$tey. ?9.
Poštnina platana v gotovini.
V Lju^fli, v četrteH, dn§ }J 1924
L<*9 H»:
Hilli
,.*U vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna Številka stane DIijM'—. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6III.
‘t za en mesic Din. 4*—, za četrt leta Din. 12‘—,' za pol leta Din. 24’—
%
•-r*	»»	t-»	r	,-T,	«r*	n	*■*t- r ?■»	*
Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportaini oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Inserati se zaračunajo po dogovoru.
Postavimo se na lastne noge!
y Malodane vsi občni zbori JSZ se ukvarjajo s tem, t v0 izvleči naše strokovne organizacije iz finančnih ^koč. Tudi letošnji občni zbor je v široko razpravljl vprašanju. Žal, da se ravno pri teni vedno izkaže, k malenkostni smo še tam, kjer bi morali biti naj-l({11 močni. Čas, ki ga preživljamo, zahteva od strojnih organizacij zelo veliko. Odkrito pa moramo pri-da strokovne orgainzacije v današnjem položaju *K> le malo storiti, v zelo važnih momentih pa vča-l||RiCe'° nič. To in nič druzega rias venomer sili, da raz-str u emo’ *ca'co 'n na ,ia^in utr(iiti finančno stran tJia? ne organizacije. Zal, da naši delavci veliko pre-n •Jji Pa celo nič ne razmišljujejo, kako in na kakšen to izpeljivo. Nočejo se zavedati, da je vsak ko-je * izpopolnjevanju in Utrditvi samo njim v korist, da inysa;k uspeh strokovne organizacije njihov uspeh. Ne idijo, da so strok, organizacije bojne in obrambne
.da j
5. imajo predvsem namen, ščiti delavce pred izkori-, vanjem velekapitala. Čim popolnejše in močnejše njj0 naje strokovne organizacije, tem lažje bodo bra-e delavce pred zlorabo po mamonilzmti.
Kaj pa je velekapital? Ali je velekapital samo deltah ^ -Nio rajši: veliko denarja, ki'je nakopičen v ban-jj”’ 'Podjetjih, strojih itd.? Ta denar, po večini izžet to' avskih žuljev, bi lahko služil za zidavo delavskih
če- razmeram primerne plače delavstvu, za podpore in sirotam'Ud.'	"	•
. Velekapital tega ne bo storil radevolje ali celo ^stovpljno, pa naj se nahaja v katerihkoli rokah! To ^er ilTla v samem sebi namen, da sc množi in S 'n to v čim večji meri.
r«Vi	'^i	vržen v podjetja, v mrtve stroje, si-
^ ne itd., se mora bogato obrestovati. Za bogate obre-igj.nadomestilo pokvarjenih strojev in popravil, za 1:„ ;0 popolnejših strojev pa mora zaslužiti delavstvo.
kjjpj Kaj pa delavstvo? Ali ono ne vlaga tudi svojega ■ v	Podjetja? Delavec	vjoži	v podjetje svojo
Ce|0’	Svoje	izjarjene in utrjene	roke,	da na razpolago
?Voje zdravje.
sJt,.. ^čividno je, da kapitalistu delavčevo zdravje in &led; Za družino ni dosti pri srcu. On kot kapitalist se pridno dela, da delavčeve moči kolikor mo--	Jzrabi	in malo plača.
"'ofi -e,avec mora za svoj kapital, ki izvira iz njegove Ker ’•	ižrabiti	in skrbeti, da se primerno obrestuje.
iii2irJ® ^ šam 'popolnoma brez moči proti dobro orga-i ^raneillu kapitalu, je njegov edini izhod, da se združi sodelavci v močno	strok,	organizacijo, po
- ' 'si uveljaVi' svoj kapital.
str0 V strokovni organizaciji pa mora biti ravno tako Cii disciplina kakor v velekapitalu. Vladati mora
lehaiA- , en duh. Naše strokovne organizacije pa bo-)■{ rav
111 ho(jjtnc 'zien)c. So pa druge, ki najdejo vedno izgovor
ravno na tem, ker ne poznajo dovolj discipline, ‘^jo svoja'pota. Zaradi teh trpijo tudi prve.
fitW e Uvodoma smo rekli, da je najbolj pereče naše
^ V1)rašanie- Mnogo smo že ugibali, razpravljali,
^ vs i^iti strokovnim organizacijam novih virov, pa
, ei se je izkazalo, da je delavec navezan edinole lase.
''•|f)er50n^no Pa je tudi prav tako. Delavstvo mora
St m'
S.*'
in povsod čuvati svojo neodvisnost. Neodvis-
ti HU če je navezana na tuje podpore. Naše stro-^Voj^.HHSanizacije morajo stati na lastnih nogah, hoditi iili |]05.a^rtana pota. Ta pota pa se križajo s tistimi, ki y*tt| organiziran kapital. Zato je nesmisel pričako-
Dodpo
Pore ali milosti od ene ali druge strani.
|®0reniegci sledi: Pomagaj si sani in Bog ti bo d-.,‘ ' ^se naše delo v .ISZ mora biti usmerjeno v
7 -
'1 n°’. V. kateri ni°ra vladati uajstrožja disciplina. Ne
to, ^
!!^ciinZ!frac^mo 'nočno, finančno dobro podprto orga-
?red krvfjal zgledov in izkušenj, ki smo jih preživeli v^ik vt ,	čas°m.	to povem, da bi se rudarski
?e tez/ dru*fače končal, če bi imelo delavstvo finan-p^led rYe’ 'n jih v takih slučajih moglo rabiti. Za najn,ajv ,lavedem le še tiskarsko organizacijo, ki je im ^er je	v	na^i državi. Močna pa ni samo za-
blasrn enotna in disciplinirana, ampak tudi zato, ker 1 me polne in velepodjetja vedo. da z organi-
zacijo, ki je enotna in finančno dobro podprta, ni dobro izzivati boja. Naši tovariši bodo gotovo vprašali, koliko tiskarji' prispevajo v svojo organizacijo. Na teden plačujejo po 25 Din. ali 100 kron. Zato mofamo pa tudi pri strokovnih organizacijah JSZ delati na to, da ojačimo prispevke. Predvsem pa je krvavo' potreben obrambni fond. Iz tega fonda bi se podpirali delavci, kr so v boju za svoje pravice. Če hočemo uspehov, ne smemo zaostajati in se zadovoljiti s tem, kar imamo. Mi moramo skrbeti, žrtvovati, agitirati. Ako hočemo kaj pomeniti, moramo delati na to, da postanemo močni.
Predvsem pa se mora vsak organiziran tovariš sam udejstvovati, to se pravi: izvajati disciplino: Za vsakega zavednega člana strokovne organizacije je poleg družine, ako jo ima, strokovna organizacija glavno torišče, kjer se mora udejstvovati; Ne šport, ne telovadba, ne igre, tudi izleti in romanja ne smejo biti ovira, kadar .ias kliče strokovna organizacija. Vsak naj ima pred očmi, da je edina in prva strokovna organizacija, ki se bori za najpotrebnejše, za naš vsakdanji kruh, brez katerega bi nas kmalu minulo vsako veselje do s<portov, telovadb itd. Zato pa je dolžnost Vsakega proletarca, da se naj popreje udejstvuje v organizaciji, ki mu hoče dati kruha. Strokovna organizacija je trdnjava, trdnjava je pa za nič, ako nima do smrti zvestih in požrtvovalnih stražarjev.
Dve stvari sem tu navedel. Prva nas ne sme stra-, šiti pred1 denarnimi žrtvami, da zberertio močne fonde, druga pa sledi iz prve, da zvesto in pogumno sodelujemo kjer in kamor koli nas kliče naša organizacija.
fiojna organizacija smo, zato nas ne sme tu ali tam plašiti kak neuspeh aji poraz. Nasprotno: neuspeh nas mora še bolj podžgati, da se še bo)j trdno oklenemo svoje organizacije.
Brez discipline ni napredka — brez žrtev ni uspe-hov.	Član JSZ od Krekove dobe.
Politlifll pregled.
