m ali 1178 kc ČETRTEK, 24. julija l,f2 5.30 Prva poročila. 5.45 nja giasba. 7,00 Poročila. V Slovenske narodne. 13.30 P0 *, la. 13.45 Od včeraj do L 13.50 Domači zvoki. 18.15 ne pesmi. 18.30 Iz naSe nit,u revolucije. 18.40 Lepe melodij« slavni pevci v zatonu. 19.15 ?0^ čila. 23.10 Glasba za lahko 23.30 Zadnja poročila. TBST II. 306,1 m ali 99« hcs**' 7.15 Poročila, 7.30 glasba. 11.30 Lahki orkestri. »• Novi svet. 12,10 Za vsakega n j kaj. 12.45 Poročila. 13.00 motivi. 13.30 Pestra r,tmTah-glasba. 14.00 Poročila. 14.15 ka glasba 18.15 Glasbeno vanje. 18.45 Zabavna glasba- j Slovenščina za Slovence. Ji/jj Slavni pevci. 19.45 Poročila. Koncert sopranistke Marušk« .) tik. 20.20 Glasbena medigra. * ’A Lahke melodije. 21.00 oder — Nušič: Sumljiva veseloigra v 2 dej; nato ljene melodije. 23.00 ve* J. ples. 23.15 Poročila. 23.32 P0'11 na glasba. TRST 1. 7.45 Jutranja glasba, peretna glasba. 12.30 ’ Am«’^, pesmi. 14.00 Komorna g'a> 18.00 Simfonična glasba. 18*45 , ročila z olimpiade. 19.35 zdr*Xij. Skii nasveti. 20.30 Iz starih i skih filmov. 21.15 Radijska ja. 22.15 Grieg: Pergynt. Orkester. 23.30 Nočna ^ 23.50 Poročila, z olimpiade. SLOV UNIJA 327,1 m 202,1 m 212.4 01 12.00 Znane melodije. 12.3® jT ročila, 12.40 Zabavna gl^j, 13.15 Drobne sikladbe starih &L strov. 14.00 Igra Zabavni ster Radia Ljubljana. 14.40 matinske in bosanske nal’c"'j. pesmi. 18,30 Nekaj južnoafl^L Skiih ritmov,-19.00 Oddaja ne. 19.10 Samospeve iz rort»a ■■ «ic. 0*1 muvjpeve iz ru** alf ke poje mezzosopranistka S«"jj Draksler. 19.30 Poročila, Slovenske narodne pesmi. Iz del Marjana Lipovška. 2J’ Poročila. 22.40 Plesna glasb«* ! Ckalleh ilidmib 40. Prei/cde! prof. dr. Fr. Bradač Dama je zakričala, se sesedla na stol ln sl zakrila obraz z rokami . Jingle je zmečkal pogodbo in jo vtaknil v 2e>p. Neipo-vabljeni gostje So stopili na sredo sobe. «0 vi malopridnež — ali niste prav navaden lopov?» je kričal Wardle in ni mogel skoraj dihati od Jeze. «Moj ljubi gospod, moj ljubi gospod,» Je rekel mali mož in položil klobuk na mizo. cProsim, pomislite — prosim, prosim scandalum magnatum — huda žalitev — odškodninska tožba. Premagajte se, moj ljubi gospod, — prosim — «Kako ste se mogli predrznitl in odpeljati mojo sestro iz moje hiše?» je nadaljeval stari gospod. «T,ako — tako — prav dobro,» se je vmešal mali mož; «Tako lahko vprašate. — Da, kako ste se mogli prehraniti, gospod - hi?» «Kdo ste vi, za vraga?» ga je Jingle tako nahrulil, da je mali mož nehote odskočil nekaj korakov nazaj. «Kdo je ta gospod, vi malopridnež?* je vzkliknil Wardle. «Moj odvetnik, gospod Perker iz Gray’s Inna. Perker, hočem, da se ta podlež toži — kaznuje — eksemplarično — eksemplarično kaznuje. In ti,» se Je obrnil k sestri in nadaljeval, «ti, Rachel, kaj Je to, kakšne neumnosti, bedarije, da pobegneš v starosti, ko bi mogla in morala imeti več pameti, s klatežem, storiš sramoto svoji rodbini in sebe samo nesrečno! Deni klobuk na glavo in se takoj vrni z menoj! — Naročite nemudoma voz in prinesite račun tej dami; slišite — slišite?» «Da, da, gsipud,» je odgovoril Sam, ki je prihitel na Wardlo-vo močno zvonenje tako točno, da se je moralo zdeti čudež vsakomur, ki ni vedel za skrivnost, da je Sam skozi ključavnl&no luknjo pridno opazoval ves prizor. «Vzeml klobuk,» je ponovil Wardle. «Nikarite!» Je rekel Jingle. «Iz sobe, gospod ~ nič opraviti tu — dama ve, kaj dela — polnoletna — več kakor enaindvajset let.» «Ve6 kakor enaindvajset?> je zaničljivo vzkliknil Wardle. «Ve6 kakor enainStirideset let Je stara.* «To nisem!» je ječala mlada dama; ogorčenost Je bila močnejša, ko njen sklep, da bo omedlela. «Seveda si,> Je odvrnil njsn brat; »dobrih petdeset tl jih Je.» Zdaj je teta zakričala in je vendarle omedlela. «Kozarec vode!* Je rekel človekoljubni Pickwlck in klical krčmarico. «Kozarec vode!* Je zaklical razjarjeni Wardle. «Prlneslte rajši vedro in ji ga izlijte na glavo; to jo bo le vzdramilo, in pošteno je to zaslužila.* «FuJ, vi nečlovečnik!* je rekla dobrosrčna krčmarica In začela takoj buditi ubogo teto, ji s pomočjo sobarice natlrati čelo s kisom, potem žgečkati nos, odpenjati steznik ter uporabljati vsa sredstva, s katerimi priskočijo navadno usmiljene ženske na pomoč damam, ki se trudijo, da bi omedlele. «Voz že č>aka, gspud,* Je zaklical v sobo Sam. «Po1di, pojdi!* je klical Wardle. «&e vidim, da Jo bom moral odnesti.* Krči so se vrnili s podvojeno silo in krčmarica je živahno Glavni urednik BRANKO BABIC — Odg urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 *t. 6. III nad. — Telefon Stev. M-f-OUa ln 94-638. — Pojtnl predal 802. —'UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA Jt, 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 • 12 ln od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov; Za vsak mm vtime v Urini 1 stolpca: trgovski 60, finariCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm »Irlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico l-II., Tel 11-32. — Rokopisi se ne vračajo. ugovarjala zoper Wardlovo ravnanje, ko je začel posredovati Jingle. «Sam,» je rekel, «.pojdite po stražnika!* «Stojte, stojte,* je rekel mali mož. «Pomislite, gospod, premislite dobro —» «Nis ne bom premišljal,* ga je prekinil Jingle; cona ne potrebuje varuštva — bom videi, kdo se jo upa proti njeni volji odnesti.* «Jaz se ne dam odnesti,* je mrmrala teta, in spet so se povrnili krči. «Moj dragi gospod,* Je rekel tiho mali mož ter vlekel War-dla in gospoda Pickwicka vstran; «moj dragi gospod, ml smo v zelo nevarnem položaju. To Je Izreko hud primer — ne poznam hujšega — mi nimamo pravice nl esar ukreniti proti volji dame. Povedal sem vama že prej, da ne moremo ničesar upati, če ne dosežemo mirne poravnave.* Po kratkem molku Je vprašal gospod Plckwlck: «Kakšno poravnavo bi vi predlagali?* «Moj dragi gosipod, — ne bo moglo biti drugače »- veseli bomo morali biti, če opravimo z žrtvovanjem majhnega denarnega zneska.* «Rajši žrtvujem ne vem kaj, kakor da bi doživel tako sramoto ln mirno gledal, da si nakoplje nesrečo za vse življenje, četudi Je tako nora,* Je rekel Wardle. «MIslim, da bom lahko vse storil,* Je rekel mali prizadevni Perker. — «Gospod Jingle, bodite tako prijazni in stopite z nami za nekaj trenutkov v sosedno sobo!* Jingle Je pristal na to; odUl so v drugo sobo; malt mož Je zaprl vrata in pričel: «Pridlte, gospod — se, semle k temu oknu, kjer se naju ne sliši — prosim, sedite, gospod. Mislim, da lahko zadevo mimo uredimo. Moj dragi gospod, med nama povedano, midva prav dobro veva, moj dragi gospod, da ste odpeljali damo zav°jj, njenega denarja. O, o — ne glejte vendar tako temno, moJ gi gospod. Rekel sem, med nama, da midva to dobro veva- fS sva svetovnjaka, se poznava in veva, da so najini prijal tamle neizkušeni.* Jinglovo čelo se Je zgladilo ln v levem očesu se Je zablisnilo, kakor da Je pomenljivo mežlknil .j, «Prav dobro, prav dobro,* je rekel mali mož, ko Je kako so vplivale njegove besede. »Stvar je torej taka, da dama malo ali pa nič pred smrtjo svoje matere, ki Je še stara gospa.* / «§tara,» Je rekel Jingle, kratko, a s poudarkom. «Seveda,» Je nadaljeval Perker in pokašljeval. «lmate prav, moj dragi gospod, Je nekoliko v letih. ^ lzvlira iz stare rodbine, gospod, stare v vsakem smislu . m Njen praoče je prišel v Kent za časa Julija Cezarja; od«« L samo en rodbinski član umrl pred svojim petlnosemdeseti®11... tom, in še tega Je dal obglaviti eden izmed Henrikov. Stari 0 ml še ni triinsedemdeset let, moj dragi gospod.» Mali mož je nekoliko umolknil, vzel ščepec njuhalne?* baka ter ponudil dozo Jlnglu. *V1 tore^ ne njuhate, moj dragi gospod? — ah! Tem j50,^ za vas - potratna razvada, - torej, moj ljubi gospod, spodoben mlad mož, svetovno olikan mož - lahko bi sl vili srečo, a samo če bi-lmell kapital — he?» »Torej? Je rekel Jingle ♦Razumete?* «Ne popolnoma.* «A11 bi ne bilo v vaših očeh. moj dragi gospod, petdeset > inJ?vr„?stost vefi vredno kakor gospodična Wardle ln na dediščino.* (Nadaljevanje ‘Jud. repub. Jugoslavija: livod to.mesetno 310 dl^* PoStnl tekoči račun *a STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna BOO polletni 1700, celoletna 3200 Ur. ..............-...........— jugoaiavijo: Agencija aemoKrnnenega Inozemskega * Ljubljana Tyr5eva 3« - tel. 200» tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani S-l-90332-7 — Izdaja Založništvo tržuSkfga tiska D.ZO.Z. •