Sf£¥, 45.	7 Ljubljani, v petek, dne Z5. februarja 1910.	LefO XXXVIII.
=s= Velja po pošti: =
Za colo Ista naprej .	K 26-—
za pol leta > .	» 13'—
za četrt » » .	» 6-50
za en meseo » .	» 2*20
sa Nemčijo celoletno	» 29'—
za ostalo inozemstvo	» 35'—
s V upravništvn: ==
Za oelo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . » 11-20 za četrt » » . » 5-60 za en meseo » . > 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v.
===== Inseratl: =====
Enostolpna petitvrsta (72 mm);
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 >
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
ost Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah itav. I/UI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		P	olltlten list za slovenski naro	d		Upravnlštvo |e v Kopitarjevih ulicah štev. 6. -mm = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = - Upravniškeaa telefona štev. 188. ===
Današnja številka obsega 4 strani.
Razmere v parlamentu.
Dunaj, 2L svečana 1910.
V veljavi je novi poslovnik, ki ga je zbornica odobrila 19. grudna v zmi-slu Kramaf-Krekovega predloga. To opravičuje upanje, da se polagoma izboljšajo parlamentarne razmere. Poslanska zbornica pa je podobna rekon-valescentu, s katerim se mora previdno ravnati. V tem oziru ima baron /Bienerth brez dvoma dobro voljo, ne pa vedno srečne roke. Saj je še v živem spominu lanski skoraj soglasni sklep zbornice glede na agrarno banko za Bosno in Hercegovino. Tedaj je vlada sama s svojo več kot čudno taktiko dala glavni povod skrajne nezadovoljnosti v vrstah »Slovanske Jednote« in takorekoč zanetila obstrukcijo.
Baron Bienerth pa je sedaj žebelj zadel na glavo, ko je nemškega ministra - rojaka dr. Schreinerja izkrcal z vladne ladje. Dr. Schreiner je bil nekak »diabolus rotae« v kabinetu. Kalil je vodo, kjerkoli je mogel. In vtikal se je tudi v stvari, ki so za plotom tako-zvane nemške posesti. Dr. Schreiner je prototip praškega kazinota. Povsod je Cehom metal polena pod noge, splet-karil na vse strani in vtisnil kabinetu nemško-narodni značaj. Ako je hotel baron Bienerth svojo ladjo zavoziti v mirnejšo vodo, moral je Schreinerja žrtvovati političnim valovom. Pravi trenotek je bil že tedaj, ko sta češka ministra dr. Braf in dr. Za.čok zapustila ministrska sedeža. Toda dr. Schreiner je bil gluh in slep z,a znamenja časa. Kot polip se je držal za ministrski stol. Baron Bienerth mu je moral vsiliti prošnjo za demisijo.
In sedaj nepopisno »ogorčenje« v nemškem taboru! Nemški liberalni poslanci so danes v resoluciji dali duška svojemu »globokemu ogorčenju« in najostrejše grajali način, na kateri jo baron Bienerth odslovil dr. Schreinerja. Vse to ogorčenje pa je lnmibug, ker je znano, da je dr. Schreiner kot minister tudi v nemškem taboru užival jako malo simpatije. Sitnež ni nikjer priljubljen. In če je baron Bienerth v item slučaju, storil resen korak brez vednosti nemškega bloka, storil mu je le uslugo, ker ga jo rešil iz zadrege.
S tem pa je baron Bienerth odstranil težko skalo izpodtike in ovire. Popravil je veliko napako, ko si je z imenovanjem dr. Schreinerja za ministra obesil mlinski kamen na, vrat in vpre-gel v ojnice praške kazine. Sedaj šele je mogoče govorili o premirju med Čehi in Nemci v Pragi, o političnem programu v parlamentu in delavni večini v zbornici. Na dnevnem redu sta državni proračun in finančni program. Država nujno potrebuje novih virov, večjih dohodkov. Kje pa naj vlacla dobi zanesljivo večino za svoj program, ako tudi poljski klub od barona Bie-nertha zahteva izpremembo vlade in zistema? Preje pa je treba ustvariti »milje«, v katerem je mogoče »Slovanski Jednoti« opustiti dosedanjo opozicijo. Baron Bienerth mora stopiti iz svoje pasivnosti ter kreniti v ono smer, ki razjasni zmedene razmere v zbornici in pripravi pot rekonstrukciji kabineta, kakor odgovarja avstrijski .ideji in razmerju strank. Začetek je storjen. Dneva pa nočemo in ne smemo hvaliti pred večerom . . .
Današnja seja.
Pričela sc je brez običajnega krika po daljših počitnicah. Mirno sc je izvršila volitev dveh novih podpredsednikov. Izvoljena sta italijanski poslanec dr. Conci z 249 glasovi in načelnik rusinskega kluba Roman čuk z <!50 glasovi. Jugoslovanski poslanci se niso udeležili volitve, ker so italijanski in rusinski poslanci lansko leto glasovali proti našemu kandidatu..
Vojaški novinci.
Nato je zbornica dovršila prvo branje vladne predloge glede vojaških novincev. Razprava je bila razmeroma kratka. Govorili so minister za deželno brambo podmaršal pl. G e o r g i ter poslanci P o s p i š i 1, Ebenhoch, G ii n t h e r, F r e s I, S t r a n s k y , R o m a n č u k in S t e i n e r. Jutri odsek reši to predlogo in v soboto morda tudi zbornica. Vojaki morajo biti. In če se preje izvrše vojaški nabori, boljše je za prebivalstvo. V sušcu nimajo ljudje na polju še toliko dela. Bila bi torej le potrata časa, ko bi zbornica zavlekla z dolgimi govori vojaške nabore.
Slovenščina na Koroškem.
Slovenski posl. G r a f e n a u e r in tovariši so vložili nujni predlog zaradi krutega postopanja nemških uradnikov pri železnicah proti slovenskemu občinstvu. Poslanec Grafenauer je znan kot spreten govornik. Danes je bil posebno dobro razpoložen. Drobil je znanim nemškim šovinistom najhujši du-han pod nos, da so kar ltihali. Profesor dr. Waldner je sicer bolel z medklici motiti govornika in ublažiti vtis pereče satire, toda Grafenauer se od nikogar ne pusti ugnati v kozji rog. Ako ne zadošča. duhan, pošegače pa še s koprivo. Razprava danes ni bila končana. Prihodnja seja je v soboto.
XXX Iz »Slovansko Umije«.
V seji parlamentarne komisije »Slovanske Unije« je predlaga) dr. Baxa, naj glasuje »Slovanska Unija« proti rekrutni predlogi. Predlog je podpiral Udržal, ki je izjavil, da, bo glasovala. njegova stranka proti rekrutni predlogi. Hruban naglaša, da je mo-ravska katoliška, narodna, stranka vedno dala svojim članom prostost pri glasovanju o rekrutni predlogi, ker glasovanje o rekrutni predlogi ne vsebuje zaupnice ali nezaupnice vladi. Dr. Kramar izjavi, da rekrutna. predloga ni bila, nikdar polilikum. Dr. Šu-steršič predlaga, naj se da strankam prosto glasovanje o rekrutni predlogi. Po kratki razpravi se Baxov predlog odkloni z osmimi proti sedmim glasovom in se sprejme tir. Šusteršičev predlog kakor tudi, da. Unija rie bo nasprotovala rešitvi rekrutne predloge v soboto.
Hud tobak
je dal šnofati Bienerth nemškemu frajzinu v »Die ZeiU. Nemški nacijonalci in nemška napredna stranka se hočeta trdno združiti. Še Woll'ovce. mogoče pritegnejo. Frajzin se dela, kakor da, je zelo hud na Bienerthovo vlado. V »Die Zcit« pa pusti Bienerth odgovarjati nemškemu frajzinu zelo zasmehljivo. Piše med drugim, da je prav, če se Nemci združujejo, ampak da odkar je poslovnik izpremenjen, tako se čita med vrstami, ni več strahu pred nemškim frajzinskim terorjem. Nato pa bere nemškemu frajzinu take levite, da nanje sicer tako gostobesedni nemški frajzin niti ne odgovarja ne. Med drugim pravi: Bienerth danes nima večine. Dobiti jo pa. mora. Ministrski predsedniki, ki nimajo večine, so nepreračun-Jjivi. Nemški frajzin naj bo pameten ali pa, ne. Če ne bo pameten, bo topen neglede na to, če se nemške frajzinske stranke združijo ali ne.
Schreiner odstopil na ukaz krone.
»Narodni List,y« poročajo, da je bila, krona od treh strani poučena, kako da je delal Schreiner proti delo-zmožnosti češkega" deželnega zbora. Krona je čakala toliko časa, da je došlo poročilo o negativnem Schreiner jevom delovanju, nato jo pa. pozvala barona Bienertha, naj Schreinerju naroči, da takoj vloži demisijo.
Službena razmere državnih uradniku in slug.
Vlada je predložila zbornici zakonski načrt glede na službeno razmerje državnih uradnikov in državnih slug. Obsega 4 člane in dva dela. Prvi del govori od § 1. do § 194. o uradništvu, drugi del pa od § 195. do § 231. o dolžnostih slug.