V Italiji je Mussollini izsprevidel, da kljub svojemu reakcijonametnu volivnemit redu ne more naprej, ker je časopisje opozicijonalnih strank tako jako, da zamore vsak hip dokazati, da so njegovi zaupniki in prijatelji zločinci, ki so povzročili umor poslanca Matteottija. Zato je šel in izdal naredbo, po kateri je mogoče udušiti v 14 dneh svobodno mnenje vsaikega opozicijonalnega časopisja. S tem je fašizem v Italiji dosegel svoj vrhunec in Mussollini ima V rokah absolutno parlamentarno večino, vojaštvo, fašistOvsko lajbgardo in celokupno italijansko presso. Kako bo vozil naprej v bodočih mesecih, bodo pokazali dogodki na
Angleškem in Francoskem. Delavska stranka je bila v zadnjih dneh namreč ‘ od opozičijonalnih strank sedemkrat preglasovana. Kljub temu pa ni podala ostavke, ker je za’angleške normalne razmere čisto samo Po sebi umevno, da dobi včasih za svoj predlog tudi vladna stranka v parlamentu manjšino glasov. Macdo-nald vodi 'svojo miroljubno politiko smotreno naprej. V zadnjih tednih je pridobil velik rešpekt tudi pri pristaših liberalne in konservativne stranke. Brezposelnost v Angliji se jc zmanjšala na najmanjšo mero, vidno pa je od vsepovsod, da je Angleška prevzela vodstvo svetovne politike na vseh poljih. Kajti na
Francoskem se je bil dvignil zoper Herriota stari militarist in imperialist Poincare, ki je nastopil zoper to, da bi se Anglija in Francija med seboj sporazumela na podlagi Dawessovega gospodarskega načrta, po katerem bi Nemčija prišla v možnost, da se gospodarsko okrepi in poravna vojne reparacije. Heriot, ki ima še v poslanski zbornici vsled zadržanja komunistov slabo večino, je računal, da bo v gosposki zbornici napram Poincareju propadel. Kakor hitro pa je bilo stališče He-riota v gosposki zbornici omajeno, je dospel iz Londona v Pariz predsednik angleške delavske Vlade Macdonald in je Heriota podprl. Poincare je v gosposki zbornici vlado Heriota vehementno napadel. Heriot mn je odgovoril, da Evropa potrebuje predvsem miru. nakar je gosposka zbornica glasovala o zaupnici Heriotu. Dobil jc le nekaj glasov proti. Poincare in militaristi so pri tem glasovanju tako propadli, kot se jim nikdar zdelo ni, česar diktatorji v Italiji in Jugoslaviji nikoli pričakovali niso. Pod tem vtisom je zborovala te dni tudi
Mala antanta v Pragi, ki naj bi bila določila svoje stališče napram nemškim reparacijam in napram ruski
zahtevi, naj Romunija vrne Rusiji po krivloi ugrabljeno Besarabijo. Zborovanje je trajalo samo dva dni. Po oficijelnih poročilih bi bilo skepati, da se je dosegel sporazum med vsemi državami mala antante. Dejarisjco pa je stvar taka, da gospodje iz Romunije, Ifugosaviije in Čehoslovaške niso prišli niti do pravili razpravljanj, marveč so se zadovoljili z razgovori ob čašah rujhega vinca in dobre večerje; kajti1 vse države male antante so gospodarsko popojnoma odvisne bodisi od Francije, bodisi od Anglije, zato si ne upajo ničesar ukreniti, dokler ne uvidijo, kaj bosta ukrenila Heriot in' Macdonald.
Rusija se počasi konsolidira. Jasno je, da niti mala antanta, 'posebno pa Jugoslavija, ne bo mogla dtflgo več podpirati caristične propagande, marveč bo morala v najkf&jšem času Rusijo priznati de iure in bo morala stopiti z njo tako v politične kakor tudi v gospodarske stike. Kdor ne bi o tem verjel, naj čita današnje meščansko časopisje, ki poroča, da se je jugoslovanski konzul v Parizu, gospod Spalajkovič, onemogočil' prav zastran tega, ker zastopa napram Rusiji intransigentno stališče. Francoski ministrski predsednik Heriot je namreč dal vljiidno razumeti naši vladi, da želi, naj bi svojega polanika v Parizu zamenjala z drugo osebo. In tako bo gospod Spalajkovič' mo/al nekega dne odjadrati ali v Beograd ali kot poslanik v neko mesto, ki *k zunanjo politiko malo pomeni; Gospod Spalajkovič je tisti, ki je za časa velike ruske lakote izjavil,' da'mu je ljubše, da od lakote poginejo milijoni ruskega ljubdstva, kakor pa, da bi v Rusiji vladal sovjetski sistem. Spričo tega položaja je jasno, da bo
Pri nas prišel tudi preokret. Koalicija Pribičeviča in Pašiča bi' mi' vsak način llbtela dobiti V roke Volivno vlado, Takozvani drugi ustavni faktor, kralj, pa se d6bro zaveda, da bi titegnila ta vOlivna Vlada 'za Jugoslavijo imeti slab6 posledice. Zato skuša po vseh pravicah, ki mu 'jih nudi ustava naše države, priti ali do sporazumne vlade med Srbi, Hrvati in ŠovenCi, ali pa še vsaj do take, ki bi sporazum med vsemi tremi narodi naše države v nekaj letih zajamčila; Zato igra danes v Belem-gradu politika Jugoslovanskega kluba odnosno Slovenske Ljudske Stranke'zopet važno vlogo. Kako bo ta izpadla, je nemogoče predvideti. Po parlamentarnih pravilih in po razpoloženju celokupnega jugoslovanskega ljudstva bi moTala uspeti. Kakor pa je položaj na vzhodnem Balkanu danes,'bi mi pravzaprav delovno ljudstvo opozoriti na to, da utegnejo nastati 'še hujši zapletljaii kot se gode danes, Zato velja samo eno: strnimo svoje vrste!	............
■■I.''. < ■  ...... —   I. II	...............
r__r,___________________ vesti.
Zaprt je dr. Lemež. Enkrat so ga izvestni ljudje Že iskaji na domu, da ga ubijejo. Ker ga ni bijo doma, jih je dobil po glavi Hlebec, tajnik Neodvisnih strokovnih organizacij. Dr. Lemeževi gospej pa so biili ukradli 400 Din. ter ji razbili vse pohištvo. Drugič so dr. Lemeža napadli ob pol ene čez poldan pri frančiškanskem mostu v Ljubljani in so ga hoteli ubiti ha cesti. Mož se je ob pravem času vendar umaknil. Sedaj je naši kr. policiji veildar prišlo na um, da je treba tega človeka zaščititi. In tako ga je zaprla. Mož je sedaj še vsaj varen za svoje življenje.
Zaprt je Hlebec, tajnik Neodvisnih delavskih strokovnih organizacij.
Zaprt je Makuc, odbornik Neodvisnih delavskih | strokovnih organizacij.
- Zaprt je Zorga, odbornik Neodvisnih delavskih strokovnih organizacij.
Zaprtih je še precej drugih ljudi od Neodvisne delavske stranke Jugoslavije.
Zaprtje pa je huda bolezen in bo Slovenija na njej mnogo gmotno trpela.
Neodvisna delavska stranka Jugoslavije je razpuščena. njeni spisi in njeno premoženje je konfisetrano. To zato, ker da je ta stranka protidržavna.
Ta stranka Pa je nastopala že pri lanskih državnozborskih volitvah 18. marca 1923, in se nam kot ncunim ljudem zelo čudno zdi, da je oko postave tako kasno prišlo na njeno protidržavnost.
Marsikaj še vemo, pa nočemo o tem pisati. Rajši pa bomo poslali na zaupne sestanke svoj*,' ljudi, ki bodo začeli poročati šele tam. kjer sc naša poročila v listu končajo.
Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze.
Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze za letošnjo leto se je vršil dne 6. julija 1924 ob 9. uri dopoldne v prostorih 1. Delavskega konsumnega društva, Ljubljana. Na zboru bi smelo biti poleg načelstva, glavnega strokovnega odbora in glavnega nadzorstvenega odbora še 185 glasov, bilo pa jih je 181. Manjkali so torej samo 4 glasovi do plenuma. To pa samo zato, ker ni bila zastopana »Zveza uradniških vdov in sirot« ter »Strokovna zveza tobačnih trafikantov«.
Občni zbor je otvoril poslanec Jože Gostinčar in v kratkem govoru pojasnil, da je položaj delavstva danes tak, da se mora bolj1 kot kedaj poprej poprijeti svojih strokovnih organizacij in poskrbeti zato, da postanejo iste popolnoma neodvisne zlasti z ozirom na finančni položaj.
