obravnavali v p ra ša n ja om režja cen tra ln ih k ra je v (K. V o r l ä u f e r ) , noma- dizem (W. K r e k e r ) in ra jon izac ijo ag ra rn ih področij (P. W e b e r ) . Med re fe ra ti o ekologiji b iosfere m oram o posebej podčrta ti re fe ra te teo­ re tičnega in m etodološkega znača ja npr. »Ekološki aspekti teh n iz iran e in ko- m erc ia liz irane civ ilizacije in n jene oblike živ ljen ja« (H. S i o 1 i), »Naloga ekologije v p roučevan ju k u ltu rn e pokrajine« (F. T i c h y ) in »Pomen biogeo- g ra fije za ekologijo pokrajine« (P. M ü l l e r ) . V p rogram u drugega dela te sekcije so b ili re fera ti, k i so posredovali rezu lta te raziskav posam eznih p rob le­ mov ekološke narav e po različn ih d ržavah sveta. Pom em bni so bili zato, k er so poskušali opredeliti na k onkre tn ih p rim erih naloge geografije p ri p rouče­ van ju človekovega okolja. V geom orfološki sekciji so b ili p reč itan i re fera ti, k i so obravnavali raz ­ lično prob lem atiko na p rim er tipe ob likovan ja ta l v različn ih klim atsko-geo- m orfoloških zonah (J. B ü d e 1) te r m orfologijo recen tnega in fosilnega k ra sa na severnem robu K avkaza J. D ü r r e r ) . V sekciji o m etodah in rezu lta tih p reb iva lstvene in socialne geografije so bili p reč itan i re fe ra ti o raziskavah p reb iva lstva n a obm očju m esta Bonna, v okolici F ra n k fu r ta in v H annovru. Bilo je p reb ran ih tud i več refera tov m etodološke narave, ko t na p rim er o prognozi p reb iv a ls tv a za regionalno p la ­ n ira n je (K. G a n s e r ) in o fak to rjih in tip ih procesov p rosto rske m obilnosti F. S c h a f f e r ) . Za kongres so nem ške založbe p rip rav ile razstave' geografskih učbenikov, geografskih znanstvenih in po ljudnoznanstven ih pub likacij, učil in računskih stro jev te r aerofo togram etričn ih ap ara tu r. G ospodarsko-geografski in štitu t v M iinchenu je skupno z Inštitu tom za geografijo U niverze v L ju b ljan i p rip ra v il razstavo »Sodobni socialno-geo- grafsk i problem i Slovenije«. Na te j razstav i so bili s k a rta m i p red stav ljen i problem i transfo rm acije naselij, m igracij in s tru k tu re preb iva lstva , in d u stria ­ lizacije , m reže in s tru k tu re šol te r razvo ja turizm a. Summary: 38th Congres of Geographers of the German Federal Republic M. Y. K l e m e n č i č w ho p artic ip a ted in the C ongress held a t E rlangen from the ist to 6th Ju Jn 1971, p resen ts a b rie f rep o rt on its w ork and contents. EVROPSKA REGIONALNA KONFERENCA MEDNARODNE GEOGRAFSKE UNIJE V BUDIMPEŠTI AVGUSTA 1971 Svetozar I l e š i č K ljub napredu jočem u ce p ljen ju geografije n a posam ezne veje in k lju b vse štev ilne jšim specialnim sim pozijem in ko lokvijem , na k a te rih se zb ira jo geografi ob posam eznih specialn ih p roblem atikah , je vendar kohez ijska moč geografske m isli očitno še tako močna, da geografom ko t celoti ne zadoščajo več samo velik i m ednarodni geografski kongresi, k i se h k ra ti z generalno skupščino M ednarodne geografske u n ije v rše vsako če trto leto, tem več da se se sta ja jo še vmes na posebnih »regionalnih« konferencah. Tako je b ila med XIX. m ednarodnim geografskim kongresom v Stockholm u (1960) in XX. k o n ­ gresom v Londonu (1964) o rgan iz irana posebna reg ionalna konferenca n a Ja ­ ponskem , med londonskim kongresom in XXI. kongresom v Ind iji pa regio­ n a lna konferenca v M ehiki. T re tja ta k a reg ionalna konferenca, k