Načrt ureja pravice in dolžnosti avstrijskih državnih nastavljencev. Naslanja se na sedanjo službeno organizacijo, združuje že zdaj veljavna raztresena določila v pregledno celoto, izpolnjuje praznote sedanje postavodaje in izkuša prilagoditi predpise z ozirom na razvoj državne uprave in na zahteve sedanje dobe. Oziralo se jo pred vsem na upravičene, že dolgo gojene želje uradništva, ki želi izboljšanje svojega gospodarskega stanja in pa gotovost glede na napredovanje v službi. Pravice in dolžnosti v uradu in izven urada se jasno urejajo. Vlada se drži srednje poti, ki zadostno brani pravno posameznikovo stališče in ob enem zagotavlja celoto.
\ državno službo ne morejo vstopiti osebe, ki še niso stare 18 let in ki so že prekoračile 40 leto.
Iz določil nameravane nove postave so predsednik najvišjega računskega dvora in prvi predsedniki najvišjega sodišča, upravnega kakor tudi državnega sodišča izvzeti. Tudi za državno učitoljstvo ta določila niso mero-dajna.
časn« napredovanje ir slnžbi.
Časno napredovanje se tako ureja, da sc ustanovi štiri uradniške kategorije z ozirom na šolsko izobrazbo uradnikov, in. sicer uradniki s popolno visokošolsko, 7, delno visokošolsko izobrazbo z državnimi izkušnjami, srednješolsko in z nižjo izobrazbo. Uradniki prve skupine pridejo gotovo v VII. či-novni razred po 23 službenih letih, drugo in tretje skupine v VIII. činovni razred po 21, oziroma 24 letih, četrto skupine pa v IX. činovni razred po 21 službenih letih. Predpogoj je, da so vsaj zadostno kvalifikovani.
Praktikanti
s popolno visokošolsko izobrazbo dobo od prvega meseca po vstopu v službo letni adjutum 1000 K, praktikanti ostalih skupin pa. letnih 600 K. Po poldrugo letni povoljni vporabi so jim poviša adjutum letno 200 K.
Pravni praktikanti dobe v prvem mesecu po vstopu nadalje letno ustanovo 1000 K po predpisih, ki se še izdajo.
Avskultanti dobo začeten adjutum 1000 K, ki so poviša po poldrugoletnem povoljnem službovanju za letnih 200 K, če so napravili z uspehom predpisano praktično izkušnjo, dobe ko so služili tri leta, lci so vštejejo v pokojnino, letni adjutum 1600 K, po petih letih 2000 kron in po šestih letih adjutum 2500 Iv.
Kvalifikacije
določajo posebne komisije. Kvalifikacijo smejo prizadeti vpogled a li in imajo tudi pritožno pravico. Kvalifikacijske komisije so ustanove pri osrednjih uradih, pri političnih in deželnih finančnih oblastih in pri oblastih, ki so naravnost podrejne centralnim oblastim. Komisije obstoje iz petih članov. Člane in namestnike imenuje uradni načelnik. O kvalifikaciji sc mora uradnik obvestiti. Uradnik ima pravico pritožbe. Kvalifikacija se tiče stvarne izobrazbe, sposobnosti in razumevanja, pridnosti, vestnosti in zanesljivosti v službi, sposobnosti za, občevanje s strankami in v zunanji službi, uspeha uporabljivosti, zadržanja v in izven urada in pri uradnikih na vodilnih mestih tudi o sposobnosti za vodstvo. Kvalifikacija. ima. bledeče note: »izvrstno«, »prav dobro«, »zadostno«, »manj zadostno«.	,
Disciplinarno pravo	\
se popolnoma preosnuje po zgledu disciplinarnega postopanja za sodne uradnike in po načelih modernega ka-zensko-pravnega, postopanja. Uvedejo so disciplinarne komisije, ki morajo iz-, vesti natančno preiskovalno preiskavo. Postopanje je ustmeno. Sklepa se v navzočnosti obdolženca. Mogoč je tudi zagovornik. Javnost v disciplinarnem postopanju se izključuje, pač pa sme imenovati obdolženec tri svoje zaupnike iz uradniških krogov, ki smejo biti navzoči pri preiskavi.
Dopusti.
Vsak uradnik ima, v kolikor to do-! pušča služba, vsako leto pravico do do-, pusta. Najmanjši dopust je: za prakti-kante in avskuitante 14 dni, za urad^ nike XI., X. in IX. činovnega razreda do 20-letne službene dobe 14 dni, nad 20-letno službeno dobo tri tedne; za uradnike VIII. in VII. činovnega razreda, do 20 let tri tedne, čez 20 let štiri tedne; za uradnike VI. in višjih razredov pod 20 loti štiri tedne, nad 20 let pa pet tednov.
Pokojnine in preskrbnine.
Če uradnik oslepi, če mu zatemni um ali če drugače neozdravljivo oboli in se izven službo brez lastne krivde ponesreči tako, da jo nesposoben za službo, se mil priračuna pri odmeri pokojnino 10 let. Če pa ponesreči v službi, se mu sme dati višja in tudi popolna pokojnina.
Dolžnosti uradnikov.
Načrt zahteva, cla, morajo biti uradni Ki strogo nepristranski v službi in morajo gledali na ugled tudi izven službe. Uradništvo so mora tudi, če zasebno nastopi v javnosti, omejiti in vse opustiti, kar so ne strinja z disciplino v državni službi.
Politične pravice uradnikov
so no omejujejo in obdrže popolno aktivno in pasivno volivno pravico. Da se pa omeje konflikti z dolžnostmi, še mora vsak uradnik, ki kandidira kot poslanec za kak ustaven zastop, ali čc dopusti kandidaturo, uradoma do končane volitve postaviti v izvenslužbeno razmerje. Če je uradnik izvoljen za poslanca in nc odkloni izvolitve, naj se postavi, dokler traja mandatna doba, v izvenslužbeno razmerje. V izvenslužbeno razmerje premeščeni uradnik obdrži trajno plačo in aktivitetno doklado. Izvenslužbeni čas se vračuna v pokojnino. Mod tem časom uradnik nc more napredovati v službi.
Predpisi za sluge.
Za sluge (sluge in poduradniki) veljajo splošno tista določila, ki so veljavna za uradnike. Lahko so jim tudi prepove biti član kakega društva. Noben sluga, (kakor tudi ne uradniki) ne sme biti član kake inozemske družbe s političnimi smotri.
Vsak sluga (pocluradnik) ima pravico do vsakoletnega dopusta in sicer do 201etne službene dobo 8 dni, nad 20-letno službeno dobo pa 14 dni.
V slučajih, če sluga, (poduradnik) oboli, če mu zatemni um ali čc neozdravljivo oboli ali če ponesreči brez lastno krivde izven službe ali pa v službi brez lastno krivde, so mu priračuna v pokojnino deset let. V slučajih, ki so vredni posebnega ozira, sc sme za ponesrečene v službi odmeriti tudi višja pokojnina do najvišje odmere.
Kazni.
Kazni se dele v redne in disciplinarne kazni. Redne kazni so:
a) svarilo, h) denarna globa. Pravico redne kazni ima, če jo ne izreče disciplinarni svet, uradov načelnik ali načelnik vsakega višjega urada. Ob-dolženi uradnik se lahko protokolarič-no opraviči. Kazen so mora uradniku pismeno z utemeljitvijo naznaniti. Pritožba. je. dopustna v teku 14 dni, čo jo ni izrekla disciplinarna komisija ali pa načelnik .centralne oblasti. Q njej raz-
sodi načelnik višjo oblasti. Denarna globa se lahko odmeri le po prejšnji pismeni napovedi in ne sme presegati 100 K, celo leto pa ne enomesečne plače, pri slugah (poduradnikih) pa ne 50 kron.
Disciplinarne kazni so:
a) ukor; b) izključitev od napredovanja v višji činovni razred; c) izključitev od napredovanja v višjo plačilne stopnje; d) znižanje dohodkov; e) vpo-kojitev z znižano pokojnino; f) odpust iz službe.
Izključitev od povišanja v višji činovni razred in višjo plačilno stopnjo se ne sme izreči čez tri leta. Tudi znižanje dohodkov se ne sme izreči čez tri leta. Pri kazenski vpokojitvi se sme odtegniti najmanj 20 in ne nad 50 odstotkov pokojnine. Pri kazenskem odpustu iz službe se sme kaznovancu v slučaju potrebe dovoliti polovica pripadajoče mu normalne pokojnine.
Proti uradniku, ki je član ustavnega zastopstva, sc brez dovoljenja zbornice ne sme pred zasedanjem disciplinarno postopati.
Dr. Lueger na smrtni posfeiji.
Včeraj opoldne je obiskal dr. Lue-gerja mestni svetnik Hailmann, eden njegovih najbližjih prijateljev. Na Hallmannovo vprašanje, kako se počuti, je odgovoril Lueger: »O, zelo slabo!« Nato je odgovoril Hailmann: »Dragi župan, ti čutiš bržkone to vetrovno vreme, ki nam leži vsem v udih.« Lueger: »Ah, kaj neki misliš. Z menoj jc končano. Kaj pa dela tvoja ljuba žena? Pozdravi jo v mojem imenu. Mene ne boste več videli.« — Ob 1. uri popoldne se je Lueger zbudil iz težkega spanja, nakar so mu vbrizgali kisik. Kakor poročajo zdravniki, je sredstvo, ki so ga uporabili proti uramiji pri Luegerju učinkovalo. Iztekla mu jc tudi voda, s čemur se je pridobil zopet kratek rok. Lueger se je čutil olajšanega, nakar jc zopet zaspal. Proti četrti uri se je zbudil, kadil smodko ter se razgovarjal z dr. Pupovacem, nakar je zopet zaspal. Bil je zelo slab. — Včeraj zvečer izdano poročilo o dr. Luegerju se je glasilo: Temperatura 365, udarci žile 76, urami č tli pojavi manjši, voda se množi, telesne moči neizpremenjene, zavživa-nje jedi nezadostno. Pripominja se, da glede na pljuča ni nastal noben za-pletljaj. Bolečine se ne pojavljajo, tako, da obstoji upanje, da vnetje ustavijo. S komplikacijami od strani obisti se sedaj najbolj bavijo zdravniki, ker je v njih največja nevarnost za bližnji čas. — Ko je prinesel rotovški gostilničar Dombacher Luegerju oopldansko jed, je bil ravno trenutek, ko se je župan počutil nekoliko bolje. Bil je zelo zgovoren, počutil se je boljšega, ter je dejal, da ni še zgubil, upanja. Potem je tožil, da nima nobene slasti, nakar mu je Dombacher odgovoril, cla bo že zopet dobil dober tek. Zupan je dejal: »Bog daj, mogoče se bom še kako opomogel.« Dr. Kapsamer je dejal nato v šali: »Ekscelenca, jutri smete jesti zdrobovo gibanico.« Lueger je odgovoril smehljajoč: »Teh gibanic se še Dombacher boji.« Proti večeru se je Lueger zopat zbudil in govoril z zdravniki. Dejal je: »Mislim, da vas bom še dolgo časa. vodil za nos.« — Ob deseti tiri zvečer se je razdeljevala po Dunaju posebna izdaja »Reichsposte«, v kateri se piše, da Lueger j evo stanje ni brezupno. Poročila zdravnikov, da bo Luegerjevo življenje trajalo le še nekaj ur, temelje na nesporazumljen. jih. V včerajšnjem jutranjem poročilu zdravnikov namreč stoji, da sc je bati katastrofe le tedaj, ako ne bo pomagalo uporabljeno sredstvo proti uramiji v 48 urah. Znano pa je, da se je dosegel vsaj doloma uspeh. — Zvečer je bil Lueger zelo dobro razpoložen. Ko so zdravniki vsled tega. izrazili svoje zadovoljstvo, jo dejal dr. Lueger: »Dajte mi letošnjega vina s kislo vodo, potem boste videli, kako dobro bodo delovale obisti in kako dobro bom razpoložen.« Ob deseti uri zvečer se je poročalo iz mestne hiše, da jc Luegerjevo stanje noizpremenjeno. — Nekemu prijatelju, ki ga je popoldne obiskal, je dejal, da dobro ve, da mednarodne razstave ne bo videl.
Javnost že razpravlja, kdo bo dr. Luegerjev naslednik na županskem stolcu. Kot znano je in»enoval dr. Lueger pred tremi leti za svojega naslednika dr. \Veiskirehnerja, ki pa gotovo ne misli sedaj posloviti se v ministrstvu, da bi se preselil v mestno hišo. Drugi zopet imenujejo dr. Gessmanna, dosedanjega podžupana Hierhammer-ja in svelnika Raina, ki imata mnogo zaslombe med obrtnimi krogi. Bržkone pa bodo po mogoči Luegerjevi smrti volili samo nekakega prehodnega žu-
pana, ki bi bil sedanji prvi podžupan dr. Ncumayer, ali pa častni meščan dunajski, bivši železniški minister pl. Wittek.
Dnevne novice.
r Program za mladeniške tečaje.
Ta teden so vrši mladeniški tečaj v Gorici; poseča ga 30 fantovskih voditeljev iz cele goriške dežele. V telo-vadskem oziru ga vodita P. Kržan in Medvešček, v izobraževalnem dr. Bre-celj, Cepuder, Kremžar, dr. Srebrnič, Remec. Zadnji torek je predaval Fr. Terseglav. — Tečaji za K r a n j s k o se začno to nedeljo, 27. t. m., in sicer na Vrhniki in v Logatcu. Tečaj za Gornji in Dolenji Logatec, Hotedršico in Planino se vrši vDol. Logatcu po sledečem redu: Soboto (26.) od 8.—10. zvečer telovadba. Nedeljo (27.) od 8. do pol 10. dopoldne telovadba. Ob 10. sv. maša v Dol. Logatcu, od 11. do 12. tehnično predavanje (V. Jeločnik), ob 12. kosilo, od 1. do 3. telovadba, od 3. do 4. razlaga poslovnika (Podlesnik), od 4. do 5. javno ljudsko predavanje: »Namen mladinske organizacije« (Podlesnik, Jeločnik), ob 5. revizija odsekov, od 7. do pol 8. predavanje (Podlesnik), od pol 8. do pol 10. telovadba. — Tečaj za Vrhniko, Borovnico in Horjulj se vrši na Vrhniki tako-le: Nedelja (27.) od 8. do 10. dopoldne telovadba, od 10. do 11. predavanje (dr. Pogačnik), od 11. do 12. predavanje (F. Terseglav), ob 12. kosilo, od 1. do 3. telovadba, ocl 3. do 4. tehnično predavanje (A. Jeločnik), ob 4. javno ljudsko predavanje (dr. Pogačnik), ocl 6. do 9. telovadba. — Mladeniči, udeležite se teh tečajev polnoštevilno! Tečaj za Št. Vicl nad Ljubljano se preloži na 11. marca, G. marca pa se vrši tečaj v Š t. R u p e r t u na Dolenjskem, ostali odseki imajo tečaje, kakor je bilo prvotno določeno.	Zveza Orlov.
■f Dalmatinske bolečine. Nekateri politiki na Slovanskem jugu ne morejo brez tega živeti, da se ne bi smešili. »Slovanska. Unija« je solidarna, pravkar snuje pravila, ki bodo njeno notranjo moč še bolj nazunaj izražala, v seji, ki se jc včeraj vršila, se je pokazala iz-borna disciplina, predsedstvo Unije je trdno in edino, kar se pa tiče ugleda in vpliva dr. šusteršiča, je nepotrebno o tem še kaj besedi izgubljati. Le dalmatinsko »Naše Jedinstvo«, glasilo gospoda dr. Ivčeviča, nima v sedanjem položaju boljšega opravka, kakor da zopet jamra in izdaja zeleno zavist nekaterih gospodov, da sami nič no pomenijo, dasi bi radi. »Naše Jedinstvo« poje znano pesem, da dr. šusteršič Dal-matince terorizira, ne pove pa s čim. Rajši naj bi dalmatinski listi svojim bravcem povedali, kako so se njihovi poslanci držali sklepov Unije, pa bo dr. Šust6ršiČev »terorizem« vsestransko pojasnjen. Če pa »Jedinstvo« javka, da se dalmatinskih poslancev na Dunaju no vpošteva, mu pač ne moremo drugače odgovoriti, kakor to, da naj tem poslancem svetuje, naj se sami za nos primejo. Sicer no vemo, v koliko je lamentacije »Jedinstva« pripisovati gospodom, ki za njim stojijo, značilno pa je, da je to maloumno kolobocijo ponatisnil »Narod«. Samoposebi umevno pa je, da se za te malenkostne intrige še pes na cesti ne zmeni.
+ »Hlapci«. Liberalci jemljejo najnovejši Cankarjev produkt v Čudovitem soglasju v zaščito. Pravijo, da pisatelj biča one neznačajne učitelje, ki so za mili kruhek prodali svoje prepričanje, in da je zato prav in koristno, če jih je Cankar ožigosal. Naj nam liberalci in drugi zato ne zamerijo, če jim povemo odkrito besedo. Prvič je Cankarjevo delo samoobsebi tako za nič in izdaja tak propad pisateljevih zmožnosti, da sc sme »Hlapce« z mirno vestjo smatrati za zadnji kamen na Cankarjevi umetniški poti. Dialog je brez iskre duhovitosti, kakor pogreta kaša, o kakem konfliktu ali problemu ni govora, junak je alkoholni delirant ali epileptik, ostale osebo pa meglene ničle; sploh niso »Hlapci« nobeno delo, ampak na papir vržene blodnje, kakor slabo na zid nametana mavta. Kar se pa tiče učiteljstva, ki ga pisatelj karikira, vam povemo to-lo: liberalci sani e sob e smešijo in same s e b c iro-nizujejo, če »Hlapce« zaradi te tendence hvalijo. Zakaj, če je toliko učiteljev zapustilo liberalni tabor, jo to le dokaz, da je bilo »prepričanje«, ki so jim ga vcepljali liberalci skoro skozi dva de-ccnija, tako jalovo in bedasto in prazno, da ni držalo delj, kakor je trajal terorizem liberalne organizacijo! Če bi bili »Tovariševci« in njihovo ideje zakaj, no bi bilo mogoče, da bi jim bilo več kot. % učiteljstva obrnilo hrbet. In če bi bilo mogoče, da so nekateri liberalno prosveto zapustili samo zavoljo milega kruhka, kar pa je čisto izključeno, bi to bilo šc hujši dokaz za malo-
vrednost liberalizma:, ker bi pričalo o tem, da je on sam kos belega kruha vstanu človeka pripraviti do tega, da vrne liberalcem vse njihovo »napredno« prepričanje. Tako je, ljubi »Tovariševci« in če bi bilo to, kar piše Cankar v »Hlapcih«, res, bi bilo vam v še hujšo sramoto, da vas je učiteljstvo zapustilo. V resnici pa so vam učitelji rekli zato adijo, ker so izprevideli, da ste jih varali in da jo prosvetljeno krščansko ljudstvo neprimerno več vredno kakor vaša trapasta lažinaprednost.
-f Gospodu Kristanu v pouk. Et-binu Kristanu je zelo neprijetno, ker smo o Avgustu Beblu Čisto objektivno povedali resnico. Zlasti ga boli, ker smo povdarjali, kako nazadnjaške in naravnost o znanstveni inferiornosti pričajoče nazore je vcepljal Bebel socialnim demokratom glede krščanstva in sploh glede vere, potem pa pokazali, da se danes socialni demokrati sami globoko sramujejo tiste plitve svobodomiselnosti, ki jo propagira Bebel. Abditov članek v zadnjih »Zapiskih« je, kakor da bi kdo naše kranjske socialne demokrate s sekiro sredi po glavi udaril, zakaj pisatelj odkrito priznava, da socialna demokracija sebi in ljudstvu največ škoduje, če razširja ta giordanobrunovski antiklerikalizem, kakor ga tudi v resnici. Saj kranjski sodrugi po shodih sploh o nobeni drugi reči ne govore kakor o Bogu, katoliških neumnih nebesih, 1 urški vodi, far-ški mavhi, katoliškem malikovavstvu in podobnih rečeh. Kar pa sc posebič Bebla tiče, svetujemo Kristanu, naj »Die Frau« v jubilejni izdaji saj prelista, pa bo naletel že na 56. strani, ko govori Bebel o krščanstvu, na tako ignoranco, nepoznanje zgodovine in sploh popolno nepoučenost v vseh znanstvenih strokah, ki so za prouča-vanje krščanstva potrebne, da bi bilo še rajnega Moleschotta, ki je učil, da se vsebina idej menja s prebavo v čre-vih, sram tolike nevednosti. Če želi gospod Kristan, ki je tudi eden najbolj vnetih razširjevavcev haeckelijanske-ga plitvomiselstva na Slovenskem, še kaj pojasnila, smo mu zelo radi na razpolago.
+ Nemški patriotizem. Kako so Nemci vpili zaradi dr. Kramafevega govora v Peterburgu, čeprav ni bil niti najmanje spodtakljiv v patriotičnem oziru. No, danes premotriva »Tagesp.«, kaj bi nastalo, če se napravi v Avstriji slovanska večina v zvezi z nemškimi krščanskimi socialci in nato pravi: »Nemci se sicer držimo avstrijske države, toda če bi se žalila naša narodna čast, moramo biti pripravljeni zagrabiti za vsako orožje, tudi čc bi bilo še tako resno — avstrijska država mora vedeti in čutiti, da bi nič ne bilo zanjo tako opasno kakor nemška iredenta.« — To je zadosti jasno. In ti Nemci hočejo nam diktirati, kdaj in kako naj bomo patriotični!
-f- Iz Kranja, V lepi dvorani »Ljudskega doma« jc na povabilo predsedstva izobraževalnega društva predaval dne 17. in 24. t. m. zvečer gospod profesor dr. J. Debcvec, in sicer prvič o Grkih bizantinskega cesarstva in padcu Carigrada, drugič pa o svojem obisku Akropole in sploh današnjih Aten. Tudi drugič je bilo predavanje šc dosti dobro obiskano vkljub veliki liberalni protiagitaciji. Posebno hud jo bil gosp. profesor Beranič, sotrudnik »Časa«, ki ga izdaja Leonova družba; svojim dijakom nasproti se je najprej zaničljivo izrazil o izobrazbi, ki se nudi v »Ljudskem domu« ter dejal, cla dijaki od ta-cih predavanj prineso le prazne, puhle glave domov, to se pravi po naše: izobraževalno društvo poneuninjuje dijake in sploh slušateljstvo. G. profesor Beranič je zato kar prepovedal udeležitev pri predavanjih, kljub temu, cla je vedel, da predava njegov kolega. To je kolegialno! Isti gospod bo baje tudi bodoči latinsko - slovenski šolski slovar izpopolnil glede besede li-beralis v toliko, cla je sicer nekdaj pomenila darežljivca, sedaj pa ne več (verjamemo!) ampak človeka, ki ve-r u j e samo to, kar spozna, z umom, praznih bajk pa ne. Vemo, kaj hoče. Ampak z umom svojim ne spoznamo, kako more gospod profesor sodelovati pri »Leonovi družbi«, pa obenem strupeno napadati naša izobraževalna društva, ko v vseh veje isti duh in so si vsa kot bratska in sestrska društva med seboj. To umeje le — li-beralis. Sicer se bo pa za čast »Ljudskega doma« in izobraževalnega društva proti takemu sumničenju potegnil društveni odbor na pristojnem mestu. — Prihodnji četrtek bo predaval v »Ljudskem domu« gospod profesor Fr. Komatar o važnem j u g o s 1 o v an -s k o m v p r a š a n j u.
-!- »Kmečki glas«, glasilo agrarne stranke na Goriškem, jo prenehal izhajati. če stranke ni, je tudi list nepotreben.
~r f M. Pavla Rupnlk. Po daljšem bolehanju je v ljubljanskem uršulin^ skem samostanu dne 23. februarja popoldne umrla učiteljica M. Pavla Rup-nik. Pokojnica je bila Ljubljančanka, rojena 7. julija 1839., redovno obleko je prejela 25. januarja 1866. in se s slovesnimi obljubami zavezala 24. maja 1869. 42 učiteljskih let je delovala večjidel na vnanji, deloma tudi v notranji šoli.; Izprva jo bila razrednica, pozneje si je pridržala samo matematiko, zadnja leta pa je bila katehetova desna roka. To so bili pač solnčni dnevi v njenem življenju, ko je pomagala pripravljati deklice na prvo spoved, prvo sv. obhajilo. Najlepši spomin pa si je postavila M. Pavla s svojo dobrodelnostjo. Bila je prava krušna mati revnih učenk. Dan na dan jim je donašala hrane, obleke, sploh vsega, kar ljubijo majhni in veliki otroci. Večjega veselja ji nisi mogel pripraviti, kakor če si ji kaj prinesel za reveže in najsi je bila še taka malenkost. Isto srce kot ga je imela za reveže na zemlji, je bilo tudi za reveže na onem svetu — za duše v vicah. Koliko maš je na otroško ginljiv način izprosila zanje pri prednikih. Gotovo je našla usmiljenje pri Njem, ki je govoril: »Blagor usmiljenim!« — M. Pavline neznatna vnanjost je zakrila vse njeno duševne vrline. Le kdor jc tesneje občeval ž njo, je spoznal njeno globoko, a neprisiljeno pobožnost, njeno resno stremljenje po popolnosti in se čudil njeni asketični izobraženosti.
+ Prestolonaslednik v Pulju. Iz Pulja se poroča: V sredo popoldne si je ogledal prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in soproga vojvodinja ITochenberg mesto Pulj ter njegove zanimivosti. Mecl drugim so si člani cesarske hiše ogledali tudi starodavni Augustov tempelj. Tu je dajal nadvoj-vodu in vojvodinji potrebna pojasnila arheolog profesor Gnirs. — V četrtek pa je prestolonaslednik nadzoroval vojno mornarico. V to svrho je prišel nadvojvoda ob 10. uri dopoldne z Brionskega otoka v vojno luko. Prestolonaslednik je bil sprejet z vojni mornarici predpisanimi častmi za člane cesarske hiše. Ko se je prikazala jahta »Lacroma« s prestolonaslednikom, pozdravila jo je s streli stacijska vojna ladja »Tegetthof«. Pri tretjem strelu »Tegettliofa« pa so začele streljati vse v vojni luki usidrane vojne ladje in je oddala vsaka 21 strelov iz topov. Med gromenjem topov so si nadjale vse v službi nahajajoče vojne ladje veliko galo, vojne ladje prve rezerve pa malo galo. Nadvojvoda prestolonaslednik se je podal nato v svrho nadzorovanja na vojno ladjo »Nadvojvoda Karol« in na »Babenberg«. Po končanem nadzorovanju in ogledu je prestolonaslednik ob gromenju topov zopet zapustil na jahti »Lacroma« vojno luko in se podal nazaj na otok Brioni. Eskadro, katera odpluje v petek v inozemstvo, bo spremljal do Šebenika nadvojvoda prestolonaslednik. Eskadra ostane v inozemstvu dva meseca in se bo vrnila koncem aprila v Teodo.
—	Zagrebški električni tramvaj so pričeli predvčerajšnjim graditi.
—	Konec češkega filharmoničnega orkestra. Iz Prage poročajo: »Nar. Politika« poroča, da se bo kmalu vršil zadnji koncert češke filharmonije, ki je pod vodstvom dirigenta dr. Zema-neka prirejala zadnja leta koncerte po vsej Evropi. Češka filharmonija se bo razdružila zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev in primernih subvencij.
—	Velik požar v šlbenlku. 23. t. m. je pogorela v Šibeniku drožerijska trgovina Vucicha. Škode je 100.000 K, ki je samo deloma pokrita z zavarovalnino. Da se dožene vzrok požaru, so aretovali trgovca in uslužbence.
—	Občinske volitve v Zagreba. Včeraj so se vršile v Zagrebu občinsko volitve za prvi volivni razred. Udeležba je bila izvanredno Številna, vendar ni nobena izmed treh list zmagala. Samo trije pristaši narodne stranke in dva koalicionaša so bili izvoljeni. Danes se vrši volitev v drugem razredu.
—	Zaradi rabe zaplenjenega narodnega koleka pred sodišče pozvan. Drugošolec J. Turk, sin deželnega poslanca Turka, je bil dne 23. t. m. pozvan pred sodišče v Novem mestu, ker je prilepil na neko pismo zaplenjeni narodni kolek. Z ozirom na to, da Turk še ni star štirinajst let in da o konfiskaciji narodnih kolekov ničesar vedel ni, ga je sodišče oprostilo vsakršno kazni.
—	»Sarajevo« na morju. V petek se postavi novi Lloydov parnik »Sarajevo« v službo. Novi parnik je določen za Črto Dalmacija-Albanija in obratno, i
—	Zatvorltev postajališča Lazaret-Rižan. V km 19 005 lokalne železnice Trst c. kr. državne železnice Poreč med postajama Dekani in Koper ležečo, za osebni in prtljažni promet urejeno po-
stajfališčc Lazaret-Ri£an se s 15. marcem 1910 zatvori.
+ Po f g. kaplanu Ant. Erjavcu,
ki je umrl in je pokopan na Velikem Lošinju bodo bilje in slovesna zadušni-ca v ponedeljek 28. febmarja ob osmi uri v njegovi rojstni fari v Št. Vidu nad Ljubljano. Blagi pokojnik se priporoča sorodnikom, sošolcem, prijateljem in znancem v molitev.
—	Narodno delo Italijanov. Lega nacionale v Trstu je od 1. januarja letos narasla za 1200 novih članov. Novoletnih daril se je nabralo 7600 K, drugih prispevkov 12.000 K, čisti dobiček maskeradnega plesa je vrgel 10.000 kron itd., tako, da je tržaška podružnica v tekočem letu prispevala Legi nazionale visoko vsoto 32.000 K!
—	Nenadna smrt v volivnem boju. V Zagrebu je nenadoma umrl predsednik gostilničarske zadruge in kandidat koalicije za občinski svet, Mato pl. Huzjak. Zadnje dni je bil neprestano na agitaciji, čeprav mu je bila žena hudo bolna. Včeraj dopoldne je šel potem, ko je oddal volivni listek, v mestno kopališče, kjer ga je zadela kap. Bil je na mestu mrtev.
—	Prijet defravdant. Kakor znano je pred dvema letoma prišla v konkurs goriška »Banca popolare«, ker ji je njen tedanji ravnatelj Izidor Colle po-neveril 2 milijona kron in pobegnil. Colle je nekaj časa delal kot inženir v neki neapeljski tovarni, včeraj pa je z otoka Krfa brzojavil tamošnji avstro-ogrski konzul, da je bil Colle ondi prijet.
—	Maturo na goriški gimnaziji je
v sredo delalo pet kandidatov, 3 Slovenci, 1 Lah in 1 Nemec. Izpit so napravili vsi.
—	Ustreljen dijak. Iz Gorice: V nedeljo se je igral s pištolo Mario P o n -toni, sin zdravnika Pontonija, ko je doma pisal preparacijo. Pištola se je sprožila in fanta zadela v glavo. Deček je preparacijo pisal naprej, a je brez vsake zveze mešal skupaj vse jezike, dokler ga niso dobili domači. Pomoč je bila brezuspešna. Deček je v četrtek v bolnišnici umrl.
—	Ob meji. Po soški dolini govore, da so pretečeni teden laški vojaki pri Bi*eginju prekoračili mejo ter da so jih pregnali avstrijski orožniki. Sicer to ni gotovo, vendar mogoče radi debelega snega v gorah.
—	Na gimnaziji v Kranju je pri-puščen k poizkusni praksi izprašani učiteljski kandidat g. dr. Franc Mi-schitz.
—	V tržaški okolici je ustrelil orožnik človeka. V Banah je ustrelil orožnik nekega človeka, ki se je uprl aretaciji. Podrobnih vesti še ni.
Štajerske novice.
š Protest zoper demisijo Schrei-nerja je sklenil na predlog velikega Nemca Kralja — mariborski občinski svet. Pravijo, da kljub temu cesar ne bo Schreinerja v kabinet nazaj poklical.
š Srebrni križec za zasluge s krono je dobil v Ptuju podčastnik J. Kosi, ker je rešil človeško življenje.
BALKANSKI KNEZI NA POTOVANJIH.
P e t e r b u r g , 25. februarja. Bolgarska kraljeva dvojica je prišla včeraj popoldne semkaj iz Carskojega sela ter ju je spi"ejel na kolodvoru veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ministrski predsednik, zunanji minister, komunikacijski minister, bolgarski poslanik, mestni glavar itd. Kralj je pozdravil velikega kneza in ministre, šel je ob pročelju častne straže in jo pozdravil v ruskem jeziku. Godba je igrala bolgarsko himno. Soproga bolgarskega poslanika mu je izročila krasen šopek. Iz kolodvora se je kraljeva dvojica peljala v Aničkovo palačo, kjer ju je sprejela carica-vdova. Ob 4. uri sta sc vrnila v Carskoje selo.
B e 1 g r a d , 25. februarja. Srbski listi priobčujejo razglas tukajšnjega ruskega poslaništva, v katerem se najprej zanikuje vest »Pester Lloyda« od 10. februarja, da je ruski poslanik v Sofiji ruskemu poslaniku v Belgradu poročal o potovanju kralja Petra v Pe-terburg. Rusko poslaništvo izjavlja, da prihodnje potovanje kralja Petra v Pe-terburg ne bo v nikaki zvezi s sedanjim obiskom bolgarskega kralja pri ru-Bkem carju.
Belgrad, 25. februarja. Izgon Črnogorskih beguncev je v zvezi z bodočim obiskom črnogorskega kneza v Belgradu. Tako se vsaj sodi. Javnost, obsoja postopanje srbske vlade proti političnim beguncem.
Znanost in umetnost.
* Slovenska stenografija. Priredil Franc Novak, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. I. dol. Korespondenčno pismo. Drugi natis. Cena 3 K. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Iz naslova te knjige bi kmalu kdo sklepal, da je to popravljen ponatis stare izdaje, če pa odpremo knjigo, zapazimo takoj, da je popolnoma samostojno novo delo, sestavljeno na podlagi mnogoletne dobro uvaževane teoretične in praktične skušnje, po kateri je pisatelj obče znan kot strokovnjak na tem polju. Knjiga je zelo temeljita, pa vendar kratka in jedrnata in bo služila tako dobro samouku kakor šolskemu pouku. Dotiskana bo v dveh dneh in prinese naš list v kratkem strokovno oceno. Kdor se bo knjige posluževal, bo hvaležen g. profesorju za praktično sestavljeno delo, ki je za Slovence velike kulturne važnosti in še pozni potomci bodo vedeli ceniti velike zasluge gosp. avtorja za probujo slovenske stenografije. Omeniti nam je dalje, da je to prva stenografija, ki je tudi v tehničnem oziru pristno domače delo; težavno av-tografično delo namreč, ki zahteva posebno točnost, akiu^atnost in sigurno roko, je dovršil gospod pisatelj sam, litografirala je stenogram tiskarna I. Blasnikovih nasl., tiskarniško delo pa jo oskrbela »Katoliška tiskarna«. Lepa zunanjost priča o važnem napredku domače umetnosti.
GROF AEHRENTHAL V BEROLINU.
B e r o 1 i n , 25 februarja. Kakor poroča neka brzojavka iz Berolina, graja italijanski list »Secolo«, da ni bil niti italijanski poslanik niti kdo izmed osobja italijanskega poslaništva vabljen k sprejemom in slavnostim, ki so bile prirejene avstrijskemu zunanjemu ministru grofu Aehrenthalu. O tem dejstvu se je po poročilih italijanskih listov mnogo govorilo v berolinskih di-plomatičnih krogih. »Vossische Ztg.« pripominja k temu: »Mrzlično povdar-janje malenkostnih zunanjosti ne bo moglo povzročiti nobenega nesoglasja v prisrčnosti, ki jo je grof Aehrenthal doživel v Berolinu.«
IZ TIBETA.
Dalai Lama je pobegnil iz Lhase, ker so udrli v Tibet kitajski vojaki in oropali samostane. Kitajski vojaki so ves čas zasledovali bežečega Dalai Lamo do meje Sikkima ter je malo manjkalo, da ga niso vjeli. palai Lama je seclaj v angleški Indiji. Kitajska bi rada zasedla Tibet, a Angleška tega ne bo dopustila. Ni izključeno, da Angleška zasede južni Tibet in da nastane resen spor.
Izpred sodila.
Skrajna malomarnost. Leopold Perne, posestnice mož v Javorju, je hranil v sobi, in sicer v nezakljenjeni skrinji med obleko in knjigami tri koso dinamita in eno dinamitno izprožilno glavico. Skrinja je bila vsakomur pristopna ter so opetovano obdolženčevi otroci brskali po njej. Eden izmed njih je celo vzel v papir zavito razstreljivo in ga pokazal materi. Obdolženec se zagovarja, da je bil dinamit že parkrat premočen, vlažen, torej nikakor ne nevaren. Orožniška ovadba pa dokazuje nasprotno, da je dinamit po uničenju eksplodiral z močno detonacijo in hudim pretresenjem. Za kazen se mu je naložilo deset dni strogega zapora.
Hud čevljar. V Kristanovi gostilni v Oreheku je nekoliko vinjeni posestnik Matija Gorjanc zabavljal Janezu Adamiču, čevljarju v Sajovčah. V prepiru je Adamič vrgel Gorjanca na tla, prijel ga za glavo ter tresel in butal ž njo ob tla. Končno ga je porinil od sebe in ga začel z obuto nogo suvati po životu, zlasti po nogah, tako da mu je zlomil obe kosti desnega podkolena. Obdolženec je le deloma priznal dejanje ter je tajil, da bi ga s peto po nogah suval. Obsojen je bil na sedem mesecev težke ječe ter mora povrniti na-padencu 26 kron za toženje, 500 kron pa za bolečine.
Nasilen berač. France Pušnik iz Šmartna, brez stalnega bivališča, je dne 5. t. m. beračil po Ljubljani. Pri tem poslu ga je zalotil mestni stražnik ter ga aretoval, ker je spoznal iz delav. knjižice, da sc že od oktobra brez dela potepa okoli. Nekaj časa je šel Pušnik mirno s stražnikom, v Vegovi ulici sc mu je pa uprl in ni hotel iti naprej. Sunil je stražnika s tako silo, da je ta kar odletel, obenem mu pa zapretil, da mu bo že pokazal, kadar bo prost, ker ga dobro pozna, šele ko je prišel nek drugi stražnik na pomoč, ga je bilo mogoče ukrotiti. Zagovarjal se je, da je bil popolnoma pijan. Za kazen še mu jo prisodilo osem mesecev težke ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
DANAŠNJI ZDRAVNIŠKI IZVIDI O
DR. LUEGERJEVI BOLEZNI.
Dunaj, 25. februarja. Jutranji zdravniški izvid pravi, da je dr. Lue-gerjevo stanje povoljno. .Vnetje se ni razširilo, delovanje obisti se je zboljša-lo, uramični pojavi niso napredovali in so se zmanjšali, moči bolnikove ne-izpremenjene, zavest in čutila so jasna. — Dopoldanski izvid: Srčno delovanje je upadlo, žila bije 84, pokazalo se je znatno znižanje žilčne napetosti. Vrhutega bolnik neprestano ihti. Injekcija je dobro izpadla. — Opoldne je bil izdan zdravniški izvid: Žila 72, ihtenje je popolnoma prenehalo.
SCHREINERJEV ODSTOP IN SLO* VANI.
Dunaj, 25. februarja. Neki vodilni politik »Slovanske Unije« je izjavil o Schreinerjevem odstopu: Pesimistično moramo tudi danes presojati državno-zborsko zasedanje, a vsega upanja na konsolidiranje ne smemo pokopati. O Schreinerjevi odstranitvi, v kolikor se tiče vprašanje Schreinerjeve osebe, ni vredno izgubljati besede, z njegovim odstopom ni nič pozitivnega pridobljeno. Ob novi konstelaciji je razveseljivo edino, ker je Bienerth prvič v svojem uradovanju pokazal iniciativo in gotov odpor proti po nemških svobodomi-slecih nameravani izpremembi njegovega ministrstva v odkrit strankarski režime. Dokler smatra Bienerth svoj kabinet in svoj zistem — kar je oboje identično — za noli me tangere, je s slovanskega stališča ž njim resna diskusija izključena. Danes je Bienerth postal sposoben, da je mogoče ž njim razpravljati, kar je odločno napredek. Premir pa ne sme obstati na pol pota in takoj odsloviti svojo delovno moč, ko se je komaj zasvetila. Zdaj bo pač izpoznal, da ne sme prepustiti arange-ment tisto dobe, v kateri so hoče sam nastaviti, drugim. Kratko razjasniti se mu že mora, da sanacija parlamenta ni izven njegove kompetence. Upati je, da Bienertha ne preplaši nemško grome-nje in da izvede svoj načrt, združiti na akcijski program velike zbornične stranke. Če Slovani uvidijo, da hoče Bienerth resno razširiti svojo akcijsko bazo, ne bojo ostali v kotičku in tudi ne bodo delali prevelikih težkoč parlamentarnemu premirju. Pred vsem zahtevajo danes, da se odstrani glavna zatvornica nad češkim deželnim zborom, upoštevanje svojih večinoma gospodarskih zahtev po upravi in končno praktično udeležbo pri upravi po rekonstrukciji, ki se ozira na sedanje strankarske razmere. Narodnih pridobitev ali tudi lepih dekoracij ne zahtevajo, ker nočejo prevzeti odija za even-tuelni poraz nove strankarske kombinacije. Če se pa ne nameravajo upoštevati skromne slovanske zahteve, tudi ne izpremene svojega stališča nasproti šefu sedanje vlade, četudi da svojemu kabinetu po imenovanju nekaterih slovanskih birokratov manj nemški značaj. Slovani za zdaj vzamejo zgolj na znanjo. da je Bienerth opustil svojo pasivnost in da se trudi za sporazumni delovni program. Napačno če bi prehitro izvajali optimistične sklepe, kakor bi bilo tudi napačno, zanikavati, da se bliža sedanja vlada misli velike rekonstrukcije, seveda polovičarsko in z ne-voljo.
OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU.
Zagreb, 25. februarja. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v prvem razredu je izmed 493 volivcev glasovalo 373. Glasovalo jih je več kot navadno, iz česar je razvidno, kako je bila borba huda. Izvoljeni so trije mažaroni med temi Tomašičev tast, dr. Svctislav Gaj, dr. Franjo Spevec in August Pisačic. Od »združenega meščanstva« sta izvoljena samo dva dr. Juraj Vrbanič, Martin Pilar. V štirih slučajih bodo ožje volitve med kandidati mažaronov in kandidati »združenega meščanstva«.
ŽUPNIK HLINKA PROST.
Szegedin, 25. februarja. Slovaškega župnika Hlinka so včeraj izpustili iz tukajšnjega zapora. Hlinka je bil obsojen zaradi »hujskanja« proti mažar-ski narodnosti in državni oblasti na 2 leti ječe.	.viK
MORILEC IZDAL MORILCA.
Praga, 25. februarja. Pred približno enim letom so našli v Vinohradih uradnikovo ženo Magdaleno Nowotny umorjeno malo dni po njeni poroki. Moža, ki je uposlen v neki tovarni, ni bilo doma. Poizvedovanja za morilcem so ostala brezuspešna. Sedaj pa je morilec odvetnika dr. Marečeka v Mladem Boleslavu, ki je obsojen na dosmrtno ječo, po imenu Holub, izdal, da je sin njegovega druga, 31 letni Jožef Wcj\vo-da umoril Nowotnyjevo. Wejwoda si-
cer še taji umor, vendar priča proti njemu zelo otežujoča snov.
KRALJ EDVARD V OBERAMMER-GAU-U.
Cheb, 25. februarja. Neposredno po letošnjem zdravljenju v Marijinih variti bosta angleški kralj Edvard in kraljica odpotovala v Oberammergau, kjer bosta prisostvovala tamošnjim slavnostnim igram.
50 OSEB V GLEDALIŠČU ZGORELO.
London, 25. februarja. V Calasu je med kinematografsko predstavo zgorelo mestno gledališče. Zgorelo je 50 oseb.
UČITELJICA ŽRTEV SPIRITIZMA.
Brno, 25. februarja. Iz Kojetina se poroča: Tukajšnja učiteljica Pacholik, ki se je veliko pečala s spiritizmom ter je bila navzoča že pri mnogih spi-ritističnih sejah, se je pustila hipnotizirati, da bi mogla govoriti s svojim ljubimcem. Ko se je zopet prebudila, so se pojavile pri njej sledi slaboumnosti, da so jo morali prepeljati v norišnico v Kromeriž. ,
ljubljanske novice.
I j Strašno maščevanje. Ni dneva, da bi listi no poročali o kakem groznem maščevanju kakega zapuščenega soproga ali varane žene, maščevanja so vsakovrstna in vendar se oblika vedno ponavlja. V Ljubljani se je pa. dogodilo nekaj, kar bi vzbudilo silno grozo, če bi ne bilo preveč teatralično. Vsekakor pa je to nova, nekrvava oblika maščevanja, ki je vredna, da se v zabavo občinstva priobči. Naš list je re-. agiral na znani napad gospoda Catona Govekarja, ki je gospoda profesorja Jarca napadel samo zato, ker g. Calo-nu Govekarju nič niso kaj pri srcu domače igralke in domači igralci. V »Slo-* vencu« smo razpravljali o potrebi domačega slovenskega gledališkega na^ raščaja, o potrebi, res slovenskega gledališča. Odkrito so tem razpravam pritrjevali tudi mnogi naši politični1 nasprotniki. G. Cato je bil v tej aferi1 skoro popolnoma osamljen in v tejj osamljenosti se mu je porodila misel1 na maščevanje. Oblika, katero je našel, je vsekakor originelna: ustavil je »Slovencu« naznanila gledališke pisarne o repertoirju slovenskega gledališča. Nas jo sedaj s tem ubil in dokazal je sijajno, da nimamo prav! G. Cato, iz katerega so že tedaj ko je hodil še po rimskih ulicah, celo otročaji starega Rima brili norca, je tako iznašel snov za novo slovensko burko z naslovom: »Ceterum autem censeo, clericalismum esse delendum!« . . . Res temeljit mož ta slovenski Cato, prepisovalec Hribarjev! Mi le v interesu slovenskega gledališča obžalujemo, da je s tem krutim činom pisarniškega ravnateljstva slovenskega gledališča večini deželnega odbora, ki daje gledališko poslopje, kulise itd. na razpolago, odvzeta možnost, zasledovati pojave na slovenskem d & ž e 1 n e m gledališču, kajti »Naroda« ne čita^ v »Slovencu« je pa mogočni g. Govekar ustavil obvestila. Mi večino deželnega odbora prav ponižno prosimo, da taki ravnateljski ošabnosti da tak odgovor, kakršnega zasluži!
lj Za stavko delavcev na državni železnici je bil včeraj socialnodemo-kraški shod »Pri levu«. Delavci zahte^ vajo 2 K 80 h dnevne plače in pri večji sposobnosti še 20 h. Shod je pooblastil Kopača, naj gre posredovat k ravnateljstvu. Ako se zgoraj omenjeni zahtevi ne ugodi, zagrozil je shod s stavko.
lj Vspored tukajšnjih porotnih ob° ravnav. Dne 28. t. m. Jožef Sire, mlinar v Trsteniku in Pavel Makove, delavec iz Konjšice, v obeh slučajih hudodelstvo uboja. Dne 1. marca Jože Rahne, krojaški pomočnik v Voljah in Karol Špindlar, pisar iz Ljubljane, zaradi hudodelstva tatvine. Dne 2. marca, Jakob Poglaj, hlapec v Ljubljani, in Janez Flander, delavec v Ljubljani. Dne 3. marca, tiskovna pravda proti odgovornemu uredniku »Slovenca«. Toži poročnik Aschmann. Dne 4. marca, Matija Tičar, kajžarja sin v Predvoru in Jože Jančar, delavcc na Rakeku, oba zaradi hudodelstva. uboja.Dne 5. marca, tiskovna pravda proti Ivanu Raz-boršek.
lj G. pl. Vulakovič jutri zopet nastopi v opori »Tosca«.
lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani
je zopet nabrala gospa Marija G 1 o -belnik 18 K. Darovali so: g. Josipina Jarc 10 K, g. A. Gorše 5 K in g. M. čik 3 K. — Bog plačaj gospe nabiralki in vsem darovalcem!
lj Slovanski gospodarski kongres se bo baje vršil v Ljubljani 13. in 14. avgusta.
li Društvo xn preiskava*!jo podzemskih jam. Tiho in brez hrupa sc je pripravila pot novemu društvu, ki naj neguje sistematično proučavanje pod-
zemskih jam. Na povabilo p. deželnega predsednika barona Sclnvarzu se je zbralo včeraj popoldne ob 5. uri v knjižnici vladne palače lepo število strokovnjakov, da se pomenijo o ustanovitvi imenovanega, ravno za Kranjsko v vsakem obziru opravičenega in potrebnega društva. Kazven g. deželnega predsednika barona Sclnvarža in dvornega svetnika grofa Chorinskyja so bili navzoči gospodje: dež. solski nadzornik Belar, prof. dr. Bischof, poštni kontrolor Hafner, dež. šolski nadzornik Hubad, prof. dr. Jauker, prof. dr. Klimeseh, vladni svetnik pl. Laschan, (Jež. šolski nadzornik Leveč, licejski ravnatelj prof. MaJir, ravnatelj prof. dr. Mantuani, šolski svetnik Pau-lin, jamski tajnik Perko, uradni predstojnik dr. Pilshofer, finančni tajnik Ponebšek, gozdarski svetnik Putick, gimnazijski učitelj dr. Sajovic, stavbeni svetnik Sbrizaj. gozdni in domenski ravnatelj Schollmayer - Lichtenberg, kanonik Sušnik, ing. Turk, prof. dr. Wentzel in prof. dr. Žmavc. G. deželni predsednik otvori pogovor s pozdravom navzočih in poda v nekaterih črtah sedanje stanje kranjske speleolo-gije. Kranjska, ki je znana kot jako bogata glede jam, v tem oziru ni še preiskana. Ne le, da še znane jame niso znanstveno in temeljito preiskane, za mnogo votlin niti ne vemo, da obstojajo. Nedogledno je pa, kaj nam taka temeljita, podrobna in znanstvena preiskava vse obelodani. Delo presega moči enega človeka, in zato misli, da je potrebna združitev vseh strokovnih delavskih sil. Prosi, da se gospodje izjavijo o teh mislih. Ravnatelj Scholl-mayer - Lichtenberg pozdravlja idejo kot aktuelno in velevažno, svetnik Putick pa potrjuje, da niti kraško ozemlje ni preiskano, osobito Nanos, prikazni cerkniškega jezera in pokrajina za njim, Babno polje, Prezid, Kočevsko itd. Niti vodovna meja med Savo in med vodovjem .ladranskega morja ni jasna in preiskana. Na to predlaga deželni predsednik baron Schwarz ustanovitev društva, katero je, kot se vidi, potrebno. Ravnatelj Scliollmayer-Lich-tenberg priporoča takoj, da se postavi nekako ogrodje za društvena pravila, stavbeni svetnik Sbrizaj pa povdarja veliko važnost jamskega preiskovanja za hydrografijo, posebno v praktično-tehničnem obziru in se. boji, da društvo za take zadače ne bo imelo dovolj moči. Ravnatelj Mantuani naglasa, cla ie po izjavi deželnega predsednika društvo strogo znanstveno, kar si on misli tako, da bo društvo iskalo votline in jih po svojih strokovnjakih preiskava-lo; praktično eksploatiranjc pa bo prej ko slej zadača za praktike. Glede društvenih pravil želi, da bi se izjavili strokovnjaki vseh znastvenih panog o njih, da ne bodo birokratizirala vedo. Deželni predsednik opomni, da morajo biti pravila sestavljena, predno se društvo konstituira in priporoča izvolitev komiteja, ki naj bi sestavil pravila. Po predlogu deželnega nadzornika Levca se izvolijo v ta komite gospodje: Bischof, Jauker, Mantuani, Orožen, Pau-lin, Perko, Ponebšek, Putick, Sajovic, Sbrizaj, Schollmayer - Lichtenberg in Wentzel; predsednikom se imenuje na predlog deželnega predsednika dr. Mantuani. Dr. Pilshofer poroča še o stanju svetovnoznane jame v Postojni, tajnik Perko pa o nameravanem mednarodnem jamskem muzeju, ki naj se postavi v Postojni. Za glasilo priporoča dr. Mantuani »Carniolo«; dr. Pilshofer pa izjavlja, da je društvu za prve čase orodje jamske komisije na razpolago; obe ponudbi se z odobravanjem vzamejo na znanje. — Nato deželni predsednik zaključi prvi razgovor, ki je nedvomno odločen korak do novega kulturnega dela.
lj The Royal Bio, priljubljeno veliko kinematografsko podjetje, bo otvorilo v soboto, dne 26. februarja v veliki dvorani hotela »Union« ciklus zanimivih predstav. Predstavljale se bodo najnovejše in najaktuelnejše slike v velikosti 100 nv. Predstave bodo trajale dve do dveinpol ure, ter jih bo spremljala umetniška godba.
lj Obdelovanie krakovskih in trnovskih vrtov se je že pričelo, (lasi-vavno je po gredicah ležala še do zadnjih dni debela snežna odeja. Kopanje, rahlanje in gnojenje rodovitne zemlje, ki preživlja nad polovico prebivalstva teh predmestij, se vrši z veliko marljivostjo, vstrajnostjo in s strokovnjaško izvežbanostjo. Vrtni pridelki se prav lahko in dobro spečajo v denar, zlasti ob suši v poletnih mesecih in to ne samo na ljubljanskem trgu, ampak tudi izven mej kranjske dežele. Najboljši stalni odjemalci krakovske zelenjadi so obmorska mesta Trst, Reka, Pulj itd., kjer jo visoko cenijo in tudi dobro plačajo, da se ta panoga eksporta dobro izpiača. — Berivke iz gorkih gre-
dic bo kmalu dovolj na trgu','ono s prostega pa v najugodnejšem slučaju okrog Velika noči.
lj Redni letni občni zbor društva uradnikov c. kr. užitnine za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, vršil se jo dne 20. t. m. oh pol i. uri popoldne v prostorih gostilne »Mikuž«, Kolodvorska ulica v Ljubljani. Predsednik, g. Anton Simčič, otvori zborovanje, ter konšta-tuje sklepčnost. Pozdravlja vse navzoče, ter poda v kratkih in jedrnatih besedah delovanje in namen društva. Povdarja, da je društvo v pretočenem letu podelilo več podpor, posebno udo-vam umrlih članov, kar želi, naj se tudi v bodoče istotako ravna. Spominja so umrlega člana gospoda, Pogačnika, ter prosi vse navzoče stanovske tovariše, naj blagovolijo v znak sožalja vstati. Končno odklanja zopetno izvolitev, ker ima premnogo drugega posla, ter se najsrčnejše zahvaljuje na dosedaj izkazanem mu zaupanju. — Nato je podal blagajnik, gospod Feliks Dornig blagajnikovo, in ker jo g. tajnik Viljem Lenassi odsoten, tudi tajnikovo' poročilo. Poroča, da ima društvo danes že 1125 K gotovine, dasiravno je v tekočem letu podelilo v več slučajih podpor v skupnem znesku 375 K. Na to se je vršila volitev odbora ter so bili izvoljeni v vodstvo društva sledeči gg.: predsednik: Fran Rupnik; podpredsed-sednik: Anton Čop; blagajnik: Feliks Dornig, namestnik: Femc Ivan; tajnik: Fran Kralj, namestnik: Trš&r Janko; odborniki: Anton Strniša, Fran Štru-belj, Andrej Ilvastja, Ivan Žagar, Josip Miselj; namestnikom: Gašper Gela, Ivan Porent, Anton Hafner. Novoizvoljeni predsednik prevzame vodstvo ter rje nadaljuje dnevni red. Občni zbor enoglasno sklene izpremeniti pravila v toliko, da postane društvo stanovsko društvo sploh, da bo imelo pravico zastopati koristi svojih članov v vseh zadevah. Ko se je tovariš g. Strniša v prisrčnih besedah zahvalil pravkar odsto-pivšemu predsedniku g. Simčiču na njegovem požrtvovalnem trudu v korist društva, je predsednik zaključil zborovanje.
Poslano.
J/a anonimno odprto dopisnico neznanega mi golega, kateri mi očita, da delam umazano reklamo pri teh visokih cenah las i^ da prodajam taf^o po ceni d 3 Jf 60 v i. t. d., mu dam j a odgovor: „tfakor kdo more!"	502 l-l
frizer jer dame in gosaode Sv. Petra cesta št. 32.
Af. Podkraišek,
OfcU* JEi.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 25. februarja.
Pšenica za april 1910.....13 76
Pšenica za maj 1910......13 56
Pšenica za okt. 1910.....1139
Rž za april 1910.......9 37
Oves za april 1910......7 41
Koruza za maj 1910......6 49
Efekti v: —.
Meteorologijo poročilo.
Višina n. morjem 306-2;«, sred. zračni tlak 736-0 mm
25
Cu opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	11S > 3 h a. >
9. zveč.	738 2	54	Si. jug	oblačno	
7. zjutr.	738 1	4-0	sl. svzh.	del. jasno	00
2. pop.	737 9	83	sr. jzah.	oblačno	
Sredn	a včerajšnja temp. 6'3°. norm. 0 7n.				
500
Zahvala.
i-i
Povodom smrti naše iskreno ljubljene hCerke, ozir. sestre, gospodične
Malke Mevželj
izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zalivalo preč. duhovščini za tolažilo in za spremstvo, gg. pevcem za gin-Ijivo petje, gg. uradnikom, dalje vsem cenj. gospodičnam iz Mokronoga, ki so dragi pokojnici tako marljivo stregle v času bolezni, vsem darovateljem krasnih vencev in sploh vsem, ki so drago pokojnico spremili k zadnjemu počitku.
Mokronog, dne 25. febr. 1910.
Žalnjočl ostali.
posteljno visijo
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in polivale. Zdravniško priporočeno, Starost m spol sc morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ..Sanlfjjs" Vclburg \> 347 Bavarsko.	2S4 31
O/ermva/loj
žeteznato JCina-Vmo
HigljantSna raintava na Dunaja 1908: Drla v no odlikovanje ln častni diplom k ilatl kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okropča živce, poboljša tri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških 8prlčeval.
J. SERRAVALL0, c. In kr. dvorni dobavitelj
===• TRST-BarkovlJe.
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da otvorim	501 2—1
namreč popravljalnico koles (biciklov), šivalnih strojev, motorjev, in tudi avtomobilov. Imel bom tudi zalogo kolesarskih
potrebščin. — Popravila se bodo točno ter po najnižji ceni izvrševala. Se priporočam z velespoštovanjem
ključavničar, Jesenice.
Melhlor Breme.
Mlada, izvrstna gostilničarja iSčeta dobro idočo
gostilno v najem
ali na račun
z dobrim spričevalom kar se tiče gostilniške obrti. Žena je izvrstna kuharica. — Ponudbe pod šifro: „L. M. H." poštno ležeče, Celje. 478 3-1
Naprodaj je dobro obiskovana
z lepim velikim senčnatim vrtom na zelo prometnem kraju tik velikih tovarn in ne daleč iz mesta. Kupni pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo „Slovenca"' 355

s pritiklinami sc odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri J.Zakotnik, Dunajska cesta 40.
frizer za dame in goRpoda l> Sv. Petra cesta štev. 32, izvršuje vsa lasna dela in priporoča svojo bosato zalogo kit. Štev. 1 kratka preveza . . K ll-— 2	Q-_
n	ti	•»	• • v ^
„ 3 poldolga preveza. . „ T—
» '	n	n	• ■ „ »J
5 dolga preveza . . . „ 5'60 Pri naročilu zadostuje vzorec in Številka, pošiljatev diskretna po povzetju. Sive in svetlo-rumene 20% dražje.	400
Tri žlice

železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
obstoječa nad 35 let, dobro idoča, se da iz zdravstvenih ozirov s 15. majem 1.1.
j najem "HH
Več sc poizve pri Ivani Lampe v Ku« dolfovem (kavarna).	485
Rnt. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2,
poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
; Za sleDoM in prebolele :
štk w
EMC
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
najbolje sredstvo.
BR. NOVflKOVIC, Ljubljana.
Proda sc
a w
vrtom
y Dravljnh št. 72. Več se izve pri Fr Brenku št. 10 istotam.	493 3-1
Ako kašljate
ali težko sopete (astma) poskusite
slavonski želišžni sok
iz orlove lekarne v Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. flko bolehate na
želodU
tem zahtevajte v lekar- rso|jwasfro 7D nab znamenito znane pulil ffijEVK fcK*
MM Kapljice L»zs„\bostc
Cena; i sieMenica slavon. želišMa soka II 1'20. 1 „ panili želodčnih Kapljic II i'm.
Kdor si teh ne more nabaviti v svojem sta-novališču, naj isto naroči iz centrale 3289
LoHarna, jri siofGni orlu" v Fahracu (Hrvatsho.)
Po pošti se ne pošilja izpod 1 steklenic.
Kupi se
srednjih let. Ponudbe na: Tovarna barv, Dob pri Ljubljani.
i kmetice in dekleta! V moji le-5 kamiški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, iznajti lajboljše sredstvo za rast las, to je Kapiror Št. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti dolgi in odstranjuje prhljaj (luske) na glavi. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K.
Treba je, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da sc naroči samo od mene. Naslov je:
P. MM iiinr»Pahraou
št. 65. Slavonija. Denar sc pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	3290 b
je na prodaj v kmečkih kletih. Posreduje in jamči za pristnost Posojilnica u KaSfelu, 280	poŠta Buje u Istri. 10-1
! dospe !
največje in svetovno najbolj znano
kinematografsko podjetje.
izdajatelj; Pr, Ignacij Žitnik.
. (Tisk: »Katoliške Tiskarne«
Odgovorni urednik: Ivan Stefe,