Tajnik France Žužek je poročal, da je bilo med letom 17 rednih in 11 izrednih sej. Poleg tega je bilo 7 sej skupno z Delavsko zvezo za Slovenijo in 5 sej JSZ z načelstvi v JSZ včlanjenih strokovnih organizacij. JSZ je poleg tega aranžirala delavsko zborovanje ob priliki V. katoliškega shoda, se po svojih članih udeležila zanimive debate v socialno političnem odseku tega shoda, priredila je .sporazumno z Delavsko zvezo zborovanje zaupnikov dne 4. novembra 1923 in sklicala dvoje plenarnih sej, na katerih so se obravnavale važne zadeve krščanskega delavstva. Vseh dopisov došlih in oddanih je bilo 977, izmed katerih je bila večina zelo važnih.
Blagajnik France Kordin je podal blagajniško poročilo, iz katerega je natančno razvidna bilanca, dohodki in izdatki ter čisti dobiček. O tem bodo natančno v posebni okrožnici obveščene vse zveze JSZ. Najvažnejši iz njegovega poročila pa je bil refren, da se morajo krščanske socialistične organizacije postaviti na samostojno finančno podlago in da ne more dovolj povdar-jati, da vsaka zveza napram JSZ in da vsaka skupina napram svoji zvezi redno in v celoti obračunava članarino. Le na ta način bomo zmožni postaviti tisto fronto, ki jo sedaj slovensko delovno ljudstvo od nas v celoti zahteva.
Predsednik nadzorstva tov. Rudolf Strnad je podal nadzorstveno poročilo. Račune in poslovne knjige je ta odbor pregledal in jih našel v polnem redu. Zato predlaga načelstvu absolutorij. Posamezne zveze bodo morale gledati, da delegirajo v nadzorstveni odbor člane, ki se bodo mogli dela v nadzorstvenem odboru tudi udeleževati. O tem bo predlagan poseben predlog.
O poročilih predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva se je razvila skupna debata, ki je bila stvarna in je končala v sledečih sklepih:	(
1. V glavni nadzorstveni odbor smejo biti voljeni le člani JSZ, ki bivajo v Ljubljani ali v njeni neposredni bližini.
2. V celoti se sprejme sklep plenarne seje JSZ od
4.	nov. 1923 glede plačevanja članarine, po kateri je vsaka strokovna zveza JSZ dolžna plačati en dinar mesečno članarine. Izvzeta je Poselska zveza, ki plačuje le 0.50 Din. mesečno od člana in vsled slabega gmotnega položaja Viničarska zveza, ki plačuje tudi samo
0.50 Din. mesečno od vsakega člana, kakor tudi Strokovno društvo tob. vpokojencev in vpokojenk, ki plačuje 18% od svoje članarine.
3. Stroške shodov in govornikov, ki ijh sklicujejo zveze, odnosno skupine same, nosijo Zveze, odnosno skupine sorazmerno po plačevanju članarine do JSZ same, stroške revizij, ki jih povzročajo Zveze vsled svojega malomarnega postopanja, pa nosijo dotične Zveze absolutno same.
Pri izpremembi pravil se je črtal dosedanji glavni strokovni odbor, ker sploh ni prišel do funkcije, marveč je JSZ mesto njega morala sklicevati plenarne seje. Pravila so sedaj urejena tako, da sestoji načelstvo iz 8 članov, bivši glavni strokovni odbor pa tvori vodstvo, ki sestoji iz načelstva in iz zastopnikov posameznih strokovnih zvez, včlanjenih v JSZ. Sicer se pravila bist-
M. G.
V metežu.
Dolfe je sedel za mizo tja ob omari, tako da je bil obrnjen proti vratom, odkoder je prišel. Tukaj je bil njegov navadni prostor pri mizi.
Ob omari so bila vrata v sobo, naprej ob steni ognjišče, umivalnik in še ena omara, visoka, s steklenimi vratci. S svojimi očmi je obtičal Dolfe na naslikanih cvetlicah ob robu stropa.
Kako vse drugače je v tej kuhinji kot pa doma; tako majhno je tukaj vse, a vendar tako ljubko; da bi imeli tudi doma tako . . .
Gospodinja mu je prinesla kosilo.
»Danes te pa dolgo ni bilo.«
»Sem bil še na pošti, ravno, da sem opravil.«
»Ali si že od tega meseca denar poslal domov?«
»Nekaj, vsega ne!«
Odprla so se vrata, vstopila je Milka. Postavila je škaf z vodo k umivalniku in potegnila z roko po črnem predpasniku, kakor bi hotela izbrisati vodne kapljice, ki so se poznale na njem. Ko se je okrenila k mizi, je opazila, da jo Dolfe gleda in nasmehnila se je.
»No, kaj pa ti? Mama, jutri bo veselica na Grom-r.ikovem vrtu, že pripravljajo in postavljajo zunaj paviljone ... in zvečer bo razsvetljava z balončki. Ali bom lahko šla?«
»Če bo šel France s teboj.«
»Oh, potem pa že vem, da ne bom šla. France tako nikamor ne gre.«
veno niso izpremenila. Kakor hitro bodo izpremenjena pravila od politčne oblasti potrjena, jih bomo poslali posameznim strokovnim zvezam na vpogled in ravnanje.
Tudi pri slučajnostih se je razvnela živahna debata. Dosegla so se dva sklepa. Prvi se glasi: Jugoslovanska strokovna zveza kot edina krščansko socialna organizacija poživlja celokupno krščansko socialno delovno ljudstvo, naj jo v njnem upravičenem boju podpre tako gmotno kakor moralno.
Drugi sklep se glasi: Jugoslovanska strokovna zveza želi, da se v njenem področju in med njenim članstvom izvaja čim večja delavska varčnost. Zato je nujno potrebno, da se osnuje delavska hranilnica in posojilnica, ki naj bi navajala predvsem mladostne delavce na to, da začno že v svojih mladih letih z varčevanjem. Tov. dr. Andreju Gosarju se naroči, da izdela za to hranilnico in posojilnico pravila po sistemu bivše avstri-ske poštne hranilnice in da skrbi za to, da se čmprej skliče ustanovni občni zbor.
Občni zbor je trajal od 9. dopoldne do pol dveh čez poldan. Vseskozi je bil izpolnjen s stvarnimi referati in s stvarno debato. Člani, odnosno delegatje so se razšli z zavestjo, dia gre Jugoslovanska strokovna zveza po praznovanju 30-lctnice obstoja krščansko delavskih organizacij svojo novo pot naprej- in da se bliža čas, ko bo v tej organizaciji zapopadeno celokupno slovensko- delavstvo.
Jugoslovanska strokovna zveza pa poživlja svoje Zveze, da naj vso svojo pozornost posvete okrožnicam, ki jih bo Zveza nanje izdajala. Nanašala se bodo tako na naš notranji kakor tudi na naš mednarodni položaj.
Krščansko socialna delavska strokovna organizacija je bila v Sloveniji prva, je danes edina, ki delavstvo res stvarno varuje in bo- prva in edina tudi v bodočnosti. Tako je končal občni zbor tov. -poslanec Jože Gostinčar, na nas vseh pa je ležeče, da te njegove besede oživotvorim-o.
Delavska zveza.
Za socialno pravičnost. (Dopis z Ježice pri Ljubljani). V preteklem šolskem letu so in-orali vsi šoloobvezni otroci, ako so hoteli, da so dobili spričevala, prinesti sredi in ob zaključku šolskega leta šolskemu vodstvu po 5 Din. za koleke. Kdor jih ni prinesel, kra-tko-inalo ni dobil šolskega izpričevala. To pa ni veljalo samo za preteklo šolsko leto, ampak bo ostalo v veljavi, dokler splošna ljudska zahteva tega- ne izpodbije. Nc-glede nato, da je spričevalo večkrat v življenju zelo potrebna stvar, je spričevalo za otroka tudi velikega ‘vzgojnega pomena. Kakšno veselje preveva n. pr. 8 letnega dečka ali 10 letno deklico, ako zamore pokazati svojim starišem lepo spričevalo. Ali ni to najlepša hvaležnost otroškega srca! In samozavest ter ponos, ki upravičeno navdajata deška ali deklico? Je-li je mar to tako brezpomembna stvar! Ali ni tega vesel vsak, človek zlasti pa učitelj, starjši, znanci itd.! In, kako učinkuje primerna vzpodbudna beseda ob takih prilikah na 'otroka, to ve satno dober oče in dobra mati! Koliko pa je starišev zlasti delavskih pa tudi kmetskih, ki težko, zelo težko plačajo ta znesek za koleke. Res da ni veliko, ali kdor nima, za tega je tudi, 10 Din. veliko-; pomislimo samo na veliko 'število bresposelnih, na slabo plačane in s številnimi družinskimi člani. Kolikokrat mora tak revež plačati za kolek štirim, petim in še več otrokom. Pritrgati mora sebi in svojim pri ustih, da spravi še ta denar skupaj; saj se on bolj zaveda nego državna oblast vzgojnega pomena, ki ga napravi dobro spričevalo enega ali več otrok v družini. Državna oblast, ki je izdala to nesmiselno odredbo, gotovo ni imela časa, da bi v vsem tem razmišljala, sicer pa itak ne misli na drugo, kot kje bi iztaknila za svoje prazne blagajne kak vir dohodkov. Merodane faktorje pozivamo, da premišljujejo nekoliko o tem* in da naj spravijo čimprej to tudi v socialnem oziru krivično odredba. Ž njo • so namreč zadete samo- gmotno slabe in najslabše družine, ki se morajo že itak boriti za svoj vsakdanji kruh. Milijonar s prezirom lahko odrine ta znesek za svojega
Dolfe je začutil njen nagel pogled in zbodel ga je, ker je vedel, da je zanj še bolj veljal ta odgovor kot za njenega brata, s katerim sta bila največja prijatelja. Spomnil se je, kako sta drugovala še doma, kako ga je spoznal v šoli v mestu, kamor je hodil. France je bil iz predmestja in je marsikatero nedeljo prišel k Dolfetu na dom. Oče je bil v tujini in ko je pisal, -naj pride za njim žena, sin in hči, takrat je šel tudi Dolfe z njimi od doma in ostal pri njih do sedaj.
Ko je dvignil obraz, je videl, da Milka zre v tla. Njen podolgovat obraz, ki je zarudel narahlo, morda zaradi zatrte in prikrite jeze, se mu je zazdel lep in namrd-njena spodnja ustnica ga je delala otroško jokavega. Skoraj se je nasmehnil njeni jezici.
»Jutri pa tudi jaz pojdem.«
»Ali res?«
»Res.«
»Če bom smela s teboj?«
»Zakaj pa ne, če te bo mama pustila.«
»No, mama?«
»Ata vprašaj!« — »Saj bomo morebiti vsi šli.«
Milka je stopila pred ogledalo, ki je viselo pred umivalnikom in si popravila z glavnikom črne lase. Zavrtela se je na peti in s sklonejno glavo stopila nazaj k mizi. Pogledala je Dolfeta izpod čela z velikimi črnimi očmi, v katerih s-e je smehljala tiha hvaležnost in poredno je vzkliknila:
»Se že veselim, oh. to bo lepo . . .«
. Ul.
Svetle-luči so že gorele na vrtu, kjer je bil pro-
šoloobveznega otroka (če ga sploh ima, več kot ene$ pa itak navadno nima). Zanj je to bagatela. Ni pa baP‘	*
tela za reveža, ki mora s krvavimi žulji pristradati ^ liko, da prehrani in obleče svojo družino. Bagatela P1	”
ne sme ostati tudi za poklicano oblast. LjudskošolsKjj spričevala (pa tudi druga, n. -pr. učna izpričevala obrtni* vajencev) so tudi brez kolkov lahko veljavna, saj * oziroma ne sme biti glavno to, ali je spričevalo kolel®'	■
vano ali ne, kar prihaja pri nas zadnje čase v navad«'	^
marveč kakšno je spričevalo.Ljudštvo, katero že ib* dovolj Tarejo druga -bremena, ne vidi prav nobene P°' trebe in razlogov za to uvedbo in se ji v svoji notranjo-	[
sti z vso upornostjo upira, zato naj se čimprej odpravl	^
saj pa tudi nikdar ni bila potrebna. Predsednik naše Dj lavske zveze tov. Janko Dolničar je zato pri občinski od'	^
borovi seji preteklo nedeljo predlagal sledečo resok	^
cijo: »Občinski odbor odločno ugovarja zoper popQln0'	(
ma nepotrebno in v vzgojnem oziru kvarno uredbo ^	,
lekovanja ljudskošolskih spričeval. Ta uredba je za# zlasti gmo-tno najslabše družine delavske k-ot kmetsl®	^
ki se morajo že itak boriti za svoj vsakdanji kruh. 0"	'j
činski odbo-r kot ljudski zastopnik in zagovornik vse*	j
zahteva, da se ta vzgojno kvarna in socialno kriv-ič1)* uredba čimprej ukine«. — Resolucija je bila soglasno f z odobravanjem sprejeta ter se pošlje vsem mero# nim faktorjem. Prizadeti stariši pa so tov. J. Dolnič# hvaležni, da je dvignil svoj glas za njihove pravih Merodajna oblast pa je dolžna, da čuje ta glas in i3	i
upošteva. (Op. ur.: Potrebno bi bilo, da navedeno «e'	c
solucijo osvoe vse naše Delavske zveze in jo od pošli#	r
na merodajna mesta.)	,	s
Vič. Na inicijativo O. D. Z. Vič se je nabrala	j
družino pohabljenega Rudolfa Juvana prva zbirka'	1
znesku 227 Din. — V »Slovenskem Narodu« je nekdo'	<
»Poslanem« ostudno napadel viškega župnika g. P.	I
dor Tavčarja. Vsi občani brez i-zjeme so dali gosp#	t
župniku zadoščenje. Člani naše O. D. Z. kakor delavk	;
organizacija sama najodločneje obsoja ostudni napad 1,1	5
najpoštenejšo osebo v občini.________________________________1
Katoliki v angleški delavski	1
stranki.
Katoliki na Angleškem niso tako močni, da bi m# mnogo pomeniti v političnem življenju. Poleg tega P;	j
Anglež ljubi velike, močne stranke. V glavnem so * angleški katoličani do predvojne naslanjali na k atol# Irce, ki so jim bili v londonskem -parlamentu v v#*	.
oporo. In zares so se prav Irci največ borili za politi*11«	|
enakopravnost angleških katoličanov. Vse, kar so n10?	;
katoličani pred vojno doseči na političnem polju, je b' -to, da so si zasigurali kakega poslanca bodisi tiber#1 bodisi konservativne stranke, ki se je obvezal, da bo najbolj perečem; t. j. v šolskem vprašanju, zagovafr katoliško stališče.
Pri zadnjih volitvah so glasovali katoličani za k# didate različnih strank tak-o, da je v parlamentu sed_
22 katolikov raznih strank. Najstarejši med njimi je n?
O’ Connor, trije so liberalni, 7 konservativcev, 11 Pa' pripada delavski stranki.	j
Delavska stranka ima torej v svojih vrstah naiv katoliških poslancev. Gotovo je, da se ima le-ta za#, liti za uspeh pri zadnjih volitvah v veliki meri kat° škim volivcem, ki so pristali na program delavk stranke.
Tako delavska stranka kakor katoličani sami* doživeli v zadnjih desetletjih razvoj, ki je omogočil. | vstopajo katoliki najbolj v delavsko stranko. Vodi**, delavske stranke so opustili predsodke o katoliški ce, kvi, ki so jih črpali iz socialnodemokratskega tiska kontinentu in ne verjamejo, da bi cerkev držala z ^ gataši proti delovnemu ljudstvu. Pa tudi sami ka# čani ne istovetijo socialno-reformni program delayS stranke z revolucionarnim komunizmom. Delavske v de nihče ne napada tako besno kot ravno komunisti.
Ob času volitev so obetali vsi delavski kandid* -da bodo napram katolikom lojalni. Preokret k a tol#, napram delavski stranki pa se je izvršil deloma
štor za veselico. Daleč v mrak se je razlegal hruP*j stov, vmes pa se je čula godba. Nekatere mize v j temnih kotih so že bile prazne, d-očim se je- v sr® 5, vrta in okrog pavilijonov kar trlo ljudi. Med njim'^ kričali našemljeni natakarji, za vsakega so imeli jazno besedo. Pavilij-oni so bili različno razsvetljeni. 1 za vino rdeče, drugi za slaščice modro, oni za piy0 J meno, za jestvine zeleno. Na drugem koncu nasP paviljonom je bil prostor za godce in plesišče. .
V ves ta hrup se je mešal oster glas mladega <,! ža, ki je stal na eni izmed miz, v desni roki je d krožnik s torto.
»Kdo da več?«	\
Za vsakim krikom izmed ljudi je sledil bučen s Oni na mizi pa je zopet kričal:
»Kdo da več?«
* • # France je že vstal od mize, pogledal očeta 1°
ter.
»Bomo šli?«
»Čas je že.«	f
»Oh, kam se ti mudi France? Poglej ravno s pet začeli igrati.«	»jj
Takrat je vstal tudi oče, majhen, čokat rn0^jC£il prestano si je vihal iin popravljal rdeče brke, s ,p^ii in kazalcem je šel preko njih proti bradi in P°d. # zopet stisnil prsta. Stoje je izpil iz kozarca ostane in rekel: »Gretno.«	,.*)
(Dalje prihodnji
ie"
Hf
zato, ker so angleški katoličani poglobili študij socialnih Problemov. Stranka sama je seveda tudi razširila svoje temelje. Ona ni samo stranka ročnega delavstva in ene-Ka stanu, marveč stranka ročnih in duševnih delavcev, ^eh, ki pretežno žive od svojega osebnega zaslužka. v niej so ljudje vseh stanov in mnogo uradništva, ki vsi zametajo načelo razrednega boja.
Katoliški poslanci v parlamentu so vsi bivši de-'avci. Macdonald sam je praktičen človek in vedno v ravnotežju. Po svojem značaju je globoko veren. Visoko peni ideale svojih katoliških tovarišev. Nedavno tega le izjavil v nekem govoru, da je prepotoval mnogo de-žela in da se ni mogel načuditi mednarodni ljubezni in spoštovanja med katoličani.
Slovensko kršč. soc. delovno ljudstvo ima brez ‘‘Voma velik interes na tem, da zasleduje delavsko gibanje na Angleškem in drugod kar najtočnejše; kajti n&5 Položaj je v izvestni, včasih celo v odlični meri odmeri od tega, kak veter veje po velikih državah sveta. Ueistvo, da je v angleški delavski stranki 50% katoliških j^pslancev, sprišuje, da mora biti katoličan vedno tam, ^er je beda najhujša in sila največja, med najrevnejšim bednih bratov.
Dopisi.
Zagorske novice. Pravijo, da naši za »Orjuno« vneti trgovci po trboveljskih dogodkih v praznih p-ro-■?ialnah le zijala prodajajo. Krčmarji pa po svojih pivkah prodajajo dolgčas in nadležne poletne muhe. Nam ?e zdi to vse v redu. Pač pa ne g. okraj', glavarju, ki j® na milo prošnjo prizadetih poiskal kljukast paragraf, j. nosn menda št. 305, da z njim zavaruje trpeče nacionaliste. Dal je javno razglasiti, da je vsako bojko-jlranje po zakonu kaznjivo. Mislimo, da sploh ni posebno delavstvo opozarjati, da se izogiblje njemu nasprotnega življa, ker to samo po lastnem nagibu do-j^edno izvaja. Čakamo le, da najde g. glavar paragraf, zahteva, da mora vsak rudar, če hoče biti dober dr-^vljaiti kupovati samo pri »Jutrovcih«. Sicer smo pa *'2u času, ko tudi drugje rudar ne bo mogel nič kupo-vati. Preteklega tedna se je delalo samo štiri dni po revirjih. Živel nacijonalizem v službi kapitala!
. Kot smo zanesljivo izvedeli, razvije zagorska »Or-'ltla« drugi mesec pred »Sokolskim domom« svoj pra-®0r- Slišimo, da bo zastavonoša priljubljeni, nekoč raz-°dno zavedni Zupanov Poldek. Za ta posel bo kot alašč, ker je velik. S tem nastopom bo -namreč dokazal, ?a ie tudi slab komunist lahko dober »Orjunaš«. Imel ?° menda tudi slavnosten govor. Razkladal bo, da je le pristno, če komu za »nacijo« stlačijo prste. O krom-?lriu, kot je včasih po shodih, tokrat ne bo nič govoril, ravi, da ga ima dovolj. Pač bi mu svetovali, da si ,^krbi veliko porcijo kislega zelja, ker ta naravnost
^“‘valjmn v.rdiva na razsreie__^_. inožgan«. ■——r~rr->" -
. Prevalje. V nedeljo, dne 6. julija je tukajšno izobr.
^ruštvo vprizorilo lepo igro »Roza Jelodvorska«, za ka-
firo je vladalo precej zanimanja med ljudmi. Prireditev
I® dokaj dobro izpadla v splošno zadovoljstvo mnogo-
evilnih gledalcev. Ginljivi prizori so marsikaterega
ftoili do solz, samo ječarju Drejčetu in njegovi ponosni
sitni ženi smo se morali nekoliko smejati. Kakšne
vaJe napake se že še opazijo na naših igralcih, posebno
zenskih vlogah, ali vendar se moramo čuditi, da pre-
oziroma delavski in kmetski igralci tako sijajno
vJ.Pajo. Vzlic temu, da so utrujeni po delu, so še
žrtvovati nekaj prostega časa za stvar, ki služi
orazbi in dobrim namenom ter nudijo pošteno in ce-
. n° zabavo tudi preprostim ljudem. Srčna hvala jim!
t se ie na željo občinstva še ponovila dne 12. in 13. '• tr
I Zahtevajte „PRAVICQ“ po vseh | gostilnah in javnih lokalih, po- I sebno še v industrijskih krajih I ■
Krekova mladina.
•^re*H>va m*a<*‘na v Ljubljani itma svoj tretji redni v JJ1 zbor v ponedeljek dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer jTostorih I. delavskega konsumnega društva na Koncem trgu št. 2.
ki jo je prehodila »Krekova mladina« v kratki v 1 treh let je bila neizreeno trnjeva. Orala je ledino v **ežjih okoliščinah in nosila poleg prosvetnega še kakJ^gainizatorično delo. Pri vsem tem pa ni žela ni-■'aležnosti, pač pa so se oglasili zoper njo nej fo pa je strnilo njene vrste ne samo v krei Dregj‘’ marveč prežeta idealizma in borbenega dela je
ri«
ce"
4
i,	vsem	lem	pa	m zeia rn-
later ^a^e^nosti> Pač Pa so se oglasili zoper njo nepri-04J1' *'° Pa je strnilo njene vrste ne samo v krepak Dre*,r’ marveč prežeta idealizma in borbenega dela je stv^a v ^enzivo in se razmahnila med delovnim Ijud-
u Ul.
Do- Pogled na končne cilje in neomajeno zaupanje vase, ti, t.r|>čilo je v mladinskem krščansko socialnem pokre-t>r0j> 0 razpoloženje, ki je potrebno za udejstvovanje dobit-arna “Krekove mladine«. Naši borci so znali pri-Jnjjlj1 Vse, kar bi bilo za krščansko prosvetno delo iz-deIov‘no> zainteresirali so za svojo idejo visoke sloje ,iinenn>es‘a *iuc*stva- 1° danes, ko smo premagali javno več ,Je’ smo si V zvesti, da naš trud ni bil zaman, mar-botv-,/1 ,sta bila požrtvovalnost in vztrajnost Krekovcev at0 blagoslovljena.
kovih [Ctji re(^n’ °hčni zbor naj bo manifestacija Kre->orcev za idejo krščanskega socializma.
*eŽe teSe tovariše pozivamo, da se disciplinirano ude-Dosfr- oh^llega zbora. Vabimo tudi svoje prijatelje, ^reknv„.1J° na^ z^or- ^ *)°i za — krščanski socializem!
1 vztrajajte na tej poti!
Važni dogodki.
Doživljamo zelo važne dogodke. Kapitalizem, ki je imel pred svetovno vojno v rokah vajeti v vseh državah, se zopet bori z vso silo, da svojo nadrnoč obdrži še nadalje. Pri njegovem prodiranju za uveljavljenje svojih sil nad ljudstvom mu prede zelo slaba; toda zato je pa njegov napad tem silnejši.
V Rusiji so mu tla spodminirali. V Angliji je z nastopom vlade Mac Donalda zgubil vodilno' vlogo in isto-tako na Francoskem z vlado Herriota. Z vso silo se drži še v Italiji in pri nas v 'Jugoslaviji. Mussollini, reprezentant kapitalistične struje, se hoče s pomočjo fa-šistovske teroristične organizacije obdržati za vsako ceno na površju ter tako ohraniti kapitalizmu nadvlado. Toda sedaj, vidimo, da tudi v Italiji propada sam v sebi. Umor poslanca Matteottija! Cela trezna Italija se zgraža nad tem krvavim činom fašistovskiih teroristov in Mussollini je bil v hudi zadregi, kaj storiti. Vedel je: če klone, je s tein odklenkalo kapitalistični nadvladi v Italiji za vedno. Zato poskuša na vse načine rešiti se več ali manj sramotno iz te usodepolne neprilike, samo da ne izgubi vajeti iz rok. Bomo videli, kaj prinese prihodnjost. Kot krščanski socialisti želimo, da opozicio-tialna Italija vodi boj proti temu krivičnemu družabnemu redu dosledno ter tudi svojo državo privede v krog miroljubnih in poštenih.
Težak boj bijemo tudi pri nas. Kot v Italiji se tudi tu hoče obdržati kapitalizem za vsako ceno. Brezpogojno hočejo onemogočiti vsako ljudsko voljo in vladati zopet nad njim z valpetovim bičem. Imeli smo svobodno izvoljeni občinski svet v Ljubljani. Ta občinski svet je bil pravi izraz ljudske volje. Korenito so meščani pomedli z demokrati, kot reprezentanti kapitalizma. Stvorila se je koalicija vseh za dobrobit in poštenje vnetih strank. Bil je razpuščen. Zakaj? Zato ker je vpeljal v ljubljansko občinsko gospodarstvo socialistični duh. Kapitalizem in socializem ne gresta skup, zato je kapitalistična struja, ki si prisvoja vajeti v državi, občinski svet razpustila.
Imamo parlament. Kaj je z njim? Nič ne deluje. Zato ne, ker kapitalistična struja v državi ve, kakor hitro odpre vrata parlamentu, je z njo pomedeno za vedno.
Kaj pa sedaj? Kdaj bo parlament zopet deloval, kdaj občinskemu svetu zopet mogoče delati? To sta vprašanji, katerih ne smemo zgubiti spred oči. Krmilarji, namesto da bi dali ljudstvu možnost se udejstvovati za njegove pravice, nastopajo čisto svojo pot. Zase pripravljajo teren in ko bo čas zanje dovolj zrel, bodo rekli: sedaj gremo pa v volitve v ljubljanski občinski svet in v parlament!
In tako tolčejo enkrat po SLS, enkrat po krščanskih socialistih, drugič zopet po komunistih. Enkrat mešajo vse skupaj v en lonec, češ, da so vsi ena »žlahta«, drugič ščuvajo drugega proti drugemu. Mi pa v teh časih povemo vsem demokratskim ljudskim intrigan-tom, da smo krščanski socialisti zvesti člani SLS, ker ravno mi hočemo, da SLS ostane zvesta načelom našega pokojnega dr. Kreka. Kot krščanski socialisti smo dolžni za dobrobit delovnega ljudstva proti izkoriščevalcem delovnih slojev vezati se tudi z drugimi po socialnih načelih sorodnimi strankami. To smo naredili v bivšem ljubljanskem občinskem svetu in to bomo pripravljeni storiti tudi vnadalje, pa ne vsled direktiv iz Moskve, ampak iz naših dolžnosti do delovnega ljudstva.
Prav v teh resnih časih pa moramo dokazati, da smo vredni zlate svobode, časov samoodločevanja in lastnega vladanja. Proč s kapitalizmom za vedno, mora biti naš sklep! Hrabro se borimo v tem odločilnem boju: eden za vse, vsi za enega. Kapitalističnim intrigan-tom odgovorimo z pomnoženo svojo politično »Delavsko zvezo«. Vsi krščansko misleči delavci pod krov naših organizacij in končni boj s kapitalizmom bomo bili vsi združeni v enem taboru! Tako bomo imeli siguren uspeh »Jugoslovanska strokovna zveza« v boju proti kapitalizmu!
V organizaciji je zmagal
Julija in avgusta meseca je politično in strokovno delo navadno počivalo. Redko ti je en dan došla obilna pošta. Letos tega ni. Lahko izjavimo, da je to leto obrat v naših političnih in strokovnih organizacijah v času najhujše vročine tak, kakor je bil obrat v normalnih dnevih strokovnega in političnega življenja.
To bi dalo misliti.
V naši državi, posebno pa v Sloveniji, se zadnje čase odigravajo dogodki, ki ženejo delovno ljudstvo nehote do najrazličnejšega razmišljevanja. Naše glasilo se z njimi podrobno ni pečalo. Obširno o njih tudi sedaj ne bo pisalo. To pa zato, ker je naš list predvsem strokoven. Slovensko delovno ljudstvo' pa je ravno na strokovnem polju potrebno nujne pomoči. Na drugi strani Pa vrši glavni organ Slovenske ljudske stranke »Slovenec« svojo nalogo tako vzorno, da so tako člani Jugoslovanske strokovne zveze kakor tudi člani Delavske zveze za Slovenijo o vsem natančno informirani.
Kadar se zbero na obzorju temni oblaki, tedaj vemo, da bo prišel blisk in grom in nevihta. Za nevihto Pa bo posijalo solnce in se bo nad nami pokazalo jasno nebo. Zato ti črni dnevi, ki danes plavajo nad krščanskim delovnim ljudstvom v Sloveniji, našega krščanskega socialističnega delavstva ne bodo preplašili.
Brez ozira na tov kaj naše glasilo o zadnjih dogodkih piše, naj nam dovoljeno povdariti samo eno: celokupno slovensko delavstvo mora danes strniti svoje vrste v najmočnejši strokovni organizaciji, v Jugoslovanski strokovni zvezi. Strokovnih zvez v tej organi-
zaciji je 14. Vsaka stroka ima v sebi odgovarjajočo organizacijo. Edino v strokovni organizaciji pa more delavstvo odbojevati boj zoper kapitalistični družabni red. Mi danes nečemo pisati mnogo niti o centralizmu niti
0 »Orjuni«, marveč poživljamo samo slovensko delovno ljudstvo, naj se enotno organizira v naši Jugoslovanski strokovni zvezi, pa bo dr. Žerjav s svojimi kapitalističnimi priveski šel za vedno.
Kar se pa' političnega stališča tiče je jasno, d^ strokovna organizacija nikdar ne bo zmagala, ako delavstvo ne bo dovolj močno zastopano v politiki. Za ta slučaj pa ima krščansko socialistično delavstvo pripravljeno svojo stanovsko politično organizacijo »Delavsko Zvezo za Slovenijo«, v katero spada vsakdo, ki pretežno živi od svojega osebnega zaslužka. Celokupno slovensko delavstvo naj1 se zgane po svojih političnih in sodnih okrajih, naj vstane po farah in občinah in naj si osnuje svoje Okrajne in svoje Krajevne Delavske Zveze. Kajti ta Delavska zveza je zato ustanovljena in je zato tu, da zbere v svojem okrilju celokupno slovensko delovno ljudstvo in mu pribori v javnosti tisto stališče, ki mu gre!
In iz naših nezapisanih besedi naj slovensko delavstvo bere, mnogo bere ter se strokovno kot politično do zadnjega moža organizira. Le organizirano delavstvo, disciplini podvrženo, bo strlo kapitalistični teror.
Strokovna zveza.
Tovarniški delavci.
Vsem skupinam in plačilnicam SZTD! Drugi redni občni zbor 24. II. 1924 je sklenil, da Zveza za svoje člane nabavi članske izkaznice, ki bodo vsebovale pravila SZTD. Zveza je sklep občnega zbora izvršila s tem, da je dala tiskat dvatisoč izvodov članskih izkaznic in sicer nevezanih, ker vezane bi prišle predrage in bi se člani branili plačevati 4 do 5 Din. za izvod. Knjižice so sedaj gotove in jih bo Zveza razpošiljala novo pristopivšim, kakor tudi starim članom, ako to želijo. Vsaka knjižica stane 1.50 Din. Od vsakega člana, ki na novo pristopi, naj se poleg treh dinarjev pristopnine takoj zaračuni tudi knjižica 1.50 Din. Kdor pa knjižico izgubi, dobi duplikat knjižico, ki pa jo mora tud takoj plačati. Za poslane izkaznice naj skupina vsak mesec sproti pri obračunu pošlje denar. Ker bo Zveza za knjižice vodila poseben račun, bo tudi vsaka skupina posebej odgovorna za knjižice, katere ne bodo plačane. Članu naj' se da knjižica šele tedaj, ako jo takoj plača. Ako star član želi novo izkaznico, je treba, da napišete ime in priimek ter glavno številko. To pošljete Zvezi, Zveza pa bo izdala zanj novo izkaznico, ki jo mora vsak član brez izjeme plačati. Vse skupine naj se tem navodilom pokoravajo in naj izvršujejo tako, kakor je predpisano.
Iz Tržiča. V naši dolini je precej dobro razvita industrija. Kjer je pa industrija, tam je tudi delavec, saj je umevno, da brez delavca ni industrije, brez industrije ne delavca. In res je pri nas mnogo ljudi, ki se preživljajo samo z vsakdanjim zaslužkom, to se pravi, da so odvisni od dela svojih rok. Pri nas v Tržiču še ni nikdar delavstvo razmeroma tako živelo, kakor delavstvo po drugih industrijskih krajih. Naši delodajalci so plačevali delavce vedno za nekaj odstotkov manj kakor drugod. Cene najnujnejšim življenskim potrebščinam pa so stale vedno više kot drugod. Tako je bilo: Na eni strani se je množila industrija, na drugi pa so se množili proletarci, ki se več ali manj trpeli bedo in glad. Ta beda Pa je vedno naraščala. Posebno težki časi so prišli nad delavstvo šele tedaj, ko se je v industriji pojavila kriza. Podjetja so začela odpuščati delavstvo, skrajševal se je delovni čas na 6 in celo na 4 ure na dan. Pri nas imamo število brezposelnih na eni in število takih, ki delajo samo par dni v tednu, na drugi strani. Da delavstvo pri nas občutno strada, ni kriva samo industrijska kriza. Tudi nezavednost in brezbrižnost našega delavstva je mnogo pripomogla k temu. Zakaj? Zato, ker takrat, ko so bili za našega delavca še boljši časi, ni prišlo nikomur na misel, da je za lepem vremenom rad dež. Delavstvu se je zastonj pridigovalo, da naj bo oprezno, da naj se organizira, da naj zbira obrambne fonde itd. Toda zastonj. Za organizacijo ni bilo denarja. Je pa pri nas v Tržiču tudi polno gostiln, kamor nosijo proletarci težko prislužene denarje, namesto da bi ga zbirali za čas, ko nastopi brezposelnost. Sedaj, ko je pri nas pomanjkanje dela, se noben gostilničar ne zmeni, da bi podpiral brezposelne, kakor bi to storila organizacija, ako bi tisti denar, ki so ga znosili za birtov strup, nosili v fond brezposelnih. Kakor je videti, se Tržič Še ne bo spametoval, ker zadnje čase je opažati, da se bo pričelo zopet redno obratovanje. Gostilničarji bodo zopet želi — delavec pa je in ostane v temi nezavednosti.
Vsem skupinam in plačilnicam SZTD sporočamo, da so nam tiskovine za mesečne obračune pošle. Ker pa ni gotovo, da bi zveza v kratkem času nabavila slične tiskovine, naj vse skupine, ki so jim tiskovine pošle, same načrtajo obračune na navadni papir in sicer samo: gl. štev., ime in koliko plača član. To pa le toliko časa, dokler ne bo Zveza zopet obvestila skupin, da ima nove tiskovine.
Vse skupine in plačilnice opozarjamo na redno obračunavanje mesečnih prispevkov. Vsak posamez-ii član pa naj se zaveda dolžnosti do svoje strok, organizacije. Šele tedaj bo tudi sam lahko zahteval od organizacije pomoč. Enkrat za vselej pa naj velja: h d t plača, ta je član, kdor ne plača, ta ni vreden član str .k* organizacije! Ta naj gre!
1 Na vprašanje skupine Kamna gorica glede Pokrat ! jinskega pokojninskega sklada odgovarjamo, da se
pok. sklad nahaja v likvidaciji in da se bo raziidi! članstvo istega na druge zavarovalne zavode.
Društvo diplomiranih babic v Sloveniji
Babllki SFemii v ISem-Avstrljl. (Iz IV. § 12. zakonskega načrtafc
1. V vsaki deželi nai se osnuje babiški gremi] s sedečem (navadno) v deždlnem glavnem mestu, z na-mcnom: varovati -ugled babiškega stanu, pospeševati njegove gmotfie interese in zastopati skupne stanovske zadeve. Vse dipl. babice cele dežele so članice gremija in volijo izmed sebe z večino glasov 5 do 9 članic v odbor za 5 let.
2. Orenflji dajejo na aahtevo oblasti v zadevah babištva izjave, zdravstvena oblast pa je dolžna v raznih zadevah glede babic .vprašati gremij za njegovo mnenje, preden izda svoje odloke.
3. Gremij ilahko osniije za svoje članice in njihove družine dobrodelne ustanove.
4. Vse drugo (delokrog, poslovnik, odgovornost, zastopstvo na zamaj, pravice;m dolžnosti članic, sestava odbora) določijo piavfla gremija, ki Jih potrdi deželni glavar. '
5. V pokritje stroškov za poslovanje odbora se smejo potrebna sredstva dobiti tako, da se (v pravilih in na občnem zbora) določijo denarni zneski, ki jih v blagajno gremija mora Fflačati vsaka babica, ko dobi dovoljenje za izvrševanje službe, ali novo službo in letna članarina. Te zneske iztirja za blagajno gremija politična oblast (če katera babica neče prostovoljno plaačt). To so pametne narstjbe! Res, prav jn modro je, da oblast upošteva sodbe m izjave odbornic, ki jih je večina koleginj izvolila in jim tako izkaza ja zaupanje!
Iz V. (§ 13). To je ipa gin za maizaške in njihove zaščitnike I — Kdor brez oblastvenega dovoljenja (torej neizučene in nepotrjene mazške) izvršuje babiško prakso (daje strokovne nasvete in pomoč), četudi je mogoče pravočasno dobiti nastavljeno (patentirano) babico, ali kdor na drug način dela proti določbam te postave ih drugim, na podlagi te postave izdanim določbam, ga kaznuje zdravstvena oblast z globo do 2,000.000 Ki (okrog 2300 Din.) ali z zaporom do dveh mesecev, ako ne spada prestopek pred Sodno oblast.
Ista kazen zadene onega, ki na te prestopke napeljuje ali jih podpira. Vedpo se obenem z globo ’ določi že tudi zapor (največ 2 meseca), če globe ne more krivec plačati', če Je kaznovana 6seba član gremija, kazen (globa) zapade v korist blagajne gremija, katerega članica je, driugače v kašo gremija tiste dežeje, v kateri je bil prestopek storjen.
Iz V!. (§ 14 do 16). Zdravstvena oblast v smislu te postave je politična oblast J. stopnje? (okrajna glavarstvo ozir. magistrat). Žoper njene določbe je dovoljen priziv enako kiafcor po splošnih predpisih o prizivih zoper ukrepp pojitične oblasti. Najvišja inštanca v vseh babiškiff Zadevah je ministrstvo za socjajno upravo, ki izda tudi službeni in učni red za babice.
To so v glavnem določbe nove postave. §§ 17 do 20. pa obsegajo le določbe, kako naj se vpelje in uveljavi v dvsedaj obstoječi red nova postava in kdaj stopi izključno 'nova postava (red) v veljavo, kdo naj jo uvede.
Avstrijske koleginje so sicer vesele nove postave v splošnem, zabavljajo le, da jim daje preveč dolžnosti in premalo pravic, hvalijo uvedbo gremijev, trdijo, da bi za ponavljalni tečaj morala babice preskrbovati država in da bi moralo hiti določeno, v katerem času mora oblast r6šiti prošnje za izvrševanje prakse. — Tovarišice, misjite o tej postavi in pišite odboru, katere določbe so vam všeč, katere ne‘in kakšna naj bi bila naša jugoslovanska postava. Kajti preden moremo od poslancev zahtevati, naj nam izposlujejo dobro postavo, moramo same vedeti, kaj hočemo in edine moramo biti, da bpmq vse ejiako hotele, drugače ne bo nič! Mislite torej In pišite odbornicam, da bomo na prihodnjem občnem zboru mogle kaj pravega skleniti in potem se edine za svoje pravice boriti.
To poročilo. je bilo. spisano, pceden smo zvedele za naša jugoslovanska nova pravila! Vendar bomo objavile vse do konca. potem pa bomo primerjale nova naša pravila s to avstrijsko postavo ip s' starimi službenimi predpisi za babice (ukaz c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 10. sept. 1897, drž. zak. št. 216). Tako bo vsaki članici mogoče s svojo glavo premišljati, kaj bi bilo najbolj pravično in kako bi se morale babice za pravično ureditev svojih dolžnosti in pravic potegovati.