a te re o rga­ n izac ijo je MGU poverila M adžarskem u nacionalnem u kom itetu . pa je b ila sk licana v Budim pešto za čas 4. do 20. avgusta 1971. Zdi se, da je ta konfe­ renca še posebno u streza la po trebi, zak a j XXII. m ednarodnega geografskega kongresa, ki bo avgusta 1972 v K anadi, se bo v erje tn o lahko udeležilo samo zelo om ejeno število evropskih geografov. B udim peštanska konferenca n a j bi b ila nekako nadom estilo za to. Konference in simpozijev, k i so jo spremljali, se je udeležilo precej nad 700 geografov. Od tega j ih je bilo k a jp a d a na jveč iz Madžarske, zatem iz Sovjetske zveze (precej nad 100), s po 10—40 udeleženci pa j e b ila zastopana tudi večina drugih evropskih držav, tako z zahoda ko t z vzhoda. Od izven- evropskih držav sta bili močni udeleženki ZDA in Kanada, posamezni u de­ leženci pa so dopotovali tudi iz la tinsko-am eriških, afr išk ih in azijskih držav. O sred n ja k on ferenca je b ila v dneh od 10. do 14. avgusta v B udim pešti. Začela se je s slovesno o tvo ritv ijo 10. avgusta popoldne v m odern i dvoran i t. i. MEM OSZ-centra. O tvoril jo je zastopnik M adžarske akadem ije znanosti, n a k a r so pozdravne besede spregovorili podpredsedn ik m in istrskega sveta M adžarske M iklos A j t a i in p redsedn ik izvršnega k om ite ja m estnega sveta B udim pešte Zoltan S z e p v ö 1 g y i. Z o tvoritveno slovesnostjo je b ila zd ru ­ žena proslava 100-letnice M adžarskega geografskega d ruštva (M agyar Földrajzi Tärsasäg). Zgodovino tega d ruštva je predočil sedanji njegov predsednik prof. Läszlo K a d a r , n a k a r so b ila vodilnim m adžarsk im geografom podeljena d ržavna in d ru š tv en a odlikovanja . O b te j p r ilik i je bilo izvoljeno za častne člane d ru štv a tud i več je število dom ačih in inozem skih geografov (med n jim i S. Ilešič iz L ju b lja n e te r J. lloglič iz Zagreba). D ejstvo , da so b ili m ed novo izvoljen im i častn im i člani poleg štev iln ih sov je tsk ih geografov tud i zastopniki sk o ra j vseh ev ropsk ih držav, je tu d i na zuna j značilno podčrta lo vlogo »ev­ ropske« reg ionalne konference geografov v splošnem evropskem sodelovanju. Razen ob o tvoritv i se je k o n ferenca p len arn o sesta la samo še ob za k lju č ­ ku dne 14. avgusta, ko so b ila podana p reg led n a poročila o n jen em delu. Vse drugo n jen o delo se je v ršilo po sekcijah , k i so zasedale v dneh od 11. do 14. avgusta, na se jah s ta ln ih kom isij MGU te r na n ek a te rih sim pozijih in se ­ m in arjih . ki so b ili o rgan iz iran i v B udim pešti in d ru g je n a M adžarskem pred o sredn jo konferenco ali po n je j. T rije sim poziji so se v rš ili p red konferenco, v dneh od 5. do 8. avgusta, in sicer: donavski sim pozij (S 1) na sam i D onavi in v B udim pešti, sim pozij o k ra šk i m orfogenezi (S 2) z začetkom v B udim ­ pešti in n ad a lje v an jem na k ra šk ih te ren ih M adžarske in sim pozij o splošnem razvo ju p o v rš ja (S3), k i se je začel v D ebrecenu in n ad a lje v a l v M iškolcu in Egru. P re d začetkom konference je razen tega kom isija MGU za problem e »Človeka in okolja« v sodelovanju z UNESCO o rg an iz ira la v Gödöllo b lizu B udim pešte posebni sem inar o tem i »N aravne nezgode«. Poseben sem inar je za 8. in 9. avgust sk licala v B udim pešto tud i kom is ija MGU za tem atiko »Raz­ voj geografske misli«. V sebino sem in a rja označuje n jegov naslov: »Začetki m oderne geografije človeka: Ratzel in Vidal de la Blache«. D elo o sredn je konference je b ilo razdeljeno n a 7 sekcij (z 1 podsekcijo). I. se k c ija s tem atiko »Človek in okolje« je im ela 8 sej, II. sek c ija (s tem atiko »D inam ika in prognoza razv o ja re liefa po evropsk ih reg ionaln ih tipih«) 5 sej, lil . sek c ija (s tem atiko »Regionalni razvo j, regionalno p la n ira n je in geograf­ sko okolje«) 8 sej, III. a se k c ija (s tem atiko »Fizično-geografska reg ionali­ zacija«) 4 seje, IV. sekc ija (s tem atiko »G eografski v id ik i gospodarskega so­ d e lo v an ja v Evropi«) v k lju b n ad vse ak tu a ln i p rob lem atik i samo 2 seji, V. sek c ija (s tem atiko »U rban izacija v Evropi«) 7 se j, VI. sek c ija (s tem atiko »Tem atska kartog rafija« ) 7 sej in VII. sekc ija (s tem atiko »Metode in naloge geografskega pouka in izobrazbe v Evropi«) 3 seje. Med konferenco so imele svoje posebne s trokovno-vsebinske in o rgani­ zacijske seje še kom isije MGU za aplicirano geografijo, za izrabo zemlje, za kvan ti ta t ivne metode, za geomorfološka raz iskovan ja in k a r t i ra n ja , za tipo­ logijo km etijs tva, za geografijo prom eta in za m edikalno geografijo. Zaradi te razdrobljenosti dela n a sekcije, kom isije in simpozije in k e r so se vrh tega program i sproti močno sprem injal i (zaradi odsotnosti re fe ren ­ tov ali p r e s ta v l ja n ja refera tov iz sekcij n a simpozije in obratno) je tok ra t še posebno težko dobiti preg led čez značaj dela konference. Se n a jb o l je nam služi za to pregledno urejena publikacija z izvlečki vseh referatov (Abstracts o f Papers), ki so bili prijavljeni za sekcije in simpozije (toda brez referatov n a sejah kom isij in naknadno organiziran ih dveh sem inarjev). Ta preg led nam pokaže, da je bilo p r ija v lje n ih vsega skupa j 317 refera tov . Po vsebini, k ak o r je op red e ljen a v pub likac iji, je odpadlo od tega na tem atsko skupino I. ( » Č l o v e k i n o k o l j e « ) 53 referatov . Več k o t polovica je p r i tem obrav­ navala podrobnejšo tem atiko »človeka in okolja v m oderni geografski kon­ cepciji« in še »vode v n arav i in v gospodarskem živ ljen ju« , m an j pa »izrabo aluv ialn ih ravnic, živega pesk a in slanih tal« te r »borbe p ro ti onesnaženju oko lja po človeku«. II. osnovna tem atska skup ina ( » R a z v o j i n v r e d ­ n o t e n j e g e o g r a f s k e g a o k o l j a « ) je b ila po štev ilu re fera tov (64) d ruga najm očnejša . Polovica teh refera tov se je u k v a r ja la s splošnim i p ro ­ blem i razvo ja p o v ršja (denudacijsk i proces v sredogorju , eroz ijsk i procesi, površinsko odp lakovan je in h u dourn iška erozija , fluv ia ln i razvoj in fluv ia lne terase), p resen e tljiv o m alo za konferenco, k i se je v rš ila v deželi puhlice, se jih je u k v a rja lo s problem i puh ličn ih terenov, pač pa p rec e j (14) s k raško prob lem atiko (kraški procesi, tipologijo k rasa). III. tem atska skup ina ( » R e ­ g i o n a l n i r a z v o j , r e g i o n a l n o p l a n i r a n i e i n g e o g r a f s k o o k o l j e « ) je bila po številu refera tov (73) najm očnejša . V njenem okviru je odpadlo po več kot 20 re fera tov na ožji tem i »regionalnega razvo ja in r e ­ g ionalnega p lan iran ja« te r »analize ekonom skih reg ij, m odelov in p rosto rske s truk tu re« , m an j p a na ožje tem e »fizično-geografske regionalizacije«, »vloge p reb iv a ls tv a in delovne sile v regionalnem razvoju« in »turizm a v reg ional­ nem razvoju«. IV. tem atska skupina ( » K m e t i j s k a t i p o l o g i j a i n k m e t i j s k a n a s e l j a « ) je zb ra la 24 re fera tov (približno polovico iz t i ­ po logije in polovico iz transfo rm ac ije naselij). M očnejša je b ila V. tem atska skup ina ( » U r b a n i z a c i j a « ) s 44 re fe ra ti (približno enakom erno po ožjih tem ah »Tendence v današn ji u rbanizaciji« , »G eografski problem i om rež­ ja naselij« , »Problem i m etropo litansk ih aglom eracij« , »T ransform acije pode­ želskih naselij«). P re sen e tljiv o m alo re fe ra to v (12) se je nab ra lo v VT. te ­ m atsk i skupin i ( » V i d i k i e v r o p s k e g a g o s p o d a r s k e g a s o d e ­ l o v a n j a « ) , k a r ne vp liva ohrabru joče . V VII. tem atsk i skupin i ( » T e ­ m a t s k a k a r t o g r a f i j a « ) je bilo re fe ra to v k a r p rece j (35), k a r je razum ljivo , sa j je b ila vzporedno s konferenco o rgan iz irana razstava nacional­ nih in regionalnih atlasov te r tem atsk ih gospodarskih k a rt. Spet p a slika ni oh rab ru jo ča p ri VIII. tem atsk i skupin i ( » M e t o d e i n n a l o g e g e o ­ g r a f s k e g a p o u k a i n i z o b r a z b e « ) s samo 13 refera ti. Š tevilčna in delovna udeležba geografov iz Jugoslav ije na konferenci ni b ila m ed najslabšim i. O slabilo jo je razen naše že dosedan je slabe organ iza­ cije povezanosti še trenu tno razsulo vsak ih zveznih organ izac ijsk ih in fi­ nančnih možnosti. To se je poznalo zlasti n a našem sk ra jn o šibkem , neo rg an i­ z iranem in docela fragm entarnem deležu na razstav i k a r t in atlasov te r učbenikov. V endar je razveseljivo , da se je k lju b p o m an jk an ju koo rd inac ije p rija v ilo za konferenco k a r 32 udeležencev iz Jugoslav ije , (od k a te r ih pa jih je dejansko prišlo res samo okrog 15). K ongresa in sim pozijev so se, v sa j za n ek a j časa. udeležili iz SR Bosne in H ercegovine S. B a k a r š i c , iz SR C rne gore M. R a d o v i č , iz SR H rva tske J. C r k v e n č i c , V eljko R o g i č in I. J a n k o , iz SR M akedonije nihče, iz SR S lovenije I. G a m s , S. I l e š i č , VI. K l e m e n č i č , J. K u n a v e r , J. M e d v e d in M. Š i f r e r in iz SP«. S rb ije D. D u k i č , M. S u š i č , M. V a s o v i č in M. Z e r e m s k i . Med pri- ja v lje n c i pa so b ili zabeleženi še: iz SR H rv a tsk e I. Baučič, M. C rnobregu, M. Priganovič, A. Jung, J. R idanovič, Z. Roca, J. Roglič in M. Zlatic, iz SR M akedonije M. Panov, iz SR S lovenije B. Ingolič, M. Pak, D. R adin ja , I. V ri­ še r in M. Žagar te r iz SR S rb ije VI. D urič, Z. Jovičevič in M. Radovanovič. Izvlečkov iz refera tov jugoslovanskih udeležencev je bilo ob jav ljen ih 15 (od tega 5 referentov ni bilo prisotnih). Ti re fera ti so bili: Crkvenčič-Malič, »Funkcionalna smer v podeželskih naselj ih in n jihovi fiziognomski t ransfo r ­ macije« (na p r im eru zagrebške okolice); Gams, »iNova metoda za opredelitev k ra šk e erozije tal«; Jovičič (odsoten), »Vloga geografskega pouka v sistemu m odernega pouka«; Klemenčič, »Proces p r e s t ru k tu r i r a n ja ag ra rnega p reb i­ valstva kot fak to r u sm e rjev a n ja km e ti jske proizvodnje (v predelih malih km etij)« in » Ind ikato rji u rb an izac ije ag ra rn ih n aselij ob p rim eru S lovenije«; K unaver, »Visokogorski k ras Ju lijsk ih Alp v sistem u alpskega krasa« ; Med­ ved, »Tipi sprem em b v iz rab i ta l v S loveniji«; R ad in ja (odsoten), »K arak te­ ristike zak rasev an ja v S loveniji«; Radovič, »N ekatere značilne poteze re ­ gionalnega razv o ja v Jugoslaviji« ; R idanovič (odsoten), »Vloga in važnost voda v sred n ji dolini Save«; V. R o t ; č . »Šop severno ja d ra n sk ih p ristan išč Ju ­ goslav ije in n jegov pom en za sredn jeev ropsko zaledje«; Š ifrer. »Metode in rezu lta ti š tu d ija fluv ia ln ih te ra s v S loveniji«; Vasovič. Problem i razvoja gorskih predelov v S rb iji in Č rn i gori«; V rišer (odsoten), »C entraln i k ra ji v Jugoslaviji« ; Zerem ski, »D anašnji eolski procesi v p red e lu B erd ap sk ih tesni«; Žagar (odsoten), »Problem i m an j razv itih področij v Sloveniji«. K tem u je om eniti še, da je D. D ukič v sodelovanju s sov je tsk im sodelavcem M. I. Lvovičem prip rav il za konferenco v zvezi z donavskim sim pozijem refe­ ra t z naslovom »Vodnie resursi Evropi i pu ti ih sovmestnogo ispol’zovanija«, k i je bil v ta nam en še posebej ob jav ljen . Podpisani pa je p rip rav il za sem i­ n ar, ki ga je p r ire d ila kom isija MGU za razvoj geografske misli, re fe ra t z n a ­ slovom G eografija človeka na ozem lju Jugoslav ije ob koncu 19. in n a za­ četku 20. stoletja«. Ob koncu je t reb a priznati organizacijskem u kom ite ju m adžarskih geo­ grafov pod vodstvom prof. G. E n y e d i j a velik pogum in delovno vnemo, k i so jo pokazali s tem, da so se v razm erah male države, šibkih m ateria ln ih in kadrovsk ih sredstev te r p o m a n jk an ja izkušenj lotili tako težavne naloge, k ak ršn a je o rganizacija take m ednarodne konference in jo tako uspešno izvedli. Resume: Conference regionale europeenne de l’Union geographique internationale ä Budapest en aoüt 1971 M. S. 1 1 e š i č , un des p artic ip an ts yougoslaves ä cette conference, p resen te un b ref rappo rt sur ses tra v a u x en sou lignant son p le in succes e t son im por­ tance de con tribuer, p a r voie des recherches geographiques, ä la com pre­ hension e t bonne en ten te m utue lle en tre les peuples europeens. SIMPOZIJ O INOVACIJAH V GEOGRAFIJI IN UNIVERZITETNI IZOBRAZBI V BRATISLAVI AVGUSTA 1971 Svetozar I l e š i č K ated ra za ekonomsko geografijo na Prirodoslovni fakulte t i Univerze Komenskega v Bratislavi, ki jo vodi prof. Koloman I v a n i č k a , nas je povabila na m ednarodni simpozij z naslovom, k i se je glasil v angleščini Innovation in Geography and U niversity Instruction. Simpozij je bil sklican za dneve od 4. do 8. avgusta 1971, torej v dneh tik pred evropsko regionalno konferenco na Madžarskem. l o ve r je tno ni nak l juč je . Sprva namreč, ko se je pričelo govoriti o le ­ tošnji evropski regionalni konferenci MGU na Madžarksem, je bila v z raku ideja, da bi se neka te r i specialni simpoziji ob te j pr i l ik i organizirali tudi v sosednjih deželah. Bratislavski pobudniki so očividno želeli to ide jo rea li­ zirati, tem bolj k e r j e prof. Ivanička kot član kom is ije MGU za geografsko vzgojo poskušal tak simpozij s p r im erno vsebino povezati s sejo te komisije, ki na j bi se pred regionalno konferenco sestala v Bratislavi. Res je morda ravno zato bil izbrani datum za m ars ika te rega inozemskega povabljenca m anj prim eren. Zato so n a simpoziju prevladovali domači (slovaški in neka j čeških) udeleženci, m ed gosti pa so bili P o l jak i (s p redsednikom MGU prof. Leszczyckim), Nemci iz DDR. ter posamezniki iz Jugoslavije, ZDA in Cila. Judi p rogram je seveda zrcalil dokaj s lučajno sestavo udeležencev.