PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIII. St. 235 (6819)
TRST, četrtek, 5. oktobra 1967
PRIČETEK RAZPRA VE V POSLANSKI ZBORNICI
Vse skupine so soglasne glede revizije konkordata z Vatikanom
Očitno gre za kompromis med KD in socialisti: prvi so popustili glede konkordata, drugi pa glede ločitve zakona Nennijev umik glede stališča do atlantskega zavezništva
. .RIM, 4. — V poslanski zbornici se je pričela razprava o reviziji konkordata z Vatikanom, češ da številne določbe niso več v skladu z načeli, ki jih določa republiška ustava. Gre za tipičen kompromis glede dveh bistvenih vprašanj. Po eni plati so demokristjani popustili glede razprave o konkordatu, po
drugi pa so socialisti opustili — -------------——
katerih norm.
Razpravo o konkordatu je pričel poslanec PSIUP Basso, ki je navedel vrsto členov, ki niso več v skladu z osnovnimi ustavnimi načeli. Tako je omenil prvi člen, ko določa, da je katoliška vera državna, člen 36, ki določa obvezni verouk v šolah, člen 37, ki obvezuje kanonski zakon, in člen 43, ki prepoveduje duhovnikom, da sodelujejo v političnih strankah.
Daljši govor je imel tudi tajnik PLI Malagodi, ki je prav tako zahteval revizijo konkordata, pri čemer se je skliceval na Cavourjevo načelo «svobodne cerkve v svobodni državi*. Malagodi je omenil, da je treba spremeniti določila, ki so v odkritem nasprotju z ustavnimi
razpravo o ločitvi zakona, saj so istočasno v komisiji poslanske zbornice pričeli razpravljati o novem zakonu o družini, ki ne vsebuje ločitve.
Vse kaže, da bo glede revizije konkordata z Vatikanom prišlo do imenovanja parlamentarne komisi-10- ki naj prouči to vprašanje in v kateri bodo paritetno zastopane VSP skupine, ki sestavljajo parlament.
V zvezi s konkordatom so stranke večine danes predložile skupno resolucijo, v kateri je govora o Primernosti proučitve nekaterih določil v zvezi z razvojem časa in
demokratičnega življenja, in se poziva vlada, da pozove Vatikan, da Prouči možnost skupne revizije ne-
ll»lll||||||||||||||||,,|||||||||||||||||||||||||||||||r|lll,||||l,||l|||p||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
NA LABURISTIČNEM KONGRESU
Resolucija o Vietnamu ki graja politiko vlade
Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zahteva izključitev Grčije iz NATO in iz evropskih organizacij
LONDON, 4. — Ob zaključku razprave o zunanji politiki na laburističnem kongresu so sprejeli resoluciji, ki kritizira politiko vlade, s katero podpira Američane v Vietnamu. Resolucija je bila sprejeta z majhno večino glasov. Prav tako so odobrili resolucijo o Gnuji. ki zahteva izključitev Grčije iz Nato in iz evropskih organizacij.
Resolucija, ki poziva vlado, naj nadalje zmanjša vojaške izdatke. Pa je bila zavrnjena.
Pred glasovanjem je zunanji minister Brown zaključil razpravo o zunanji politiki in je med drugim izjavil, da nihče ne more reči, da vlada ni od leta 1964 dalje znatno vplivala v OZN Glede znižanja vojaških izdatkov je izjavil, da se ti ne morejo drastično znižati, ker so te izdatke že znižali za 750 milijonov šterlingov v treh letih. Resolucija je zahtevala, naj se ti izdatki znižajo na 1750 milijonov, medtem ko sedaj znašajo 1800 milijonov. V zvezi z resolucijo o Grčiji pa je Brown izjavil, da vlada želi povratek k ustavni zakonitosti v tej državi, toda meni, da se to lahko doseže bolje, če se ohranijo odnosi z Grčijo.
O Vietnamu je dejal, da vlada obsoja vojno v Vietnamu, toda ce se zadevna resolucija odobri, «ne bi bili več nepristranski, in sedaj lahko govorimo z Moskvo, Washitig-tonom in pošiljamo sporočila Ha-hoju».
Danes je govoril tudi predsednik vlade Wilson in njegov govor je trajal več kot eno uro. Obrazložil je svoj načrt za ozdravljenje gospodarstva in načrt za uporabljan ie e!ektrične energije, ki jo proizva-Jajo jedrske centrale na t odrocjih v razvoju.
Wilson je dejal, da j>e pot k gospodarskemu uspehu težavna, m e obrazložil svoj načrt v petih točkah: 1 Povečati proizvodnost in prepredi. da se povečanje, ki se je aose-8io lani, zgubi. 2. Razmah se mora Povezati z investicijami v industriji, s Povečanjem izvoza, z zmanjša-hjern uvoza ter z moderno in živan-d° Politiko regionalnega razvoja, s lem da se uporabljajo tudi viri, ki 80 bili do sedaj neizkoriščeni. 3. Razmah mora sloneti na uporabljanju novega tehnološkega postopka v britanski industriji ob upoštevanju sedanjih človeških činlteijev. ■1 Vladna politika ne bo imela uspeha, se ne bo povečal izvoz in ne bo Polne zaposlitve, če se ne bo Izva-Jala učinkovita politika cen in dohodka. 5. Potrebno je večje sodelo-vanje med Industrijo in vlado in vlada ne sme sprejeti diktata no-oenega sektorja industrije. Na kon-cn Je W!lson izjavil, da so Se so-^alni izdatki povečali za več kakor ave milijardi šterlingov (t.j. 45 od-?R>tkov) in da se sedaj na vsakih šterlingov. ki se uporabljajo za °brambo, porabi 340 za socialne
storitve.
Poročilo o obisku delegaciji* KP1 v Alžiru
AL2IR, 4. — Giancarlo Pajetta in Anredo Reichlin, ki sta na obisku v Alžiriji, sta se davi pogovarjala
poldrugo uro s predsednikom Bu-medienom, popoldne pa sta nadaljevala razgovore s predstavniki o-svobodilne fronte Belkasenom in z drugimi.
Po razgovoru so objavili sporočilo, ki pravi, da so na razgovoru z Bumedienom izrazili voljo po okrepitvi skupnih vezi in povečanju stikov.
Predstavniki obeh strank so si iskreno in temeljito izmenjali mnenje in informacije. Govorili so o odnosih med obema strankama o skupni protiimperialistični borbi ter o potrebi likvidacije posledic izraelskega napada ob varovanju miru in varnosti narodov Sredozemlja.
Glede borbe proti imperializmu in obrambe miru sta delegaciji še posebno proučili stanje v Sredozemlju, ki je nastalo zaradi napadalnosti imperializma. Mnenja so, da se na izraelski napad proti arabskim državam ne sme gledati ločeno od drugih dejanj, kakor je na primer državni udar v Grčiji, in da ta napad predstavlja splošen pritisk reakcionarnih ir. napadalnih sil, ki jih vodi ameriški imperializem. Zato je porebno voditi učinkovitejšo borbo arabskega ljudstva za obrambo njihove neodvisnosti in njihovega socialnega napredka. Prav tako je potrebna enotnost v borbi za mir, napredek, likvidacijo atlantskega pakta in konec vojaških blokov. Delegaciji sta izrazili vso solidarnost z junaško borbo vietnamskega ljudstva.
načeli in ki so nastala v okviru fašistične državne ureditve.
Kompromis med KD in PSU ni bil dosežen brez težav, saj je bilo po sestanku vodilne skupine socialističnih poslancev izdano zelo lakonično uradno sporočilo, ki pravi, da so se sporazumeli glede besedila večine o konkordatu, glede razprave o ločitvi zakona pa so sklenili, da bodo prihodnjič ponovno razpravljali. Po sestanku ni hotel videmski poslanec Fortuna dati nobene izjave in se je lakonično skliceval na uradno sporočilo.
Poslanec Riccardo Lombardi je predložil v poslanski zzbornici vpra šanje zunanjemu ministru in ministru za zunanjo trgovino, ali namerava italijanska vlada odgovoriti na poziv nedavne konference organizacije ameriških držav, naj nima trgovinske izmenjave s kubansko republiko, in ali se ji ne zdi potrebno, da sledi stališču Velike Britanije, ki je poluradno toda avtoritativno sporočila, da ne bo upoštevala priporočila konference pridržujoč si svojo avtonomno odločitev, da ne bo izvažala orožja.
V senatu so dokončno sprejeli zakon, Id predvideva ostre kazni za zločin genocida, ki ga je že odobrila poslanska zbornica.
Predsednik vlade Moro je spre jel zunanjega ministra Fanfanija, ki je po razgovoru dejal, da je poročal o potovanju, ki ga je izvršil skupaj s predsednikom republike Saragatom. Fanfani je dejal, da bo razprava o zunanji politiki verjetno 16. oktobra ali najkasneje naslednjega dne.
Tajništvo PSU je razpravljalo o sodelovanju stranke na bližnjem zasedanju socialistične internacionale, kjer bo vodil delegacijo predsednik Nenni. Govora bo predvsem o stališču glede obnovitve NATO. V tej zvezi je značilen govor, ki ga je imel danes Nenni mladim voditeljem socialističnih mladinskih gibanj in med katerim se je bistveno ločil od stališč Saragata in po mnenju opazovalcev približal stališčem Fanfanija. Gre za očitne taktične premike v okviru PSU, saj je levica KD že dalj časa mnogo bolj «na levo«, kot je socialistična stranka pod vodstvom Nennija.
Tajništvu za gospodarsko načrtovanje ministrstva za proračun in za načrtovanje so danes predložile vsedržavne sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL obširno poročilo, ki so ga pripravile za napovedano konferenco o zaposlitvi, na kateri bodo prisotni zastopniki države, delavcev in delodajalcev.
Minister za državne udeležbe Bo je predložil vladi in parlamentu program investicij in aktivnosti državnih podjetij, iz katerega izhaja, da bodo podjetja z državno udeležbo investirala v razdobju 1968—72 v celoti 3.700 milijard lir ali 850 milijard lir več kot v prejšnjem petletnem razdobju.
riški general v sajgonskem generalštabu o tem še ni prišel na dan z besedo. Marsikaj pa kaže na io, da zares napletajo tak korak.
General Wa!lace Greene je nekaj izjavil o tem, da bi ameriške enote «rade udarile po sovražniku«, da pa je treba pri tem poleg vojaškin pretehtati tudi politične vidike.
PARIZ, 4. — General de Gaulle je sprejel danes sovjetskega poslanika v Parizu Zorina. Po razgovoru je Zorin izjavil, da je šlo za normalno obnovitev stikov po počitnicah. Govorila sta o francosko-sovjetskih odnosih in tudi o mednarodnih vprašanjih.
MOSKVA, 4. — Danes so se nadaljevali v Kremlju razgovori med jordanskim kraljem Huseinom in predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta Podgornim.
U Tantov odgovor papežu Pavlu VI.
NEW YORK, 4. — Danes so objavili besedilo pisma, ki ga je U Tant izročil vatikanskemu opazovalcu kot odgovor na papeževo pismo. U Tant pravi med drugim: ((Hvaležen bi vam bil, če bi sporočili njegovi svetosti moje veliko zadovoljstvo, ker mi je sporočil svoje misli o sedanjem spopadu v Vietnamu. Izkoriščam priložnost, da ponovno izražam njegovi svetosti svoje spoštovanje in občudovanje za njegove nenehne napore v iskanju svetovnega miru in zanje-govo stalno podpiranje Združenih narodov. Njegove besede so vir velike sile pri mojih osebnih poizkusih, da prispevam h koncu tragične vojne v Vietnamu.«
Predstavnik Združenih narodov je izjavil, da ne dela U Tant sedaj nobenega poizkusa, da bi se začeli razgovori o miru v Vietnamu, tudi če bi to utegnil storiti v prihodnje. Dodal je, da ga je U Tant pooblastil, naj ponovi njegove izjave v prejšnjem mesecu, da je prekinil svojo osebno diplomatsko dejavnost, ko se ni sprejela njegova glavna zahteva, t. j. konec ameriškega bombardiranja na severu.
PO POBEGU RAJAKOVVITCHA
Odredili so preiskavo o okoliščinah v katerih se je izognil aretaciji
Demonstracije pred kavarno na Dunaju, kjer je imel Ra-jakovvitch tiskovno konferenco - VViesenthalove izjave
Strt upor v Nigeriji?
LAGOS, 4. — Nigerijske zvezne čete so zasedle Enugu, prestolnico uporniške Biafre po šestih dneh bombardiranja. Uradno poročilo pravi, da se v mestu nadaljuje čiščenje uporniških vojakov, in ne omenja usode polkovnika Ojukva.
BEOGRAD, 4. — Jugoslovanske oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovili, kako je mogoče, da se je vojni zločinec Erich Rajakowitch mogel izogniti nadzorstvu organov notranje uprave v Piranu in pobegniti v Avstrijo, kjer je danes na Dunaju imel tiskovno konferenco. Po do sedaj zbranih informacijah je Erich Rajakovviteh z ženo Giu-liano, rojeno v Trstu, in 9-mesečno hčerko prispel na počitnice v Piran 15. septembra, kjer je stanoval na Trgu Tartini 13.
Po prihodu se je redno prijavil oblastem s potnim listom na ime dr. Enrico Raia. Holandsko veleposlaništvo v Beogradu je v nedeljo, 1. oktobra okrog 19.30 obvestilo državno tajništvo za zunanje zarjsve in državno tajništvo za notranje zadeve, da je bivši sodelavec Eich-manna, ki je med drugim kriv za deportacijo holandskih Judov, v Jugoslaviji, in je dalo točen naslov, kje je. Po informacijah holandskega veleposlaništva bi moral Raja-kovvitch istega dne ob 21. uri zapustiti Jugoslavijo, zaradi česar je veleposlaništvo zaprosilo za nujno intervencijo. Pristojni organi so takoj dali nalog organom notranje u-prave v Piranu, da odvzamejo Ra-jakowitchu potni list, mu omejijo njegovo gibanje in ga držijo pod
iiiiiiiiiiiiiiMiiriitiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniimiiiiiiuiiiiiiHimmHiiiHiiiiiiiMMiiiHiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiniiuiiiiiiiiiiuAi
NADALJEVANJE RAZPRAVE V SKUPŠČINI OZN
Piccioni obrazložil stališče Italije glede Vietnama in Srednjega vzhoda
Nove zahteve za ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama - Tončičeve izjave o Južni Tirolski
SAJGON, 4. — Ameriški vojaški poveljniki so začeli razmišljati o tem, da bi morda prenesli kopensko vojno na severnovietnasko o-zemlje, z izgovorom, da gre za ((obrambo pred invazijo« severno-vietnamskih enot na jug. Pogovo> o tem so še tajni in noben arrie-
NEW YORK, 4. — Med splošno razpravo v glavni skupščini OZN je norveški zunanji minister John. Lyng zahteval ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama. Pri tein pa je poudaril vse zaupanje Norveške «v dobro vero ameriškega zaveznika« in je dejal, da je ustavitev bombardiranja vsekakor potrebna, da se odstranijo nesoglasja in ustvarijo možnosti za pogajanja. Pripomnil je, da bi bilo bolje «če bj Severni Vietnam pokazal dobro voljo do miru«, toda tudi v nasprotnem primeru je potrebno ustaviti bombardiranje.
Madžarski zunanji minister J a noš Peter je izjavil, da ZDA niso nikoli sporočile pravih predlogov za mir v Vietnamu. Dodal je, da bi protiraketni sistem, ki ga hočejo ZDA zgraditi na Pacifiku lahko nakazoval nove ameriške vojaške pobude v Aziji. Stopnjevanje vojne bi se nadaljevalo sorazmerno z novim obsegom obrambnega sistema, ki ga hočejo zgraditi.
Zatem je madžarski minister zahteval umik izraelskih čet z arabskega ozemlja, kajti, dokler Je Izrael zunaj svojih zakonitih meja, se napad nadaljuje
Avstrijski zunanji minister Tončič je tudi izjavil, da se mora Izrael umakniti z zasedenega ozemlja in da je treba hkrati jamčiti varnost in nedotakljivost vseh držav. Potrebno je tudi poslati predstavnika glavnega tajnika ali specializirano skupino, da se navežejo stiki med sprtimi strankami. Posebno pozornost zasluži vprašanje beguncev. Tončič se je tudi izrekel za neposreden sporazum med Grčijo in Turčijo o Cipru.
Tončič je govoril tudi o Južnem Tirolskem in je dejal, da so spodbudni znaki, da se bo italijansko-
IIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIMnilinnilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIMIIIIIK
/Z/4 VE PREDSTA VNIKA OSVOBODILNE FRONTE
Američani znova bombardirali kraje blizu kitajske meje
«lzvestija» o Johnsonovem govoru
SAJGON, 4. — Ameriško letalstvo je včeraj in danes bombardiralo kraje oddaljene 24 kilometrov od kitajske meje in most oddaljen samo 16 kilometrov od te meje. Hanojski radio je javil, da je bilo danes sestreljenih nad Severnim Vietnamom pet ameriških letal, in sicer na področju Hajfonga in blizu kitajske meje. Do sedaj je bilo sestreljenih nad Severnim Vietnamom 2062 ameriških letal.
Preteklo noč so bombniki «B 52»
nadaljevali bombardiranje položaja osvobodilne vojske v bližini demilitariziranega področja.
Japonska tiskovna agencija «Kyo-do» piše, da je neki vidni voditelj južnovietnamske osvobodilne fronte izjavil v Bangkoku, da je edina pot za konec vojne, da ZDA začnejo mirovna pogajanja istočasno s Severnim Vietnamom in z osvobodilno fronto. Izjavil Je dalje, da so predsedniške volitve v Južnem Vietnamu organizirale ZDA in da so Američani podpirali tudi edinega kandidata, ki je za sklenitev miru, advokata Dzuja; podpirali pa so ga tako imenovani krogi ((golobov«. Dalje Je izjavil, da je osvobodilna fronta pripravljena sodelovati z vsemi južnimi Vietnamci, ki so pripravljeni brezpogojno sprejeti nov politični program osvobodilne fron-
te, ki nakazuje pot in sredstva za konec vojne v Vietnamu.
Predstavnik je nato izjavil, da namerava osvobodilna fronta sestaviti v Južnem Vietnamu koalicijsko vlado, ki želi imeti prijateljske odnose s socialističnimi in kapitalističnimi državami. Sajgonski predlog za neposredna pogajanja s Hanojem ne bo nikoli sprejet, ker bi pomenil izdajstvo Hanoja do osvobodilne fronte.
Moskovske «Izvestija» pišejo, da je bil Johnsonov govor v Teksasu namenjen prebivalstvu ZDA. Govor ni povedal nič novega in Johnson ni imel niti namena, kaj storiti na tem sektorju. List pravi, da Je bil glavni namen govora zajeziti val nezadovoljstva v ameriški javnosti zaradi vojne v Vietnamu. Predsedniške volitve leta 1968 so ključ, da
nja glede Vietnama, in že sedaj postajajo volilni razlogi odločujoči za poedine politike in za akcijo vlade.
SFRJ-San Marino
SAN MARINO, 4,	— Državni
tajnik za zunanje zadeve in politične posle San Marina Federico Bigi je sprejel danes jugoslovanskega generalnega konzula Slavka Aleksiča, s katerim se je razgo-varjal o nekaterih konkretnih vprašanjih sodelovanja med San Marinom in Jugoslavijo. Ob tej priložnosti je Bigi z zadovoljstvom omenil svoj nedavni obisk v Jugoslaviji in poudaril, da Je Jugoslavija privržena ideji enakopravno sti in da ne dela nobenih razlik med velikimi in malimi državami. Bigi je naprosil jugoslovanskega generalnega konzula, da predsedniku Titu in jugoslovanski vladi izrazi zadovoljstvo vlade San Marina in njegovo osebno zaradi nedavnega podpisa sporazuma in izmenjave misli in željo za napredek in krepitev odnosov med obema
se razume washingtonska kampa- | državama.
avstrijski spor lahko rešil kljub sedanjim težavam. Dodal je. da je eno leto pogajanj pripeljalo do priprave vrste ukrepov z namenom, da se južnim Tirolcem da konkretna avtonomija, in ki se zdijo primerna podlaga za rešitev spora.
Zatem je minister, izjavil da je treba ukrepe o avtonomiji, o kateri so se sporazumeli, primerno vključiti v pariški sporazum. Gre za vprašanje postopka, da se doioci način, kako naj se obema vladama in etničnim skupinam zagotovi, da bo sporazum izveden.
Minister je nato izjavil, da je za sporazum o teh jamstvih potrebna dobra volja vseh prizadetih strani, da bodo lojalno izpolnjevale svoje obveznosti. Izreke: je prepričanje, da se bodo težave premagale. Pripomnil je: «Upamo, da se bo kmalu vzpostavilo ozračje objektivnosti, ki je nujen pogoj za srečen izid pogajanj.« Izrekel je prepričanje, da samo dvostranski pogovori lahko rešijo to vprašanje, in Je ostro obsodil terorizem.
Danes je govoril tudi italijanski delegat Piccioni, ki je predlagal, naj bi skupščina proučila možnost, da nujno pozove udeležence v vietnamski vojni, naj začnejo mirovna pogajanja. Poziv bi lahko vsebovala resolucija skupščine, ki bi pozvala stranke, naj rešijo spor v okviru ponovnega sklicanja ženevske konference.
Piccioni je pripomnil, da Italija na ta način predlaga postopek, ki bi odpadel, če bi varnostni svet priznal svojo pristojnost glede tega vprašanja in «bi izrekel pripravljenost nastopiti«, če bi varnostni svet sprejel tako pobudo, bi se Italija odrekla svojim predlogom, ker bi nastop varnostnega sveta bil ((korak naprej od priporočila glavne skupščine«.
Glede Srednjega vzhoda se je Piccioni skliceval na stališče italijanske vlade, ki ga je obrazložil Moro na posebnem zasedanju skupščine OZN. Dejal je, da bi motala za mir na tem področju veljati naslednja načela: pravica vsake države do obstoja varnosti, nepriznavanje ozemeljskih pridobitev z zavo-jevanjem, svobodna mirna plovba po Sueškem prekopu in Tiranski ožini, konec vojnega stanja med arabskimi državami in Izraelom, rešitev vprašanja palestinskih beguncev. Poudaril je nato, da je treba nadaljevati napore za pomir-jenje, ustaviti oboroževalno tekmo na tem področju in se truditi, da se olajša trpljenje nedolžnih žrtev vojne, ter da se vse prizadete strani prepričajo, da je -potrebno spoštovati in izpolnjevati obveznosti listine OZN.
Piccioni je govoril tudi o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja in je dejal, da italijanska vlada nasprotuje temu širjenju. Pripomnil pa je, da se mora italijanski parlament še dokončno izreči o tej zadevi, in je omenil italijanske pridržke. Dodal je, da je še vedno veljaven italijanski predlog o moratoriju, s tem, da jedrske države prostovoljno ustavijo izdelovanje jedrskega orožja.
Na koncu je Piccioni govoril tudi o Južni Tirolski in omenil bistveno napredovanje v zadnjih 12 mesecih. Obsodil je atentate in je dejal, da bi se morale avstrijske «ustne obsodbe spremeniti v učinkovite ukrepe, ki naj preprečijo atentate«.