Socialni demokrati o sebi.
T r	...	r	-	^ i , f j, $«r f	,	.
1. »Vojna nam je odkrila marsikaj, kar bi morali videti že davno:: da namreč nismo usmerjali izobraževalnega in kulturnega delovanja socialne demokracije na bistveno: na nravstveno izpopolnjevanje posameznika iri na poduhovljenje sedanjosti, h kateri tvori tudi gospodarski napredek mas samo 'en korak.« (Wally Zep-plcr v »Socialistische Monatsheftc«.)
2. »In vendar! Ali njsjno socialni demokratje poudarjali v zadnjih desetletjih le preizključno materialno plat? Ali nismo pojmovali socializma vse preveč ria epi strani kot gospodarski razvoj, na drugipa kot pridobitev poljtični? moči? Gotovo pomenja socializem obodvoje v zelo visoki meri, vendar pa je obenem več kot to. Socializem je tildi, in ne najnazadnje, vprašanje vzgoje. Ali ni bilo naše vzgojno delo vse preveč mehanizirano in brez duha? Premalo važnosti polagamo ria nravstveno osebnost, ki bi se t|obro zavedala svoje odgovornosti. Le prepogosto smo pozabljali, vliti masam v glavo in v srce zavest, da ni socializem le stvar večjih pravje, marveč prav tajco tudi stvar povečanifi dolžno-tsi. To vse so napake prošlosti, ki se sedaj bridko maščujejo.« (Sodrug Haenisch, »Vonvarts«, št. 202 od 20. aprila 1919.)
3. »Ce se nam ne bo posrečilo, udušiti materijelnih nagonov v našem ljudstvu, se bližamo resnim časom nasproti. So sodrugi, ki vidijo v socializmu samo gospodarsko izboljšanje, ne pa tudi nravstvenega nač6la. Tega pojomovanja pa smo krivi tudi mi sami. V agitaciji smo povdarjali gospodarske gonilne sile enostransko. Neodvisni kocialni demokratje bi neprestano gOvb-rili samo o pravicah ljudstva, nikakor pa nimajo poguma, povedati ljudem, da obstojajo tudi dolžnosti. Če žanjejo vsled tega uspehe, leži krivda deloma tudi na nas samih. Mi sami namreč nismo mogli zadovoljiti mas v stremljenju po globlji življenski vsebini. (Sodrug Wis-sell na zboru v Weimaru.)
Te izjave smo citirali, da na eni strani pokažemo, kako nasprotniki prihajajo počasi db smernic krščanskega socializma, na drugi strani pa naj naši tovariši uvidijo puhlost celokupne slovenske materialistične socialistične preše, ki jaše samo klerikalnega zmaja, mesto da bi se resno’ poglobila v. težka socialna vprašanja.
Delavska zavest.
Bolj kot kdo drugi bi se moral zanimati za politiko delavec. Danes delavcu rii treba biti nezaveden, razuti, če hoče biti nezaveden sam. Časopisje danes dnevno informira čitatelje o kandidatih in raznih poli-tikarjili. Opisuje se delovanje posameznih politikarjev, kakor tudi delovanje političnih Strank.
Delavci so bili speljani na led že mnogokrat od raznih politikarjev. Cele vreče obljub so jim dajali, ko so bili pa izvoljeni in ko je delaVec potreboval njihove pomoči, ga niso hoteli videti. To so delavci1 že večkrat preizkusili ob času stavk. Pred volitvam tako veliki prijatelji, so nagnali na uboge delavce vojaštvo in jih metalj celo iz stanovanj v času stavk. Pa kljub temu se delavcu še ni izbistril um. Pri volitvah ga boste še vedno videli glasovati za ljudi, katerih prav nič ne pozna.
Delavstvo bi moralo biti na vsak način primerno
organizirano. V vsaki občini ali fari bi delavstvo moralo imeti svoja politična društva. Ta društva naj bi P<^ skrbela, da bi se delavstvo dobro poučilo o vsaki poti* j tični kretnji, ki se dogodi med njimi. Pri takih političnih društvih bi se rte smelo nikdar dovoliti kakemu strankarstvu v ospredje. Delavci vseh prepričanj bi se lahko združili, bi enotno nastopali in enotno zmagovali. Tako bi delavstvo v svojem področju samo odbralo kandidate za župane in druge važnejša mesta v državi. V taki | organizaciji bi se lahko združili vsi delavci.
Delavci bi bili odločilni utež pri vsakih volitvah* ko bi organizirano nastopali. Da delavci do tega nj* pridejo, seveda pridno skrbe rdzni ljudje. Eni jim pr^ dajajo materialistični socialižem in komunizem kot mačko v Žaklju. Drugi jih silijo drugam, le V to, kar bj im resnično koristilo, jih nobeden rte organizira. Zato pa tava delavstvo razdeljeiio pri volitvah.
Zato pa delavstvo začni misliti s svojimi lastnin!! možgani! Sodi sam s svoihp testni' mrazumom, kaj")® prav za te in kaj ne. Študiraj razmere sam in ne pustli da bi kaki sleparji študirali zate. Ti te bodo o^ehatfl)’ kakor so te Še vedno. Volivnl dan, delavec, je tvoj d&n-Ta dan ti vladaš, in kakor vladaš ta dan, tako vlado imaš potem do prihodnjega votivnega ‘dneva. Delavci zapomnite si to!	(Amferiška »Edinost«.)
----------------------  —.........................  -......—-sg
Važna nova knjiga. »Zveza trgovskih gremiiev i* zadrug za Slovenijo v Ljubljani« je izdala priročno knjigo, obsezajočo 135 strani: Najvažnejše določbe zakon8 o taksah in pristojbinah izpod peresa Franc Žagal#-pravnega konzulčnta trgovske zborhice. Knjižica je' a!-fabetično urejena in obsega pregled vseh pristojbin, ki pridejo za poslovne kroge v poštev. Knjižica vsebuje tildi celo vrsto važnih pojasnil, kdaj in kako je plačat' posamezne takse, kar je posebno važno, ker se radi rt®" jasnosti zakona o taksah pojavljajo pogosto dvomi i” negotovosti. Knjižica je za poslovne kroge neobhodri° potrebna. Stanc 15 Din., po pošti 16 Din. in se naro#5 pri »Zvezi trgovskih gremijev« v Ljubljani.
 L. i--------------------------------------------------------—-
 ...................................
» * t	t	f t	...... »	< !
k. pismeni, uracjni, risalni, ovoju!
K KI llfif?' poslovne, šolske, noteze, šolske zvezke.
umetniške razglednice in drugo :: "
kupite najbolje v papirni trgovini IVAN GAJŠEK, Ljubljana, Sv. Petra c. št.J:
m..	r-mf	rv	»:i?
Naročajte
»SOCIALNO MISEL*
mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja.
..----.---*	-	•	}*r	'*	}’»•!
Urejujejo:
dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak.
Naročnina za l. 1924 znaSa: za Jugoslavijo 40 D, za Inoiemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D.
Dobi se Se tudi eetoten I. letnik za ceno 30 Din.
■■ !■■.’ ■■■■-■=' //. letnik pa za ceno 40 Dih. r. ~ ==
Naroča se pri upravi ,Socialne Ailsli14, Ljubljana, ' Jugoslovanska tiskarna, kotportaihi oddelek,'
V J 1	,	J.	'L	..	»-»Ji
Poljanski nasip 2.
V
IM M $ HS H ?
7*rf^	I«
BB2EEB
V poslovalnicah I. delavskega kosumnesa društva.
KJET
Člani kupijo najceneje v lastni zadrugi. Če rabiš oblačilno blago, obrni se na svojo zadrugo. — Enkrat na leto se lahko zastonj oblečeš, če kupuješ vse v zadrugi, ker dobiš po pravilih 3 °/° popust.
t
Ljubljanski člani in zunanji člani kadar pridejo v Ljubljano, naj ne pozabijo, da dobe v zadružni gostilni Kongresni trg št. 2 ne samo hrano in pijačo, ampak
tudi svoje somišljenike.
■ '
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON št. 57 in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu iii na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000,000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad.
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
Pooblaščen prodajalec srečl1-Državne razredne loterije*
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar