LETO VIII 4 april glasilo szdl občine logatec
VICE
cepiti moramo ustvarjalno moč množic
i ci. .... _______ u____Ocena IX
Ve?e k"811' komunis,i so se sredi aprila zbrali že na svojem IX kongresu Kongresi A- preieumun'stov Slovenije so bih vedno priložnost za temeljito oceno doseženega y. ei0 u      obdobju, priložnost za analizo slabosti; to je tudi dogovor za nadaljnje "flresi so nekakšni mejniki našega razvoja, zato jih je vredno omeniti
DDogV°bodl,ve d0 11 kongresa KPS
'ajali s'an'e ob osvoboditvi Slovenijo v prvih dneh maja 1945 (boji so na naših tleh jobod||e do 15 maja) je potrdilo daljnovidnost politike KPS kot vodilnega jedra Os-IWe|i oh?6 ,ron,e Narodnoosvobodilni odbori so brez večjih zastojev in pretresov pre-pi. Orjb P° vse' Sloveniji, ne da bi bili prisiljeni v kompromise z nekdanjimi oblast-r orna0'' °F V pot)ie'iih 'n ustanovah so tem omogočili hitro delovanje Politična vo-"iziranih ljudskih množic je bila porok socialističnega razvoja
rParJu b''° v marsičem prelomno leto Prelomno zato, ker smo po Stalinovem p*Briu! ^PJ 'n delovne 'iudt naše dežele bolj intenzivno iskali nova pota socialis-fanske 'Ve na ,emeliu lastnih izkušenj, ker smo se že lahko oprli na prve rezultate lonairv |?clustMallzaciie in ker smo tisto leto dosegli in rahlo presegli predvojni na-fzali „' onodek na osebo, ki pa je bil Se izredno nizek Hkrati pa sta KPJ in KPS po fečel 8    n''nui'eto nase revolucionarne poti in trajno veljavnost njenih temeljnih
lli j
Petiet   IV' kon9re8om re5orT1 'l0 obdobje med III in IV kongresom ZKS (junija 1959) oz med VI in VII. kon-rs*'. sai     Porneni v našem gospodarskem razvoju nadaljevanje hitre industrijske Krat, ,i)e bila '"dustrijska proizvodnja leta 1957 že več kot trikrat višja kot leta 1939
|r*tTu'h°"a lndustrijska proizvodnja leta isd/ ze vec wi u,^,..,. pritvp       ,0 oodobje precejšnje spremembe ekonomske politike, namreč preus-rSiritevnVfs,lranla s ,ežke na lank0 industrijo in kmetijstvo ter na modernizacijo in r'e uPra M   °'ec'n gospodarskih organizacij Nadaljeval se je proces decentraliza Hrrtttl ljucj|an'a 90sP°dars,va z vse večjim vplivom delovnih organizacij, občin in de-
>bđ°b|« ~ . Svet v k 'V' V kon8re8om ZKS JB65) ' ka,erem smo živeli v času med IV in V kongresom ZKS (junij 1952 - marec rokolon°ZnaCeVa'0 P°Puščanje hladne vojne z občasnimi zaostritvami, naraščanje raisko 'al's,lcn'n pritiskov in odpora proti njim, nasprotja med Sovjetsko zvezo in fcnosih Predvsem Pa močnejše uveljavljanje neuvrščenih dežel Po dobrih političnih [V Slov^ n''m' 'e Prisl° le,a 1961 do beograjske in nato do kairske konference r**1»B4i Delezimo n',er gospodarski razvoj V desetletnem obdobju od !a Pa n 16 pri nas naraščal družbeni proizvod po stopnji 9,7 %, kmetijska proizvod-Poprečno za 20 % na leto
Keto n adevanJa za nadaljnji socialistični razvoj so bila v tem času povezana z |5čanje0Spoclarsko m družbeno reformo. Že V kongres ZKS je opozoril, da hitro na-do|,a, Pro'zvodnje ob ekstenzivnem gospodarjenju prinaša celo vrsto nevšečnosti. °duktivJe'° cia kvantitativna rast ni hkrati tudi kvalitativna, marveč ohranja nizko >0Perar °St de'a' nezadostno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, slabo razvito ■e 1,0 specializacijo ter majhen obseg in nizko rentabilnost izvoza Zato je lal od komunistov, da se zavzemajo za vrsto ukrepov, ki v celoti pomenijo
Ocena IX kongresa Zveze komunistov Slovenije je bila, da se je Slovenija kot Jugoslavija iz nerazvite povzpela v srednje razvito industrijsko deželo. Socialistično samoupravljanje se je razširilo in utrdilo kot prevladujoč odnos v naši družbi. Kulturno življenje postaja vsak dan izrazitejša potreba delovnega človeka Marksistična misel vse moč močneje črpa ustvarjalne pobude iz našega družbenega življenja Narodi in narodnosti Jugoslavije uživajo vse možnosti za svoboden razvoj Demokratična notranja in na neuvrščenosti sloneča miroljubna politika Jugoslavije ima v svetu veljavo in ugled
Komunisti in delovni ljudje v občini Logatec lahko ocenjujemo zadnje 4-letno obdobje kot uspešno Kljub različnim razmeram gospodarjenja doma in v svetu v celotnem obdobju tako rekoč nobena temeljna organizacija združenega dela ni poslovala z izgubo V tem obdobju nimamo kršiteljev resolucije, oziroma družbeno dogovorjenih norm o trošenju družbenih sredstev Doseženi uspehi pri gradnji objektov družbenega standarda s pomočjo samoprispevka ter nove potrebe na tem področju so vodile k izglasovanju novega samoprispevka V aprilu začne z delom delegatska skupščina tretjega mandata Sprejeta poglobljena ocena o delovanju delegatskega sistema v tem obdobju sicer zelo kritično kaže na mnoge slabosti, malomarnosti, vendar nesporno ugotavlja napredek v dogovarjanju delovnih ljudi in občanov za skupno dobro.
Takšne ocene nas ne smejo uspavati, kajti brez vsakodnevne bitke za stabilizacijo gospodarstva, za krepitev delegatskega odločanja, za utrjevanje delavskega samoupravljanja, ne bomo kos zahtevi po krepitvi ustvarjalne moči množic.
V občini nismo brez problemov, spremenjene ekonomske razmere terjajo od nas, da ponovno preizkusimo sprejete srednjeročne načrte. Nujno je, da se odločneje dogovorimo za krepitev proizvodnih temeljnih organizacij združenega dela, v nasprotnem primeru nam bodo dejavnosti na področju negospodarstva postale preveliko breme Razmere na področju zaposlovanja se bodo glede na sedanje razvojne načrte močno zaostrile, saj v zadnjem obdobju zaposlujemo samo nekvalificirane delavce, mlade ekonomiste, inženirje, agronome štipendiramo, po končanem študiju pa jih najraje odslovimo Če k temu problemu dodamo še razvojne nedorečenosti na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, urbanizma, turizma in gostinstva ter malega gospodarstva, lahko ugotavljamo, da je pred nami še veliko zelo odgovornega dela
Komunisti v občini Logatec se zavedamo, da kongresi in resolucija samo po sebi ne more na mah preseči sedanjega stanja, toda pravilno oceniti doseženo in videti pri tem realne perspektive, povsod reči bobu bob - v tem vidimo pot iz zagat
Franc Jerina
rVO
bnnr""1"10 ln specializacijo ter majhen obseg in nizko rentabilnost izvoza, z.aio e &!? ,6r|al od komunistov, da se zavzemajo za vrsto ukrepov, ki v celot, pomenijo L»arsk° reformo Vsi ti ukrepi pa morajo biti usmerjeni v to, da se bo še okrepila fc^^ajalcev kot nosilcev gospodarskega in družbenega razvoja. Gospodarska a !• povezana z družbeno reformo
v«. ln
' Hlodov       V" ln Vl" kongresom ZKS (1974-1978) ni bilo zaostrenih političnih ' f^ZKj naspro,ovanl Politiki ZKS, tako da velja to obdobje kot najbolj mirno v [' Sprelem 'n       Dosežena načelna enotnost ZK in izkazana enotnost delovnih ljudi fia sta zh an'U us'ave, zakona o združenem delu in začrtane smeri političnega raz-|al' vsestr'a'' zaupanie' da 00 sedaj lažje premagovati nasprotja in slabosti, ki so za-JP Potek wnskl naPredek dežele Takšen optimizem so izražale tudi resolucije in V*\ »lil. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ, ki mu je sledil
p# Iz kongresnih dokumentov
vr irel
a zks
'TOf DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB J^ZNIKU OSVOBODILNE FRONTE IN PRAZNIKU DELA 1. MAJU
SO LOGATEC DPO LOGATEC
UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC
to
m
e
POZIV
Pozivamo vse delovne organizacije in občane, da na dan Osvobodilne fronte 27. aprila in praznovanja 1. in 2. maja izobesijo zastave.
ž
i li li
lU! illl
Si
Blc IV||,
(Ji Zri
b i
Mi o,
jfJfiV
Stavka se je 19 aprila k* brez konkretnega sadu. odM li vse (>rijatelje in sovražnike^ ski ga gibanja Njen pomen je' prometnih in transportnih de" m uslužbencev Jugoslavije \ pravilno ocenila, ko je ob ifl p
i oncu trdila, da bo imela v Z9T
ii delavskega gibanja Porn^k mesto »ne zato, ker je želez *J iem dala hitre in velike gmofj rlobitve, temveč zato, ker je P6 p. In kaj pomeni močna orga111 |jjn in visoko razvita delavska s'eUS| nosi v borbi« Njen zgodovin*^ men jo tudi v tem, da je z & \z takratnimi delavskimi boji Prl'izvi( slovensko delavsko gibat j■ afciv
Kako smo volili
Volitve delegacij v skupščino družbenopolitične skupnosti ter v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so za nami Rad bi vam nanizal nekaj dejstev, ki dovolj zgovorno pričajo, kako so delovni ljudje in občani sodelovali pri pravkar opravljenih volitvah
Pri predvolilnih opravilih kot tudi pri samih volitvah v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je zavestno in s polno odgovornostjo do te pomembne družbenopolitične akcije sodelovalo veliko naših delovnih ljudi in občanov.
Nad 1200 ljudi je sodelovalo pri raznih opravilih v zvezi z volitvami Tu so všteti koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve v TOZD in KS. vodstvo DPO v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občini, samoupravni organi, volilne komisije in odbori, mladina, ki je sodelovala pri urejanju volišč, plakatiranju itd.
Vseh evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij, ki delegirajo svoje delegate v skupščino družbenopolitične skupščine in skupščine SIS. je bilo 2157, med njimi 791 žensk in 525 mladih do 27 leta starosti.
Na kandidatne liste je bilo na temeljnih kandidacijskih konferencah izmed evidentiranih sprejetih 1008 možnih kandidatov za člane delegacij, med njimi 429 žensk in 272 mladih do 27 leta starosti
V prvem krogu volitev 11 marca 1982 so v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih delovnih skupnostih delovni ljudje volili delegacije, ki delegirajo delegate v skupščino družbenopolitične skupnosti, kot tudi delegacije, ki delegirajo delegate v skupščine SIS Podrobne podatke o teh volitvah boste našli v prilogi Logaških novic.
Delovni ljudje so v OZD, TOZD, delovnih skupnostih in obrti izvolili 22 delegacij za delegiranje v skupščino družbenopolitične skupnosti Skupno število izvoljenih delegatov je 181, od tega števila je 79 žensk ali 43,6 % in 45 mladih ali 24,8 %.
Za skupščine SIS so delovni ljudje izvolili 1 posebno, 22 združenih in 14 splošnih delegacij Vseh delegatov za skupščine SIS je bilo v zdru-
ženem delu izvoljenih 477, od tega števila je 231 žensk ali 48,4 % ter 120 mladih ali 25,1 %.
V devetih samoupravnih delovnih skupnostih opravljajo vsi delavci funkcijo delegata.
Na volitvah v KS 14. marca 1982 so občani volili delegacije, ki delegirajo v skupščino družbenopolitične skupnosti in delegacijo SIS Tega dne so glasovali tudi za listo članov družbenopolitičnega zbora
V 7 KS so izvolili 7 delegacij za skupščino družbenopolitične skupnosti, ki štejeio od 6 do 13 delegatov Skupno število članov teh delegacij je 58, med njimi 13 žensk ali 22,4 %, mladih pa 20 ali 34,5 %.
V KS so za skupščine SIS izvolili 11 posebnih, 16 združenih in 2 splošni delegaciji Število članov teh delegacij je 235, med njimi 78 žensk ah 33 % in 61 mladih ah 26 % Tudi za volitve 14 marca najdete podrobne podatke v prilogi.
Velika udeležba na volitvah (95,2 „1 je brez dvoma odraz vedno večje zavesti naših delovnih ljudi in občanov da hočejo samoupravno, tvorno in odgovorno odločati na vseh jiodročjih našega življenja in dela ludi novoizvoljeni delegati bodo svoje delegatske naloge dobro opravljali ter s svojim delom potrdili zaupanje vohlcev
Franc Korenč
15. april - dan železničarjev
15 aprila pred dvainšestdesetimi leti so revolucionarni železničarji lazglasili splošno stavko, ki seje po kmečkih puntih razvila v dotlej na-lobsežnejši in najsrditejši razredni spopad na Slovenskem Vodili so jo komunisti, potekala je disciplinirano
Stavka se je začela v noči s 15. na 16 april 1920 po vsej državi in je domala ohromila ves železniški pro-
met Zveza prometnih in transportnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije se je takrat namreč dolgotrajno in brezuspešno pogajala z vlado /a spoštovanje in ohranitev kolektivne pogodbe tako imenovanega protokola sporazuma, ki so ga pred stavmki železničarjev in vlade podpisali leta 1919 in je pomenil znaten korak naprej v uveljavljanju delavskih pravic Te je vlada poteptala Brez uspeha so se pogajali tudi za povečanje plač Zveza je zato za uveljavitev svojih pravic segla po edinem sredstvu, ki ga je imel v rokah proletariat, stavki, ki je zajela vso Jugoslavijo.
Deželna vlada za Slovenijo je takoj na začetku stavke poskrbela za obsežne vojaške priprave v vseh delavskih središčih, nasilno odstranila delavske straže, vpoklicala železničarje na dvomesečno vojaško vajo dala zastražiti vse pomembne objekte, prepovedala vsa zborovanja in tudi z drugimi sredstvi skušala stavko zadušiti Vladni ukrepi stavkajočih niso zlomili Na velikih shodih v Ljubljani, Celju, Mariboru in diugod so železničarji vztrajali pri svojih zahtevah in zagrozili s splošno stavko vsega delavstva. Stavki železničarjev so se že po nekaj dneh priključili rudarji in kovinarji in na protestnih zborovanjih odločno zahtevali, na| vlada ugodi zahtevam železničarjev Zoper nasilje vlade je 24 aprila nastopilo tudi drugo organizirano delavstvo s tridnevno solidarnostno stavko Ljubljanski delav-i.i so jo nameravali začeti s phodom od nekdanje tramvajske »remize« na Zaloški cesti proti mestu Deželna vlada, ki je že dolgo prežala na ugoden trenutek za napad na delavce, pa je sklenila pohod za vsako ceno preprečiti Na Zaloško cesto je poslala enoto orožnikov, ki je skušala večtisočglavo množico delavcev ustaviti Delavci so jo obkolili in se z njo goloroki spopadli Orožniki in stražniki so uporabili orožje in na tlaku Zaloške ceste je obležalo 13 ljudi. 30 do 40 pa jih je bilo ranjenih Vlada je takoj za tem ukazala aretirati vse voditelje komunistov in stavke, prepovedala je vsako zbira nje ljudi in uvedla policijsko uro. lemu so sledili še številni odpusti železničarjev z dela
Hi
volueionaine usmerjenosti postala |irelomnica v osvoMey delavskega razreda i/pod ^ formističnih iluzij L 15 april je bil 20 januarja \^ odlokom, ki ga je podpisal' „,r I iio, proglašen za dan železi", Jugoslavije Z njim je bilo ML, vanskim železničarjem izraz8* r,,^ znanje za njihov neprecenljiv o ^ vseh obdobjih naše revolucij1)^.
hr, Ms
H)
rerj.
Neodvisnos1' boda st'| »stane".
i4
Kejc , jn vsak^V ika, K\ kc»a n»P >
veka, kega 1 ' zlasti f*, listićnejza "
flladina oživlja in ohranja evolucionarno izročilo
Ob dnevu železničarjev
9^ 15 aprilu, dnevu železničarjev,
A|' 'Miško gospodarstvo Ljubljani
liti
°8 ze desetič razpisalo likovni "Brni natečaj »Bogo Flander-U!,i'v Joža«, ki je poimenovan po ''"''•'iiskem pisatelju železničarju, 5m,sel In temeljni smoter tega
aic kije,
,aJa, ki je ubran na temo dela in železničarjev v preteklosti >■ le buditi zanimanje za že-
u med osnovnošolsko mladi-
zni<
P "' I' tako omogočiti, da izrazi |sHk'U8'Va 1,1 sP°znanla v besed'
I dziv na natečaj je presenetljiv. V PSerJarijih devetih natečajih je pri
'iKivke
- Poslalo preko 75 tisoč os-
novnošolcev iz tristo šestdesetih osnovnih šol v Sloveniji Na letošnji deseti natečaj pa je poslalo prispev ke preko 14 tisoč osnovnošolcev Med njimi so letos prvič tudi prispevki otrok iz istrskih osnovnih šol.
Iz številnih prispevkov otrok sije spomin na veliko železničarsko slavko 15 aprila 1920, na revolucionarni in delovni prispevek železni-Čarjev k naši revoluciji do današnjih dni V prispevkih otroci govorijo o železnici z najrazličnejših zornih kotov, v njihovem domišljijskem svetu pa je jirostor tudi za železnico prihodnosti
ipgaškl planinci in alpinisti so -borovali
ti«
ei
finsko društvo Logatec je na joT^em zboru pregledal uspehe in inSfUsPehe o delu društva v pretek-i letu.
->r\\   P°fučila predsednika je bilo f Vld-no, da logaški planinci niso jntc!Val1. temveč so skorai v celoti ,0|f,Si|i načrt dela s prejšnjega ob J ega zbora. Predsednik planinske-drU&tva Janez Čanžek je v svo-
la W POro&l'u prikazal dejavnost 3I "i P'aninskega društva, govoril ,zl* rn°žičnosti društva, dotaknil se juLezultatov dela s planinsko mla-ižeflf(,b|na So|ah ter obravnaval razne ^1 ^eme, ki Se vedno tarejo društ-icljstr-^6.6'' Prot)lem imajo z admi-
itivni
m kadrom Na vsakem ob-
Miini 7h
e W     u lzherel° tajnika, ki pa je
llo t °krat med letom odP°vedal ainika je moral nato opraviti
Jsednik sam.
ic»«
KONGRES
Najvidnejša akcija društva v minulem letu je bila množičnost Društvo je med letom ustanovilo tri planinske sekcije v najvidnejših delovnih organizacijah v Kombinatu lesne industrije, Valkartonu in v gradbenem podjetju Gradnik. Tako si je društvo znatno povečalo članstvo Najbolj lazveseljivo je to, da je med članstvom skoraj polovica mladih do 27 let Društvo ima danes vključenih >!/2 članov Naložilo si je nalogo, da bodo še naprej skrbeli za množic nost tako dolgo, dokler ne bo vsak drugi občan postal član planinskega društva Ti podatki nazorno dokazujejo, da je za planinstvo veliko zanimanje in da je akcija v okviru množičnosti uspela
Posebno pohvalo za prizadevno dejavnost so prejeli člani na šoli, al-liinisti in markacisti. Vsi ti so pokazali v preteklem letu lepe uspehe V društvu je tudi uspešna komisija za izletništvo, ki je organizirala več celodnevnih izletov in pohodov tradicionalnega značaja. Poleg organiziranih izletov so člani prirejali individualne izlete, kar se je poznalo pri udeležbi na društvenih izletih Mladina na šoli je organizirala planinsko šolo, ki se še nadaljuje
Alpinisti so bili zelo aktivni, saj so opravili 162 plezalnih vsponov, 44 pristopov na vrhove nad 2000 m in pristop nad 3500 m visoki vrh v tujini, ter 26 turnih smukov Izpit za alpinista je opravilo 8 pripravnikov in tako ustanovili alpinistični odsek pod strokovnim vodstvom nedavno ponesrečenega alpinističnega načelnika Vinka Mlinarja. Mladi planinci so ob Dnevu mladosti organizirali srečanje z mladinskimi odseki iz Primorske in Notranjske Mladinski sekciji nudijo vso pomoč planinski mentorji na šoli Vključili so se v akcijo ciciban - planinec in pionir-pla-ninec Razen tega nameravajo v le-
Bliža se praznik, ki ga naši železničarji praznujejo ob delu v najlepšem letnem času, pomladi, 15. aprila. Ta datum so si železničarji izbrali kot svoj praznik, ob katerem se tudi spominjajo na prehojeno revolucionarno pot in borbo za svoje pravice. Še posebno se spominjajo krvavih dogodkov v aprilu 1920 na Zaloški cesti ob splošni železničarski stavki, v kateri so orožniki uporabili orožje in streljali v množico. V krvi je obležalo trinajst mrtvih, med njimi celo 5-letna deklica, ki jo je oče nosil v naročju, več deset pa je bilo ranjenih.
Železnica mi je zelo priljubljena, saj se z njo vsak dan srečujem, ker stanujemo v zame najlepšem predelu Logatca, Za železnico. Moja vsakdanja pot v šolo me vodi preko nje, zato imam priložnost opazovati njen nenehni utrip, ki tudi ponoči ne preneha. Prav zaradi tega imam do železnice veliko veselje in rad opazujem njene naprave, vozna sredstva, železničarje in njihovo delo. Tudi sam imam maketo železnice, ki pa jo še izpopolnjujem. Maketa mi je v veliko veselje in zabavo.
Železnica nam veliko pomeni, saj nudi varen in udoben prevoz potni-
kov ter blago za razna podjetja in tovarne. Zato lahko trdimo, da je prav železnica hrbtenica našega gospodarstva. Vožnja z vlakom mi je najbolj všeč in prav potovanje z vlakom je eno najbolj udobnih in varnih. Po mojem mnenju pa bi se za vožnjo z vlakom odločilo še več potnikov, če bi na vseh postajah bili urejeni peroni. Lahko pa bi bilo urejeno tako, da bi se pri odpiranju vrat motornih vlakov, vhod znižal za eno stopnico.
Vsekakor pa moram omeniti, da bi morala železnica, kot tako pomembna dejavnost, biti deležna večje družbene pomoči.
Poudariti je treba, da so prav železničarji veliko pomenili v času NOB, saj so s prevozi raznega materiala in orožja veliko pomagali našim partizanom. Mnogo železničarjev pa je tudi aktivno sodelovalo v oboroženih vrstah NOV.
Tudi danes se železničarji borijo za modernizacijo železnic in v samoupravnih odnosih, da bi železnica šla v korak z gospodarskim razvojem naše družbe.
Bojan Leskovec 7. a razred OŠ »8 talcev« Logatec
KONGRES
azKS
tošnjem letu pripraviti taborjenje za vse mlade planince
Tudi markacisti niso stali ob strani Obnovili so večji del notranjske planinske poti, za kar so vložili mnogo truda in dobre volje Bolj kritično so obravnavali delo propagande, varstvo narave in gorsko stražo Ugotovili so, da je v teh dveh panogah planinstva premalo sodelujočih članov, ki bi se z zanimanjem posvetili temu delu Lani je društvo planincem predvajalo štiri planinske filme, ki jih je spremljalo predavanje.
V letošnji program so si zapisali veliko dela Najvažnejše je nadalje vanje akcije, množičnost, priključitev čim več članstva, zlasti mladine Skrbeli bodo za večje število organiziranih izletov v naše planine, vzdrževali bodo že obstoječe planinske poti in nadelali novi dve poti, prva bo povezovala preko hribov vse krajevne skupnosti v občini, druga pa bo trasirana iz Logatca na Pokljuko To bo planinska pot v spomin na prehojeno pot borcev 3. bataljona VII. udarne divizije France
Prešeren, kjer je padlo več logaških
borcev.
Mnogo več si v tem letu obetajo člani komisije za varstvo narave in gorsko stražo
V živahno razpravo so se vključili tudi predstavniki in gostje obč štaba SLO, TO in OZTKO, ki so se o dejavnosti društva pohvalno izrazili z željo za še boljše sodelovanje Kulturno propagandna dejavnost mora dobiti trdnejši položaj, so dejali na občnem zboru Letos bodo zopet organizirali srečanje logaških planincev in borcev ob dnevu logaških planincev in dneva borcev, prireditev ob 90-letnici Planinske organizacije ter 10 letnici obstoja doma-šega planinskega društva, skupno z jubilejem ZTKO Logatec.
Za predsednika društva je bil izvoljen mladi član Štefan Ferenc, ker je zaradi upravičenih razlogov odložil to funkcijo dosedanji predsednik Janez Čanžek Občni zbor ga je imenoval za častnega predsednika planinskega društva Logatec.
Janez Čanžek
tog
10 let dela Društva mladih glasbenikov Logatec
Prijatelji - ostanimo prijatelji
Člani Društva mladih glasbenikov bomo letos, 22 maja ob 19.30 v Narodnem domu, s priložnostnim koncertom proslavili desetletnico delovanja, na katerem se bodo predstavile vse delujoče sekcije društva: Kmečka godba, Majorette, Skupina za izrazni ples in Dekliški pevski zbor.
Društvo je v minulih desetih letih doživelo vrsto velikih uspehov, srečevalo se je tudi z mnogimi težavami, vendar so jih najzvestejši člani vedno znali prebroditi Kdo se ne spominja 1. maja 1972, ko so se Lo-gačanom prvič predstavili Mladinska godba, bobnarke in majorette s programom, ki je nato več let navduševal Logačane in prebivalce drugih slovenskih in jugoslovanskih krajev. Društvo je začelo delovati pod okriljem Glasbene šole, pobudnik za ustanovitev in dolgoletni umetniški vodja pa je bil tov Ilija Marković.
1974. leta je bil ustanovljen Dekliški pevski zbor, ki pa je deloval le do leta 1977, ker mu ni uspelo najti novega dirigenta 1977 je bila ustanovljena tudi skupina fanfar, ki pa je žal kmalu prenehala z delom.
Največje uspehe je Društvo doseglo leta 1976. Takrat je štelo preko dvesto članov, ki so nastopili v Beogradu za Dan mladosti in v Šibeniku na Festivalu otrok. Po letu 1978
ie delovanje Društva nekoliko zamrlo zaradi kadrovskih težav. Zmanjšalo se je tudi število članov. Edini dve sekciji, ki sta še delovali, sta bili Mladinska godba in Majorette, čeprav ne več tako uspešno kot pred nekaj leti.
Društvo doživi popoln preporod leta 1981 Iz nekdanje Mladinske godbe je nastala Kmečka godba. Še vedno deluje sekcija Majorett, ki se je morala prilagoditi spremembam v godbi in deluje zdaj drugače, kot smo bili vajeni pred leti. Ustanovljena je bila nova sekcija - Skupina za izrazni ples, ki predstavlja veliko popestritev na raznih prireditvah. Ponovno je zaživel tudi Dekliški pevski zbor, ki že ima za seboj nekaj uspešnih nastopov
To je torej na kratko opisana pot, ki jo je DMG prehodilo od začetkov pa do danes. Vsi člani Društva želimo nadaljevati z delom, saj nam volje res ne manjka. Zdaj nas je že devetdeset in če bomo uspešno delali, nas bo že čez kakšno leto še več. Ob desetletnici obstoja si želimo, da bi čim več Logačanov prišlo na naš koncert in se prepričalo, da se zares trudimo. Njihovo zanimanje za naše delo bo za nas največja zahvala in vzpodbuda, ki nam jo kdorkoli lahko da
Bojana Levinger
Neodvisnost in svoboda sta bili in ostaneta najvišji interes vsakega naroda in vsakega človeka, pogoj vsakega napredka, zlasti pa socialističnega razvoja,
Ko gre zima v pomlad
Bilo je v soboto, 20. marca, ko sta si ravno podajala roko zima in pomlad. Tik za mejnim prehodom na Fernetičih je odkrila tedaj svojo prijateljsko podobo napisna tabla: Pobrateni občini Logatec YU in Re-jientabor I In v imenu obeh občin sta si ob mejniku prijateljstva stisnila roke predsednik repentabrske občine dr. Pavel Colja in predsednik logaške občine dipl inž. Franc Godina. Zveza prijateljstva je potrdila odobravanje kake petdeseterice Logačanov, ki so bili prišli na bra-tovski praznik.
Postoj, ki mimo greš!
Karavana avtomobilov z našim avtobusom seje nato ustavila ob re pentabrskem pokopališču, koder so se logaški gostje ob spremstvu gostiteljev poklonili Francu Nemgarju, komandantu XIII. bazoviške brigade, doma iz Laz, ki je padel na repenta-brskih tleh tik pred osvoboditvijo. Logaški pihalni orkester in Logaški oktet sta sodelovala v žalni slovesnosti z žalostinkami, sredi katerih so položili venec na grob padlega partizana predsednik KO ZZB NOV iz Laz, predsednik SO Logatec in Anton Peternel, predsednik OO ZZB NOV, ki je v kratkem spregovoril o liku junaškega partizanskega komandanta, ki je s svojo krvjo pisal pravico in svobodo svojemu narodu, iz čigar žrtve je vzniknilo tudi prijateljstvo med obema občinama.
KONGRES
azKS
Nageljni rdeči
Sredi trga v Repentabru je Lo! čane pričakala množica domači'1' fantje in dekleta v narodnih rtoS pa so obsuli goste z rdečimi n
ni. V prelepi, nedavno zgrajeni
vadnici, so se na večer vrstile nel zabne podobe   Seji repentat>rS občine so prisostvovali vsi Rep' tabrčani, predstavniki civilne in P( tične oblasti: predsednik deželn6 sveta, generalni konzul v Trstu, veljnik karabinjerjev, župani slo*1 skih občin s Tržaškega, domači* turniki in drugi in seveda predsta* ki   druužbenopolitičnega živ' Logatca, pihalni orkester in Lo1 oktet. Moto večera je bil citat iz P' šernove Zdravljice.
Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi.
Zaveza prijateljstva q
V govorih sta domači župan i"v gaški predsednik naglašala na'«, narodnega sožitja, narodne veli'* slovenske manjšine v tesnih vez' matično domovino. Akt pobrat' p sta nato oba predsednika podpissiiu kot zavezo za trajno in vsestraldijj prijateljsko sodelovanje med ^binama, med domovino in ZBjEsli stvom. Navdušujočim pritrditvami-sledil bogat kulturni program, Iftnc ga oblikovali recitatorji Kulturljog društva »Kraški dom« iz RepeAi,; ra, mladi umetnik harmonikar Tffiiza ke glasbene matice ter Moški P' ski zbor »Srečko Kumar«, L0W£|, oktet in Pihalni orkester, ki je f'1. [ dnjo Avsenikovo skladbo Ostaf'2, t prijatelji načel pristno ljudsko m |, nje, ki so mu dajali ritem in vzd" Dobri znanci, vse dokler se ciMo dvorana ni strnila v nerazklen'h ^ kolo ob zvokih in popevanju "2. j goslavija, Jugoslavija .
SOVICE
5
101 i,i;
no: i;i»l
ltv
nef ibfi
ep8 nP< jln« u J lov«
ei>
i/ljej )(J^ izfl
Tehnični pregledi mopedov, traktorjev, enoosnih traktorskih prikolic in stanovanjskih prikolic
Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec obvešča vse lastnike zgoraj naštetih vozil, da bodo tehnični pregledi po   naslednjem razporedu:
LOGATEC
10- maja 1982 - od 8. do 17. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu
ROVTE
11- maja 1982- od 8. do 17. ure na dvorišču gostilne »PRI REZ-Kl" v Rovtah
LOGATEC
12 maja 1982 - od 8. do 12. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu
HOTEDRŠICA
12 maja 1982 - od 13. do 17. ure pred Kulturnim domom v Ho-tedršici
LAZE
13 maja 1982 - od 8. do 12. ure pred Zadružnim domom v La-
zah.
Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled pri poob-laSčenih delovnih organizacijah izven občine.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC
Aktivnosti v Rovtah
Očinsko sindikalno prvenstvo
a
n jj
5V veleslalomu
r3'(    Po i
jp4inrjj|. |)okrovi'eljstvom občinskega finega sveta je Smučarski
io'»lurj i ~~ —i" w...— I ott)bfj| ga,ec organiziral letošnje zalljesiai 0 slnd|kalno prvenstvo v ve-veAohirvmU Na smutlnan Koble nad "1'ldik B'strico se ie Pomerilo 27 jrn'Pon. s,ov iz osnovnih organizacij effona, i,8'' sm° zast°Pstvo »Valkar-TTOižac' ŠG nekaterih ostalih orga-(I pi '    kl jih je zadržala bodisi de-
jJenske
j ffj' 1^l'fna ŽUST, 1.06,29, Občinska skupščina z*
lovna sobota ali preveč pomladan sko vreme, ali pa morda tekma za svetovni pokal v Kranjski gori. Kljub zadnjemu zimskemu dnevu, so bile snežne razmere dobre in so lahko udeleženci pokazali vse svoje smučarsko znanje
V posameznih kategorijah so medalje dobili
■ z>1 D-
aflUfc Tdl,a RUPNIK, 47,24, OŠ Edvarda Kardelja 1 ! atiana ŽUST, 1.06,29, Občinska ski-' Va MAGLICA, 1.08,06, KLI Logatec
1 An«-' 00 25 LET 3 ^anez MOLK, 40,40, Gradnik
"W /LO Lt I
I ,ndrei MODIC 37 40, Slovenija avto
■Jane- ----
Anrj Jan-
f DuSan JERINA, 41, 81, KLI
^°SKl OD 25 DO 35 LET: 2 ^ra9o ARHAR. 38,63, KLI Logatec 1 ^ago BOHAR, 44,66, KLI Logatec r Janko LOGAR, 47,83, KLI Logatec
^Kl NAD 35 LET:
2 ^'loša GUTNIK, 41,97, Vzgojni zavod
3 Jože OMERZU, 45.80, Skupščina občine ' hranc PODOBNIK, 46,21. KLI Logatec
Po^9' 29 ek'Pno zmago so odnesli tekmovalci KLI, ki so edini imeli po-
Zastopstvo v vseh kategorijah. ■> Tomaž Smrtnik
VELESLALOM
V lepem nedeljskem dopoldnevu smo se krajani Rovt zbrali na tretjem tradicionalnem veleslalomu za krajane Rovt, ki ga je organizirala mladina 7. 2. 81 v Osojah.
Ob pomanjkanju snega v letošnjem letu je bilo zelo težko organizirati tako tekmovanje. Vztrajni organizatorji pa so se vendar močno potrudili in izpeljali tekmovanje Med 99 tekmovalci je uspešno prišlo na cilj 78 tekmovalcev, ki so tekmovali v desetih kategorijah vseh starosti in obeh spolov Pri urajenju in postavljanju proge je pomagal tov. Tone Mihevc. Za čas vožnje pa sta skrbela tov Janez Podjed in Marko Kek na elektronski napravi. Čudovito in veselo razpoloženje je bilo ob vseh progi, saj je bil obisk gledalcev večji od pričakovanega in tudi stisnjenih pesti ni manjkalo.
Pred podelitvijo pokalov in diplom pa je vse navzoče s kratkim nagovorom pozdravil predsednik KS tov Slavko Šinkovec, nato pa če tov Janez Podjed. OOZSMS je podelila osem pokalov in to prvim tekmovalcem v kategorijah. Podeljenih pa je bilo tudi 26 diplom do tretjega mesta Za popestritev programa pa so bili praktično nagrajeni najmlajša in najstarejši tekmovalec in pa najboljši padec. Vsekakor pa pri takih tekmovanjih ne gre za zmago, temveč za primerjanje lastnih sposobnosti in za sodelovanje med krajani Lep zgled, da je v slogi moč, so pokazali mladi krajani, vendar pa bi se morali še bolj aktivno vključevati v svoje delo naše mladinske in druge organizacije v KS.
Ob koncu pa se vsem sodelujočim toplo zahvaljujem, enako pa tudi predsedniku pripravljalnega odbora tov, Francu Zagoričniku in Gašperju Logarju. Vsem tekmovalcem pa veliko sreče v prihodnje.
TEČAJ
Organizacija CZ je v januarju pripravila za svoje člane in kmete predavanje s področja veterinastva
Podelitev priznanj in diplom
Sam tečaj je trajal teden dni, predaval pa je dipl. veterinar tov Klavž iz Veterinarskega zavoda Predavanje je bilo uspešno obiskano, saj so obiskovalci mogli slišati in videti dosti poučnih in praktičnih nasvetov, kajti vsak živinorejec se mora dandanes pri veterinarskem posegu vprašati kako in kaj Le tako je mogoče doseči boljši učinek v kmetijstvu, temu enak pa tudi dohodek Važno je vprašanje, na kakšen način naj se pripravimo na veterinarski poseg, kajti le od pravilnega in pravočasnega nuđenja prve pomoči živini je odvisno zdravljenje in uspeh. Pohvalno je, da-so se tega predavanja udeležili tudi mladi kmetovalci, saj je le tako danes možno smotrno gospodarjenje na kmetiji.
Popolnejši v svojem znanju so obiskovalci želeli, da bi se taka in podobna predavanja še naprej organizirala in dajala svoje znanje na pravo mesto
AKTIV KMEČKIH ŽENA
Kakor tudi druge organizacije v Rovtah, noče zaostajati aktiv kmečkih žena. V zimskem času so organizirale kuharski tečaj, ki ga je vodila tov. Habjanova iz KGZ Sora Žiri Tečaj je trajal štirinajst dni in je potekal v dveh izmenah. Zaradi prostorske stiske pa se je tečaja moglo udeležiti le 26 gospodinj Tečaj je bil v osnovni šoli. Veliko novih načinov pripravljanja jedi je bilo moč videti, kajti tudi kmečka kuhinja se mora danes obnavljati Za sklep tega tečaja so pripravile udeleženke v bližnji gostilni zakusko, kamor so povabile tudi svoje može in predstavnike KS na svoje pripravljene dobrote.
Aktiv šteje tudi devetčlanski ženski pevski zbor, ki ga vodi Brigita Treven.
Čas za taka in podobna srečanja, ki so mogoča v zimskem času, se je iztekel, saj je pomlad že tu. travniki in njive že zahtevajo polne roke dela Tako odhajamo z novo pesmijo v novo pomlad polni uspehov, upov in želja
Janez Petkovšek
Idejna zasnove mrliških vežic
Priprave na gradnjo in ureditev žalnih prostorov na pokopališču v krajevni skupnosti Naklo
Če rečemo, da je že skrajni čas, da bi imeli primerne poslovilne prostore na pokopališču v krajevni skupnosti Naklo, smo že v zamudi. Pa vendar: česar nimamo, si moramo na kak način pridobiti
Prav zato ni bilo težko odločiti, naj bi del sredstev prispevka za mestno zemljišče in tudi takoime-novanih viškov samoupravnih interesnih skupnosti namenili prav za gradnjo mrliških vežic: kakih 7 do 8 milijonov dinarjev. Vsaj s tolikšnim razpoložljivim denarjem naj bi računal 9-članski pripravljalni odbor za graditev, ki ga sestavljajo predstavniki krajevne skupnosti, komunalne cestne skupnosti in Gradnika.
Pripravljalni odbor je takoj po ogledu nekaterih mrliških vežic na Slovenskem spoznal, da v Logatec ne bo moč naravnost presaditi tega ali onega projekta Tako je odbor v začetku aprila povabil k idejnemu razmišljanju Projektingbiro iz Ljubljane in Atelje za projektiranje iz Idrije Obvezujoči napotki so projektante opozarjali na upoštevanje funkcionalnosti (uporabnosti), okolja (prostorskega, krajinskega, klimatskega, socialnega in etnološkega), tradicij in običajev Nadalje so morali projektanti upoštevati, da mora biti objekt zgrajen južno od pokopališča (z možnostjo širitve pokopališča proti mrliški vežici pa tudi proti vzhodu) do prvega novembra letos. In še naprej: logaške »žale« naj bi vsebovale večji pokrit prostor za poslovilne slovesnosti, dve glavni - stalni vežici, eno pomožno vežico (z možnostjo večnamenske uporabe za obdukcijo, za posebno občasno op-
ravo ali kaj podobnega), primeren prostor za svojce (pozimi ogrevan), shrambo za pogrebni pribor, sanitarije, morebitno garažo za pogrebno vozilo. Načrt naj zagotavlja tudi možnost izvedbe cerkvenih obredov.
V borih desetih dnevih so trije projektantje pripravili vsak svojo idejno zamisel iz Projektingbiroja dipl. inž. arh. Franc Kvaternik (idejni osnutek z oznako A str. IX.), Iz idrijskega Ateljeja za projektiranje pa dipl. Inž. arh. Marko Cotlč (Idejni osnutek z oznako B str. X.) In dipl. Inž. arh. Janez Bizjak (idejni osnutek z oznako C str. XI.).
Upoštevajoč programske zasnove in denarne možnosti je odbor pred težavno odločitvijo, saj se mora v kratkem, pa vendar z odprtim prisluhom mnenjem občanov, odločiti za najustreznejšo ponudbo, ki jo je treba z dokaj pospešenimi dejavnostmi gnati prek glavnih in izvedbenih projektov do konca, ki je pa tako blizu Zato bo tudi premalo raztegovalnega časa za »široke« debate in razprave Čas je pač neusmiljen izterjevalec naših odločitev in naših dejanj.
Maš ....
Na tej strani predstavljamo idejno zasnovo posameznih projektantov, kakor so jo sami zapisali:
V posebni prilogi pa predstavljajo Logaške novice tlorise in zunanje podobe iz posameznih idejnih zasnov. Zaradi časovne stiske pa se za mnenja in sugestije občanov odbor (naslov: Komunalna cestna skupnost Logatec) priporoča v najkrajšem času.
FRANC KVATERNIK - Spremno poročilo k idejni zasnovi ureditve mrliških vežic v Logatcu
Z napredkom urbanizacije, spremembo miselnosti se kažejo tudi na področju pokopavanja umrlih novi premiki. Prav odnos do umrlih kaže na posebno intimno prizadetost slehernega občana na način, ki ni vsakdanji in ga resnično vsakdo doživlja na svoj način. Zato prav ob trenutkih slovesa od svojih pokojnih se v vsakem človeku vzpostavi prav svojevrsten humani odnos takore-koč nadčloveških relacij.
To izhodišče je bilo prisotno pri reševanju idejnih osnov za ureditev najbližje okolice in vežic na razširjenem pokopališču v Logatcu. Obstoječe pokopališče je treba ohraniti nedotaknjeno, nove površine pa je treba urediti kot nadaljevanje starega, s pečatom časa, ki v njem živimo. Vzdolžnost kompleksa ponuja sama od sebe, centralna pešpot se kaže kot najbolj sprejemljiva in logična hrbtenica, krog katere se navezuje program. Višinska razlika
med starim in novim naj bi se zato premostila z rampo oz. stopnicami. Obstoječi obodni zid naj se obnovi in naj poveže staro in novo v celoto Logično je, da se tako prenese glavni dostop na pokopališče na južno stran, kjer bo izhodišče za pokop od novih mrliških vežic. Sedanji dostopi bodo postali drugotni, seveda z ustreznim restavnranjem (da ne porušimo vsega za seboj).
Program vežic in vzporednih prostorov je zasnovan kot centralna površina: poslovilni prostor je pokrit, krog njega pa se nizajo vse potrebne namembnosti Iz zasnove se vidi, da se namenja vsakemu prostoru njegova individualnost, ki se dosega z vmesnimi svetlobnimi hodniki. Levo in desno so namenski prostori enaki in jih je možno tudi še drugače namensko prekvalificirati, razen sanitarnega vozla, ki naj ostane kar se da odmaknjen Osrednji poslovilni prostor je pokrit, ni pa za-
prt. V zadnjem polkrožnem delu je moč s posamičnimi obeležji pripraviti prostor tudi za verske obrede.
Konstrukcijsko je objekt iz navadne modularne opeke (razen krivine pri vhodu). Stene so potegnjene do dvokapne strehe, tako da so prostori oblikovani s poševnimi stropovi (streha - strop) Le ti naj bi bili kva-litetneje obdelani, saj bi predstavljali edino dekoracijo notranjščine Za
kritino je predviden opečni zareS M 220 Novi Bečej, delno pa bakr^j pločevina (žlote in krivine)
Zunanja ureditev naj v končni] izraža parkovno obeležje mehk'j nij, ki togost glavne peš linije za'j čujejo v odvijajoči se izhodiščni j ki. Dovozna pot do vežic naj b'| bogatejše tlakovana, sicer PaJ možen tudi asfalt (morda drug*[ barve od običajne).
MARKO COTIČ - Poslovitveni objekt na pokopališču v Logatcu
Objekt stoji na jugovzhodnem delu predvidene razširitve obstoječega logaškega pokopališča. Glavni dostop do objekta ter glavni vhod na pokopališče gre s ceste Loga-tec-Rakek Ob vhodu je predvidena tlakovana razširitev. Dostop do objekta pelje skozi manjši spominski park, servisni dovoz pa po servisni poti na skrajnem jugu
Objekt je osnovan kot osnosimet-rični prostor Funkcionalni prostori so locirani v štiri nižje ločene objekte, ki tvorijo funkcionalno m vizualno podporo strehe nad osrednjim poslovitvenim prostorom V nižjih objektih so locirani prostori za svojce, duhovnika ter pomožna mrliška vežica V zadnjem delu sta glavni mrliški vežici s predprostorom (atrijem) Vežici sta povezani s servisnim hodnikom, ki se odpira na eni strani v poslovitveni prostor, na drugi pa v gospodarsko dvorišče V ozadju glavnega objekta je lociran pomožni objekt, ki obsega sanitarije (3 M + 3 Ž) ter garažo za dostavno vozilo
Simbolično sporočilo arhitekture je izraženo predvsem s strogostjo arhitekturnih form, z ostrimi, gladkimi in enostavnimi formami je izražena vsa resnost zadnjega slovesa. Arhitektura nastopa le s svojimi elementarnimi tipi, odreka se patetič-nosti in išče svoje osnove v tistih primerih arhitekture kot avtonomnega dejstva, človekovega zapisa v prostor, ki jih pogosto srečujemo v slovenski krajini.
■Predvideni sta dve glavni in ena pomožna veža. Glavni veži imata vsaka svoi predprostor - atrij, oze-
lenjen s plezavkami in tlakovanj tod pridemo skozi vhod v vežo ' zagotavlja intimnost Veže so' remljene s klopjo za sedenje te'j vetljene skozi režo in bazilika!^ vrha ter tlakovane s kamnom
Dostop na pokopališče, oJ dostopna pot na zunanji kom* rativni prostor bosta tlakovana rednja ploščad je oblikovana no, kar omogoča dobre poveza' navezave objekta na glavne I 0| glavni dostop in glavna pokop8" pgj aleja Zunanja ureditev obsefl' mg nadaljevanje obstoječega pok' sle liškega zidu ter asfaltirane povi* Val servisne  poti  in   gospodarsk1 »n| dvorišča, ter parkirne površine ^ drugi strani ceste Logatec-Rak' izo,
Ostale površine so travnat« g* parkovno urejene Poudarek k J nemu dostopu predstavlja vr>< upn, spominski park Možna je dvojn* saditev dreves, vzporedna vrsta' U .. ves ali pa zasaditev v krogu P'e U „ dena je tudi zasaditev dreves na itav ščitnem območju ob vzdolž p" >ro| pališkega zidu. 0Z[
Materiali za obdelavo objek1' s »| običajni in povsem standardni erc del objekta je polnostenska konstrukcija Streha nižjega ravna in izvedena kot topla sf1 j l Streha nad poslovitvenim Pr0'pT rom predstavlja ločeno ie, f'L konstrukcijo (jekleni stebri in 0 arji nosilci), kombinirano z lesom1 > »| rovci). Kritina je bakrena p\ot* )£[ na deskah. Fasado je možno 1Z | lati na več načinov: omet (teran' p^c vidna opeka ali neometani be"' m bloki Vse zasteklitve so v kovi" P j okvirih. dzc
orif,
JANEZ BIZJAK - Poročilo k zasnovi obje mrliških vežic H
Dostop za svojce in obiskovalce k mrliškim vežicam je ločen od dostopa, kjer se ljudje zbirajo za pogreb
Pokriti prostor, namenjen za po-slovitev, je zasnovan tako, da omogoča ločitev civilnega in verskega dela pogreba, lahko pa sta tudi oba dela združena
Nadstrešek v atriju je namenjen svojcem, govornikom in pevskemu zboru Pod nadstreškom se začne tudi pogrebni sprevod.
Zunanji prostor je oblikovan kot zaprt atrij (zaščiten pred vetrovi). V njem se zbirajo čakajoči Kadar pa je število udeležencev pogreba večje, se lahko zbirajo tudi na prostorih
- površinah pred vhodom na C ,| _ pališče
Mrliška vežica in oder je si" ^ prostor Po potrebi je lahko 1 tn ^ tudi šipa. Vrata pri pokritem P' irjj( du mimo sanitarij so odprta le' ^ če so odprte tudi vežice ,Cg
Objekt bo grajen z opečnimi' ^ vi in ometan z navadnim orn( Strešna konstrukcija je lesena |fjj{ del konstrukcije (pasaže) Je ' i V( Kritina naj bo temne barve (e ali tegola) Naklon strehe Upi I krajevne značilnosti (strma s'f t^r Osvetlitev in zračenje pro mogoče prek strešnih oken. jektu sta ogrevana samo pr°5 namenjena svojcem
Kovice
Vabilo
i 2 namenom, da v Logatcu še na-n uspešno ohtaniamo slovensko JJffOdno in umetno pesem l.mo '-e pci »Pevskega društva Logatec« ^ občnem zboru odločili, da poleg r°ci osebnega poznanstva tudi s
fmoojo občinskega glasila pova po vse, ki radi po|o, da postanejo pni moškega pevskega zbora I uatum in kraj spre|eman|a novih ►nov bo objavljen v delovnih orga racijah občine in v krajevnih skup fostin
Pevsko društvo Logatec
Oglas
Instruiram matematiko za srednjo šolo Interesenti naj se prijavijo na uredništvu Logaških novic ali na naslov: Helena Uršič, Stara cesta 28, Logatec
toj radi
beremo
OQa?r dele9at°v Matične knjižnice     v Rovtah. Knjižnica Tabor je začas-
Na'60 S6 'e sesUl1 v marcu in pre      no prenehala z izposojo zaradi pre-
irei ■ de'° kni'*nic v naši občini v     majhnega obiska
»t0«K'em obdobju in načrt dela za , .
Delovanje naših knjižnic v letu
stične knjižnice delujeta    1981 je razvidno iz naslednje raz-
d knjižnica v Hotedršici in predelnice:
' °kviru t kraievn
Skup;i|
12 1981
UP knj
'9 v letu
1981
8181
348
1945
1187
1251      12 564
58
42
449
1 17
"eviio
M».i    ob|skov v Anicah
10 355
50
368
44
179
17
228
levilo   : ~"" fljig ^Posojenih
21 46 7
849
487
17 10,918
29 22832
?Pos
Ojnina
39671,70   1 300,00   1 000.00     879,60 42 851,30
K
n"9e je prav gotovo prebralo c h--'
bralcev, saj v družini je običajno
ocjnik6 6den bere'° Pa ,udi oži' '• v nekaterih primerih tudi
Or0rjni.e eden' berejo pa tudi ožji
j.     "'Kl  u r,«i._. . .....
lane;
raiCevbno v Logatcu opažamo rast Bodbo 'n ^er irnai° rad' predvsem 0 cjruj' se9ajo najpogosteje Inih n' zgodovinskih in poto 6jvec Pianih. Mladi bralci, teh je 'avnem e'° med šolskim letom v Oricij, riZa 0Dvezno branje, le ob a orjHj! na si Privoščijo tudi knjigo Med 2 laž)o vsebino Bctrio sa)bo'i branimi knjigami je še 0 5e ^etmova Ukana Zelo brane enta 7r?''9e Letališče. Angelika.
ari'ea     dni V Sibirlii' Čarovnica l«Vn||7   Gimnazijka. Partizanski VaJseti m     sledovlh c,ne roke' 'ga Vei i?Vek' Na zanodu nič n°-lko Povpraševanje je po
knjigah z zdravniško vsebino, po delih Konsalika, Holtove, kriminalnih romanih Agathe Chnstie itd
Manj so brane slovenske pesmi, proza, eseji in dramatika ter druž boslovna literatura
Bralci imajo radi novejše knjige, največ sprašujejo po knjigah, ki so izšle v zadnjih petih letih
Mladi pridno segajo tudi po revijah in časnikih, teh imamo sedaj 30 Toda v čitalnici je le devet sedežev in so hitro zasedeni Knjižnica v Lo gatcu je sedaj odprta petkrat na te den - skupaj 20 ur S pravilno razporeditvijo, upamo, da bodo vsi zainteresirani prišli do želene informacije
Pomembno je. da je med mladino veliko zanimanje za knjigo in da si že zgodaj oblikuje bralne navade Marija Željko
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC
RAZPISUJE
Vpis predšolskih otrok v starosti od 5 do 7 let v počitniško kolonijo v trajanju 10 dni in sicer v času od 11. do vključno 21. junija 1982. Kolonija bo nastanjena v počitniškem domu ZZB NOV Banjole pri Puli.
Starši bodo morali prispevati k ceni oskrbnega dne od 108,00 do 180,00 din, odvisno od dohodka na družinskega člana
Točen datum odhoda in povratka otrok bo določen kasneje, ko bodo zbrane prijave, ravno tako bomo starše pravočasno obvestili o vseh drugih pogojih (zdravniški pregled, oprema, itd.). OTROKE LAHKO PRIJAVITE OSEBNO NA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC, NOTRANJSKA 14/1, NAJKASNEJE DO 15. MAJA 1982!
Komisija za odlikovanja Skupščine občine Logatec na podlagi 4. in 6. člena statuta občine Logatec (Ur. list SRS št. 3/78), odloka o priznanjih občine Logatec (Ur list SRS št. 6/79) in pravilnika o podeljevanju priznanj občine Logatec
razpisuje podelitev priznanj občine Logatec »12. september«
Na podlagi določil odloka o priznanjih občine Logatec podeli skupščina občine na slavnostni seji 12. septembra največ 5 priznanj organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom, družbenim organizacijam in posameznikom za njihovo večletno ustvarjalno delo in pomemben prispevek k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, za njihove dosežke na področju gospodarskih ali družbenih dejavnosti v občini Logatec.
Razpis za podelitev priznanj traja od 1 marca 1982 do 15. maja 1982
Predloge za podelitev priznanj pošljejo predlagatelji v razpisnem roku na skupščino občine Logatec - komisiji za odlikovanja.
Predloge za priznanja lahko podajo samoupravne organizacije, oziroma skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in drugi.
Predlogi za podelitev razpisanih priznanj morajo biti pismeni in utemeljeni.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Komisija za odlikovanja
KONGRES
azKS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata in deda
JAKA ČUKA
I
F
skL iibii nov
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakof'1 koli pomagali, izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti-j
Žalujoči: hčerka Sonja z družino, sinova Jaka in Peter, vnučki il| ostalo sorodstvo
Pod hladno prho
Dramska skupina »Mladost« je v letošnj, _i zoni nameravala uprizoriti Mrožkovo komedijo Čarobna noč
pod režijskim vodstvom dr Mirka Zupančiča Je že tako, da načrtovanj vedno ni moč uresničiti Zaradi bolezni režiserja dramski skupini res ni ostalo dovolj časa, da bi se lotila zahtevnejšega daljšega dela Praznino je uspel zapolniti Marcel Štefančič, ki je spisal, zrežiral, ug-lasbil pevske točke pa še odigral s svojo skupino nas gledalce pa vse spravil tako »pod hladno prho«.
In kaj lahko rečemo o predstavi? Predobro poznamo naš kraj in njegova dogajanja, da bi. kot avtor sam pravi, kaj spremenili, čeprav je bodic in ironije ob naši nemoči in odmikanju od sedanjih slabosti dovolj, da bi besede, ki jih vržejo igralci v dvorano kot izziv, lahko delovale kot hladna prha Toda ne, besede ostanejo kot suh prah, ki ga veter odnese, grla pa ostanejo malce suha, in ko jih poplahnemo z vinom,
smo spet veseli in se smejimo lastnim dnevnim nevšečnostim In le poplahovanje z vinom nam Logača-nom da še nekoliko korajže, da se pogumno izprsimo. Le ta del neodr-skih predstav deluje kot hladna prha.
Igralci, vse od Čamernika, Lenar-šiča, Loštrekove in Urbasove, Kata-liniča, Kavčiča, Brenčičeve, Molko-ve, Makuca ter ostalih so svb/e kratke vloge odigrali zadovoljivo. Seveda bi lahko o posameznih igralcih rekli kaj kritičnega ali našteli kakšne pomanjkljivosti Toda potem bi lahko govorili, da smo igralsko ekipo spravili »pod hladno prho«! To pa seveda ni namen tega zapisa, ki kaže na pogum in pripravljenost sodelovanja režiserja in igralcev pri reševanju kar dovolj zapletenih vprašanj Logatca
Glasbeno je primerno podpiral satirične bodice improvizirani trio »TA-PIH«.
Albin Čuk
[Neodvisnost in svoboda sta bili in ostaneta najvišji interes vsakega narodu in vsakega človeka, pogoj vsakega napredka zlasti pa socialističnega razvoja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda in pradeda |
ALOJZA JEREBA
Jožkovega ata 0
lak(
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- * ti Ijem, znancem in delavcem delovne organizacije ŽTP Logatec i« s'ov KLI Logatec, ki so se tako številno poslovili od njega, ga spremil' Dre; na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko lepega cvetja l0s Posebna hvala duhovniku za poslovilne besede v domači hiši i" ^"e opravljeni pogrebni obred 'rar
Vsi njegovi Hlai |)er
Če nam gori!
Ko je sredi meseca marca nenadoma v noči spet zatulila sirena in prebudila ljudi, so logaški gasilci že hiteli na mesto požara Njihova akcija je bila hitra in učinkovita Rdeči petelin je na našem kozolcu povzročil sicer dovolj škode, toda z nesebično pomočjo gasilcev je bila ta
fevij feni leto lam
pomembno omejena Po2 Čutim dolžnost, da se jav,,W hvalim Gasilskemu društvu L<%ri; in vsem, ki so mi pomagali o^trte ru in po njem Solidarnost in z8JBkj se torej na tem mestu dopol*
Marija ^ ^
lub
[o|,
Koncert klarinetista Marka Nagodeta
Že plakat, ki je vabil na koncert mladega klarinetista ob zaključku šolanja na Glasbeni šoli v Logatcu, je pomenil presenečenje zaradi svoje redkosti V petek, 2 aprila, na koncertu samem, pa smo bili poslušalci spet presenečeni, tokrat zaradi lepega solističnega večera, ki ga je pripravil Marko Nagode z glasbenim pedagogom Marinom Belcem, ob klavirski spremljavi Dragice Klobučar.
Za začetek koncerta je Marko iz bral skladbo Ville Chanson R Cle rissa, v kateri je bilo čutiti zadrža nost ob prvem solističnem nastopu, ki je izginila po prvem vzpodbudnem aplavzu
Osrednji del koncerta je predstavljal Koncert v Es-duru A. Kože-luha, s katerim je mladi klarinetist
pokazal solidno obvladovanje ke igranja in glasbene izr8*j Drugi del koncerta je bil lahk" in igriv, predvsem velja to z8» bo The Little Negro C DebU*
-j
Marko Nagode je koncert za"" skladbo Rokoko skladatelja I tela.
Tople besede in želje njeg°v šolcev, da bi uspešno na^i D svoje šolanje na Srednji 9'" šoli v Ljubljani, so bile Marku buda za njegovo nadaljnje de Na
Kot že tolikokrat, moram"»n danes na koncu napisati račun obiska. Razen za S0JF učitelje Glasbene šole in nek^rn dih glasbenih navdušencev, b koncert zanimiv tudi za ma,s"re\ ki je petkov večer preživel zaiM< udobne domačnosti doma
Brank"
kulturna kronika
čedna n *ENA- - Na osnovni šoli Edvarda Kardelja je bila 7. marca prav lupina r°Slava' Posvečena dnevu žena. V avli novega dela šole je nastopila Ubira d °?'Skih recitatorjev, nato se je predstavil mladinski zbor, ki dobro n°vno n f 6-korake; na koncu so zaplesala dekleta in z izraznim plesom po-Potrdila, da fantazija koreografije resnično teži k ustvarjalnosti.
tako, So       KLI so PRAZNOVALE. - To pot, morda doslej redkokdaj e ie takoj o    6 ženske dodobra napolnile dvorano Narodnega doma; in prav in S'0vesne r9an^a,ortern proslave je šel gladko od rok tudi pisani program lil1 ^erJserj6 .Prireditve, ki se je začel s pozdravnim govorom Jožeta Logarja, Ustnim   3 sindika,a na KL|. nadaljeval pa z Logaškim oktetom in priložio Pine ]z pesernskim sporedom. Nadalje so se zvrstile plesalke ritmične sku-Brarna je hbene sole in skuPine za izrazni ples Posebnost kulturnega pro->vl Mladih ni     Predstavitev kmečke godbe, instrumentalne skupine Društva britev asben'kov, ki pod vodstvom Marina Belca teži k iskanju novih us-!a uspešnejše dosežke mladih instrumentalistov.
X***aKI82.
. ---- Ljubljanska pevska zveza je organizirala 31 marca
tani je *   ov NaSi dosežki 82. V polni dvorani Cankarjevega doma v Ljub-v.. - v°ie »dosežke« izoel tudi I naaški oktet v družbi še s Deterico ok-
[evij0 tai letov
:.~ -dosežke« izpel tudi Logaški oktet v družbi še s peterico ok-ie že°r^z ^ke, Hoja iz Podpeči, mešani oktet Kliničnega centra iz Ljub-
'iS H g *
(PozQ'rn nski oktet iz Ribnice ter Ljubljanski oktet. Okteti so po vrsti osvajali '.Saškem Poslušalstvo (iz Logatca ga je bilo za poln avtobus in še več) Lo-''fana i2vUh°ktetu' ki ie z Ljubljanskim segel v vrh večera, je navdušena dvo-'crtati h    a še dodatno pesem poleg rednih štirih iz programa. Velja pod-
f 'ati rt . "a uuuouiu pesem poieg reunin snriri \l (jiuyiaina. voija ^uu-lZ8'ekain/,a ie bil ta nastop Logaškega okteta zanesljivo eden najboljših v Iz-:)ini:  "'oči se sezoni.
'^bljansk3000' IN PEVCI v LOGATCU. - Tako nekako bo poimenovala ^oieg Pjha ,elevizija oddajo, ki naj bi zajela del kulturnega utripa Logačanov Ha okt t 98 orkestra, ki se bo predstavil s tremi skladbami, in Logaških kult S *est'm' Pesmimi bosta v oddaji spregovorila o nekaterih vpra-Dredsedn> naš'h dn' na L°9askem podpredsednik ZKO inž. Albin Čuk in ie pa i Oocine dipl. inž. Franc Godina Oddajo ureja Marjan Stare, režiral J°že Kloboves
Maš
•rii/
in''
[^koncertu Logaškega ;Jutornerskega okteta
in
ad Dejav
gl^ dovoli108* Lo9aškega okteta nam u t':°letnerrfnana' da ob njihovem vsa-dell;yaiita,-    k°ncertu pričakujemo
im"one v 1 ^lšek njihove pevske se običajnih srečanjih želimo
n«
i   'arn f srecanjm zeiimc
s T 2nanrntie zaP°ieJo kot naši do 3kal%n: v domačo, slovensko pe sv.. b žen  ncertnem programu seve
teta t?5?? na Pevske možnosti
ars"'reVe6i'Y nekaj več, morda celo l Okteta tod6 na pevske moznos1 ,k° entu    kdo more in zmore t0 *'azma, da poleg svojega
programskega dela sodeluje in predstavlja še gonilno silo pevskega zbora Lesarjev Slovenije, kjer so združili svoje pevske sposobnosti okteti lesne industrije na Slovenskem
Oktet pri svojem pevskem udej-stvovanju tudi ni zaprt sam vase, temveč vabi v našo sredino vedno nove pevce. Tako smo imeli letos, 3. aprila, v gostovanju Ljutomerski oktet.
Logaški oktet, gostitelj lepo obiskanega koncerta (Foto M. Tršar)
Ljutomerski oktet se je v Logatcu prvič predstavil (Foto: M. Tršar)
Dramski Igralec Aleksander Vallč v razgovoru s povezovalko Mell Ster. (Foto M. Tršar)
Programska zasnova koncerta je bila pri obeh oktetih podobna; segala je od renesančnega Gallusa do umetnih in narodnih pesmi. O nastopu Ljutomerskega okteta mogoče le toliko, da je pevski pogum nekoliko medlila večja ubranost Logaškega okteta, kateremu pa se seveda pozna prisotnost umetniškega vodja Tomaža Tozona in seveda vztrajnost vseh pevcev, ki jih kot običajno vodi »v napad« Marcel Štefančič. Za popestritev programa se je z umet-
niško besedo vključil dramski igralec Aleksander Valič, zlasti je učinkovala njegova predstavitev primorskega fanta - snubača, v primorskem narečju. Program je uspešno povezovala Melanija Šter.
Če sodimo po odmevnosti in aplavzu publike, je bil splošni vtis, ki so ga zapustili pevci, dovolj bodrilen, da bo pevce okteta še nadalje povezoval in vzpodbujal k nadaljnjemu delu in novim uspehom.
Albin Čuk
vabimo vas
Vsem obiskovalcem naj najprej v imenu vseh delavcev Kina čestitam ob prazniku dneva OF in 1. maju.
Logaški Kino bo letos skušal s predstavo filma OSVAJANJE SVOBODE počastiti 90-letnico rojstva maršala Tita. Film je na sporedu 4. maja, ko se spominjamo tistega mračnega nedeljskega večera pred dvema letoma, ko je za trenutek onemel ves svet, ko se je orosilo oko slehernega Jugoslovana.
V tem mesecu bomo predvajali tudi film VISOKA NAPETOST, ki pripoveduje o dogodkih iz časov informbiroja, ko je kazalo, da bomo ostali sami na vsem svetu, pa se nismo ustrašili in pod Titovim odločnim vodstvom pravzaprav drugič »osvojili« svobodo, katere sadove moramo skrbno varovati in jih razmnoževati še naprej. VISOKA NAPETOST je zadnji film Veljka Bulajiča, ki je zgodbo postavil v Zagreb, med delavce, ki grade prvi generator v državi. Med delom nenadoma izvedo za novico, da je Stalin obrnil hrbet Jugoslaviji. Priča smo osebnim dramam filmskih junakov, saj tako velika politična sprememba skoraj ni obšla nikogar. Tudi med glavnima junakoma je nenadoma zazijal prepad, nesmisel, ki ga lahko porodi le zaslepljenost Stalinovega tipa. Film je močna drama značajev in mojster Bulajič je izbral odlično igralsko ekipo, v kateri izstopa glavna junakinja, znana zagrebška gledališka in filmska igralka Božidarka Frajt.
Ostanimo še ob filmu ŽELEZNI KRIŽEC, ki je podobno kot prejšnja dva povezan z vojnimi strahotami. Znameniti ameriški režiser Sam Peckinpah, ki ga poznamo predvsem po filmih SLAMNATI PSI, GETAWAY, ELITA MORILCEV in DIVJA HORDA, obravnava nasilje kot posebno komponento modernega filma. Mnogi mu radi očitajo, ker kri kar kaplja s filmskega platna, toda sam pravi, da je »življenje vsaj tako kruto, kot snemanje filma«. ŽELEZNI KRIŽEC, film, ki nosi naslov po nemškem odlikovanju, pripoveduje o nasilju, o nacističnih grozotah nekje v Sovjetski zvezi med vojno. Film je, podobno kot vedno pri Peckinpahu, obsodba človekovega zverinstva, ki se sprošča v vojni. Morda je zanimiv še podatek, da so film pred dvema letoma snemali pri nas v Istri, kar bo morda povečalo zanimanje zanj.
Z debelim tiskom v napovedi sporeda za maj opozarja nase film DESETICA, v katerem nastopa morda najlepša ženska na filmu danes, žena režiserja Blaka Edwardsa - Bo Derek, o kateri ste zagotovo že slišali, če ne drugje, pa v zvezi z najnovejšim Tarzanom, o katerem so govorili, da še ni bil posnel tako »elementarno« prav po zaslugi lepe Bo. Film DESETICA pripoveduje o iskanju navdiha in izgubljene ljubezni, ki jo išče neki pisatelj. Samo enkrat lahko ugibate, kje ju najde.
Med filmi, ki nam bodo dvignili lase pokonci, spada MONSTRUMI MORJA. To so lososi, ribe, ki so požrle nekakšen hormon in postale gromozanske pošasti. Spet tehnični efekti, ki jih je vredno videti, morda nas bo malo mr.nj strah, če pomislimo, da se kaj takega pravzaprav ne more zgoditi.
Nikakor pa ne bi smeli zamuditi francoske komedije GADJE MATURIRAJO. Ta film je tako poln domislic na račun šol in profesorjev, da bodo težko kdaj ponovili toliko smešnih scen v tako kratkem času na enem mestu. Navihanost dijakov res nima meja, čeprav večkrat duhovitost meji že na nemogoče. Vendar je po dolgem času v kinu spet komedija, ob kateri se boste lahko zabavali do solz. Posebno imenitni so razni sistemi za goljufanje pri prišepetanju, ne manjka pa tudi ljubezni in raznih pustolovščin.
25. maja ne bo filmske predstave, ker takrat televizija prenaša prireditev iz Beograda ob dnevu mladosti. Iskušnje prejšnjih let nam namreč govore, da smo takrat vsi radi pred sprejemniki, posebno pa bomo še letos, ko praznujemo 90-letnico rojstva maršala Tita.
Primož Sar k
i i i < i i i
rrrirrrrrrri«
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.
7.-9.
8.-9.
Filmski spored za maj
4   jugoslovanski vojni OSVAJANJE SVOBODE, r. Z. Šotra gl. vi. R. Polič, G. Kosanovič
angleški vojni ŽELEZNI KRIŽEC, r. S. Pekinpah, gl. vi J Coburn, M. Schell, J. Mason
jugoslovanska drama VISOKA NAPETOST, r. V. Bulajit gl. vi. B. Frajt, V. Drach, L. Samardžić, B. Živojinovič," Bašić, I. Gregurič
angleški avanturistični VELIKI ROP ZLATEGA VLAKA-r. M. Crickton, gl. vi. S. Connery, D. Sutherland, L. A-Dawn
francoska komedija GADJE MATURIRAJO, r C. Zid;, S1 vi. M. Galabru, M. Pacome, D. Auteuil ameriška kriminalka NEKDO JE UBIL NJENEGA MOŽA r. L Johnson, gl. vi. F. Favvcett, J. Bridges ameriška drama STEKLENI ZVON, r. L. Pearce, gl. vi » L. Hasset, J. Harris
ameriški triler ZADNJI OBJEM, r. J. Dem, gl. vi. R. Scr# der, J. Margolin
22.-23.  ameriški erotični DESETICA, r. B. Edvvards, gl. vi. B° Derek, D. Moore, J. Andrevvs, R. VVebber
ni filmske predstave!
ameriška grozljivka MONSTRUMI MORJA, r. B. Peeters gl. vi. A. Turkel, D. McClure
angleška kriminalka MCVICAR, r. T. Clegg, gl. vi. R. C try, G Hale, A. Faith
11.
14.-16.
15.-16.
18
21-23.
25.
28. -30.
29. -30.
PRAZNIČNO CVETJE
Letos se je za praznik žena cvetje nenavadno zgodaj osulo Ni'1 za zlatnike ga ni bilo moč dobiti, vsaj v popoldanskem Logatcu flH Tako pač pride - naključje. Saj navsezadnje je dan žena le enkrat na leto!
Mi
OGLASNA POSEBNOST
Čeprav okna Krpanovega pensiona niso uradna razglasna deska, velikokrat opazimo na njih vabila na različne prireditve in Z* bave. Nekatera, kaže da po presoji pomembnosti, snamejo cel" prej, kakor mine dan prireditve. Tako se je zgodilo s plakatom, k' je vabil na koncert Ljutomerskega in Logaškega okteta Nekatera spet po presoji pomembnosti, pa ostajajo. Tako vstraja na šip' »oglas«, ki odreja 31. januar 1982 za zadnji dan odmere davka na občini, še dandanes. Res vzorna datumska pazljivost in aktualnost
Kras
NAŠE LJUBO ZDRAVJE
Zdravje iščete kajpak v Zdravstvenem domu, marca meseca Pa ste ga lahko našli tudi pred njim!
JaNeš
ski rtk na na Ur Voi 10
I I
Pil Pr,
Po a
kil
nai Po
Lil vei