Izrael nepopustljiv glede umika
TEL AVIV, 4. — Predsednik izraelske vlade Levi Eskol trdi v
nekem intervjuju, da je skušal jordanski kralj Husein po nekem po-.sredtr »leu še pred konferenco Kartumu najti z Izraelom podlago za pogajanja. Tedaj je Izrael odgovoril, da je pripravljen na neposredne razgovore med Jordanijo in Izraelom.
Eškol pravi zatem, da je Izrael pripravljen na neposredne razgovore z Egiptom, da se znova odpre Sueški prekop, tudi ne glede na vprašanjem miru, toda s pogojem, da se priznajo enake in vzajemne pravice do plovbe Izraelu m Egiptu. Dodal je, da so zavrnili britanske predloge, naj bi se u-maknili z obrežja prekopa, ker da bi to omogočilo obnovitev plovbe po njem. Eškol se strinja s predlogom o imenovanju posredovalca OZN za Srednji vzhod, toda s pogojem, da bo «to pomenilo, da bo posredovalec skušal samo organizirati neposredne razgovore med obema strankama«.
Načelnik izraelskega glavnega štaba general Rabin pa pravi v nekem intervjuju, da ((sedanje stanje, ki bo lahko trajalo tudi dolgo časa, zahteva povečanje izraelskih oboroženih sil, da se varujejo nove meje in nadzoruje zasedeno o-zemlje«.
nadzorstvom, kar so organi notranje uprave tudi storili.
Naslednjega dne zjutraj je holandsko veleposlaništvo v Beogradu izročilo državnemu tajništvu za zunanje zadeve dokumente, ki so bili potrebni za sprožitev postopka za izročitev v skladu s konvencijo o izročitvi zločincev, ki je bila podpisana med obema državama. Takoj zatem je državno tajništvo za notranje zadeve dalo nalog notranji upravi v Piranu, da se Raja-kowitch aretira. Do aretacije pa ni prišlo, ker je Rajakovviteh medtem izginil. Takoj ko je državno tajništvo za notranje zadeve prejelo zadevno obvestilo iz Pirana, je razpisalo tiralico in obvestilo vse mejne organe o pobegu Rajakovvi-tcha. Da bi se ugotovile okoliščine, v katerih je uspelo Rajakovvitchu pobegniti v Avstrijo, so pristojni organi uvedli preiskavo.
V nedeljo zvečer so organi milice iskali Rajakovvitscha na stanovanju v Piranu. Ni ga bilo doma. Nekateri trdijo, da so videli avto Fiat 2300 z ev. tablico MI 670657 v nedeljo okrog 21.—22. ure v Kopru blizu hotela Triglav in da je nekoliko po 22. uri odšel proti Piranu. Miličnik se je spet vrnil in okrog 23. ure je potrkal na vrata hiše, ki ima sicer vhod iz Ul. Svobode, pročelje je pa na Tartinijevem tr-gu. Tokrat je bil Rajakovviteh z ženo in otrokom doma. Miličnik je vprašal, če je on Rajakowitch-Raja, in ta mu je mimo odgovoril pritrdilno. Nato mu je miličnik rekel, da mora izročiti svoj potni list. Mimo mu ga je izročil, miličnik pa ga je opozoril, da se ne sme oddaljiti iz Pirana. In je Raja-Ra-j kovritch prikimal, nato pa odšel spat.
Tako pripoveduje žena, ki tudi pravi, da je v ponedeljek ob 9. uri odšla iz stanovanja po opravkih po mestu. Mož je bil tedaj še doma, ko pa se je vrnila ob 14.30, ga ni bilo več in ni vedela, kam je odšel. Tako spet pravi žena. V torek pa je dobila z Dunaja od moža brzojavko, da se je srečno vrnil. Kako, po kateri poti? In to brez potnega lista, ki so mu ga organi milice odvzeli v nedeljo ponoči? Zena trdi, da nič ne ve. Lahko samo domnevamo, da mu je nekdo šel na roko tn d - r „ Je drugi potni Ust. Ni se odpeija. z avtomobilom z italijansko registracijo, ki je last žene, in je bil včeraj še na Tartinijevem trgu v Piranu.
S tem avtom se bo jutri odpeljala s hčerkico. Vrnila se bo namreč v Avstrijo en dan prej, kot sta prvotno sklenila z možem. Na Dunaju bo 11. t.m. proces proti inž. Wiesenthalu, ki ga Rajako-vvitsch toži zaradi njegove knjige »Morilci so med nami*, v kateri je posebno poglavje, ki popisuje zločinsko delovanje Rajakovvitscha na Nizozemskem.
DUNAJ, 4. — Med tiskovno konferenco, ki jo je sklical bivši es-esovski funkcionar Erich Rajako-witch v neki dunajski kavarn’, so bile proti njemu ostre demonstracije. Skupine demonstrantov, ki so se zbrale pred poslopjem, so nosile table z napisi «Zločinec ima tiskovno konferenco*, «Svoboda za vojne zločince?* itd. Nekateri so prišli v dvorano in demonstrirali proti njemu, tako da je bil Raja-kovvitch tudi na zahtevo lastnikov kavarne, prisiljen prekiniti tiskovno konferenco po približno 40 minutah in zapustiti dvorano med vpitjem demonstrantov.
Med tiskovno konferenco je nastopila policija, ki je postavila zaščitni kordon okoli Raiakowitcha, ker mu je množica grozila.
Rajakovviteh je izjavil, da je pre-
koračil italijansko mejo, s tem da je pokazal italijansko osebno izkaznico iz leta 1953, naslovljeno na Enrico Raja, avstrijski državljan, bivajoč v Milanu. Trdil je, da gre za reden in veljaven dokument.
Na vprašanje, ali lahko biva v Italiji, je odgovoril, da po kampanji tiska proti njemu leta 1963 so ga italijanske oblasti razglasile za nezaželenega.
Demonstranti so ga večkrat prekinili z vzkliki «zločinec», «izročite ga Holandcem*, toda on je mirno nadaljeval tiskovno konferenco in odgovarjal na številna vprašanja, pri čemer pa ni dosti povedal. Trdil je, da je Wiesenthal lagal o njem in da bo tožil njega in založnika v vsaki državi, kjer bo izšla Wiesenthalova knjiga «Zločinci živijo*.
Na koncu je Rajakovviteh v sprem stvu agentov zapustil kavarno, toda kmalu se je za njim zbrala množica, ki je vedno bolj naraščala in vzklikala «Morilec». Mnogi so se mu skušali približati, da bi ga udarili, toda agenti so to preprečili. Rajakovviteh se je nato zatekel v neko vežo, da se izogne množici, ki mu je grozila, in je vežo zapustil čez pol ure ter se zatekel v policijski avtomobil.
Na tiskovni Konferenci je Raja-kovvitch izjavil, da je sklical tiskovno konferenco, da zanika »neresnične novice, ki jih je v zadnjih dneh objavljal mednarodni tisk*. Izjavil je, da je bil na počitnicah v Piranu, kjer so se mu približali agenti ter mu odvzeli avstrijski potni list, s katerim je potoval, in ga opozorili, da ne sme zapustiti Pi-
da je v Ljubljani proti teku neka akcija. Dejal
rana ter
njemu v teku neka akcija, je, da ni bil aretiran. Pripomnil pa je, da se mu je po razgovoru s policijo zdelo umestno naglo zbežati v Avstrijo, kamor se je vrnil ponoči med nedeljo in ponedeljkom.
Kakor je znano, ga išče holandska vlada in ga obtožuje, da je sokriv umora številnih holandskih Židov. V Avstriji je Rajakovviteh na varnem, ker ga kot avstrijskega državljana ne morejo izročiti drugim državam.
Na tiskovni konferenci je tudi izjav.!. »Ne odobravam ubijanja Židov. Sem nacionalsocialist in sem bil esesovski častnik, toda nimam okrvavljenih rok z židovsko krvjo.* Dodal pa je, da se noče prijaviti holandskim oblastem ker «nima nobenega zaupanja v holandsko pravico*. Trdil je, da sta dva visoka policijska funkcionarja »pripravila lažne dokumente proti njemu in e-den od njiju je celo pod prisego podal lažne izjave proti njemu*.
V Parizu je načelnik centra za židovsko dokumentacijo Simon Wie-senthal izjavil, da je osebno obvestil holandske in jugoslovanske oblasti, da je Rajako^itch odšel ali namerava oditi v Jugoslavijo. Zdelo se mu je gotovo, da je bil aretiran, toda potem je z razočaranjem zvedel, da se je Rajakovviteh vrnil v Avstrijo. Dejal je, da si ne more razložiti, zakaj ga jugoslovanske oblasti, potem ko so ga našle, niso aretirale, kakor se je spočetka zdelo. Na vsak način se bo borba proti Rajakovvitchu nadaljevala, ker «ga je treba soditi, ker je prioravil pokol 110 tisoč holandskih Židov*. Wiesenthal je dodal, da je njegova krivda kot nacista mnogo hujša kakor tista, ki se u-radno priznava (podpis ukaza o deportaciji 82 Francozov) in zaradi česar je bil obsojen na dve leti in pol zapora, ki ga je odsedel v Avstriji.
Budistični voditelj in drugi pristaši, ki so začeli pred dnevi protestno akcijo pred predsednikovo palačo v Sajgonu, nadaljujejo to akcijo kljub deževju. Slika kaže nekatere od njih pod velikim dežnikom. Danes je eden od boncev napisal z lastno krvjo tri pisma, od katerih je eno namenjeno Johnsonu, katerega poziva, naj neha podpirati protibudistično politiko sajgonske vlade
mmSSm
L --	;
■ mh
■o '»■■ ,;r jjfflk
OB 10, OBLETNICI IZSTRELITVE 1. UMETNEGA SATELITA,
Blizu je dan človeškega prihoda na Luno
Sovjetska zveza je še vedno na prvem mestu glede učinkovitosti pogonskih motorjev raket - Feoktistovo mnenje
MOSKVA, 4. — Vsi sovjetski ča- desetletju. Ta pobuda pa je za se- zloma na hrbtenici. Trift se je po-
desetletju. Ta pobuda pa je za sedaj možna le teoretično, ker učenjaki še niso rešili tehnične plati vprašanja.
Sovjetski učenjaki pa menijo, da bo mogoče zgraditi krožne vesoljske postaje v najkrajšem času.
Feoktistov je nadalje izjavil, da bodo morali opremiti bodoče vesoljske ladje z umetno težnostjo. Osebno je prepričan, da lahko človek živi dalj časa v vesolju v stanju breztežnosti, toda prej ali slej bo treba nuditi kozmonavtom tudi ugodje, ki jim ga bo nudila umetna težnost.
Treščil na zemljo s 135 km na uro
SAN DIEGO (Kalifornija), 4. — Joe Thrift, ki je potapljač v ameriški vojni mornarici, poleg tega pa tudi amaterski padalec, se nahaja sedaj v bolnici zaradi nekaterih notranjih poškodb ter lažjega
MOSKVA, 4. — Vsi sovjetski časopisi dajejo danes velik poudarek proslavam 10. obletnice izstrelitve v vesolje prvega sovjetskega satelita 4. oktobra 1957. časopisi so polni velikih naslovov, številnih člankov ter intervjujev kozmonavtov in znanstvenikov. Podrobno opisujejo tudi številne sovjetske vesoljske pobude, prinaša slike, reportaže iz središč, kjer projektirajo in izdelujejo vesoljske ladje.
Uvodni članek «Pravde» piše med drugim, da se ekipa sovjetskih kozmonavtov pripravlja za nove pobude. Med raznimi članki znanstveno tehničnega značaja je posebno pomemben članek prof. Petroviča, ki ga je objavila «Pravda». Iz tega članka se da baje razbrati, da je v ZSSR »več« kozmodromov. Kje pa so vesoljska letališča, v članku ni pojasnjeno, člankar pa nudi številne podatke glede vesoljskih raket, ki jih uporabljajo v Sovjetski zvezi ter glede goriva. Petrovič pravi, da je indeks popolnosti raketnega motorja v njegovem «spe-clfičnem pogonu«, drugače povedano v njegovi cenenosti. Sovjetski znanstvenik trdi, da ima motor RD-107, ki uporablja gorivo, ki je sestavljeno iz kisika in kerosena, ki ga uporabljajo že od leta 1957, med drugim tudi na vesoljskih ladjah vrste «Vostok», specifični pogon, ki je za 30 sekund večji od podobnih ameriških izstrelkov.
Za Izstrelek satelitov vrste «Koz-mos», pravi sovjetski učenjak, uporabljajo dve, tri, ali štiristopenj-ske rakete. Prvi primerek teh je bila dvostopenjska raketa «Koz-mos« iz leta 1962, ki je bila dolga 30 metrov s premerom 1,65 m. Njen motor RD-119 je utegnil razviti pogonsko silo 11 ton ter je deloval z mešanico kisika-dimetil idrasina.
Izredno velik uspeh so sovjetski tehniki dosegli z izgradnjo raket za pogon težkih satelitov vrste »Proton«. Te rakete so nekajkrat močnejše kot tiste, ki so pognale v vesolje ladje vrste «Vostok». Rakete vrste »Proton« utegnejo razviti silo, ki niha okoli 60 milijonov konjskih sil.
Medtem sporočajo, iz Moskve, da je sovjetski kozmonavt Konstantin Feoktistov izjavil v interjuju, ki ga je podal listu «Komsomo!skaja pravda«, da izkrcavanje človeka na Mesec ne predstavlja več nobenega vprašanja. Po "mnenju sovjetskega kozmonavta bo utegnil človek stopiti na Luno v prihodnjih desetih letih. Do izkrcanja na planet Mars pa bi utegnilo priti v naslednjem
HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA V BELGIJI
12 mrtvih pri trčenju brzega in potniškega vlaka
V kup razbitin se je baje zaletel še neki tretji vlak - 76 ranjencev
zloma na hrbtenici. Trift se je ponesrečil pri skoku z nekega letala, ker se padalo ni popolnoma odprlo. Padel je na tla s hitrostjo 135 kilometrov na uro.
Thrift je včeraj skočil s helikopterja z višine 3600 metrov. Po 2850 metrih prostega padca, je potegnil vrvico, ki bi morala odpreti padalo. žal pa se je to zgodilo le deloma. Thrift je bil svoj čas boksar višje kategorije. V bolnici je dejal, da se ima zahvaliti za izredno srečo, svoji odlični fizični kondiciji.
TIVOLI (Rim), 4. — Vojaški tovornjak z evidenčno tablico E. I. 43212 je trčil v prikolico nekega tovornjaka, ki je prihajal z nasprotne smeri. Vojaški tovornjak je prevažal civilne potnike na neki progi, kjer je osebje zasebne prevozne družbe «Zeppieri» stavkalo. Poleg 20 potnikov na vojaškem tovornjaku sta bila ranjena tudi dva vojaka in karabinjer, ki je spremljal potnike.
Modna revija v avstralskih mestih: Italijanka Lillina Monti in Američanka Ann Burke v Melbournu
RllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllll
CAVALLERO IN NOTARNICOLA V MILANSKEM ZAPORU
Dvajset milijonov lir osebam ki so pomagale pri aretaciji roparjev
Aretaciji Rovoletta je prisostvoval Cavallero, ki je prijel za revolver ter streljal na agente - Roparja so prepeljali v Milan včeraj zjutraj
MILAN, 4. — Cavallero in No-tarnicola se nahajata v tem trenutku že za zapahi velikega sodnij-skega zapora »San Vittore« v Milanu. Njuna aretacija je povzročila med prebivalstvom splošno zadovoljstvo, saj je šlo za dva mladeniča, ki sta bila trdno odločena, da se bosta borila do kraja za svojo osebno svobodo. V resnici pa se je zgodilo, da se roparja nista postavila v bran proti karabinjerjem, ki so prispeli v bližino opuščene železni&kd čuvajnice' blizu kraja Villabella, ki spada k občini Valen-za Po.
S predvčerajšnjo aretacijo se je
zaključil tako večdnevni lov na preostala roparja, ki sta odločilno sodelovala pri roparskem napadu v Milanu pred desetimi dnevi.
Kronika dogodkov je bolj ali manj znana vsem našim čitateljem, saj smo o njih že poročali včeraj.
Včeraj zjutraj so karabinjerji o-ba zlikovca prepeljali najprej v
BRUSELJ, 4. — Po vesteh, ki so prišle Iz kraja Fexhe le Haut Clo-cher, se Je pripetila na tistem pod-ročju huda železniška nesreča, ki je baje terjala 10 mrtvih ter 34 ranjenih, od katerih 14 zelo hudo. Nesreča se Je pripetila ob 13. uri (krajevni čas) blizu omenjene postaje. Brzi vlak, ki je prihajal iz postaje Verviers, je trčil v potniški vlak, ki je prihajal iz Lovania. Po J nekaterih vesteh je v ruševine prvih dveh vlakov trčil še neki tretji.
Pozneje se je zvedelo za podrobnejše podatke o nesreči. Gotovo je, da je pri trčenju izgubilo življenje 10 oseb, toda število ranjencev je zelo naraslo. Preiskovalne oblasti pravijo, da Jih je najmanj 70.
Belgijska železniška uprava je objavila naslednje sporočilo: »Vzrok nesreče je treba pripisati nekemu neznanemu avtomobilistu, ki je davi ob 11.30 prebil železniške avtomatične zapornice na cestnem prehodu ter potem zbežal. Zaradi te nezgode so se pokvarile avtomatične naprave, ki so prisilile vse vlak, ki so prihajali iz Liegeja, da se ustavijo pri vhodnem znaku na postajo Fexhe le Haute Clocher.
Da bi nadaljevali pot, bi morali vsi ti vlaki prejeti telefonsko obvestilo od uslužbenca. Zgodilo pa se je, da se je ta uslužbenec zmedel spričo nekaterih dodatnih navodil, ki so začela veljati po usodni uri. Zato je uslužbenec prezrl nekatere varnostne ukrepe ter tako nehote povzročil nesrečo.
Glede podrobnosti železniške nesreče pa se Je zvedelo, po pripovedovanju nekaterih višjih železniških funkcionarjev, da Je lokomotiva brzega vlaka, ki je prihajal iz Verviersa trčila v zadnji del nekega drugega vlaka, ki je stal na postaji. Lokomotiva se je iztirila ter je padla na neki drugi tir prav v trenutku, ko je prihajal na postajo tretji vlak. Največ žrtev je bilo v tretjem vagonu vlaka, ki je trčil v iztirjeno lokomotivo in ki je tudi sam iztiril. Ranjence so prepeljali v bolnišnico v Varenne ter v Liege. Promet na progi je bil popolnoma prekinjen ter so zato morali usmeriti mednarodne vlake na progi iz Holandske in Belgije v smeri proti Nemčiji na druge proge.
Samo naključju Je treba pripisati dejstvo, da ni bila nesreča še hujša. Velika skupina šolarjev je nam-
reč zapustila vlak v katerega je trčila lokomotiva le nekaj minut prej. Neki funkcionar železniške uprave je Izjavil, da bi utegnuo število smrtnih žrtev še narasti, ker obstaja sum, da je nekaj potnikov pokopanih pod razbitinami raznih vagonov.
Devet mrtvih pod ruševinami hiše
KAIRO, 4. — Devet oseb je izgubilo življenje in drugih 13 je bilo ranjenih, ko se je sesulo neko petnadstropno poslopje v starem delu mesta. Zrušili sta se tudi dve sosedni hiši. Med žrtvami je dekle, stara 17 let, ki je pred dnevi prišla iz Sueza in ki bi se morala poročiti jutri, število žrtev še ni dokončno ugotovljeno.
San te Notarnicole ob prihodu na postajo karabinjerjev
Milan na postajo karabinjerjev v Ul. Moscova in takoj nato v zapor S. Vittore.
Ne bomo se tu spuščali v podrobnosti, katerih je polno časopisje v vsej italijanski republiki. Omenimo naj le nekaj značilnosti operacije.
nikoli obljubili zasebnim državljanom kako posebno nagrado za kogarkoli, ki bi nudil policijskim organom možnost, da aretirajo krivce. Kot je znano, so roparja prepoznali čisto slučajno, ker sta bila prisiljena, da se podasta v mestno središče zaradi nakupa hrane. Samo sinu neke trgovke se je zahvaliti, da so karabinjerji aretirali o-ba zlikovca, ne da bi se ta dva u-prla z orožjem v rokah.
šef policije dr. Vicari je izjavil, da policijsko poveljstvo ni sicer objavilo namere, da se ljudem, ki bi prispevali k identifi-caji dejanskih krivcev roparskega dejanja, prizna pravica do neke denarne nagrade, vendar pa je, sklicujoč se na pisanje raznih časopisov, obljubil, da bo uprava razdelila 20 milijonov lir med osebe, ki so na bistven način prispevale k aretaciji obeh zlikovcev. O razdelitvi te nagrade bodo ukrepali na poveljstvu karabinjerjev ter na poveljstvu javnih stražnikov.
Ljudje po vsej severni Italiji so se tako oddahnili. Z aretacijo je minila nevarnost, da bi se razbojnika utegnila maščevati nad družinami in ljudmi, ki bi pomagali pri aretaciji sami.
Položaj razbojnikov je seveda zelo težak. Policija je že ugotovila, da je skupina zagrešila 18 ropov. V teku vseh operacij organov javne varnosti, so bile ubite štiri osebe, vštevši občinskega zdravnika v kraju Cirie’. Za vse te uboje bodo morali osebno odgovarjati vsi udeleženci kriminalnega dejanja. Kdo je streljal? Zdi se, da so pri streljanju sodelovali vsi štirje obtoženci. Kakšne pa bodo posledice sodnijske obravnave je seveda še prezgodaj, da bi se utegnilo vsaj približno ugibati. Gotovo je, da pripada najtežja odgovornost Cavalieru, ki je bil priznan poglavar roparske tolpe.
Včeraj zjutraj je sem pa tja obstajala nevarnost, da razjarjeno prebivalstvo linča ujetnika. K sreči se je njun prevoz iz Alessan-drie do Milana zaključil brez hujših posledic.
Med drugim se je zvedelo tudi, da je bil Cavallero blizu Rovolet-
štolo ter oddal nekaj strelov na dva policijska agenta, ki sta bila ranjena.
V milanskih zaporih se bodo nadaljevala zasliševanja vseh zlikovcev, dokler ne bodo preiskovalne oblasti dokončno razčistile nekaterih okoliščin tega krvavega dogodka.
Zelo je iznenadilo vso javnost poročilo generalnega vodstva javne ta, ko je ta padel v roke policije, varnosti, da policiiski organi niso ’ Cavallero je celo zgrabil za pi-
Porogljiv nasmeh Cavallera po aretaciji: krvoločni ropar se ni zmenil za klice »ubijmo ga», ki so kipeli iz ust razjarjene množice, ki je prisostvovala njegovemu odhodu iz Alessandrie
Uspešno sredstvo proti
poapnenju žil?
CHICAGO, 4. — Dr. Robert Fu-son, ki poučuje na vseučilišču Duke, je sporočil, da je baje našel neao sredstvo proti poapnenju žil. Novi preparat je imenoval «Choloestyra-mina«. Gre za rumenkast prah, ki se raztopi v vodi in ki učinkuje na ostanke maščob, ki jih vsebuje kri. Z uporabo tega preparata se baje znižuje odstotek kolesterola v krvi.
Zagrebški študenti so se poslovili od pokojnih angleških tovarišev
ZAGREB, 4. — Več sto študentov zagrebške univerze, zagrebških pionirjev in mladincev, zastopnikov javnega in kulturnega življenja glavnega mesta Hrvaške in članov konzulata Velike Britanije v Zagrebu se je danes poslovilo od posmrtnih ostankov ponesrečih angleških študentov pri nedavni prometni nesreči na cesti Zagreb-Beograd. Od ponesrečenih študentov se je med drugimi poslovil vodja ekspedicije angleških študentov, ki je bil z njimi tri mesece na turneji po Indiji, polkovnik Gregory, v imenu študentov zagrebškega vseučilišča pa Savo Dre-novac. Posmrtni ostanki ponesrečenih britanskih študentov so bili s posebnim letalom prepeljani iz Zagreba v domovino.
Jurij Gagarin bi se rad vrnil v vesolje
PARIZ, 4. — Sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin je včeraj odpotoval v Moskvo po svojem 11-dnev-nem obisku v Franciji. Gagarin je prišel v Francijo skupaj z delegacijo sovjetske komunistične mladine na povabilo francoskih mladinskih somišljenikov.
Francozi so počastili Gagarina zelo prisrčno. Med drugim je bil sovjetski kozmonavt prikazan tudi na televizijskih zaslonih ob deseti obletnici izstrelitve prvega sovjetskega umetnega satelita. Nekemu novinarju je izjavil, da se vsak dan trenira, ter upa, da se bo čimprej vrnil v vesolje.
«še vedno sem trdno prepričan o obstoju jetija,« je te dni dejal v Indijskem glavnem mestu raziskovalec John Hunt, ki je bil leta 1953 vodil alpinistično odpravo, katere člana Hillary In Tensing sta se povzpela na najvišjo goro sveta. Na vzhodnem pobočju Kančendženge Je Hunt pred kratkim ponovno odkril velike stopinje, ki jih pripisujejo jetiju, orangutanu podobnemu litju, ki živi bodisi na himalajskih pobočjih, bodisi v gostih gozdov'h pod njimi.
KOŠARKARSKI TURNIR 10. SŠI V BAZOVICI
Nabrežinci premagali Opčine Svetoivančani pa Zarjo
Sokol ie tehnično zadovoljivo zaigral
~	v
Slabša igra med Škamperlom in Zarjo
Včeraj se je v Bazovici nadaljeval košarkarski turnir v okviru 10. jubilejskih slovenskih športnih iger.
Deževno vreme in burja sta znatno motili regularni potek igre, kajti igralci so le s težavo obvladali žogo.
Na sporedu sta bili dve četrtfinalni tekmi.
Opčine - Sokol 53:19 ( 30:8)
Kot predvidevano so košarkarji Sokola odpravili svoje nasprotnike.
Nabreždnski košarkarji so kaj kmalu strli odpor igralcev Opčin predvsem na odbitih žogah, kjer sta bila Carli in Kante skoro nepremagljiva. Naloga Opčin pa je bila precej težavna tudi v prodorih, kajti vsakdo, ki je poskusil prodor je bil v težavah z visokimi nabrežm-skimi igralci. Zato je preostala i-gralcem Opčin le ta možnost, da so metali iz razdalje, od koder pa so bili precej netočni.
Nabrežmci so tokrat bolje zaigrali kot proti Cankarju A. Bili so organizirani v obrambi (igrali so cono 2—3) in so predvsem izkoristili protinapad, kjer je bil tudi včeraj Ivan Radovič zelo nevaren in učinkovit. Ta taktika protinapada je kmalu onemogočila košarkarje Opčin, ki so se le v uvodnih potezah upirali tehnično boljšim nasprotnikom.
Na splošno tekma ni razočarala.
Videli smo nekaj organiziranih akcij in tudi dobre individualnosti (Carli, Radovič, Kante, Kokošar,
Sancin, Kadelj itd.).
Postavi.
Opčine: Kokošar 9, Sancin 8, Tav. čar, Bole 2, Peterlin, Simonič, Hrovatin; Šolanja.
Sokol: Carli 12, Damjan Pertot,
Ivan Radovič 17, Sergij Radovič,
Kadelj, Svetlič 1, Kante 10, Petelin.
Sodnika: Zavadlal in Lakovič.
Škamperle-Zarja 38:23 (18:9)
Srečanje med Skamperlom in Zarjo ni zadovoljilo. Rešili so se le nekateri posamezniki (Rudes in Plesničar na eni strani, Babuder pa za Zarjo). Pravih in organiziranih akcij pa nismo videli.
Tudi ta tejrnig.^e je zaključila po predvidevanjih. Zmagali so Svetoivančani, ki so imeli višje igralce v svojih vrstah (predvsem Plesničarja, ki je pod košem praktično delal, kar je hotel). Škamperle se je uveljavil tudi zaradi boljše strukture svojega moštva, medtem ko so vse akcije Zarje izključno potekale po zaslugi Babudra in še ta je večkrat pretiral z individualizmi.
Postavi.
Škamperle: Rudes 14, Plesničar 16,
Drasdč 6, Jurkič 2, Schillani, Mijot,
Furlanič.
Zarja: Babuder 16, Marc 2, Metlika 5, Darko Grgič, Križmančič.
Sodnika: Zavadlal in Carli.
—edson—
S košarkarskega igrišča v Bazovici:
Ekipa nabrežinskega Sokola * * *
Moštvo Opčin * * •
Mlada ekipa Zarje
IZ ATLETSKEGA TEKMOVANJA 10. JUBILEJNIH SŠI
ODBOJKARSKI TURNIR SŠI
Mladinke
IGRIŠČE «PRVI MAJ«
Sobota, 7. oktobra ob 16. uri CANKAR A — CANKAR B (sodnik Pertot) ob 16.30 SOKOL — zmagovalec CANKAR A — CANKAR B (sodnik Morpurgo)
Nedelja, 8. oktobra
ob 14.30 KRAS — BREG (sodnik Dougan) ob 15. uri OPČINE — ŠKAMPERLE (Lovriha) ob 16. uri polfinalna tekma med zmagovalcema tekem KRAS — BREG in OPČINE — ŠKAMPERLE
Razgovor z najboljšima atletinjama
Sonja Lukač iz Brega in Marta Vodopivec iz Bazovice
Atletsko tekmovanje letošnjih 10. jubilejnih SŠI je bilo bolj izenačeno kot prejšnja leta, do zmag pa je prišlo več tekmovalcev iz okolice mesta, ki so bili posebno v mladinski konkurenci izredno močni. Izenačenost je predvsem zanimiva v ženskih panogah, kjer Je do prvih mest prišlo v štirih panogah za posameznice prav toliko atletinj, ena od njih pa je zmagala tudi v štafeti. Med zmagovalkami je tudi Pavletlčeva, ostanejo pa še vedno štiri mesta za druge tekmovalke, kar je verjetno prav toliko kot v vseh dosedanjih atletskih tekmovanjih skupaj. Tolikšen Je bil do letos monopol Pavletičeve. Letos smo na tekmovanju opazili več deklet s pravim atletskim talentom od vseh pa izstopa moč mlade Brežan-ke Sonje Lukač, ki Je premočno zmagala v sprintu, se uvrstila druga v krogli, tretja pa v daljini in višini, poleg tega pa prispevala levji delež v zmagoviti štafeti Brega.
Danes zvečer bodo v okviru 10. slovenskih športnih iger tekmovanja v športnem kvizu.
Za to tekmovanje, ki je že lani vzbudilo precej zanimanja m navdušenja, se je prijavilo 19 ekip (6 društev). Kvalifikacijski del v kvizu
Atletinjo, najhitrejše slovensko dekle na Tržaškem, smo srečali na odbojkarski tekmi veljavni za turnir SŠI v Dolini. Zaupala nam je, da bi se zelo rada ukvarjala z atletiko. «Od vseh športov me najbolj veselita atletika in odbojka, težko pa se ml zdi, da bom lahko v obeh trenirala in nastopala, ker nUnam toliko časa na razpolago.«
«Verjetno si se na te igre pripravila,« smo jo vprašali.
«Ne, atletike nisem trenirala Igrala sem samo odbojko, v atletiki pa sem nastopila bolj 'iz veselja do nje.«
«S1 upala na kako boljšo uvrstitev ali sploh na zmago v teku na 80 m’»
«Ne, res ne. Prvega mesta r.l-sem pričakovala.«
«Si bila, recimo pred finalom tega teka, nervozna?«
«Zelo. Startnih blokov nisem niti znala postaviti in sem startala, ne da bi se zavedla, če so bili pravilno postavljeni.«
bo ob 21.15, in sicer istočasno na sedežih.
Sokola (Nabrežina) za Sokol in Opčine. V Trstu pa v prostorih
P. d. Ivan Cankar za Cankar in Breg
na stadionu pri Sv. Ivanu za Škamperle m Rojan.
«Kako sl se počutila po tej nepričakovani zmagi?«
«Bila sem navdušena ih to mi Je . največ pomagalo, da sem tudi v ostalih panogah nastopala z vso mo jo.»
V Bazovici smo obiska,! drugo domačo atletinjo, ki se tud' ponaša z zlato kolajno iz letošnjih iger. Marto Vodop,vec smo imeli za favoritinjo v teku na 80 m, vemo pa, da je v finalu kar odstopila. «Marta, kaj se je zgodilo na startu?«
«Vsega je kriv starter. Pri povelju »pozor« sem se nekaj premaknila. Ker sem vedela, da to pomeni neveljavni start sem takoj vstala, starter pa moje napake ni videl in Je medtem že sprožil. Znašla sem se tako na mestu, medtem ko so ostale že tekle.«
«Si računala na zmago v tej panogi?«
«Parkrat sem trenirala, če bi Vlo tekmovanje na mehki stezi hi si bila celo kupila sprinterce, ker sem imela precej zaupanja vase in nisem hotela zamuditi priložnost1 «
«K sreči sl vseeno prišla do zlata v skoku v daljino. Kako ti Je to uspelo?«
«Niti sama ne vem točno. Začeia sem skakati zelo slabo in se komaj uvrstila v finale. Tu sem pri vsakem skoku popravila prejšnji rezultat in končno dosegla 4,34 m, ki so veljali za prvo mesto. Na zmago nisem upala «
No pogovorili smo se le z dvema atletinjama, ki predstavljata vrn domače ženske atletike, takih potencialnih športnic pa Je veliko med nami. Res bo treba nekaj ukreniti, da se njihovo število pomnoži.	—lin—
lllimimiimniHIIHIIIIIIIIIIIIMIIIMMIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIMIIillltllllMItlllllMIIIIIIIIIIIIIHIIIItlllllllllHHIIIII
V OKVIRI! 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER
Danes Šport-kviz
PRETEKLO NEDELJO, PO 23 LETIH...
Srečanje ranjencev zdravnikov in osebja bolnišnice «Franja»
*Ta grapa naj vam ostane v spominu zaradi narodnoosvobodilne borbe, ki ni poznala mejA odpovedovanja, požrtvovalnosti in junaštva*... (dr. Franja Bojc - Bidovec v svojem nagovoru bivšim ranjencem)
Tisti partizani, ki so se med NOB zdravili v partizanski bolnišnici «Franja», se v spominih radi vračajo v ta kraj. Privlačujejo jih nepozabna doživetja na zdravnike in osebje bolnišnice, ki so z brezprimer-no požrtvovalnostjo skrbeli, da so čimprej ozdraveli in se lahko vrnili na borbene položaje. Mnogi izmed njih se v letih Pp svoboditvi vračajo na Cerkljansko in vsakokrat obiščejo tudi kraj zdravljenja — skalnato sotesko Pasic.
Nekajkrat sem tudi sam spremljal bivše partizane in aktiviste koprske in prejšnje hrpeljske občine ter otroke dveh razredov osemletke iz Kopra. Nalogo spremljevalca in vodiča sem sprejel z velikim zadovoljstvom. Za nekdanjega Partizana ni večjega in lepšega doživetja kot je sto in več parov radovednih oči, ki nepremično zrejo na partizansko ču-d°- Pripovedovanje o življenju v bolnišnici «Franja» poslušajo in vpijajo besede o zdravnikih in osebju kot žejna zemlja rahel dež. S kakšnimi vtisi zapuščajo ta kraj, zgovorno dokazuje izjava nekdanjih partizanov in aktivistov bivše hrpeljske občine, katere sem pred *®ti spremljal v Ljubljano, na Bled in od tam po Gorenjski do bolnišnice «Franje». Po vrnitvi na Kozino sem jih vpra-
,> kaj je na izletu bilo zani-mivega in kaj jim je zapustilo najgloblji vtis. Soglasno so odgovorili :
“Bolnišnica 'Franja,.»
In take vtise odnesejo iz te-ga kraja tisoči domačih in inozemskih obiskovalcev, katerih število je iz leta v leto večje. * * *
Občinsko združenje ZB NOV ' Idriji je pred dobrimi štirinajstimi dnevi objavilo v časopisih vabilo na srečanje vseh Preživelih ranjencev, zdravnikov in osebja. Tako so se v nedeljo 1. oktobra zbrali na tovarniškem srečanju v bolnišnici «Franji». Prišli so iz vseh krajev Slovenije. Po triindvajsetih letih so se srečevali nekdanji ranjenci z zdravniki in osebjem bolnišnice. Koliko je pilo prisrčnih, tovariško toplo m hvaležno izrečenih besed! “Prgo med prvimi barakami je P!} veliko premajhen, da bi ou mogel sprejeti vse obiskovalce. Ko je na prag barake v ozadju «trga» stopila nekdanja upravnica tov. Franja Bojčeva ~~ danes tudi v inozemstvu znana pod imenom «Franja» — 1° je pozdravilo ploskanje vseh navzočih. Bil je to aplavz hvaležnosti nekdanjih ranjencev, za zdravje katerih je žrtvovala nič koliko noči pri pregledovanju, Previjanju in zdravljenju ran, Prestreljenih nog, rok, prsi in pav. Ko je čistila gnojna vnet-La ran in iz njih pobirala koščke zdrobljenih kosti, je z opo-punljajočo besedo hrabrila m mirila živčnost ranjencev.
*.Po triindvajestih letih mi je 'vo v spominu njena skrb za knjenega tovariša, ki je ležal
isti baraki kot jaz. Velik drobec težke mine mu je bil ^drobil kosti v kolku. Rana se mu je bila ognojila in se je v PJej nabralo veliko gnojnega zcedka. Ko je rano odvila, se J® po baraki razširil takšen mrad, da smo komaj zadrže-pi bruhanje. Zdravnica Fra-J.a Pa je čistila in nato preda ranjenca, kot da povezu-š°Pek rož.
. “ri napadu na štab Vojkove ngade dne 4. januarja 1944
Zireh na Gorenjskem, je bil at)Jen v glavo vodja propa-sandnega 0{jseka Vojkove bri-|“de tovariš Stanko Dominko .aša- Krogla iz nemške stroj-n*ce mu je prebila vrat, jezik
in nebo v ustih in nato izstopila pri očesu. Ker se mu je rana ognojila, mu je zdravnica razen drugega zdravljenja, večkrat na dan izpirala usta s kamilično zavrelico. Tako je razkuževala in čistila gnojenje. Tovariš Dominko — Saša je pri taki skrbi in negi ozdravel in je bil kasneje imenovan za šolskega nadzornika severnoprimorskega okrožja. Na dan srečanja sem nestrpno pričakoval, da mu bom po triindvajsetih letih lahko stisnil roko, vendar ga ni bilo. Ne vem, če je še živ, ker ga vsa leta po osvoboditvi nisem več srečal
* * *
Spomini na tedne, ki sem jih pred triindvajsetimi leti preživel v bolnišnici «Franji», so danes bogat zgodovinski zaklad. Kako močno, kako pomenljivo, kako opogumljajoče, je naš partizanski pesnik Matej Bor zapisal v svoji partizanski zbirki ((Previharimo viharje :»
«Kadar čez gozdove rjove jo viharji,
drevesa se svojih korenin zavcdč.»
In v bolnišnici «Franji» smo se vsi — ranjenci, zdravniki in strežno osebje — odločno in pogumno zavedali življenjskih korenin nas samih in našega naroda. Zato, prav zato smo bolečine in gnojenje ran laže prenašali. Zato, prav zato je zdravnica Franja s takšno požrtvovalnostjo, samozatajevanjem in samoodpovedjo skrbela za ranjence, jim zdravila razbolele, vnete in gnojne rane. Zato, prav zato je strežno osebje z vso človeško zmogljivostjo skušalo ustreči vsaki želji ranjencev.
Ti skromni in tihi bolničarji in bolničarke: Jože, Danilo, Golja, Pavla, Pina, Lida in drugi. Pa Albin Veingerl — čriček, ki nam je tako lepo zaigral na harmoniko ali kitaro, Pavla pa ga je spremljala s petjem.
In ti tihi, skoro neopazni tovariš Janez Petrnelj, gornji Podnivčan — prvi zaupni sodelavec bolnišnice -«F-ranje». Ti si pokazal kraj, kjer danes stoji partizanski spomenik, ki mu v vsej Evropi ni para. Ti si čuval in hranil zdravila in hrano, ti si vodstvo bolnišnice obveščal o premikih sovražnika.
In ti neznani tovariš, ki si pomagal v temnih nočeh nositi ranjence od Podnivčana v Pasice. Videl sem te na dan srečanja. Videl sem, da si se postaral, kot smo se postarali vsi. Tiho in skromno si stal v ozadju, kot bi se bal pristopiti k ranjencem, da bi jim povedal, kako si jih nosil.
Vsem vam, tihi in skromni naši sodelavci, katerih obraze in glasove ni zabrisala skoro četrtstoletna razdalja — in jih ne bo nikoli zabrisala iz našega spomina — Hvala! Iskrena tovariška hvala za vašo takratno skrb!
• K *
Za konec še to-le: Vodstvo idrijskega muzeja, ki ima v oskrbi ta partizanski spomenik, ima namen, izpopolniti nekdanjo opremo bolnišnice tFranja». Šele letos je vodstvu uspelo dobiti aparat roentgen, ki so ga med NOB uporabljali v tej bolnišnici. Vse, ki posedujejo kak predmet, fotografijo ali dokument, ki je v zvezi s to bolnišnico, naproša, da ga prepustijo bolnišnici. Za prihodnje leto je v tej bolnišnici zamišljena večja proslava. zato bi bilo prav, da bi obiskovalci takrat našli prav takšno stanje, kot je bilo od dne 23. decembra 1943, ko je bolnišnica sprejela prvih sedem ranjencev, pa vse do osvoboditve, ko je bilo v barakah tudi po 80 ranjencev.
Pagon Andrej — Ogarev
ILJA ERENBUSG
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki is knjige {Ljudje, leta, življenje»)
Louis Aragon
Ko je govoril o svoji osebni sreči, je govoril o sreči vseh: “Midva greva v dvoje, držeč se za roke. Nama se zdi, da sva Povsod doma — pod nežnim drevesom, pod črnim nebom, vsemi strehami, poleg vseh kaminov, v pusti ulici, na vr°čem soncu, v nejasnih pogledih množice, med modrimi in ®°rimi, med otroki in med odraslimi. Ljubezen ne vsebuje Kesar skrivnostnega, midva sva tukaj, vsi naju vidijo, za-jJubljencem pa se zdi, da so v gosteh pri naju.» To je napisal
Pred smrtjo. Hodil je z Dominique, morda po hribčkih °rdoinali v Moskvi preko Puškinovega trga. Hotel je vsem aa'ovati po nekaj. Boril se Je, življenje je večkrat izpostavljal nevarnosti, toda ne zato, ker se je tako odločil ravnati, tem-Vee zato, ker drugače ni mogel.
Paul je enega zadnjih moskovskih večerov preživel pri nas- Njegove roke so podrhtavale bolj kot navadno, toda šalil ^ je, potem pa je obmolknil. Ljuba se je pogovarjala z Do-j nque. Nenadoma mi je rekel: ((Spominjam se mladega de-av°a. Veste, tistega, ki le po prireditvi vdrl v sobo za odrom. «fckel je; Tudi mene prevzema želja, da bi pisal pesmi, toda n°Jim se, da ne bo tako kot je potrebno Glavo imam polno Pesedi, trušča, toda bojim se pisati... Zares je muka, ker je ^mišljeno vedno boljše od ustvarjenega. Ne samo v poeziji,

—	Na zdejl Pej smo spet zgebili ano prvenstvo. Prou res, nas bo počasi hudič vzeu.
—	Pej kej je spet taku hudga?
— Ma dej, dej! Taku smo bli veseli, de jemamo u Trsti kampjona za boks jn zdej je pej vsega konc.
— Kej češ Mihec, pr boksi je taku, de nobeden ne more bet kampjon za zmeram. Kadar je mlad jn frišen, že nabiksa kašnega jn pole pitane kampjon; ma pole pride dnar jn si prvošče vse sorte, pije jn jej jn pole pride kašen drugi bol mlad jn ga nabiksa. Pr športi ni koker, denmo reč, pr politiki, ke kadar pride aden na vrh, se ga ne rešeš več. Pr športi res vela rotacija jn nobeden ne more dou-go derat.
— E, ma meni je vselih žou. De be blo de-ralo vsaj an par let! Taku smo se prpraulali, de be našga Ninota lepu sprejeli. Smo nardili prfina transparente, de jeh bomo nesli ven. Se misleš, kašno fešto be bli jemeli u Trsti? Jn zdej pej neč.
— Ja, taku je žiulenje. Zdej gor, zdej dol. Sej tudi tisti zamurc, ke je potouku našga Ninota, ne bo dougo. Se bo ben najdu kašen, ke bo pej njega.
— Ma intanto mi smo zgebili kampjona jn buhvej, če bomo še kadaj jemeli u Trsti tašen primat. Jn prou zamurc ga je potouku! Zdej zastopem, zakej Amerikanci ne morejo videt za-murcov.
— A, ni miga res. Uani jeh res zaničavajo jn skoriščajo, kamer morejo, ma pr športi jn u vojski jem pej prou pridejo. Sm brou u anem časniki, de tam u Vietnami pošiljajo naprej neč-ko zamurce. Jeh denejo zmeram če, kamer je narbol nevarno. Jn kadar so olimpjade, pošiljajo tudi skori same zamurce. Če gledaš po televižjoni, misleš, de je Amerika kašna afri-
kanska država, zatu ke so vsi črni. Jn če dobijo Amerikanci kašno madajo, jo je gvišno dobu zamurc.
— E, zamurci so forte žilavi. Ma vselih me jezi, de smo zgebili tu prvenstvo, že takujntaku gre u Trsti vse u neč jn je biu ta kampjon naša edina tolažba. Jn zdej smo zgebili še tu.
— Mihec, ne stoj bacelirat! Smo dobili pej an drugi primat. U Rimi je bla ana razstava od mark. Jn tržaški železenčarji so jemeli narlepše zbirke, so dobili pet al šest madaj jn prvo mesto. Kej ni tu lepu?
— Ma dej, dej! Marke ja ne moreš prglihat sez boksam. Sej videš že po temi, de zastran mark ni blo nobeneh demoštracij. S tistmi markami se mamejo samo kašni po pisarnah, ke nimajo kej delat jn nimajo nobeneh skrbi.
— Kej češ, vse more bet. Ani se ogrevajo za marke, ani za boks, ani za babe, ani za karte, ani za monarhije...
— -A ja. Sm slišau, de so zdej taljanski monarhisti forte u skrbeh, ke ne znajo za kašno dinastijo be se ogrevali. Znaš, Savojci so se jem forte zamerli, zatu ke se obnašajo, koker de be bli od filma. Hodejo okuli u mini krilah, se remenirajo po nočneh lokalah, delajo škandale jn vse sorte. Jn zdej monarhisti prou nimajo koraže, de be delali propagando za tašne ledi, jn so rekli, de za njeh se prou ne bojo več napenjali. Ma če čejo bet monarhisti še naprej, morejo jemet kašnega kandidata. Zatu ke če nimajo kandidata, bojo prou po sili mogli postat republikanci. Jn taku zdej štedirajo, za koga be se začeli ogrevat jn ješčejo kašnega primernega princa.
— E, monarhisti morejo bet forte jezni na dinastijo, ke jem dela tašne figure. Ma posluši, Mihec, odkod pride ta beseda — monarhija?
— Kej ne znaš? Pej kašen trještin si?
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiMniiiiiiiiiiiiiiTiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PARIŠKI LIST »NOUVELLE OBSERVATEUR« MENI
Niti «McNa m a ro va linija» ne bo preprečila «vdorov»
Vsekakor bo načrt, ki so si ga omislili v Pentagonu, nov velik posel za ameriška elektronska podjetja - Kaj ta «linija» predvideva?
Sedaj, ko si Američani izmišljajo najrazličnejše načine, kako bi v Južnem Vietnamu zadušili upor in uničili vojsko osvobodilne fronte, je prišla na vrsto tudi «McNa-marova črta*, ki naj bi se raztezala vzdolž 72 kilometrov «meje» med Severnim in Južnim Vietnamom. Ta «McNamarova črta* naj bi preprečevala »vdiranje* severno vietnamske vojske v Južni Vietnam, dobavljanje orožja in oskrbe Severnega Vietnama borcem v Južnem Vietnamu, skratka naj bi omogočila Američanom', da »opravijo* z južnovietnamskim osvobodilnim gibanjem in njegovo vojsko. Čeprav nas ime »McNamaro-va črta* spominja na Maginotovo črto, ki Francozom ni prav nič pomagala pred nemškim vdorom v Francijo leta 1940, jo bomo skušali prikazati tako, kot so si jo zamislili v Pentagonu.
Uradni namen «McNamarove črte* je «preprečiti vdiranje vojske vojaškega materiala iz Severnega v Južni Vietnam». Za ta »podvig* ni nihče vprašal, koliko bo stal. «črta» pa bo opremljena z vsem, kar zmore ameriška elek tronska industrija, z vsem, kar bi mogio biti učinkovito proti »vdiranju* s Severa. Toda to je le del, pa čeprav glavni del velikega načrta, ki so si ga omislili v Pentagonu, kajti še prej je treba vse od Sajgona pa do demarkacijske črte in demilitariziranega področja zgraditi mrežo cest, ki bodo povezovale tri ogromna vojaška oporišča, kjer bo mesta za 30.000 vojakov, kjer bodo velikanska skladišča hrane, goriva, streliva in drugega vojaškega materiala. Poleg že omenjene elektronske linije in omenjenih vojaških oporišč sta predvideni še dve letališči in cela vrsta telekomunikacij, več električnih central ter kakih deset večjih utrjenih postojank v bližnjem in tudi globljem zaledju za »McNamarovo črto*, seveda na južni strani 17. vzporednika. Skratka, gre za delo, ki bo stalo celo vrsto milijonov dolarjev, gre za načrt, ki bo hkrati odličen »posel*, pri katerem bodo »angažirana* nekatera velika ameriška podjetja, kot so n.pr. VVestinghouse, General Dinamics in druga, ki so že podpisala pogodbo s Pentagonom glede oskrbe in montaže ustreznih elektronskih naprav.
Kako temeljito si strokovnjaki v Pentagonu zamišljajo ta novi »ki-
tajski zid* v Aziji, nam predočuje . naslednji podatek: vzdolž te črte bodo vgradili posebne «seizmične I detektorje* vrste «Sid», ki morejo zaslediti človeka ali žival na daljavo 400 metrov.
Navedli smo eno izmed sredstev, toda načrt predvideva celo vrsto takšnih in podobnih sistemov in sredstev, med drugim tudi tako imenovane «votle cevi*, ki jih zakopljejo v zemljo le nekaj centimetrov pod površino in ki morejo na razdaljo več kilometrov »sporočiti* vsakršen premik na površini, ker so med seboj povezane v obsežne sisteme, kjer le en človek nadzira vsakršno dogajanje na ustreznih manometrih. Človek, ali n.pr. nekoliko večja žival, pes, ki stopi čez »kontrolni pas*, more preko sistema «votlih cevi* premakniti kazalce na manometrih tudi več kilometrov daleč. Seveda bodo vsi ti sistemi povezani z ustreznimi alarmnimi napravami.
Kot bi to ne bilo dovolj, so predvideni tudi sistemi, ki delujejo na osnovi infrardečih žarkov, ki omogočajo opazovanje in fotografiranje tudi ponoči. Ena izmed ameriških družb, ki so angažirane za »McNamarovo črto*, bo izdelala tudi alarmni sistem, ki avtomatično izstreljuje svetleče se rakete nad krajem, kjer bi zasledili »vdor*, se več, avtomatične strojnice bodo takoj stopile v akcijo in elektronske naprave bodo pripomogle, da se bodo cevi strojnic usmerile prav na kraj, kjer bo čez črto stopil človek, žival, kjer bo pač opažen kakršen koli premik.
Neko drugo ameriško podjetje, ki se ukvarja z elektroniko, pa bo vgradilo v to »varnostno črto*, kot jo ponekod na Zahodu imenujejo, tudi svoj novi izum tako imenovani »slušni sprejemnik*, to se pravi neko napravo, ki sprejema tudi ultrazvoke, tako da bo možno z njim zaznati tudi šuštenje listja, šumenje trave, skratka vsak premik na razdaljo več kilometrov.
Kakor vidimo, so si v Pentagonu omislili sistem, da bi skozi »McNamarovo črto* ne mogla neopaženo niti miš. In vendar je pariški list »Nouvelle Observateur* v zvezi s tem zapisal:
«Kljub vsej tej nadvse moderni opremi si je težko zamisliti, da bo 72 kilometrov »McNamarove črte* dovolj za preprečitev pomoči
Severnega Vietnama. Čeprav bo dežela s to črto presekana na dvoje, ne bo v ničemer preprečila prehod vietkonške vojske čez Laos ali Kambodžo, če bi hoteli dejansko zgraditi učinkovito črto, bi jo morali raztegniti čez ves Južni Vietnam, bi morah ves južni del Vietnama obdati z elektromagnet-sko črto.
«Laos je diskretno vsaj že odgovoril na ameriški načrt, borci vietnamske osvobodilne fronte pa so že dokazali, da znajo uporabljati zaplenjeni ameriški vojaški material prav tako, kot znajo rokovati z vojaškim materialom, ki ga dobijo s Severa.*
Francoski časopis te svoje zaključke končuje takole:
«Zdi se pa, da gre za nekaj povsem drugega. ZDA praktično že ne želijo več zmagati v tej vojni, ki jo iz dneva v dan vedno bolj izgubljajo, pač pa hočejo dokazati, kako se morejo ohraniti tu, dokler ne pride do pogajanj, seveda pod njihovimi pogoji.*
Od daleč smo videli paro, ki se je dvigala nad bazenom, v njem pa pravo mravljišče. Od časa do časa je iz bazena prilezla človeška oblika, pretekla deset metrov do grede, kjer se sneg nš stalil, se povaljala in spet stekla ter v loku pljusknila v vodo.
Kupih smo hstek za bazen in kabino in se, ojoj, postavili v — vrsto. Po dvajsetih minutah čakanja v vrsti smo se bazenu odrekli in se vrnih v hotel. A tokrat s taksijem.
Taksi je zelo poceni. 7 kopejk za kilometer vožnje. Vozi hitro, ker so ceste skoraj prazne, a itak široke, le paziti moraš, da ne naletiš na kakega vajenca. Taksijev je na tisoče, a premalo. Zato zaposlju-jejo v podjetje kogarkoli. Katerikoli prišlec, recimo, z juga, ki ima vozno dovoljenje, dobi zaposlitev pri tem podjetju. Redkokdaj človek pozna Moskvo po nekaj dneh, zato si pomagajo s povpraševanjem po cesti ah s prospektom mesta. Tako se nam je zgodilo, da nas je popeljal do univerze, kjer se mu je spustila zračnica. Pošteno je zaklel, prižgal cigareto in se lotil dela. Mi pa smo mu plačali in šli peš čez most, vzdolž Leninovih gričev mimo stadiona do hotela.
* * *
Drugega dne, v veliki dvorani gostišča «Junost».
Na velikem zaslonu se blešči napis: «Za svobodo vietnamskega ljudstva.* Na predsedniškem odru stoji več mladih, suhih fantov z očmi, ki se iskrijo. Njih Koža je bledikasto rumena. To so vietnamski partizani. V dneh obiska ZSSR na povabilo CK Komsomola smo se namreč srečah tudi s oredstav-niki vietnamskega ljudstva. Prišh bi v Italijo, a jim niso hoteli izdati vstopnega vizuma.
Med fanti, s katerimi smo se razgovarjali, je bil tudi tovariš, ne večji od desetletnega fantiča, ki je nosil na prsih tri medalje s 40. zvezdicami. Vprašali smo ga, čemu. Sramežljivo, z nasmehom in v zadregi nam je odgovoril, da pomeni vsaka zvezdica sestreljeno ameriško letalo.
Vsi ti mladeniči in redka dekleta so se mudili blizu Moskve, na posebnih tečajih za strokovno izobrazbo. Dekleta so se učila osnov hitre pomoči pri hudo ranjenih, ožganih z napalmom ah prerešetanih s t. im. »hot dogs*, toplimi psi, ki so bombe s majhnimi železnimi kroglicami, ki se kakor ši-bre zarijejo v telo in ga razmesarijo. Fantje pa so se učili »vojne civilne tehnike*, to je tehnike obnove civilnih struktur na Dombar-diranih področjih:	mostov, cest,
prog, vodovodov, jezov i. pd. Spet drugi pa so se .vežbali; V . pilotskih in drugih veščinah.
Dekleta so bila tiha, ponosna neverjetno mila. In vendar je motorizirani zmaj prisihl tudi nje, da so prijele za puško. Majhna črnolaska mi je povedala, da v Severnem Vietnamu dekleta sestreljujejo letala s puškami. Njeno pripoved, v ruščini, pomešani s francoščino sem si zapisal.
»Delam v tovarni. Mnogokrat nas sredi posla zaloti alarm. Brez panike stečemo na dvorišče in mi-
Britanski zunanji minister Brown slovi kot zelo družaben človek, ki se znajde tudi na mondenskih prireditvah. Kdove, kako se bo znašel sedaj na kongresu svoje stranke, kjer se njegova politika ostro kritizira.
temveč tudi v življenju...»
Omenjene besede sem si zapisal. Ko smo se poslavljali, smo mislili, da se bomo srečali decembra na Dunaju. Veselil sem se, ker sem poleg njega videl močno, ljubo in skrbno Dominique. Osem mesecev kasneje sem nekega mrzlega, meglenega jutra slišal: «Včeraj je umrl francoski pesnik Paul Eluard...« Dominique mi je kasneje pripovedovala, kako je prebiral časnike: Rosenbergovima, ki sta bila krivično obsojena, so zavrnili revizijo sodnega postopka. Paul je dejal: «Samo da bi jih rešili!... čez četrt ure je poklical Dominique: srce je prenehalo biti. Dopolnil naj bi sedeminpetdeset let. Pišem, a se mi zdi, da se je vse to pripetilo včeraj. Nič ni močnejšega od tistega, kar povezuje ljudi, ko je strmina že za njimi, sami pa se zvečer spuščajo nizdol po temni, strmi stezi.
Henry Matisse
V majhnem, meni dobro znanem stanovanju v Ulici Souridier, kjer so živeli Aragonovi, sem videl čudovite Ma-tissove slike. Aragon Je pripovedoval, da se je 1942. leta pogosto sestajal z Matissom v Nici, kjer slikar stalno živi, trenutno pa je v Parizu, ker izdeluje kartone za gobeline. Od Aragona sem zvedel, da so Matissa 1941. leta operirali, izrezal! so mu želodec in je prisiljen delati v postelji, ko pa za nekaj ur vstane, si mora nadeti steznik.
Aragon mi je septembra rekel, da Matisse želi, naj mu poziram. Hiša, v kateri je stanoval, je bila skoraj nasproti hotela Nica, kjer sem preživel svojo mladost. Na stenah navadne spalnice so viseli kartoni s koščki pripetega pisanega papirja. Videl sem obraz, ki mi je bil znan s številnih fotografij, ko pa je snel očala, so me presenetile njegove sinje-modre oči.
Ko sem se seznanil s Picassom, Lčgerjem in Modigliani-
jem, sem bil nezrel mladenič, pa tudi sami so bili starejši od mene samo od osem do deset let. V tistem času sem z navdušenjem ogledoval Matissova platna, toda slikarja sem prvič videl, ko je dopolnil sedeminsedemdeset let.
Začel je pozno, Picasso je v štiridesetem letu slikal kot izkušen alikar; Matisse pa je študiral pravne vede in delal pri notarju. Ko je dopolnil dvajset let je po operaciji slepiča začel iz dolgočasja prerisavati slike. Veliki renesančni umetnik Masaccio je umrl v sedemindvajsetem letu, prav toliko je bil star tudi Raffael, ko je dokončal svoje znamenite «stance». Picassu se je do sedemindvajesetega leta posrečilo končati platna «modrega» in «rožnatega» obdobja ter ((avignonskih deklet« in prispeti do kubizma. Če pa bi Matisse umrl v sedemindvajsetem letu, bi pustil za seboj samo začetniška dela, iz katerih izžareva nadarjenost.
Matissu sem poziral trikrat. Med prvim poziranjem mi je rekel: «Ko so me odnesli na operacijsko mizo, sem se sam pri sebi poslovil od življenja. Zgodil se je čudež — usoda mi je podarila drugo življenje... Pribitek... In da veste, zdaj se posebej veselim vsega — ljudi, drevja, barv...«
Nad postelje so visele okrogle kartonske plošče s črnim krogcem v katerem je krogla naredila luknjico. Matisse mi je pojasnil, da včasih odhaja na streljanje, čeprav mu je takrat zelo težko: «Pri mojem delu je zelo pomembno ohraniti vid in zanesljivo roko. Preverjam...«
V teku treh poziranj je naredil, če me spomin ne vara, petnajst risb, dve mi je podaril in pod obrazom lepega mladeniča, ki se rahlo smehlja, zapisal: «Po Erenburgu«. Ne vem, če bi moral te risbe označiti za portrete. Govoril je, da ne more slikati ali risati, če nima pred seboj kakega modela. Opazil sem, da se je med risanjem zazrl v moj obraz. V vseh risbah je bilo nekaj skupnega: «Tako si vas zamišljam...« Ob drugi priložnosti je Matisse, ko mi je kazal risbo, rekel: “To je glava, oči, usta plus tisto, kar vem o vas...«
(Nadaljevanje sledi j
- april 1967
mogrede vzamemo pušK) in naboje. Ni jih treba dosti. V grmovju za tovarno smo skopale krožen jarek, kjer se uvrstimo p > tri in tri.
»Nato se začne mučno čakanje, ki ga tropska sopara še oteži. Prisluhniti moramo, poleg brenčanja čebel in sršenov težkemu, zamolklemu brnenju bombnikov. Ne vemo, če je tokrat cilj naša tovarna ali kaj drugega v mestu. Mesto ni veliko, vi bi ga imenovali velika vas, a za nas je to vedno »Mirno mesto*: Nghe An.
«Končno jih zagledaš, na obzorju. Svetlikajo se v popoldanskem soncu. Tokrat smo cilj mi... nas spreleti srh. Oči se zresnijo, živci postanejo pozorni.
»Veste, tovariš, letalo je mogoče zbiti samo, če ga gledaš, ko se spušča nadte in je v spodnjem delu loka, ki ga naredi, ko spušča bombe, najnižje. Ciljati ga smeš le, ko se ti približa na sto metrov, ali ko se oddaljuje, do dvesto metrov razdalje. Tedaj je ranljivo, kot ptica. Krogla lahko prebije tanker z gorivom in letalo se vname.
«Jaz nisem še zbila letala, toda prej ali slej... Moja prijateljica pa ga je, prav zraven nas so stale, vse tri, in streljale v bok letala. Okrog nas so se dvigali oblaki zemlje, ki so jih povzročale eksplo zije bomb. Vsaka je že izstrelila kakih pet nabojev, ko se je pri repu že oddaljenega roparja pokadilo. Vse hkrati smo zavriskale...*
Zahvalil sem se tovarišici Ai in sedel zraven drugega tovariša, ki je mežikal, ko smo ploskali besedam uradnega govornika. Ta je namreč govoril v vietnamščini, prevajalec je prevajal v ruščino, drugi pa iz ruščine v italijanščino.
«Ime mi je Ngo Van Lučk, rodil sem se v Hanoju, star sem 26 let. Sem tehnik-inženir. V Hanoju sem prisostvoval bombnim napadom v dneh od 17. tja do 30. januarja. Porušenih je bilo mnogo hiš, žrtev pa je bilo manj, ker smo otroke in ženske evakuirali. Kljub temu
pa sem videl na ulici nekaj mrtvih.*
Vprašal sem ga, kaj misli o trajanju vojne.
»Ne vem, kdaj se bo vojna končala, a vem, da se bo končala z osvoboditvijo Vietnama. Odvisno je tudi od tega, kako se po svetu razvija odpor proti tej ameriški vojni. Vem, da vi organizirate mnogo demonstracij. Iskreno se vam zahvaljujem, ker vem, da ste dobri ljudje.*
Pomislil sem, kako je kdaj pa kdaj težko prirediti shod za Vietnam, kako se marsikdo ustraši še kapljice dežja. V Vietnamu pa dežuje ognjena smrt in vendar verjamejo v svobodo.
«Tovariš Lučk, česa potrebujete od nas?*
«Mislim, da je najboljša pomoč politična. Tako zahteve od vlade v Rimu, naj obsodi bombardiranja v Vietnamu, in tudi prisotnost ZDA pri nas. Orožja ne potrebujemo, dovolj nam ga nudijo bratske socialistične države, predvsem Sovjetska zveza in Kitajska.
»Primanjkuje pa nam zdravil. Kljub ogromni pomoči vseh narodov ni mogoče lečiti vseh ran, ki nam jih sovražnik prizadene v vsaki vasi. Napalm v Južnem Vietnamu povzroča predvsem na otro-kih strašne opekline. Marsikdaj umirajo na desetine in desetine, ker nam zmanjka krvne plazme. V SZ zbirajo te dni velike količine krvi. Mislim, da bi se našel tudi med vami kdo, ki bi daroval kri...*
«Kaj sodiš o pobudah papeža Pavla VI. ?»
»Veš kaj, tovariš, dovolj jasno mu je povedal Hošiminh v svojem pismu. Saj ga poznate. Sicer pa ni njegova vloga negativna, le lahko bi bil kdaj pa kdaj bolj jasen.*
»Pa Robert Kennedy?»
»Demagog, ki pripada isti stranki z Lindonom Johnsonom.*
STOJAN SPETIČ
(Nadaljevanje sledi)
ČETRTEK, 5. OKTOBRA 196?
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Duo Morghen-Mellier
-	12.10 Znanost in tehnika - 12.20 Za vsakogar nekaj r 13.30 Glasba po željah - 17.00 Tržaški mando-linski ansambel - 17,20 »Književnost prve polovice 13. stoletja* -
17.30	Zaploskajmo jim - 18.00 Zbor »Tita Birchebner* - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Sodobni ital. skladatelji - 19.00 Art Black Combo - 19.10 Pisani balončki - -19.35 Zabavni ansambli -
20.00	Šport - 20.35 «Za narodov blagor*, igra v štirih dejanjih -22.20 Motivi obeh Amerik - 22.30 Skladbe davnih dob - 22.50 Romantične melodije.
Trst
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Mali ansambli -
13.30	Furlanski motivi - 13.45 Simf. koncert - 14.40 Knjižne novosti.
Koper
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30. 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL 10.15 Plošče - 11.00 Beležnica 11.30 Današnji pevci 12.00, 13.00 in
14.00	Glasba po željah - 14.45 Pri ljubljene melodije - 15.00 Prenos RL - 15.30 Lahka glasba - 16.30 Pevci - 16.50 Današnji gostje -
13.00	in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Prado - 22.10 Jazz - 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Bizet, Haydn, Rahmaninov itd. -10.05 in 11.00 Dve uri glasbe -
11.30	Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Rita Pavone in Teddy Reno - 14.40 Italijanske popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Nove ameriške plošče
-	17.20 Roman - 18.15 Veliki variete - 19.30 Luna park - 20.20 Ella Fitzgerald in Duke Ellington
-	21.00 Politična tribuna (PSIUP)
-	22.00 Ansambel Toscanini - 22.40 Plesna glasba.
H. program
7.30.	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.35 Zdravnikovo mnenje -13.00 Pevski spored - 14.00 Juke box - 14.45 Nove plošče - 15.15 Sopranistka H. Guden in tenorist J. Bioreling - 16.05 Rapsodija 16.38 Popoldanski spored - 20.10 Tecchi-
Fabbri: «Gli egoisti* - 20.35 Neapeljske pesmi - 21.50 Ples.
UL program
10.00	Schubertova simfonija št. 8 - 10.40 Madrigali - 10.55 Marti-nujeve skladbe * 12.20 Rogerjeve variacije - 13.00 Antologija interpretov - 14.30 Dvorakove skladbe
-	15.30 Nove plošče resne glasbe -16.25 Bartokova sonata za violino
-	17.20 in 17.35 Francoščina - 17.45 Sibeliusova simfonija štev. 5 -18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.30 Honegger: »Devica Orleanska*.
Slovenijo
7.00, 9.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.05 Telesna vzgoja -7.50 Oddaja za žene - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Lhotka: Suita iz baleta »Srednjeveška ljubezen* - 9.25 Glasbena pravljica - 10.15 Naše sopranistke - 11.00 Turistični na potki - 11.20 Lahka glasba - 12.00 Na današnji dan 12.10 Madžarske melodije - 12.30 Kmetijski nasveti
-	12.40 Orkester «Svobode» - 14.06 Izbrali smo vam 15.40 Glasba iz Južne Amerike - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simfonični koncert
18.00	Aktualnosti - 18.15 Turistie na oddaja - 19.05 Glasbene razglednice - 20.00 Lahko noč, otroci!
-	20.10 Domače pesmi - 21.00 D.
Moravec:	100 let Dramatičnega
društva - 21.40 Glasbeni nokturno
-	22.10 Sodobna hrvatska klavir ska glasba - 23.05 Nočni mozaik jazza.
Ital. tele vitija
17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 18.40 Prigode Laure Storm - 19.45 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Politična tribuna: Vecchietti za PSIUP
-	22.00 Obisk Recoaru - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
19.00	Evropsko prvenstvo v košarki - 21.00 Dnevnik 21.15 Ko priroda izgine - 22.00 Film »Un bar da vendere*.
Jug. televinja
9.40 in 14.00 TV v šoli . 10.35,
11.00	in 14.55 Angleščina • 15.20 Osnove splošne izobrazbe - 17.05,
20.00	in 22.40 Poročila - 17.10 Tiktak: Rožni pogovori • 17.25 Otroški filmski žumal - 17.55 Obzornik • 18.15 Reportaža - 18.35 Glasba Cesarja Francka - 19.09 Tožarjenja — humor, oddaja -19.54 Medigra - 20.40 Atelje 212 • 21.35 Glasbena oddaja • 22.00 Ko je meč krojil pravico.
iiiuiMiiiiiikiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniimiiitiiiiiiicuiuiiiiiHfiiiMimiitiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Previdni boste morali biti, da ne spravite ljudi v težave. Srečali boste osebo, ki vam je pri srcu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Za vas se zanima neka vplivna oseba. Spoštujte svojce in ljudi, ki vas imajo radi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Primeren dan za nekoliko bolj tvegane posle. Ne pretiravajte. Sporček v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojim značajem si boste utrli pot na nekoliko višjo stopnico. Potrebo imate osebe, ki vas bo razumela.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izberite pravo pot, da vas ne bo kdo spodnesel. Nepričakovana rešitev čustvenega problema.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo nervozen dan z vsemi ustreznimi posledicami. Nekam vas hudo vleče, pa ne bo nič.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaš poseg v zadevo bo vse razčistil. Dobili boste dokaz, da vas nekdo zares ljubi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Možnost za napredek, toda vse je odvisno od vas. V ljubezni doživljate kritične momente.
STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Napravite točen obračun dela, nato odločajte. Do ljubljene osebe skušajte biti iskreni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne prenaglite se, ko gre za resne stvari. Tudi v ljubezni bodite nekoliko
7fiHi’7ani
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Priznati boste morali, da je krivda na vaši strani. V družini razprave, vendar brez haska.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaša zamisel bo sicer obveljala, vendar ne boste od tega imeli dobička. Ne bodite ljubosumni.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 21.5. najnižja 17.6, ob 19 uri 20.4, vlaga 75 odst., zračni tlak 999.9 pada. veter 10 km jugovzhodnlk, nebo pooblačeno. padavine 2.4 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 2a stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes. ČETRTEK, 5. oktobra
Dunja
Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 17.40. Dolžina dneva 11.33. Luna vzide ob 8.03 in zatone ob 18.27.
Jutri, PETEK, 6. oktobra Vera
IZJAVE DR. FRANZILA PO URGIRANJU V RIMU ZA ZADEVNI ZAKON
Nadaljnje 3 milijone kv.m površine za razširitev industrijskega pristanišča
V glavnem bo to novo področje zajelo zemljo slovenskih kmetovalcev v dolinski občini, kjer bodo zgradili tovarno «Grandi Motor1 Trieste» ■ Zaskrbljenost SGKZ izražena na skupnih sejah dveh komisij ■ Stališče Slovenske skupnosti
Včeraj se je predsednik ustanove industrijskega pristanišča dr. Franzil vrnil iz Rima in ob svojem povratku izjavil, da je na podlagi sklepa izvršnega odbora te ustanove odšel na ministrstvo za industrijo in trgovino, kjer js ■kupno s poslancem Belcijem ur-giral predložitev zakonskega načrta za razširitev industrijskega področja v Trstu. Gre za to, da se sedanje industrijsko področje razširi za nadaljnje tri milijone kv. metrov površine, ki jih bodo uporabili za nove industrijske obrate, potem ko bi poskrbeli za potrebne infrastrukture in splošne storitvene službe.
Ta površina spada v štiri ločena področja. Prvo področje s površino okrog 1.600.000 kv. m je v dolinski občini; drugo področje
700.000	kv. m je v miljski občini;
300.000	kv. m v tržaški občini in nad 400.000 ky. m na Dolgi kroni, ki se razprostira na meji med dolinsko in miljsko občino.
Župan je povedal, da bodo morali za nakup zemljišč (razlastitev), za razna zemeljska dela, za
spojitve dveh ustanov, ki se ukvarjata z industrijskim razvojem obeh področij». Med raznimi možnostmi, ki jih je predložil strokovnjak Ce-stelli-Guldi, za postavitev tovarne v neposredni bližini industrijskega pristanišča v žavljah, pa se pri vodstvu «GMT» menda najbolj nagibajo k temu, da bi izbrali področje, ki se razteza od industrijskega pristanišča proti Boljuncu, na območju dolinske občine, kjer je približno ena tretjina jusarske zemlje, ostalo pa pripada številnim zasebnikom-domačinom.
Ob svojem povratku Iz Turina je inž. Spaccini omenil, da so načrti za gradnjo nove tovarne ze Izdelani do najmanjših podrobnosti, in da je treba rešiti le še manjše vprašanje tehnično-upravnega značaja v zvezi z umestitvijo obrata. Zanimivo bi bilo vedeti, za kakšno vprašanje gre pravzaprav pri vsem tem. Zakaj noče «Grandi Motori Trieste» na zemljišče pri Orehu? Ali so tam res tla toliko slabša kakor na področju proti Boljuncu? Mar ne trdijo nekateri vidni tržaški strokovnjaki, da je področje
infrastrukture itd. globoko poseči > pri Orehu pripravno za zgraditev
v sklad za Trst ter doseči tudi na daljnje prispevke od dežele. Ukrep, ki ga je pripravilo ministrstvo, predvideva tudi podaljšanje roka obstoja pristaniške ustanove, da bo lahko nadaljevalo svojo dejavnost do izpolnitve svojih nalog, za katere je bila ustanovljena pod ZVU, in kasneje spopolnjena po vladnem komisariatu.
Na zadnji skupni seji gospodarske in upravne komisije Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu je tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk opozoril na to novo razlašče-valno namero Ustanove za industrijsko pristanišče na področju dolinske občine. To pot naj bi (kot je v ostalem javno povedal dr. Franzil) zasedbo okoli 70 ha novih zemljišč zahtevala realizacija pobude »Grandi Motori Trieste*, s katero je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE zagotovil Trstu nadomestilo za Tovarno strojev pri Sv. Andreju, ki bo nekako do leta 1970 prenehala obratovati kot neodvisna industrijska organizacija.
»Grandi Motori Trieste* zahteva 50 ha zemljišča za delavnice in montažne hale, ter 20 ha za livarno, s katero naj- bi pozneje izpopolnili obrat. Razumljivo je, da hočeta Zavod za industrijsko obnovo in Fiat postaviti skupen obrat na področju industrijskega pristanišča, kjer so zagotovljene občutne davčne in finančne olajšave in vse do danes je veljalo, da bo tovarna »Grandi Motori Trieste« zrasla na večji površini pri Orehu, ki je že last industrijskega pristanišča in kjer si je pred leti rezervirala mesto za kemično tovarno družba Montecatini. V tem smislu je tudi minister za državne udeležbe Bo 19. maja letos odgovoril na zadevno interpelacijo senatorja Vidalija o lokaciji novega obrata pri Orehu pa je bilo doslej vedno govora tudi na sestankih, katerih so se udeleževali Dredstavniki državnega podjetja za ceste ANAS, državnih železnic, tržaške pokrajine, prizadetih občin, družbe »Grandi Motori Triestes in Ustanove za industrijsko pristanišče. Industrijsko področje v Žavljah se danes razteza na skupni površini približno 8 milijonov kv. m in razpolaga z nekaj prostimi zemljišči, med katera spada tudi omenjeni del nižinskega sveta pri Orehu. Naravno je torej, da se tovarna »Grandi Motori Trie-ste», če se naj zgradi na Tržaškem. in na področju, kjer bo deležna davčnih in finančnih olajšav, postavi pri Orehu, koder bo uprava državnih železnic podaljšala obstoječe proge, kakor je bilo zlasti v zadnjem času večkrat naglašeno, in kjer so tudi po mnenju širšega kroga tržaških strokovnjakov dane vse možnosti za postavitev in redno obratovanje strojne tovarne.
V zadnjem času pa je stopilo vprašanje lokacije »Grandi Motori Trieste» nepričakovano ponovno v ospredje. Kolikor nam je znano, in poročila o nedavnem sestanku tr zaškega župana ing. Spaccinija z voditelji «GMT» v Turinu to tudi potrjujejo, nista IRI in Fiat po vsem zadovoljna z zemljiščem pri Orehu, češ da gre za področje, ka terega zgornja plast, sestavljena iz naplavin, dosega ponekod globino do 50 metrov, in da bi zahtevala postavitev temeljev za težko tovarno, kakršna bo «GMT». na tem ne-prinravnem terenu dodaten strošek okoli 10 milijard lir (tovarna bo po cenitvah iz nredlanskega leta stala okoli 42 milijard), sama gradbena dela pa bi se zavlekla za dve do tri leta, pri čemer bi bila neposredno prizadeta zl»sti delovna sila Tovarne strojev pri Sv Andrej ju, ki bi se morala po sklepih CIPE nekako do leta 1970 preseliti iz se-dantih delovišč v novo tovarno. «GMT» je zato pred časom naročila strokovnjaku Cestem-Oukr ju, naj preštudira področia v neposredni bližini Industrijskega pristanišča na katera bi EPIT lahko raztegnila svojo pristojnost in ki bi prišla v poštev za gradnjo nove strojne tovarne.
Z gospodarsko-tehničnega vidika bi morala »Grand! Motori Trieste« pravzaprav zrasti nekje pri Tržiču, saj bodo v njej izdelovali pogonske stroje za ladje, ki Jih bodo večinoma gradili v tamkajšnji ladledei-nlci. Za takšno rešitev se zavzemajo tudi določeni krogi na Tržaškem in blizu samega Fiata, značilno pa je, da Je sam predsednik ustanove za industrijsko pristanišče dr Franzil na zasedanju vodilnega sveta ustanove na trgovinski zbornici 7, aprila letos naglasil, da «se mora nadaljnja industrializacija našega mesta usmeriti proti Tržiču, kjer bo lahko prišlo ne le do naravnega stika med tržaško in obaoško ekonomijo, temveč tudi do koordinacije, pozneje pa celo do
tisoč kv. metrov zemljišča v žav- I tovarna postavila pri Orehu v milj-ljah je industrijska cona razlastila ski občini in ne drugje na Trža-domačinom, ki so v ogromni ve- ' škem. Svet je ugotovil, da bi pred-
čini Slovenci, kos za kosom že 800 hektarov zemlje. Za «Grandi Motori Triesteo ima industrijsko pristanišče danes na razpolago več kot dovolj prostora ob morju, ob bodoči železnici, na ravnem svetu, kjer ne bo treba zravnati nobenih gričev na že izbranem področju pri Orehu.
Odgovorni dejavniki bodo morali dati neposredno prizadetim in slovenski javnosti prepričljive dokaze, da gre resnično za tehnično vprašanje. Dokončno sodbo in stališče v zvezi z napovedano premestitvijo lokacije «GMT» bo zaradi tega mogoče izreči šele po razjasnitvi tega vprašanja.
Svet slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obširno razpravljal o važnih zadevah, ki zanimajo Slovence na Tržaškem. Prisotni so izrazili svoja stališča do časopisnih vesti, po katerih naj bi se postavila Fiat Grandi Motori v dolinski občini in sicer pri Boljuncu. Svet se je soglasno izjavil proti izbiri tega kraja in ponovil zahtevo, naj bi se
stavljala gradnja pri Boljuncu nepopravljivo škodo za slovensko manjšino in veliko gospodarsko škodo za prizadeto prebivalstvo v dolinski občini, ki je že ogromno trpela zaradi številnih preteklih raz-laščevanj. Svet je sklenil, da uo gornje stališče načel in zagovarjal na pristojnih mestih. Svet je med drugim še razpravljal o številnih vprašanjih slovenskega šolstva m ugotovil, da so bile izpolnjene nekatere zahteve, ki so bile svoj čas predložene prosvetnemu ministru Guiu in pred kratkim šolskemu skrbniku dr. Angiolettiju. Pretresal je tudi razloge zaradi katerih se je zavlekla ustanovitev slovenskega industrijskega strokovnega zavoda v Rojanu. Odklonil je načelo recipročnosti pri sklicevanju na londonski memorandum ter ugotovil, da rimska vlada še ni izpolnila večkrat ponovljene zahteve slovenske manjšine in še ni dala nadomestila za ukinjene slovenske strokovne tečaje.
STATISTIČNI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE ZA AVGUST
Na račun dovoza surovega petroleja občutno porastel promet v pristanišču
V avgustu je dosegel 690.000 ton, v prvih osmih mesecih pa skoraj 5 milijonov ton - Povečanje tudi v železniškem in cestnem prometu
Statistični urad trgovinske zbornice je objavil dokončne uradne podatke o blagovnem prometu v pristanišču v preteklem avgustu. V tem mesecu je dovoz blaga po morju dosegel 547.424 ton (pri čemer je upoštevan tudi dovoz surovega petroleja za naftovod Trst-Ingol-stadt, ki je znašal 156.505 ton), medtem ko je v avgustu lani postavka dovoza po morju znašala 376.316 ton. V odvozu je promet v letošnjem avgustu dosegel 144.382 ton (od tega 6162 ton goriva in raznih potrebščin za posadke na ladjah), medtem ko je znašala ta postavka v ustreznem mesecu lanskega leta 198.062 ton (od tega 15.917 ton ladijskih dobav). Obo-jesmemi promet je tako dosegel 691 tisoč 806 ton, medtem ko je znašal v lanskem avgustu 574.378 ton.
V železniškem prometu je dovoz v primerjavi z lanskim avgustom nekoliko nazadoval, nasprotno s tem pa se je odvoz rahlo povečal. Letošnji dovoz je namreč dosegel 52.338 ton, medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lanskega leta 66.845 ton. Dovoz blaga s tovornjaki je medtem ko je znašal lani 76.213 ton. Rezultanta tega gibanja je bila
iiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiNiiiiiiiitiiiiiimiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiiiiB
SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA
11. t. m. prva seja jesenskega zasedanja pokrajinskega sveta
Na dnevnem redu tudi odobritev sklepa o novem načrtu za ureditev pokrajinskih cest
Na seji pokrajinskega odbora, ki, nik Dasovich predložil sklep o po-
kakršnekoli tovarne? Pa tudi če bi postavitev temeljev za «GMT» pri Orehu zahtevaia nekaj sredstev več, kakor je bilo prvotno predvideno, kaj pa je to za industrijska velikana, ki se pripravljata za uresničitev te širokopotezne zamisli?
Ce se nekoliko ustavimo op programu za bodoči razvoj industrijskega pristanišča, ki ga obsega na primer poročilo z dvodnevnega srečanja demokristjanskih voditeljev in upravnikov v Dolini julija lanskega leta, bomo ugotovili, da EPIT predvideva razširitev industrijske cone (poleg sedanjih 8 milijonov kv. m) še na 750.000 kv. m nižinskega sveta pri Orehu, na 1.750.000 kv. m nove površine pri Boljuncu (dolinska občina), na 680 tisoč kv. m nove površine v dolini Ospa (miljska občina) in na 220 000 kv. m zemljišča okoli griča Sv. Pan-taleona (tržaška občina), da ne omenimo 3.600.000 kv. m «kraške cone» med Opčinami, Briščiki in Prosekom ter nekaterih področij okoli štivanske papirnice v devin-sko-nabrežinski občini. Pri nenadni preusmeritvi na vodstvu «GMT» s področja pri Orehu na novo področje proti Boljuncu, kjer bi morali razlastiti odnosno odkupiti od pn-
prodreti najprej s tovarnami,cisto do prvih hiš v Boljuncu, nato pa z delavskimi naselji, raznimi terciarnimi dejavnostmi, itd. prav v osrčje dolinske občine, je treba ugotoviti ali gre zgolj za vzroke tehnično-upravnega značaja.
Od trenutka, ko je baron Econo-mo odnosno njegova družba «Zaule» julija 1950 odstopila ustanovi za industrijsko pristanišče prvih 625
PO ODGOVORU MINISTRA PRETIJA SENATORJU VIDALIJU
rahlo nazadovanje obojesmernega prometa s 143.058 na 139.602 toni.
Blagovni promet po cesti je v letošnjem avgustu dosegel 149.860 ton, medtem ko je znašal lani 146.187 ton. Dovozo blaga s tovornjaki je namreč od lani na letos narastel z 18.152 na 20.348 ton, odvoz pa je ostal praktično neizpremenjen: avgusta lani 128.035, letos 129.512 ton.
S tem se je blagovni promet od januarja do vključno avgusta ietos povzpel na 4.953.500 ton, medtem ko je znašala ta postavka v prejšnjem letu 4.298.092 ton. Pri tem pa je treba ponovno omeniti, da obsegajo podatki za letošnje leto postavko 498.004 ton pripeljanega petroleja, medtem ko te lani ni bilo. železniški promet je letos dosegel 1.312.899 ton, medtem ko je znašal lansko leto 1,269.637 ton, blagovni promet po cesti pa je iose-gel 1.274.233, medtem ko je znašal v razdobju januar-avgust lanskega leta 1.127.997 ton.
V razpredelnici so zbrani podrobnejši podatki o dovozu In odvozu blaga po morju in po kopnem v razdobju januar-avgust letošnjega in lanskega leta, in sicer gre za količine izražene v tonah:
POMORSKI PROMET
je bila 2. oktobra, so sklenili, da se bo redno jesensko zasedanje pokrajinskega sveta uradno začelo 9. oktobra, prva seja pokrajinskega sveta pa bo 11. oktobra ob 18.30. Pokrajinski odbor je tudi sestavil dnevni red za sejo pokrajinskega sveta.
Prvi del dnevnega reda vsebuje sporočila predsednika, nato pa odobritev zapisnika zadnje seje, potrditev, ki jih je sprejel pokrajinski odbor na osnovi pooblastil sveta od 29. marca letos, ter potrditev sklepov, ki jih Je odobril odbor na osnovi zagona iz leta 1951. Nato so na 'vrati razne resolucije, vprašanja in interpelacije.
Tretji del dnevnega reda vsebuje predložitev proračuna pokrajinske uprave za finančno leto 1968, ki ga bo obrazložil pokrajinski predsednik, ter spremembo člena 32 pravilnika o staležu osebja pokrajinske umobolnice. V tem delu dnevnega reda so tudi razni sklepi, ki jih bodo predložili v odobritev posamezni odborniki. Tako bo odbor-
sebni dopolnilni dokladi pokrajinskemu osebju, in sicer o povišanju mesečne kvote s 1. januarjem 1968; skleD o prispevku 4 milijone lir avtonomni ustanovi stalnega dramskega gledališča za Furlanijo - Julijsko krajino za letošnje leto; sklep o odobritvi novih tarif za sprejem v pokrajinsko umobolnico in druge zdravstvene zavode, v pokrajinski zavod «S. Laghi« in v zavod «IPAMI».
Odbornik za javna dela Visintini bo predložil v odobritev sklep o novem načrtu za ureditev pokrajinskih cest za skupni izdatek 160 milijonov lir ter sklep za nakup opreme za nov paviljon ža moške v umobolnici za skupni izdatek 40 milijonov lir. Odbornik Foschi bo predložil v odobritev sklep, v katerem bo določen program o finančnih posegih pokrajinske uprave za šolsko leto 1967-1968 na osnovi deželnega zakona št. 25.
Predsednik pokrajine pa bo predložil v odobritev vrsto sklepov o imenovanju predstavnikov pokra-
Novi davki na električni tok so bili uvedeni protizakonito
Država bi morala povrniti tržaškim potrošnikom toka vse, kar so v letošnjem letu zaradi novih davkov plačali več kot bi morali
jinske uprave v razne ustanove. Med drugimi bodo imenovali predstavnika v izvršni svet ustanove za industrijsko pristanišče, predstavnika v upravni svet Tržaške hranilnice, predstavnike v upravni svet avtonomne ustanove stalnega dramskega gledališča za Furlanijo - Julijsko krajino itd.
Z okrožnico glavnega ravnateljstva carinske uprave so bili z začetkom letošnjega leta uveljavljeni na tržaškem področju vsi zakoni in predpisi o obdavčitvi električne potrošnje za domačo uporabo in za industrijo z državnim davkom. S tem se je seveda posredno znatno podražil električni tok, kar je povzročilo v mestu precejšen odpor med industrijci in ostalimi potrošniki, ki niso sprejeli z «zadovoljstvom» tega novega darila. Kljub vsem protestom in prizivom prizadetih krogov ter nekaterih političnih strank je bila omenjena davčna obremenitev uveljavljena za vse potrošnike v tržaški pokrajini.
Protesti in prizivi so se sklicevali predvsem na nezakonitost davčne obremenitve, ker je bila raztegnjena na naše področje z navadno okrožnico glavnega ravnateljstva carinske uprave, se pravi upravnega organa, ki ne more v nobenem primeru nadomeščati državnih zakonodajnih organov. Raztegnitev te davčne obremenitve bi morala biti izvedena s posebnim zakonom, ali pa z zakonskim odlokom vladnega generalnega komisarja v Trstu, s katerim bi ta raztegnil na tržaško področje zadevne zakone. Toda to doslej še ni bilo storjeno in je zato nova davčna obremenitev potrošnje električnega toka nezakonita.
O tej zadevi je tudi senator Vidali poslal svoj čas ministru za finance vprašanje, v katerem je bilo med drugim rečeno, ali se ministru ne zdi primemo, da poskrbi za preklic uveljavitve davčnih obremenitev potrošnje električnega toka v tržaški pokrajini na osnovi zakonov, ki sicer veljajo v ostalih italijanskih pokrajinah, ki pa niso bili nikoli raztegnjeni na tržaško področje. Senator je tudi obrazložil ministru izredno stanje tržaškega področja na osnovi mednarodnih sporazumov, ter poudaril, da za uveljavitev zakonov ne zadostuje okrožnica glavnega ravnateljstva carinske uprave m je zato zahte val, da se o tej zadevi izreče vlada.
Minister Preti je takole odgovoril: «V zvezi z izrednim položajem tržaškega področja, je ministrski svet sprejel in nedavno poslal v proučitev zbornicam u-krep, s katerim se določa, da se na tržaškem področju ohrani obdavčitev z državnim davkom potrošnje električnega toka, ki jo do-
loča zakonski odlok štev. 226 od 11. aprila 1947, do 31. decembra 1867. leta. Potem pa naj bi se postopno v doglednem času prešlo na uveljavitev tudi v tržaški pokrajini vseh obdavčitev potrošnje električnega toka, ki veljajo v o-stalem delu države«.
Odgovor ministra za finance Prerija senatorju Vidaliju pomeni, da bi morala državna uprava vrniti potrošnikom v tržaški pokrajini, ki so plačali v letošnjem letu višji državni davek na potrošnjo električnega toka, vse, kar so plačali več kot bi morali plačati. Poleg tega pa se iz omenjenega odgovora sklepa, da bo morala državna uprava postopno uveljavljati povišanje davčne obremenitve na potrošnjo električnega in ne tako,
kot Je bilo to protizakonito storjeno 1. januarja letos.
Nove pošiljke nafte za naftovod
V Miljski zaliv so spet začele prihajati petrolejske ladje s petrolejem za naftovod, ki Je te dni začel obratovati, čeprav ni bilo še uradne otvoritve. Tako sta zdaj zasidrani dve petrolejski ladji, ki sta pripeljali 70 tisoč ton nafte, v petek pa bo prispela še ena petrolejska ladja, ki bo pripeljala 48 tisoč ton nafte, ruska petrolejska ladja pa bo odpeljala 35 tisoč ton nafte.
•iiniiniiiiuiuiiiiiiMiiiiiifiiiiiimtiiiuiiimiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiifMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiMiin
NA SESTANKU V PRETEKLIH DNEH
Strokovnjaki PS1-PSDI kritično ocenili dež. gospodarski načrt
Očitajo, da načrt ne vsebuje jasnih smernic za temeljito gospodarsko obnovo Trsta
V preteklih dneh je skupina go-1 kopi, kar bo imelo za posledico
spodarskih strokovnjakov združenih	n'“‘ T*J---------1------
PSI in PSDI pod vodstvom tajnika sekcije »Centra* Claudia Boniciol-lija proučila osnutek načrta za deželni razvoj v letih 1966-1970 v odnosu na položaj in perspektive Trsta v sklopu samega načrta.
Na vsedržavnem kongresu matematikov
Vprašanje poučevanja matematike na univerzah
Včeraj so se nadaljevala dela osmega vsedržavnega kongresa italijanskega združenja za matematiko. Med raznimi sestanki v okviru osmih sekcij, na katere so bili razdeljeni kongresisti, je bila zelo zanimiva razprava v sekciji, ki je obravnavala vprašanje proučevanja matematike na prvih dveletnih univerzitetnih tečajih. Ta sestanek je bil sicer bolj informativnega značaja, ni pa rečeno, da bodo o tem vprašanju razpravljali morda tudi v prihodnjih dneh.
Kljub temu pa so kongresisti soglasno priznali, da obstaja danes v Italiji resno vprašanje, kako poučevati matematiko na univerzi zlasti v prvih dveh letih. Za sedaj so ugotovili, da bo to vprašanje delno rešeno tudi z novim zakonom o reformi univerz, ki ga mora parlament še odobriti. Kongresisti so pri tem poudarili, da v prvih dveh letih študija matematike na univerzi ni toliko važno, da se izpolnijo določeni programi, marveč je treba pri učenju iskati stike in se posvetovati med raznimi univerzami. Poleg tega pa bi bilo treba, da bi pri poučevanju matematike imeli stalne stike tudi s profesorji, ki poučujejo druge predmete na matematični fakul teti.
Zato so kongresisti priporočili, da bi bilo treba ustanoviti posebne komisije, ki naj bi začele o-bravnavati to važno vprašanje in ki naj bi pripravile gradivo za morebitno sklicanje izrednega zasedanja združenja o poučevanju matematike na univerzi v prvih dveh letih.
Danes bodo šli kongresisti na razne izlete po mestu in okolici, v petek pa bodo nadaljevali z delom.
Strokovnjaki so najprej ugotovili, da sestavljavci načrta niso nakazali metodoloških kriterijev, ki so narekovali sestavo načrta. Zatem so ugotovili, da ni v načrtu niti za Trst niti za druge kraje jasno določeno, kje bodo namestili razne vrste industrije, niti niso označeni splošni učinki predlaganih izbir.
Kar se tiče mednarodnega poslanstva dežele v celoti in Trsta posebej, so ugotovili, da osnutek načrta ne nakazuje primerne in čimprejšnje vključitve Furlanije Ju lijake krajine v smer gospodarske ga razvoja, katera teče po povodjih Donave, Rena in Rhone. Te reke bodo povezali med seboj s pre-
da ostaneta Trst in Jadransko morje odrezana od naravne povezave s srednjo in vzhodno Evropo.
V tem okviru in zaradi upadanja emporialne vloge našega mesta ter bolj ugodnih pristaniških tarif v Hamburgu postaja Trst vedno bolj izoliran. Načrt tudi premalo omenja industrijski zagon Trsta in znanstvene raziskave, okrepitev univerze in potrebo po zaviranju izseljevanja strokovno usposobljene de lovne sile. Zato niso prav nič prepričljive trditve o potrebi po okrepitvi mednarodne vloge Trsta, vsebovane v načrtu.
Končno so socialistični strokovnjaki v zvezi s poročilom dr. Olivi-ja, člana evropske gospodarske komisije, na zasedanju pokrajine poudarili. da bo obnovitev rimske pogodbe leta 1970 lepa priložnost za to, da Italija ponovno načne vpra šan.je politike prevozov in tarif, pri čemer mora upoštevati interese na še dežele in Trsta.
Posredovanje Dal Masa za rešitev spora v Italcementi
Deželni odbornik za delo Dal Mas je včeraj sprejel sindikalne predstavnike delavcev, s katerimi je proučil položaj v podjetju Italcementi. Med razgovorom so sindikalni predstavniki izrazili svojo zaskrbljenost spričo položaja v tovarni, kjer vedno bolj ostro nastopajo proti delavcem in kjer so odpustili člana notranje komisije. Sindikalni predstavniki so zaprosili za novo posredovanje deželne uprave, da bi dosegli, da bi se položaj v tovarni izboljšal ter da bi se nehala napetost med delavci in vodstvom. Odbornik Dal Mas je orisal svoje prejšnje intervencije pri vodstvu Italcementi in je zagotovil, da bo ponovno posredoval.
30 milijonov prispevka tržaškemu centru za zdravljenje raka
Po posredovanju deželnega odbornika za higieno in zdravstvo Nardinija je minister za zdrav-
	1966	1967
Dovoz	3.038.905	(*) 3.443.173
Odvoz	1.259.187	1.510.327
Skupaj	4.298.092	4.953.500
(*) od	tega 498.004	ton surovega
petroleja za naftovod.		
ŽELEZNIŠKI PROMET		
Dovoz	504.952	592.411
Odvoz	764.685	720.488
Skupaj	1.269.637	1.312.899
	CESTNI PROMET	
Dovoz	136.525	195.928
Odvoz	991.472	1.078.505
Skupaj	1.127.997	1.2J4.233
Resolucija o kršitvah regulacijskega načrta
Vodja skupine komunističnih občinskih svetovalcev inž. Cuffaro je predložil resolucijo, v kateri naj bi občinski svet razpravljal m sklepal na eni izmed prihodnjih sej. Svetovalec Cuffaro v svoji resoluciji predlaga, naj bi občinski svet sklenjl da se ustanovi sebna1 syBt(Waiška komisija, ki naj bi proučila ^všo zadevo glede ustanovitve in upravljanja tako imenovanega «Sklada za pobude v korist mesta«, in to tudi v zvezi s kršitvami regulacijskega načrta. Temu naj bi po potrebi sledila tudi kazenska ovadba krivcev, računskemu dvoru pa naj bi poslali v pregled vse knjige računovodstva za ugotovitev odgovornosti upravnega značaja. Inž. Cuffaro v svoji resoluciji med drugim ugotavlja, da
omenjeni fond ni bil nikdar ustanovljen s formalnim in zakonskim sklepom, da so še vedno tajni dogovori, ki so bili sklenjeni med občinsko upravo in gradbenimi podjetji, in da sedanji občinski odbor nima pravice, da sam rešuje to zadevo z običajnim sklepom o sanatoriji.
Zopet lep uspeh slovenskih dijakov
V prostorih milanskega Touring Club Italiano je razstavljena zbirka risb, ki so jih izdelali dijaki nižjih m višjih srednjih šol iz vse Italije ter italijanskih šol v inozemstvu. Gre za risbe, ki jih je iz med 10.000 poslanih izdelkov izbrala posebna žirija, da bi podelile nagrade X mednarodnega nagradnega dijaškega tekmovanja z naslovom «Ina Touring». Na razstavi, ki bo odprta do vključno 20. oktobra, so tudi izdelki nekaterih dijakov slovenskih nižjih srednjih šol iz Trsta. Tako imajo svoja dela na razstavi Tatjana Čuk, Ondina čok, Ivo Jcvnikar in Nadja Milič iz nižje srednje šole pri Sv. Jakobu ter Ervin Grbec, dijak nižje srednje šole pri Sv. Ivanu
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V petek, 6. t.m., bo ob 18. uri na sedežu seja glavnega odbora Sindikata Slovenske šole.
Tajništvo
Slikarska razstava policijskih uslužbencev
Danes ob 18. uri bo prefekt Cap-pellini odprl slikarsko razstavo v palači Costanzi, na kateri razstavlja 54 slik 17 oficirjev, podoficirjev, straž in civilnih uslužbencev javne varnosti. Ob tej priložnosti bodo tudi nagradili dela, ki jih je izbrala umetniška žirija in ki jih bodo poslali na osrednjo slikarsko razstavo v Rim. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure do 13. t.m.
Turiste sta goljufala
: \V okolici Trga Ponterossa - so a-genti letečega oddelka predvčerajšnjim zasačili dva goljufa, ki sta skušala tujim turistom prodati zapestne ure iz rumene kovine trdeč, da so zlate. Gre za 20-letnega kuharja Alberta Sartoretta iz Ul. Pic-ciola 1 in 39-letnega delavca Angela Cioffija iz Ul. San Sebastiano 6. Oba so prijavili sodišču, ker nista imela predpisanega policijskega dovoljenja za prodajo ter ju pustili na začasni svobodi.
iiMitiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiHiiiimmiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiMttiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiii
BRZOJAVKA PODŽUPANA LONZE PRISTOJNIM ORGANOM
Preprečiti je treba morijo govedi na proseški postaji
V prvih treh dneh t.m. je na proseški železniški postaji poginilo 160 giav živine, 60 glav pa so morali nujno zaklati
V	zvezi z morijo goveda na proseški železniški postaji v prvih dneh tega meseca, je podžupan prof. Lonza poslal načelniku carinske uprave v Trstu, pokrajinskemu živinozdravniku, ravnatelju železniške uprave v Trstu in ravnatelju za zunanjo trgovino v Trstu brzojavko, v kateri pravi, da je treba, v pričakovanju uresničenja določenega načrta, nujno ukreniti, da se prepreči nadaljnja morija živali na proseškem kolodvoru. V brzojavki je nadalje rečeno, da bi bilo tre-bo sprejeti dnevno na ta kolodvor manjše število živali ter povečati število odpremnih železniških vagonov, preložiti na drugo bolj primerno mesto urad za carinjenje prihajajočih živali, okrepiti veterinarsko službo ter resno opomniti in postaviti pred odgovornost uvoznike.
V	prvih treh dneh tega meseca je poginilo na proseški postaji 160 živali, v večini goveda. Poleg tega so morali v Nabrežini nujno zaklati 60 govedi, kar pomeni da bi lahko poginilo v omenjenih treh dneh 220 živali, ali več kot 70 dnevno. To strahotno morijo živali na proseški postaji je treba pripisati predvsem prevelikemu uvozu na to obmeino železniško postajo, ki ni sposobna pravočasno odpremiti živali na določena tržišča. Zaradi po:
manjkanja vagonov morajo živali včasih ostati na postaji brez kakršne koli oskrbe tudi do 7 dni. Ko
carinski organi odprejo vagone, da bi ocarinili blago, najdejo v njih poginjeno govedo od lakote in prevelike vročine.
O tem je bilo že svoj čas mnogo kritik. Kljub temu pa doslej še niso bili sprejeti zadostni ukrepi, da bi enkrat za vselej preprečili to morijo. Pri tem je treba tudi povedati, da je ministrstvo za zdravstvo svoj čas pooblastilo živino-zdravnika, ki deluje na tej mejni postaji, da odvečne prihode goved na goriško železniško postajo. Doslej to priporočilo ni bilo upoštevano. Osebje na proseški železniški odpremi za ocarinjenje naravnost postaji je preobremenjeno z delom, s.nj se včasih nakopiči na Opčinah, Proseku in v Nabrežini do 200 va-, gonov polnih živali, ki jih ne more-stvo Merlotu odredil, da se po-' jo odpremiti naprej in čakajo na
deli tržaškemu centru za zdravljenje in diagnozo rakastih tvorb nov prispevek 30 milijonov lir. S tem je ministrstvo priznalo zaslužno delovanje tržaškega centra S prispevkom bodo okrepili radiološke naprave centra.
ocarinjenje.
ulici
Napad na
Sinoči so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli na zdravljenje 51-letnega šoferja Josipa Čoka
iz Ul. Mantegna 5, ki se bo moral zdraviti 8 dni zaradi udarca po levi ličnici in simptomov verjetnega možganskega pretresa. Čoka so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom RK. Ob sprejemu je povedal, da je malo prej bil pri točilni mizi v društveni gostilni v Ul. Mat-teotti 10, ko sta se mu približala dva neznanca in ga povabila na cesto. Komaj je Cok stopil na ulico, ga je neznanec s pestjo silno udaril po obrazu, nakar sta oba zbežala. Cok ni znal, ali ni hotel povedati, zakaj sta ga moška napadla in iz katerih razlogov. V Ul. Mat-teotti so odhiteli agenti letečega oddelka policije, ki so uvedli preiskavo. O neznancih ni bilo nobenega sledu več.
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 8. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH,
v torek, 10. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v SV. KRIŽU.
v četrtek, 12. t. m. ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI
A. N. HENNEQUIN
MOJE DETE
komedija v treh dejanjih
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran.
ABONMAJI ZA SEZONO 1967-1968 SO NA RAZPOLAGO VSAK DAN OD 16. DO 19. URE V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TELEFON 61-792.
BF
H
V soboto, 7. t. m. ob 20.30 bo Aljoša Žerjal predvajal v mali dvorani Kulturnega doma kratkometražne filme o kra-ških lepotah.
Vabljeni člani in prijatelji.
Gledališča

VERDI
V gledališču Verdi se do 8. oktobra nadaljujejo predstave komedije «Cudna dvojica« Neila Simona z Ke-natom Rascelom in VValterjem. Chia-rijem. Tudi nocojšnja predstava se začenja ob 21. uri.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic
Nazionale 15.30 «La Cina e vidna« Techmcolor. Film, ki je dobil posebno nagrado v Benetkah.
Excelsior 15.30 «Blow up« Technicolor. Film nagrajen letos v Cannesu. Režija Michelangelo Antoniom. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Fenice 15.30 «11 lungo ckiello« Tech-nicolor. Yul Brynner. Trevor Ho-ward, Harry Andrevvs, Andrevv Keir.
Eden 16.00 «E venne la notte« Tech-nicolor. Michael Caine, Jane Fonda.
Grattacielo 15.30 «Bella dl giorno« Techmcolor. Jean Sorel. Catherine Daneuve. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Rttz (tJlica San Francesco štev 10) 15.30 «Fanthom, bella, intrepida e spia« Technicolor. Raquel Welch.
Alabarda 16.00 «Domani non siamo piu qui» Technicolor. Robert Hoffman. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00 »Se sel vlvo
špara« Technicolor. Thomas Millan. Prepovedano mladini pod 18. letom..
Moderno 15.00 «My Fair Lady» Technicolor. Film, ki je dobil 8 Oskarjev. Rex Harrison, Julie Andrevvs.
Cristailo 16.00 «11 tigre« Techmcolor. Vittorio Gassman. Satirični film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.00 «La Bibbia« Technicolor. Film De Laurentiis. Michael Parks, Peter 0’Toole, Ava Gard-ner.
Garibaldi 15.00 «1 9 di Dryfork City» Technicolor. Van Heflin. Bing Cros-by.
Aurora 15.00 »Morlanna« Technicolor. Švedski film.
Impero 14.00 «Texas oltre 11 fiume« Technicolor.
Astoria 16.30 «Super rapina a Milano« Adriano Celentano in njegov elan.
Astra 16.30 «Cinque settlmane ln pak lone« Technicolor.
Vittorio Veneto 15 45 «La guerra e finlta« Yves Montand. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Non per soldi ma per denaro« Crtiobeli film. Jack Lem-mon. VValter Matthevv.
Abbazia 16.00 «Una storia dl notte« Sllvya Koscina, Philippe Leroy. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
S Danes ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah predaval prof. Paolo Šema, tajnik tržaške federacije KPI, o svojem potovanju po Sovjetski zvezi. Enako predavanje bo imel v petek ob 20. uri v Skednju.
Razna obvestila
Glasbena matica Trst. Upravni odbor Glasbene matice sklicuje v četrtek, 19. oktobra 1967 v mali dvorani Kulturnega doma, Via Petronio 4 ob 20. uri ob prvem sklicanju ter ob 20.30 ob vsakem številu navzočih članov svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročila in diskusija. 3. Volitve. 4. Razno.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca priredi v Boljuncu na odprtem v nedeljo, 15. oktobra (ne 8. oktobra, kot že najavljeno) ob 16. uri kulturno prireditev ob začetku prosvetne sezone 1967-68 Nastopajo pevski zbor prosvetnega društva Slovenec lz Boršta ter dram ska skupina ln mešani pevski zbor društva France Prešeren. Vljudno vabljeni.
Mali oglasi
OTROŠKO varuhinjo, tudi Jugoslovanko, sprejmemo takoj v službo. Cosullch, Via Carducci 24.
MLADEGA fanta sprejmemo takoj v službo, Profumerla Cosulich, Via Carducci 24.
Prosvetno društvo v Skednju organizira 8. oktobra t.l. izlet v Ajdovščino. Vpisovanje v društvenih prostorih, Via di Servola 124, vsak dan od ponedeljka do petka od 20.30 do 22. ure.
...
izlet novinarskega krotka v Treviso in Benetke
Tržaški novinarski krožek sporoča, da prireja 15. oktobra Izlet v Treviso in Benetke, in sicet ob razstavi kiparja Artura Martinija in razstavi beneških krajinarjev iz 18. stoletja, ki šteje 170 eksponatov slavnih beneških umetnikov. Vpisovanje prt tajništvu krožka na Korzu Itaka 12, kjer Je na razpolago tudi točen opis izleta z avtobusi.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
4. oktobra 1967 se Je v Trstu rodilo U otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: Donatella Belli, stara 2 dni; 89-letna Rosa Versa vd. Speri, 83-letna Gemma Gregoruttl ločena Zalaznik. 79-letn! Angelo D’Agno-lo, 51-letnl Mario Mlanl, 81-letni Fer-ruccio Zennaro, 46-letna EJIsa Gregorič por. Hervatin, 71-letnl Giaco-mo Marince, 75-letni Domenlco Val-le. 82-letna Maria Cherslch vd. Fer-lora, 26-1 e trn Claudio Codiglia, 47-letni Fauto Tolazzl, 76-letna Caroll-na Trost, 78-letnl Giacomo Svageli 72-letnl Giovanni Cuccagna.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16 ure)
Godina, Trg S. Giacomo l; Grtgo-lon, AUa Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Unit4 4; Nlcoll. Ul. dl Servola 80 (Skedenj),
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0 30)
Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26: dr Rossettl, Ul Combi 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro in1 Nerl, Ul. Dante 7,

SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobritev zakona o kmečkih stanovanjih in začetek razprave o ljudskih hišah
Zavrnjeni tehtni ugovori opozicije ■ Dosedanji deželni zakoni o ljudskih stanovanjih niso bili učinkoviti
Na včerajšnji seji deželnega sveta so najprej odobrili zakonski osnutek o ukrepih za izboljšanje stanovanj kmetovalcev. Zanj so glasovali vsi svetovalci. Glasovalno Izjavo je podal samo komunist Mo-schioni, ki je rekel, da ima zakon razne vrzeli, da pa je kot celota pozitiven in da zato njegova skupina glasuje zanj.
Zatem je prišel na vrsto zakonski osnutek o ukrepih za pospeševanje gradnje ljudskih in cenenih stanovanj v deželi, že v začetku se je razprava zataknila, ker so nekateri svetovalci izrekli ugovore v zvezi s postopkom, to je s formalno platjo zakona. Svetovalec KPI Calabria je predvsem zahteval, da se črta prvi člen zakonskega osnutka, ki se dejansko nanaša na financiranje drugega zakona o tem predmetu od 16. novembra 1965 štev. 26. Člen namreč pravi, da se za uresničenje omenjenega zakona letos porabi 200 milijonov lir. Zaradi tega člena gre dejansko za dva zakona, to je za prejšnjega in sedanjega. Zato je Calabria predlagal, naj bi vrnili zakonski osnutek v komisijo, ki bi ponovno razpravljala o njem.
S tem se je sprožila precej dolga formalna razprava, v katero so posegli še drugi svetovalci. Psiupovec Bettoli je namreč podprl tezo Cala-orie, misovec Morelli pa se ni strinjal z njim ter je rekel, naj bi razpravo nadaljevali, kasneje pa naj bi odbor za postopek razpravljal v zvezi z umestnostjo ali neumestnostjo prvega člena. Tudi liberalec Trauner je ugotovil, da omenjeni člen pravzaprav ne spada v ta zakon. Po dolgi razpravi Je končno prišlo do glasovanja, pri čemer je večina zavrnila zahtevo Calabrie in se odločila za začetek splošne razprave o zakonskem o-snutku.
Stališče večine sta zagovarjala svetovalec Romano in poročevalec o zakonu Devetag. stališče odbora Pa je orisal odbornik Masutto.
Brvi je spregovoril v splošni razpravi o zakonskem osnutku misovec Gefter Wondrich, ki je dejai, da je tudi on mnenja, da se niso ravnali po pravilniku pri sestavljanju zakona, ki se je s členom 1 Pravzaprav izrodil, tako da gre za dva zakona. Tega člena ne bi sme-u vključiti v zakon. V bistvu pa je zakonski osnutek dober in zato Podo misovci glasovali zanj.
Zelo kritično je govoril o zakon-®«em osnutku komunist Coghetto, ** je obravnaval predvsem stanovanjsko krizo in rekel, da je po statistikah potrebnih v deželi vsaj "0.000 stanovanj. Rekel je. da se mnogokrat zgodi, da je za določeno število stanovanj, ki so na razpola-|o. kar dvajsetkrat več prošenj. Samo v Trstu je bilo vloženih za dodelitev ljudskih stanovanj 10,000 Prošenj, medtem ko je 3000 stanovanj praznih. Podobno se dogaja tudi v Pordenonu. To dokazuje, da
tu nekaj ne gre. Najemnine so namreč previsoke ter jih delavci in uradniki ne zmorejo. Malokdo si namreč lahko privošči stanovanje, katerega najemnina znaša okrog 40 tisoč lir. Tudi nakup stanovanj je zelo otežkočen, ker je potrebnih tudi okrog 40.000 lir na mesec za stanovanje z dvema sobama. Predvsem je treba plačevati visoke obresti, poleg tega pa so stanovanja tako draga predvsem zaradi špekulacije s stavbišči, t.j. z zemljišči za zazidavo. Kvadratni meter zemlje stane včasih celo 50.000 lir in mnogokrat odpade na stavbišče več kot polovico vseh stroškov za gradnjo hiš.
Tudi hišni lastniki hočejo pretirano zaslužiti. V novih stanovanjih zaslužijo z najemnino okrog 8 odst. od celotne cene stanovanja, v starih stanovanjih pa tudi do 12 odst., medtem ko ne bi dobili v bankah za naloženi denar niti tretjino tega.
Kar se zakona štev. 26 iz leta 1965 tiče, je svetovalec rekel, da bi zvedel rad kaj več o njegovem uresničevanju. Po tem zakonu naj bi zgradili 800 stanovanj, v resnici pa so jih dali doslej na dražbo za gradnjo samo 236. Tudi tukaj se je nekaj zataknilo in zakon torej ne deluje, kakor bi moral. Svetovalec se je vprašal, kolikšne so najemnine za ta stanovanja. Pri tem je še pripomnil, da dežela ni storila dovolj, kar se tiče zakonov o ljud-sših gradnjah. Končno je še kritiziral celotno zasnovo zakonskega osnutka.
V NEDELJO V TREVISU
Študijsko zasedanje o psihiatrični oskrbi
V nedeljo bo v Trevisu študijsko zasedanje o aktualnih vprašanjih in o načrtih za psihiatrično oskrbo v pokrajinah treh beneških dežel, ki ga prireja Zveza pokrajin treh beneških dežel.
Na zasedanju bodo razpravljali predvsem o sedanjem položaju psihiatrične zdravstvene oskrbe ter proučili možnost nadaljnjega razvo. ja in izboljšanja. To zasedanje bo v dneh, ko se pričakuje, da bo predložen parlamentu zakonski osnutek Mariotti o reformi psihiatrične oskrbe v Italiji. Zasedanje bo zelo pomembno, ker se ga bodo u-deležili tudi predstavniki dveh deželnih uprav s posebnim statutom, in sicer Trident-Zgomje Poadižje in Furlanije-Julijske krajine, ki imata velike možnosti, da lahko s svojimi posegi pomagata pri razvoju zdravstva. Tržaško pokrajino, ki je nedavno podvzela važne ukrepe ter začela izvajati organični načrt za izboljšanje psihiatrične oskrbe v svoji bolnišnici, bosta zastopala pokrajinski podpredsednik in od-
bornik za pokrajinsko umobolnico prof. Elio Apin ter ravnatelj umobolnice prof. Francesco Maria Do-nni, ki bo na zasedanju podal poročilo.
Natečaji
Prometno ministrstvo razpisuje javne natečaje za delovna mesta pri Italijanskih državnih železnicah in sicer:
a)	600 mest (40 za področje Verone, Benetk in Trsta) kvalificiranega delavca za električne napeljave;
b)	1000 mest (Trst 30) pomočnika strojevodje;
c)	750 mest (za področje Verone 70) sprevodnika;
č) 800 mest (Trst 80) železniškega čuvaja;
d)	1600 mest (Trst 70) težaka.
Pogoji: pod a) dokončana osnovna šola; pod b) in c) diploma nižje srednje šole; pod č) in d) dokončana osnovna šola; starost od 18 do 30 let. Rok za predložitev prošenj zapade 18. oktobra 1967.
Informacije: Okrajno tajništvo I-talijanskih državnih železnic, Trg Vittorio Veneto 3.
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo razpisuje javne natečaje za:
a)	128 mest tajnika 3. razreda pri INPS;
b)	25 mest pomožnega inšpektorja 3. razreda rezerviran za izvedence tehnične stroke;
c)	25 mest podtajnika.
Pogoji: a) diploma višje srednje šole; b) starost od 18 do 32 let.
Rok za predložitev prošenj zapade 26. oktobra 1967.
Uradni vestnik št. 233 z dne 16. sept. 1967.
KASTA
Tatovi so odpeljali avto in lambreto
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči ukradli avtomobil «al-fa romeo giulia« TS 66147, ki ga je 33-letni šofer Armando Danielis iz Ul. Lucio Vero 3 pustil v Ul. Fabio Severo na vogalu Ul. Castagneto. Danielis je avto zaprl in veliko je bilo njegovo presenečenje, ko ga ni zjutraj več našel. Zglasil se je na komisariatu Kolonje, kjer je tatvino prijavil. Povedal je tudi, da je avto bil vreden 850.000 lir.
Na komisariatu na Trgu Dalma-zia je predvčerašnjim 24-letni pomorščak Giorgio Avian iz Ul. Pa-duina 11 prijavil tatvino lambrete TS 35493, ki jo je bil pustil v bližini doma. Tatovi so lambreto odpeljali v ponedeljek popoldne.
Z 3. oktobra je bil Izžreban listek občinske galerije št. 9876. Lastnik Ustka prejme nagradno sliko slikarja Giovannija Giordanija.
.   umni,■■umili        cm  
VEČ KOT ZADOVOLJIV OBRAČUN PRIREDITVE V MIRAMARSKEM PARKU
V	devetih sezonah četrt milijona obiskovalcev predstav «Luči in zvoki»
V	primerjavi z lansko sezono se je število obiskovalcev v letošnji povečalo za 3,5 odst, izključno na račun italijanskih turistov
Z izredno uprizoritvijo v angleščini na željo turističnih krogov 12 Jesola, se je v ponedeljek 18. septembra zaključila 9. sezona Predstav «Luči in zvoki« v Mira-hiarskem parku. V primerjavi z lansko sezono se je število obiskovalcev, kljub zmanjšanemu prito-,u inozemskih turistov, (kar velja • ostalem za vso Italijo) zvečalo 3,5 odstotka in to po zaslugi Povečanega dotoka obiskovalcev za Italijanske predstave (okrog 20 odst. več kot leta 1966). V tej zvezi J® treba upoštevati, da so v se-žoni 1966 inozemski turisti, ki so Plačali vstopnice za nemške ali angleške predstave, predstavljali ®i,5 odstotka celotnega števila obiskovalcev, medtem ko je v letošnji "poni ta odstotek padel na 46,5
odstotka.
, ,pIede na vremenske razmere je “ha sezona na splošno zadovoljiva n lajemo v septembru, ko je bilo “ deževnih ali hladnih večerov na Predstav. Vendar pa je tudi v T^Ptembru zaradi stalnega prihajanja turistov in z edino odpove-0*0° predstavo v ponedeljek 4. “OPtembra, zaradi nevihte bilo 26 Predstav od 32 predvidenih. Stevi-'O obiskovalcev v juniju in juUju j® bilo znatno višje kot v odgo-.arjajočih mesecih lanske sezone: ™ odst. več v juUju in 15 odst.
,,v juUju. Nasprotno pa se je javilo obiskovalcev v avgustu “manjšalo za 5 odst. in v septem-m ta 30 odst. Pri tem je treba
tudi upoštevati, da so letos odpadli štirje večeri v najbolj ugodni sezoni zaradi koncertov, ki so bili prirejeni kot pomembna novost v zalivu Miramarskega parka.
Kar zadeva inozemske turiste, velja omeniti, da je bilo število Angležev, ki so prišli iz Jesola v skupinah, kljub valutnim omejitvam v VeUki Britaniji, nespremenjeno, medtem ko se je število Nemcev tako iz Avstrije kot iz Nemčije zmanjšalo za 5 odst. v primerjavi z lanskim letom, kar je vsekakor malo, če upoštevamo zmanjšanje splošnega števila nemških turistov v sezoni.
Razveseljivo pa je na drugi strani povečanje števila italijanskih obiskovalcev. V glavnem so tudi letos prihajali iz Lombardije, in nato iz mest Srednje ItaUje. Gostje iz Lombardije so se pritoževali nad pomanjkanjem reklame v njihovih krajih za te predstave glede na njihovo visoko umetniško raven. Splošna sodba turistov je tudi bila, da so cene vstopnicam bile prenizke, češ da je tudi to vpUvalo na neupravičeno razvrednotenje predstav. Kljub vsemu temu pa ostaja dejstvo, da so predstave «Luči in zvoki« bile močan propagandni inštrument za turistično uveljavljanje Trsta v Italiji in inozemstvu.
Število obiskovalcev se stalno veča od leta 1964 dalje. V devetih sezonah je bilo skupno doslej 764 večerov, predstav pa je bilo 1528.
Janc na lazim
za-
Predvaja danes, 5. t. m. ob 18. uri Clnemascope . Technicolor dramatičen - avanturistični film;
Una pištola per un vile
(PIŠTOLA ZA PODLEGA)
Igrajo: FRED MAC MURRAY, JEFFREY HUNTER in drugi
KlUO «1K1S» PROSEK
Predvaja danes, 5. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film — ** male in odrasle:
NATA LIBERA
(ROJENA SVOBODNA)
Zgodba, ki se je resnično dogajala toajo: J. HILL, V. MCKENNA in BILL TRAVERS
Število prodanih vstopnic je preseglo 200.000, k temu pa je treba dodati še okrog 10.000 zastonjskih vstopnic (manj kot 5 odst.) v devetih letih in še okrog 30.000 obiskovalcev, ki so bili gostje letovi-ščarske ustanove kot udeleženci raznih manifestacij, kongresov, mednarodnih in državnih zasedanj, ki so bila v našem mestu, kakor tudi veliko število pomorskih oficirjev in mornarjev italijanske, angleške, ameriške in francoske mornarice, ki so prihajali v naše pristanišče. Lahko rečemo, da je skupno bilo v devetih letih nad četrt milijona obiskovalcev.
Letoviščarska ustanova pripravlja za prihodnje leto na osnovi dosedanjih izkušenj nov ciklus predstav, s katerimi bi se lahko tudi dokončno zaključila ta zelo posrečena pobuda in odstopila mesto novim interesantnim načrtom.
Pijan je vozil motorno kolo
Agenti letečega oddelka policije
bo moral zagovarjati pred sodniki, da je pijan vozil motorno kolo.
Voccija so agenti zasačili v torek ponoči, ko se je v cik caku peljal navzdol po Drev. D’Annunzio. Policisti so zasumili, da z motociklistom nekaj ni v redu, ustavili so ga in ugotovili, da je pijan. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik izdal usodno poročilo o pijanosti. Po zaslišanju na kvesturi so Vicdja aretirali in odpeljali v zapor.
Zaporni nalog
Agenti s komisariata v sodni palači so predvčerajšnjim izvršili zaporni nalog in aretirali 73-letnega Giuseppe Grandu.va iz Ul. Oonti 40, ki bo moral odsedeti 6 dni zapora, ker so ga zasačili pri prosjačenju.
Nov nočni bar Park hotela v Novi Gorici
2e mesec dni se vršijo programi nočnega bara Park hotela v Novi Gorici v kletnih prostorih. Novi lokal velja okoli 90 milijonov starih dinarjev ter sodi po tehnični izpeljavi med najboljše tovrstne lokale v Sloveniji. Deset točk programa izvajajo francoski, avstrijski, češki, bolgarski in jugoslovanski artisti.
Odkar se nočni barski programi vršijo v kletnih prostorih, ni več vznemirjanj, katerim so Novogoričani pogostoma prisostvovali.
V RAZGOVORU S ŠOLSKIM NADZORNIKOM
Delegacija slovenskih mater brani šolo v Ulici Randaccio
Dr. Lebani je obljubil svoje posredovanje v Rimu za namestitev še ene učne moči ■ Dr. Sancin posredoval pri šolskem skrbniku
Včeraj zjutraj je bila delegacija mater otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v Ul. Randaccio v Gorici, pri šolskem nadzorniku dr. Lebaniju, da bi se pozanimala, kako je s to šolo glede na namestitev še ene učne moči.
V skoro enournem razgovoru so matere izrazile šolskemu nadzorniku svojo zaskrbljenost zaradi prepočasnega reševanja tega vprašanja. V tem razgovoru je prišlo na dan ,da so že več kot eno leto obljubljali, tako šolsko nad-zomištvo kot ravnateljstvo osnovnih šol iz Ul. Croce, da bo še pred začetkom letošnjega šolskega leta ta zadeva urejena in da bo nastavljena še ena učna moč na omenjeni šoli, kot je že bila do pred dvema letoma. To je bilo takrat, ko so prepovedali vpisovanje otrok v četrti in peti razred te šole ter bi jo radi omejili na dvorazrednico, kar bi predstavljalo prvi korak do njene popolne ukinitve. Vkljub vsem tem in drugim mahinacijam, pa se je letos vpisalo v Ul. Randaccio 17 otrok v vseh pet razredov in bi se jih prav gotovo še več, če bi se ne postavljalo teh in drugih ovir.
Govora je bilo tudi o šolskih okoliših in s tem v zvezi je dr. Lebani dejal, da je nekaj takega v pripravi. Na vprašanje mater, kje naj bi potekala meja med okoliši obeh slovenskih šol je dejal, da nekako preko Travnika, žene so nato ugotovile, da po taki razmejitvi ni nobenega otroka v šoli v Ul. Randaccio, ki bi spadal v področje druge šole, pač pa jih je precej v Ul. Croce, ki imajo bližje v šolo v Ul. Randaccio ter spadajo v njen okoliš.
Po teh in drugih ugotovitvah je g. šolski nadzornik priznal upravičeno zahtevo mater po še eni učni moči ter obljubil, da bo takoj posredoval na primernem mestu v Rimu, da bi že v nekaj tednih uredili zadevo in nastavili vsaj začasno še drugo učno moč v pričakovanju dokončne ureditve te zadeve. Do te bo moralo nujno priti, ker se predvideva, da bo število učencev na šoli v Ul. Randaccio prihodnje leto še večje, zlasti če bodo odpadle nekatere ovire pri vpisovali ju in v drugih oblikah.
Ob zaključku razgovora so matere izrazile upanje, da bi se v resnici ta zadeva čim prej rešila in da bi se mu lahko kaj kmalu prišle zahvalit za njegovo uspešno posredovanje v Rimu. V nasprotnem primeru bodo prisiljene nadaljevati s svojim prizadevanjem in si tudi same poiskati v Rimu primerne in vplivne posredovalce za pravično ureditev tega problema.
Tudi podpredsednik SKGZ dr. Sancin je v zadevi govoril s šolskim skrbnikom dr. Baiocchijem. Povedal mu je, da so matere zelo zaskrbljene zaradi prepočasnega reševanja tega problema, ki se vleče že nekaj let in da so bile pri šolskem nadzorniku. Tudi on je poudaril, da je nujno potrebna takojšnja, pa čeprav za enkrat le začasna namestitev še ene učne moči na šoli v Ul. Randaccio, ker je nemogoče, da bi se mogel zadovoljivo razvijati pouk otrok v vseh petih razredih, šolske oblasti pa bi morale ukreniti vse potrebno prav z namenom, da bi bil tak pouk čim bolj uspešen. Vsaj to je menda glavni namen vsake šole in šolstva na splošno; to Je tudi osnovni vzrok za zaskrbljenost prizadetih staršev, ki jim je pri srcu vzgoja njihovih otrok. Dr. Sancin je prav tako poudaril, du gravitira k tej šoli še več slovenskih otrok, kot pa jih je sedaj vanjo vpisanih in da je treba na to računati tudi v bodoče.
šolski skrbnik je zagotovil, da je po posredovanju predstavnikov šolskega sindikata, ki so mu v začetku septembra predložili pismeno zahtevo mater, takoj pisal v Rim ter se pozitivno izjavil za nastavitev še ene učne moči na tej šoli in zaprosil, naj bi mu takoj dah pooblastilo vsaj za začasno rešitev v tem smislu. Odgovora doslej še ni bilo, vendar je izrazil upanje, da bo v kratkem prišel tudi ta.
tropine do 20 dni po tem roku, se pravi do 20. decembra. Izjema so tropine, ki služijo za izdelavo vinč-ka, ali tropine ki so namenjene za žganjekuho odnosno za izdelovanje kisa.
Tropine za žganjekuho morajo biti hranjene v prostorih žganjam, ki so od kontrolnih organov določeni v ta namen; tropine, ki so namenjene za krmo živini pa morajo biti pomešane z rdečo soljo v razmerju po 1 kg za vsak stot. Pravtako je dovoljeno obdržati tropine, ki so namenjene za gnojilo, če so pomešane z predpisanimi pri. mesmi. Končno tvorijo izjemo tropine, ki so namenjene za industrijsko uporabo ali predelavo ter jih hranijo v industrijskih prostorih pod kontrolo pristojnih organov.
Vsa podrobnejša navodila v zadevi so na vpogled prizadetim na oglasni deski goriške prefekture.
OB ZAKLJUČKU TURISTIČNE SEZONE
S 44 «charterskimi» poleti pristalo v Ronkah 2000Nemcev
Prihodnje leto novi progi v notranjem prometu • Konec meseca dograditev novih naprav
Letošnja turistična sezona julijskega letališča v Ronkah, prva od njegovega nastanka, je bila nadvse pozitivna ter dovoljuje optimistične napovedi za prihodnja leta. V poletnem razdobju, med 13. majem in 30. septembrom, je na ronskem letališču pristalo 44 letal znamke «Fokker», ki so s «charterskimi» poleti pripeljali iz Nemčije v našo deželo dva tisoč turistov. Povečini so se nastanili v obmorskih turističnih krajih ter se po prestanih počitnicah po isti poti vrnili v Dues-seldorf, ki je končni del tega 'zračnega mosta«, ((Zgrajenega letos« med našo deželo in Nemčijo.
Predvidevajo, da se bo prihodnje leto organizacija charterskih poletov na tej relaciji še povečala, ker so bili vloženi večji napori za zagotovitev turistov Gradežu in Ll-gnanu.
Ronsko letališče pa ni pomembno samo v turističnem, ampak .--e vse bolj uveljavlja tudi v notranjem prometu. Predsednik konzor-
Predpisi za tropine ob letošnji trgatvi
Goriški prefekt je izdal odlok, s katerim urejuje ravnanje s tropinami ob letošnji trgatvi.
Odlok določa kot trgatveno obdobje od 20. avgusta pa do 30. novembra. Vinogradniki smejo držati ....................................................................c"'
DEMOGRAFSKI OBRAČUN LANSKEGA LETA V GORICI
Kljub povečanemu številu rojstev se je zmanjšalo število prebivalstva
Povprečna starost novoporočencev znaša 28 let ■ Lani
10 civilnih porok ■ Srčna kap in rak pobereta največ ljudi
Ob koncu leta 1966 smo imeli v Gorici 43.601 prebivalca, 172 prebivalcev s stalnim bivališčem manj kot v začetku leta. Zmanjšanje števila je pripisati izselitvi 234 oseb. Lani se je v Gorici poročilo s cerkvenim obredom 274 parov, s civilnim obredom na občini pa 10, kar predstavlja rekordno število v vseh zadnjih 20 letih. Povprečna starost poročencev je znašala 28 let, kar je za spoznanje višja starost od povprečja zadnjih 15 let. Po tem bi mogli soditi, da se ljudje ne vržejo na vrat na nos v zakon, ampak da pregledajo vse razloge v prid in proti njemu: skratka hočejo čim dlje ostati »svobodni« in stopijo v zakonski jarem z dokaj iztreznjenimi pojmi. V tem je prav gotovo tudi iskati razlog za povečanje števila civilnih porok. Če naj navedemo o porokah še nekaj številk, potem je zanimivo to, da je bilo največ porok (23) sklenjenih med nevesto in ženinom, ki sta bila v starosti med 30 in 40 leti.
V	Gorici se je rodilo 569 živih otrok, 13.9 na vsakih tisoč prebivalcev. Povprečna teža je znašala 3301 gram. Zanimiv je tudi podatek, da se je rodilo več dečkov kot deklic, 116 proti 100.
V	lanskem razdobju je umrlo 543 oseb, 12.46 na vsakih tisoč prebivalcev. Povprečna starost umrlih je znašala 66 let; za moške 62 let in 3 mesece, za ženske 70 let in 4 mesece. Med novorojenčki je bilo 16 primerov smrti.
Vzroki smrti so najrazličnejši, vendar sta na prvem mestu srčna kap, takoj za njo pa je rak. Zaradi bolezni srca in ožilja je umrlo 175 oseb (97 žensk in 78 moških), rak pa jih je pobral 114 (64 moških in 50 žensk). Na tretjem mestu so živčne bolezni ter bolezni čutil (49 primerov), na četrtem pa bolezni prebavil (43 primerov).
V	vsej demografski politiki našega mesta v zadnjem letu je večje
zaključke. Na padec števila prebivalstva je vplivalo izseljevanje prebivalstva, ki je večje kot priseljevanje.
Pokrajinski nadzorni odbor
Pokrajinski nadzorni odbor v Gorici, ki pregleduje, odobrava odnos, no zavrača sklepe krajevnih ustanov (občine, pokrajine, občinskih ustanov, bolnišnic ter zavodov) je prejšnji teden odobril sklep občine Gorica, da se del ceste vina in če-
ECA v Sovodnjah obračun za leto 1966, občini Ronke pa proračun za leto 1967.
Strela udarila v Vermeljanu
Med nalivom v torek zvečer je udarila strela v mehanično podjetje inž. Fedriga v Vermeljanu. Uničila je računski in pisalni stroj ter zažgala več dokumentov. Cenijo, da je bilo za milijon lir škode.
Zaradi velike količine padlega dežja so poklicali gasilce na osem šenj vključi v seznam občinskih krajev, ker so se napolnile kleti, cest, občini števerjan so odobrili Vodo so morali izčrpati tudi iz kle-zadnji fazi izgradnje občinskega vo-1 ti podjetja SIP-TELVE na Trgu Ca-dovoda, občinski podporni ustanovi | vour v Tržiču.
iiiiiiimiiiiiiiMiitiiiimiiiiiHHiiiimiiiiiiiiimiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiHiit
VESTI IZ SOVODENJ
Ob novi cesti je treba postaviti zaščitno ograjo
Več nesreč, med katerimi dve smrtni, narekujejo ta ukrep - V torek pobiranje davkov
Zadnje dni so na prenovljeni in razširjeni pokrajinski vesti skozi Sovodnje začeli nameščati najprej vodoravne in potem še navpične prometne znake. Spričo naraščajočega avtomobilskega prometa je bilo to nujno potrebno in bo prav gotovo mnogo pripomoglo k večji varnosti pri prometu skozi naselje.
Prav tako pa bi bilo treba poskrbeti za večjo varnost prometa tudi izven naselja, zlasti dalje proti Zdravščini in Zagraju. Mislimo pri tem na zaščitno ograjo, ki bi jo morali postaviti vsaj na tistih krajih ob Vipavi in kanalu v Zdrav
število rojstev kot smrti edini po-1 ščini, kjer gre cesta tik ob vodi
zitivni element, ki skupno z nekoliko večjim številom porok, ki smo jih zabeležili lani v primerjavi z letom 1965, dovoljuje optimistične
in je zlasti v nočnih urah ter na mokri cesti vožnja po njej nevarna. Da je temu tako, so dokaz že številne nesreče, ki so se pri-
lllliiiiliiillllliiilliiiliillliiiiilimiillillillliniiiililiminiililllilllllllllllilllllllllllilillllllllllllllliliilHlIlillllllIliillHlilllIliniiililliiilliillliliiiliiiiiiiilllllililillililllll
STRUP JE UNIČIL CELO DRUŽINO
Zaradi zaužitja strupenih gob je v Majam umrlo pet oseb
Na pokritem trgu v Gorici pregleduje gobe strokovnjak občinske uprave
število smrtnih žrtev zastruplje-nja z gobami v Majanu v Furlaniji se je zvišalo na pet. Tako je zaradi nepazljivosti umrla cela družina. V bolnišnici v San Daniele sta namreč prejšnji dan umrli še dve osebi. Včeraj pa so pokopali prve žrtve, ki so jih na zadnji poti spremili številni vaščani.
V Furlaniji se ljudje še vedno sprašujejo, kako Je bilo mogoče, da se je zgodila takšna nesreča; kako je mogoče, da so kmetje tako lahkomiselno pripravili kosilo iz gob, ki Jih niso dodobra poznali. Pravijo, da Je Angelo Battigelli nabral gobe v bližini svoje kmetije. Pokazal jih je neki ženski, ki so o njej sodili, da Je dobra poznavalka gob. Nekaj jih Je celo vrgla proč, češ da so neužitne. Battigelli je bil prepričan, da mu je ženska dobro svetovala, ter je njegova žena iz njih pripravila kosilo.
Pri življenju sta še 83-letni Do-menico Battigelli in njegova 11-let-na vnukinja Fernanda, ki je izgubila očeta, mater in bratca. Dome-nico Battigelli je izven nevarnosti,,
medtem ko Je deklica še vedno v življenjski nevarnosti, čeprav se ji je zdravstveno stanje zadnji dan nekoliko popravilo.
Zastrupitev z gobami Je povečini smrtna. Takšnih primerov sicer ni veliko, kadar pa se dogajajo, je skoraj vedno po več žrtev. Spominjamo se še, kako je pred dvema letoma umrlo v Volčji dragi pri Šempetru prav tako več ljudi zaradi zastrupitve z gobami. Pripravili so hrano iz hudo strupene gobe, ki je bila na moč podobna užitni in Jo Je prav lahko zamenjati.
Sedaj je sezona gob in jih je dosti v prodaji. Kdorkoli Jih kupi, naj se prepriča o njihovi užitnosti. Najbolje Je, če Jih kupi na pokritem trgu v Gorici, kjer jih vse od kraja pregleda strokovnjak občinske uprave.
Obiski nadškofa Cocolina
Goriški nadškof Pietro Cocolin je začel z vrsto obiskov na Goriškem, da bi se seznanil s področjem in ljudmi, ki na njem živijo. V nede-
ljo ob 11.30 mu bo občinska uprava iz Gorice priredila sprejem v dvorani deželnih stanov na Gradu. Predviden je tudi obisk slovenskih vernikov v Katoliškem domu.
Uslužbencem bolnišnic zavrnili naprejščino
Deželni svetovalci Bergomas, Jarc, Calabria in Decaneva so poslali predsedniku deželnega odbora Alfredu Berzantiju vprašanje, zaradi kakšnih razlogov so pokrajinski nadzorni odbori razveljavili sklepe uprave civilnih bolnišnic v naši deželi o izplačilu naprejščine v višini
60.000	lir svojim nameščencem na podlagi sporazuma med sindikati in FIARO na ministrstvu za zdravstvo dne 26. Junija letos, medtem ko podpisani vedo za uprave 40 civilnih bolnišnic najrazličnejših pokrajin v državi, ki so privolile v izplačilo naprejščine, dasiravno so v enakih finančnih razmerah kot naše civilne bolnišnice.
petile na tej cesti v kratkem razdobju nekaj mesecev, odkar je zopet odprta za promet. Od teh sta bili dve smrtni; mislimo pri tem na 18-letnega Cauzerja iz Fogliana, ter na 56-letnega Karla Devetaka z Vrha, ki sta oba utonila v industrijskem kanalu tovarne INTES v Zdravščini. Ker je tudi nova cesta še precej vijugasta, bi torej bil tak ukrep nujno potreben.
Prav bi bilo, če bi še pred ko-lavdacijo nove ceste uredili tudi te stvari, da bo cesta, kateri se pripisuje velik turističen pomen, «es lahko učinkovito služila svojemu namenu.
Pobiranje davkov za oktober, bo na županstvu v Sovodnjah v torek 10. t. m. od 8. do 12. ure. Kdor si želi prihraniti pot v Gorico lahko plača svoje davke ob tej priliki.
Sestanek zemljiških lastnikov v Tržiču
Jutri, v petek 6. t.m. ob 19. uri bo v dvorani hotela Roma v Tržiču sestanek lastnikov zemljišč, ki ležijo na področju industrijske cone v Tržiču, ter so prizadeti zaradi razlaščevanja v korist pomožnih naprav m drugih insfrastruk-tur, ki jih bodo kmalu začeli graditi na tem področju. Na zborovanju bodo proučili vprašanje odškodnine in zasedbe zemlje od strani industrijskega konzorcija. Prisotni bodo tudi sindikalni zastopniki kategorije.
Danes v Moši posvet kmečkih posestnikov
Danes, v četrtek 5. oktobra, od 19. do 20. ure bosta na krajevni sekciji PSU v Moši pokrajinski podtajnik stranke Dellago in kmetijski izvedenec Battisti na razpolago prizadetim kmetom za pojasnila in obrazložitve, ki jih želijo dobiti v zvezi z ureditvijo zemljiške lastnine male kmečke posesti. Gre za ureditev potrebnih formalnosti v zvezi z zakonom št. 1610 od 14. novembra 1962, za kar je zadnji rok do 29. novembra.
Padec deklice iz Ronk
Včeraj je padla 7-letna Katja Tof-foli iz Ronk, Ul. 6 busi 34 ter se udarila v glavo, v bolnišnici v Tržiču so jo pridržali na zdravljenju za 10 dni.
cija Ferrari je med svojim rimskim obiskom dosegel večjo podporo za turistične polete, prav tako pa zagotovila za domače proge. Vedeti moramo, da bodo letališke naprave izpopolnjene do konca oktobra; vzletišče bodo podaljšali na 2300 metrov, zgradili bodo dohodno stezo in razširili parkirišče na
24.000	kvadratnih metrov. Vse to predstavlja ugoden pogoj za vzpostavitev dveh novih krajevnih prog, ki jih bodo odprli 1. aprila prihodnjega leta, da se bodo izboljšale zveze med našo deželo in severno Italijo. Uvedena bo dnevna proga Ronke-Milan-Turin z odhodom v jutranjih ter povratkom v večernih urah ter Genova-Benetke-Ronke s prihodom v jutranjih urah ter odhodom v poznih večernih urah. Poleg tega bodo letala še naprej vozila na progah Ronke-Rim. Zanimivo je, da je na poštnih letalih vedno več potnikov.
Predsednik konzorcija ronškega letališča Ferrari bo o vsem tem poročal na današnji seji upravnega sveta, ki so jo sklicali za 16.30; na njej bodo pregledali tudi proračun za prihodnje leto, ki ga bodo dali v odobritev splošni skupščini članov.
NA DIRKALIŠČU »MORETTI.
V	nedeljo v Vidmu dirke v «speedwayju»
V	nedeljo bodo na dirkališču Moretti v Vidmu dirke v «speedwayju», veljavne za drugo serijo v kategoriji za finalno mednarodno tekmovanje motociklov 500 kub. cm ter italijansko državno prvenstvo vozil 250 in 500 kub. cm. Prireditelji so prejeli celo vrsto prijav iz najrazličnejših držav, vendar so morali spoštovati določila pravilnika ter izključiti tiste države, ki so se več-krat plasirale na prva mesta, da bi mogli v Vidmu nastopati predstavniki kar največjega števila tujih držav. Jugoslovanski specialisti so sl zagotovili prva mesta v vseh treh kategorijah, da bi ne prišlo do njihovega monologa, so organizatorji že v mesecu maju sklenili, da izvedejo novo izbiro med prijavljenimi državami. Tako, se bodo zmagovalci letošnjih tekem STečali prihodnje leto z jugoslovanskimi dirkači. Na nedeljskih tekmah ne bodo vozili Nizozemci; zamenjali so Jih Madžari, ki so prošnjo za sodelovanje vložili že pred leti. Poleg njih bodo nastopili dirkači nekaterih ostalih močnih evropskih držav v «speedwayjuv>.
Zaključek poletne sezone SPD
Skupina članov Slovenskega planinskega društva Je preteklo nedeljo izvedla še zadnji letošnji vzpon na Julijske vrhove. Za cilj so si tokrat izbrali Mojstrovko nad Vršičem. Vreme so imeli zelo ugodno in je tura uspela v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev.
Društvo se sedaj pripravlja še na svojo zaključno manifestacijo, tradicionalno Martinovanje, ki se bo po vsej verjetnosti tudi letos vršilo v Kobaridu dne 12. novembra.
Gorica
VERDI. 16.30: «Quattro bassotti per im danese«, D. James in S. Ple-shette Ameriški barvni film.
CORSO. 17—22: «11 lungo duello«, Yul Brynner in Trevor Howerd, ameriški kinemaskapski barvni film.
MODERNISSIMO. 16.45—22:	«Le
amicizie particolari«, Francis La-combrade in Didier Haudepin, francoski film, prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE. 17.30:	«057 chiamate
polizia«, Michel Auclair in Anne Doat, francoski film.
VITTORIA. 17.30: «La spia fa(ta-sma», Robert Lansing in Dana Winter, ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17—22: «La calda preda«, J. Fonda in P. Mc Enery, v kinemaskopu in barvah.
EXCELSIOR. 17.30—22: «La ragaz-za Ye-Ye», A. Margret in T. Fran-ciosa, v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «David Cro-ckett«, Pier Paker in B. Ebsen, v barvah.
S. MICHELE. 19—22: «Aache gli eroi piangono«, Deborah Kerr in William Holden.
Ronke
RIO. 19—22: «Spogliarello per ima vedova«, L. Caron in N. Bearty, v barvah.
EXCELS!OR. Zaprt.
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna ALESANI — Ul. Car-ducci 38 — tel. 22-68,
V	TR2ICU
Danes ves dan m ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Redentore* — dr. Ennerl in de Nordls — Dl. F.111 Rosselli 21, tel. 72340.
V	RONKAH
Danes ves dan m ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «Alla staži one« dr. Matittija, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046.
EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO NA FINSKEM
Italija - Grčija 74:58 Jugoslavija - Finska 68:59
V predzadnjem dnevu evropskega košarkarskega prvenstva sta tako Italija kot Jugoslavija gladko odpravili svoja nasprotnika. Italija je premagala ne preveč sijajne Grke z visokim rezultatom 74:58. Prvi polčas se je tudi zaključil v korist Italijanov, in to s 30:20. Italijani so se tako oddolžili za včerajšnji poraz proti Madžarski.
Zmaga tudi za Jugoslavijo proti nevarni Finski, v kateri, kot je znano nastopa Kari Lijmo, glavni kandidat za najboljšega košarkarja tega prvenstva. Jugoslovani so zmagali z 68:59. Prvi polčas pa se je zaključil z 29:22 v korist Cvetkoviča in drugih.
Izidi
IZIDI
Helsinki
Cehoslovaška-Holandska 78:68 (37:24) Španija - Belgija 89:76 (44:31) Jugoslavija . Finska 68:59 (29:22)
Tampere
Madžarska-Vzh, Nemč. 59:55 (32:26) Izrael - Francija	75:68	(28:32)
Italija - Grčija	74:58	(30:20)
Dinamo 1 Celtic 1
KIJEV, 4. — Sovjetska enajsterica Dinama iz Kijeva je uspešno prebredla prvo oviro za kvalifikacije »Pokala prvakov«. Dinamo je namreč povratno srečanje s Celti-com zaključil neodločeno 1:1 (0:0). Kot je znano, pa je Dinamo v prvem srečanju premagal Celtic v Glasgowu z 2:1.
Srečanje si je ogledalo 92.000 gledalcev, sodila pa je italijanska trojica z Sbardello na čelu.
Gola sta dala: za Celtic Lennox, za Dinamo pa Biševetc prav v zadnji minuti igre.
Tekma je bila zelo izenačena in
EVROPSKI POKAL
ATENE, 4. — .Grčija je v okviru prvenstva za Evropski pokal premagala Avstrijo s 4:1 (2:0). Visoka zmaga je nedvomno veliko presenečenje.
Lestvica te skupine (3.) pa je na. slednja:
1. SZ 8, 2. Grčija 5, 3. Avstrija 3, Finska 2.
* * *
POKAL POKALNIH PRVAKOV
CARDIFF, 4. — V šestnajstinki finala za Pokal pokalnih prvakov je škotska enajsterica Cardiffa premagala Shamrok (Eire) z 2:0 (1:0). Prva tekma je bila neodločena 1:1. * * *
POKAL VELESEJEMSKIH MEST
OSLO, 4. — Bologna je uspešno
v zadnjih minutah celo dramatična za Dinamo.
Postavi.
Dinamo Kijev: Banikov; Kegol-kov, Sosnikin; Letčenko, Krougli-koski, Touriančkin; Biševetc, Sabo, Medvid. Serebrianikov, Poucah.
Celtic GIasgow: Sipson; Graig, Gemmel; Murdoch, Mc Neil, Clark; Denson, Lennox, Wallace, Auld, Huge.
* * *
PRAGA, 4. — Spartak Praga (Ce-hoslovaška) je v drugem srečanju z enajsterico Skeida iz Osla (Norveška) izenačila 1:1. (0:1). Ker je v prvi tekmi Spartak zmagal (1:0), se je uvrstil za nadaljnja tekmovanja.
Boris Košuta na tretjem mestu v Italiji
Jakostne lestvice GITET za sezono 1967—1968
S precejšnjo zamudo so končno izšle letošnje jakostne lestvice italijanskih namiznoteniških igralcev. Z veseljem ugotavljamo, da so člani ŠZ Bor veliko napredovali. Vsekakor najbolj pomembna je uvrstitev našega najboljšega igralca Borisa Košute na tretje mesto v 1. kategoriji, kar je izreden uspeh. Boris Košuta nadaljuje tako iz leta v leto svojo pot in možno je, da ga bomo srečali prihodnje leto še više na lestvici. Zelo obetajoči Edi Bole je napredoval v 2. kategorijo in sicer v četrto jakostno skupino, Edi Košuta je obdržal lansko uvrstitev (2. kategorija — 4. skupina), medtem ko je Adrijan Tavčar napredoval v 1. skupino tretje kategorije (lani 3. kategorija — 3. sku-
oapravila svojo oviro na prvenstvu za Pokal velesejemskih mest. Premagala je namreč v prvi tekmi norveško enajsterico Lyn iz Osla, v povratnem dvoboju pa je neodločeno zaigrala 0:0
* * *
LIVERPOOL, 4. — Liverpool je za Pokal velesejemskih mest premagal Malmoe (Švedska) z 2:0 (2:0). Liverpool je zmagal tudi v prvi tekmi, in sicer z 2:0.
• * *
DUNDEE, 4. — Za isti pokal je Dundee (škotska) premagal Amsterdam s 3:0 (1:0). V prvi tekmi so zmagali Holandci z 2:1. Dundee si je s včerajšnjo zmago priboril pravico napredovanja.
pina). Vsi ostali borovci so ohranili lanske uvrstitve, le Karel Tomšič je nazadoval v 2. skupino tretje kategorije.
T—ar
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Le s 5:4 Olimpija premagala Traki jo
Namiznoteniška ekipa Olimpije iz Ljubljane je uspešno zaključila 1. kolo pokala evropskih prvakov. V Plovdivu je premagala domačo Tra-kijo s tesnim izidom 5:4. Ištvan Korpa je bil po pričakovanju najboljši saj je brez težav odpravil vse tri nasprotnike. Mislili smo, da bo to uspelo tudi Vecku, a Edo je moral prepustiti eno točko Petru Ve-likovu, kar predstavlja precejšnje presenečenje. Zelo slabo je igral tretji predstavnik ljubljanske Olimpije Darko Klevišar, ki ni osvojil nobene zmage, čeprav bi lahko premagal vsaj Georgijeva. Korpa in Klevišar sta se vrnila domov, medtem ko je Vecko že odpotoval v Turčijo, kjer bo s Šurbekom in Sti-pančičem branil jugoslovanske barve na letošnjih Balkanskih igrah.
T — ar
V
Se o dvoboju Benvenuti-Griffith
NEW YORK, 4. — Trener Emi-leja Griffitha se bo moral braniti na zatožni klopi, kajti boksarska zveza je izjavila, da je bilo njegovo ravnanje nešportno med dvobojem Benvenuti - Griffith, ki se je zakljičilo, kot je znano z Griffitho-vo zmago.
KOllSAKSTVO
DIRKA PO EMILIJI
Dancelli prvi
BOLOGNA, 4. — Michele Dancelli (Vittadello) je potrdil predvidevanja: osvojil je «Dirko po Emiliji«, na kateri pa nista bila dva najboljša italijanska kolesarja, in sicer Gimondi ter Motta. Dancelli je v končnem sprintu premagal vse ostale konkurente, ki so z njim dospeli na cilj. Dancelli je tako potrdil svoje izredne sprinterske sposobnosti (vedno za Italijanske razmere).
Vrstni red «Dirke po Emiliji« (266 km):
1.	Michele Dancelli (Vittadello) 5 ur 24'0” s povprečno hitrostjo 40,915 km na uro
2.	De Rosso (Vittadello)
3.	Bitossi (Filotex)
4 Passuello (Mol teni)
5. Fantinato (Max Meyer) j Sledijo vsi ostali z istim časom.
•lillliiliminfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiHiliiiMiiiiMiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
MEDNARODNI NOGOMET
.................................MHlimi........................
ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH *
Zmagoslavje tržaške ekipe
Branilci najboljši, predvsem Mari ■ V napadu pa Martellani ni zadovoljil - Prvenstvo: precej izenačeno, toda na nižji ravni
Triestina je osvojila naslov italijanskega prvaka. V zadnji tekmi, ki ni bila niti lepa niti zanimiva, je odpravila na svojem igrišču Bas-sano in se tako postavila na varno pred Novaro, ki bi v teoriji še lahko odnesla prvo mesto rdečim.
Triestina si je tako takoj prisvojila naslov, ki ji ga je odvzel Candy po lanskem prvenstvu. Res ne vemo kako oceniti letošnje nastope domačinov, ki so zmagali, ne da bi dali vtis, da so res nepremagljivi. V večini domačih tekem je Triestina zmagala le s tesnimi rezultati, na tujem pa je odnesla le tri zmage, 4 neodločene izide in dva poraza v Novari in Monzi. Steber moštva je bil še vedno Prinz, ki je letos odnesel velik delež tudi kot realizator, veliko razveseljivih nastopov pa je končno pripravil par Pockaj-Perok, ki je do sedaj vedno le iskal pravo kondicijo. To je morda najbolj razveseljiv rezultat letošnje sezone. Martellani ni več tisti, ki je pred nekaj leti lahko prodrl v vsako obrambo in rešil rezultate, zato je dobro, da ima Triestina nekaj novih igralcev, ki ga bodo iahko nadomestili. Res škoda, da moštvo zaradi krčevitega boja z ostalimi moštvi ni moglo preizkusiti še Gona in Rossija, ki so bili sicer vpisani v prvem moštvu, a so pozneje vseeno prestopili k Hokelstom. Tudi ta dva igralca bi zaslužila več pozornosti, ker oba dobro obetata. Obramba Triestine je bila tudi letos najboljši del moštva in Je prejela daleč najmanj golov. Marija že poznajo vsi tisti, ki sledijo temu čportu: hladnokvrnost, izredni refleksi in pa velika resnost pri pripravljanju že same označijo tega vratarja, ki je in bo verjetno še za dalj časa najboljši v Italiji. Cervo je zaigral bolje kot lani, morda zato, ker Je letos stalno razpolagal s Prinzom, ki mu tudi v obrambi odlično pomaga. Ti trije igralci sc torej glavni junaki letošnjega u-spešnega prvenstva, ki je končno prinesel tudi Trstu nekaj slovesa na državnih tekmovanjih. Treba je namreč poudariti, da je hokejska
sekcija Triestine privabila relativno največ gledalcev, to pa verjetno tudi zaradi tega, ker je le v tem športu mogoče imeti v Trstu nekaj zadoščenja. S tako zvestim in prisrčnim občinstvom je imela Triestina predvsem v domačih tekmah veliko lažje delo, saj je nenehno bodrenje sigurno podžgalo lgiai-ce v najtežjih trenutkih.
Nekaj, kar je treba še poudariti, pa je, da je marsikdo imel vtis. da se je nivo prve lige delno znižal. Nobeno moštvo ni pokazalo kaj posebnega, saj smo bili le vajeni boljših nastopov. Tej slabosti letošnjega prvenstva lahko zaperstavimo le en napredek, in to je veliko izenačenje med moštvi, kar velja predvsem za prvi del prvenstva. V tem oziru je treba poudariti na odličen nastop Laverde, ki je začela s sicer neambicioznimi načrti, a je morda najbolj razveseljiv sad letošnjega prvenstva. Mislimo, da je njeno peto mesto (lahko pa bi bilo tudi tretje ali četrto) večji uspeh, kot pa drugo mesto Novare. Laverda je s tem dokazala, da je pri tem športu požrtvovalnost in vestnost najbolj potrebna in da lahko nadomesti tudi veliko razliko v tehniki. Skoda le, da je moštvo popustilo proti koncu prvenstva (sicer pa je bila to sreča za Triestino), ker si je s tem zapravilo boljšo uvrstitev.
Tudi Novara je delno presenetila. Nihče ne bi namreč pričakoval tako dobre igre, predvsem zaradi tega, ker je moštvo izgubilo svojega režiserja Crottija. Mladi igralci, ki so napolnili to vrzel, pa so prijetno presenetili, zato je treba pričakovati, da bo prihodnje leto to moštvo med kandidati za prvo mesto. Zelo je razočaral Candy, ki ni znal ponoviti lanskih nastopov in Je tako izgubil naslov. To bi sicer še ne bilo tako hudo, ko bi moštvo zaigralo na pričakovani ravni. Prav tu pa Je Candy odpt vedal, in moral kloniti ne le Triestlni, ampak tudi Novari, in to precej pred konce.n prvenstva Amatori je zaigral, kot je bilo pričakovati. Moštvo ne raz-
polaga z izrednimi igralci in le išče pravi kader. Vodstvo je s tem pokazalo, da gleda predvsem na bodočnost, zato bo še treba počakati, da bomo lahko ocenili tako ravna nje.
Stanje na dnu lestvice pa tud’ po zadnjem dnevu ni še jasno: Pi-relli in Arengo so se uvrstili na zadnjih mestih. Medtem ko je moštvo iz Milana popolnoma razočaralo in kmalu pokazalo, da je nezrelo za tako prvenstvo, kar dokaže hud zaostanek za predzadnjim. Arengo pa je zaostal le po zadnjem kolu, ko je doživel tesen poraz v tekmi z direktnim konkurentom Maržo" -tom. Kljub temu lahko to moštvo še upa. Rojaki Candyja so namreč vložiti priziv za tekmo s Follonico, katero so izgubili s 4:2. Ko bi federacija res razveljavila ta rezultat, bi Follonica izgubila dve točki in s tem padla na predzadnje mesto. Tak zaključek ni seveda len iz športnega vidika, toda za Arengo je to zadnje upanje, da se reši izpada
Bassano je dosegel varno mesto že dve soboti pred koncem prvenstva, s porazom v zadnjem kolu pa jo zdrknil precej nizko. Moštvo se še vedno opira predvsem na svojega vratarja Fontano, to pa seveda ni nobeno jamstvo za prihodnja leta. Tudi to moštvo bo moram zato paziti na svoje mlajše sile, ker nujno potrebuje okrepitev.
Izidi zadnjega kola •Marzotto — Arengo	3:2	(3:1)
"Laverda — Follonica	9:3	(4:1)
•Novara — Amatori	4:3	(0'1)
•Triestina — Bassano	2:0	(2.0)
•Candy — Piretli	4:1	(3:0)
Končna lestvica
Triestina	18	12	4	2	52 26	28
Novara	18	12	2	4	81 52	26
Candy	18	U	1	6	65 41	23
Amatori	18	9	3	6	64 65	21
Laverda	18	8	4	(i	79 47	20
Bassano	18	5	5	8	48 52	15
Marzotto	18	7	1	10	58 67	15
Follonica	18	6	2	10	58 82	14
Arengo	18	6	1	11	52 69	13
Pirelli	18	2	1	15	35 91	0
uk
1600 kub. cm
90 HP (DIN)
dve Lazvodni giedi v glavi
160 krnlh motorna gred na 5 ležajih prtljažnik 400 kub. dm
mazanje nepotrebno 4 ploščne zavore servo Ireno prestižna izdelava varnost, udobje
L 1.300.000
moderen,
nov,
prepričljiv T3Winn
račun
Nov lazlog za uspeh FIAT na vaiiškem salonu
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638	— Poštni predal	559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica	24 Maggio	1/1. Telefon 33-82 — UPRAVA:	TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — vnaprej,
četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna	številka v tednu	in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev),	mesečno 10	din (1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Z«
SFRJ: AD1T, DŽS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri	Narodni banki v	Ljubljani — 501 3-270/1 — OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi tržaške in
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih nokrajin Italije pri »Societa Pubblicita Italiana« — Odgovorni urednik: STA N1SLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst