103
Pregledni prispevek/Review article
ZNANSTVENO PUBLICIRANJE V SLOVENSKEM
PROSTORU
SCIENTIFIC PUBLICATION IN SLOVENIA
Petruša Miholič
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
Prispelo 2004-11-16, sprejeto 2005-01-06; ZDRAV VESTN 2005; 74: 103–6
Key words: scientific communication; scientific publication;
research work; financing; Slovenia
Abstract – Background. In the process of scientific communi-
cation information get exchanged and scientific publishing
plays a dominant role. Publishing of the scientific research
results is a basic characteristic of the scientific communication.
Methods. We analysed publications from the period 1992–
2003 in the field of biomedicine in Slovenia. We used the
computerised Slovenian national bibliography for the field of
biomedical sciences Biomedicina Slovenica. Number of
publications were compared to the funds earmarked by the
Ministry of Education, Science and Sport in the period 1992–
2003.
Results. In the targeted period the highest increase of
published articles was observed with conference contributions.
As far as English articles were concerned, they appeared most
frequently in magazines. Articles published in congress
miscellanies followed. A comparison between Slovenian and
English publications showed that the latter prevailed only with
original scientific articles.
Conclusions. Using this study, we concluded there is no
prevailing correlation pattern between the number of publi-
cations and amount of funds earmarked by the Ministry of
Education, Science and Sport for research infrastructure.
Ključne besede: znanstveno komuniciranje; znanstvene ob-
jave; raziskovalno delo; financiranje; Slovenija
Izvleček – Izhodišča. V procesu znanstvenega komunicira-
nja se informacije izmenjujejo in osrednjo vlogo pri tem ima
znanstvena periodika. Objavljanje rezultatov znanstvenega
raziskovanja je osnovna značilnost procesa znanstvenega in-
formiranja in komuniciranja.
Metode. Analizirali smo gradivo, objavljeno v obdobju 1992–
2003 na področju biomedicine v slovenskem prostoru. Upo-
rabili smo bibliografsko zbirko Biomedicina Slovenica (BS).
Število objav smo primerjali s sredstvi za obdobje 1992–2003,
ki jih je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) name-
nilo medicini.
Rezultati. V obravnavanem obdobju se je število objav v slo-
venskem jeziku najbolj povečalo pri objavljenih prispevkih
na konferencah. Pri objavah v angleškem jeziku so najštevil-
nejši članki v revijah, sledijo jim objavljeni prispevki v kon-
gresnih zbornikih. Razmerja objav posameznih zvrsti med
slovenskim in angleškim jezikom so pokazala, da prevladuje-
jo objave v angleškem jeziku samo pri izvirnih znanstvenih
člankih.
Zaključki. Z opravljeno analizo smo ugotovili, da ni prevla-
dujočega vzorca soodvisnosti med deleži objav in deleži sred-
stev MŠZŠ za raziskovalno infrastrukturo.
Uvod
Znanje se je v srednjem veku prenašalo pretežno s prepiso-
vanjem in širjenjem rokopisov. Nosilci procesa so bili pretež-
no samostani. Po Gutenbergovi iznajdbi tiska leta 1445 in z
nastankom ter širjenjem univerz je prišlo do velikih sprememb
pri prenosu znanstvenih informacij (1). Spremljanje in širje-
nje znanstvenih dosežkov je bistveni element vsakega razisko-
valnega dela. Za razvoj znanosti so bile, so in bodo ključnega
pomena informacije. V procesu znanstvenega komuniciranja
se informacije izmenjujejo in osrednjo vlogo pri posredova-
nju informacij ima znanstvena periodika. Objavljanje rezulta-
tov znanstvenega raziskovanja je osnovna značilnost procesa
znanstvenega informiranja in komuniciranja.
Prvi znanstveni časopis se je pojavil v Parizu leta 1665 pod
imenom »Le Journal des Scavans« (Časopis učenih ljudi). Kot
je pisalo v prvi številki, je bil namenjen tistim, ki nimajo časa
brati knjig, bi si pa vseeno želeli potešiti željo po učenosti.
Med drugim je pokrival tudi področje anatomije.
Prvi avtentični medicinski časopis se je pojavil v januarju leta
1679 v Parizu z naslovom »Nouvelles découvertes sur toutes
les parties de la medecine« (Nova odkritja na vseh področjih
medicine) (2). V obdobju tradicionalnih časopisov na papirju
so se razvile in institucionalizirale oblike znanstvenih član-
kov, recenziranje, citiranje, uporaba ključnih besed, bibliograf-
ski sistemi za kontrolo in iskanje člankov ter indeksni sistemi
citatov. Ne glede na nenehni proces izpopolnjevanja, ki so ga
terjale kvantitativne spremembe števila znanstvenikov, eks-
plozivna rast znanstvene produkcije, specializacija znanosti
in rast števila strokovnih revij, se osnovni model ni bistveno
spreminjal. Uspešno izdajanje Online Journal of Current Cli-
nical Trials, prve spletne elektronske strokovne revije z re-
cenzijo, polnim tekstom in grafiko leta 1992, ni bilo odvisno
toliko od tehnologije kot predvsem od pripravljenosti znan-
ZDRAV VESTN 2005; 74: 103–6
104 ZDRAV VESTN 2005; 74
stvenikov, da prevzamejo tveganje za objavo v novem medi-
ju, in to brez vnaprejšnjega jamstva, da ga bo znanstvena sku-
pnost sprejela kot legitimno sredstvo znanstvenega komuni-
ciranja. Z Online Journal of Current Clinical Trials je bil tako
pridobljen vzorec za elektronsko znanstveno publiciranje (3).
Metodologija
Analizirali smo gradivo, objavljeno v obdobju 1992–2003 na
področju biomedicine v slovenskem prostoru. Podatke smo
zbrali in obdelali v novembru 2004. V Sloveniji imamo za pod-
ročje biomedicine bibliografsko zbirko BS, ki jo od leta 1976
gradi Inštitut za biomedicinsko informatiko Medicinske fakul-
tete. Podrobneje so o BS in zbiranju podatkov v BS v preteklo-
sti pisali prof. Adamič, mag. Rožič-Hristovski in drugi (4–6). V
njej so zbrani podatki o več kot 105.000 objavah slovenskih
biomedicinskih avtorjev ne glede na organizacijo, ki ji pripa-
dajo. Sama zbirka je grajena po mednarodnih načelih, ki jih je
postavila ameriška Nacionalna knjižnica za medicino s svojim
sistemom Medical Literature Analysis and Retrieval System
(MEDLARS) (7). Ob analizi objav je potrebno upoštevati, da je
za medicinske publikacije, tako naše kot tuje, značilno, da so
večinoma rezultat skupinskega dela in pogosto interdiscipli-
narne. V večini primerov ima publikacija po več avtorjev iz raz-
ličnih domačih in tujih institucij (8). Podatki so dokaj zaneslji-
vi, saj so jih avtorji večkrat preverili in dopolnili. BS se namreč
uporablja za pripravo bibliografij in oceno raziskovalne uspe-
šnosti skupin. Število objav smo primerjali s sredstvi za obdob-
je 1992–2003, ki jih je MŠZŠ namenilo medicini.
Rezultati
Objave slovenskih biomedicinskih avtorjev
v slovenščini
V obravnavanih letih je bil najbolj očiten porast števila pre-
glednih znanstvenih člankov in objavljenih prispevkov na kon-
ferencah. Število preglednih znanstvenih člankov se je od le-
ta 1992, ko jih je bilo 18, postopoma povečevalo do leta 1998,
ko je bilo 125 objav preglednih znanstvenih člankov. Od leta
1998 do leta 2003 je število objav nihalo in leta 2003 doseglo
179 objav. V celotnem obdobju 1992–2003 to pomeni porast
za 161 enot oz. 10-kratno povečanje objav preglednih znan-
stvenih člankov. Število objavljenih prispevkov na konferen-
cah se je od leta 1992, ko jih je bilo 369, v celotnem obdobju
povečeval vse do leta 1998, ko je bilo 1414 objavljenih pri-
spevkov. V letu 1999 je sledil padec števila prispevkov, in si-
cer na 1218 objavljenih prispevkov na konferencah. Po letu
1999 je število objavljenih prispevkov zopet naraslo in se do
leta 2003 povzpelo na 1559, kar je porast 1190 enot ali za 4-
krat v obdobju 1992–2003. Sestavki v monografijah kažejo ni-
hanja in ne moremo govoriti o stalnem porastu ali padcu šte-
vila objav. Pri izvirnih znanstvenih člankih ter pri monografi-
jah ne moremo govoriti o stalnem porastu števila objav. Na-
tančni rezultati so zbrani v razpredelnici 1.
Objave slovenskih biomedicinskih avtorjev
v angleščini
Pri objavah v angleškem jeziku so rezultati podobni kot pri
objavah v slovenskem jeziku. V obravnavanih letih je bil naj-
bolj očiten porast števila preglednih znanstvenih člankov in
objavljenih prispevkov na konferencah. Očiten je bil porast
preglednih znanstvenih člankov vse do leta 1998. Leta 1999
in 2001 je število objav padlo in nato zopet naraščalo do leta
2003, ko je bilo 34 objav. V celotnem obdobju 1992–2003 se
je število preglednih znanstvenih člankov povečalo za 28 enot
oz. za 5-krat. Podobno je bilo z objavljenimi prispevki na kon-
ferencah. V obdobju 1992–1998 se je število objavljenih pri-
spevkov na konferencah povečalo za 429 objav oz. za 4-krat.
V letu 1999 je število objav padlo. V letu 2000 so dosegle obja-
ve še en vrh, po tem letu beležimo do leta 2002 padec števila
objav. Leta 2003 se je število objavljenih prispevkov na kon-
ferencah povečalo. V celotnem obdobju 1992–2003 se je šte-
vilo prispevkov na konferencah povečalo za 538 enot oz. za
5-krat. Izvirni znanstveni članki in sestavki v monografijah ka-
žejo tako v slovenskem jeziku kot tudi v angleškem jeziku
nihanja. Ne moremo govoriti o stalnem porastu ali padcu šte-
vila objav. Podobno je tudi pri monografijah (razpr. 2). Po-
dobno kot v tujini so tudi med publikacijami naših avtorjev
najštevilnejši članki v revijah, druga največja skupina publi-
kacij so objavljeni prispevki v kongresnih zbornikih. Za bio-
medicino je značilno tudi to, da je zelo malo knjig, ki bi jih
napisal en avtor ali manjša skupina avtorjev. Prevladujejo knji-
ge, kjer avtorji prispevajo posamezna poglavja (7).
Razpr. 2. Število publikacij, objavljenih v angleškem jeziku,
1992–2003.
Table 2. Number of publications in English in the period 1992–
2003.
Izvirni Pregledni Objavljeni Sestavki
Leto znanstveni znanstveni prispevki na v mono- Monografije
članki članki konferencah grafijah
Original Synoptic Articles Monograph
Year scientific scientific published at based Monographs
articles articles conferences articles
1992 508 6 122 72 0
1993 493 12 190 38 4
1994 630 0 246 27 3
1995 613 0 360 34 5
1996 676 7 500 33 4
1997 675 9 514 75 3
1998 575 12 551 56 0
1999 683 10 391 30 1
2000 848 34 513 43 0
2001 849 14 383 54 1
2002 676 31 281 41 2
2003 688 34 660 42 4
Primerjava števila objav glede na jezik publiciranja
Razmerja objav posameznih zvrsti med slovenskim in angle-
škim jezikom so pokazala, da prevladujejo objave v angleškem
jeziku samo pri izvirnih znanstvenih člankih, medtem ko so
pretežno v slovenskem jeziku objave preglednih znanstve-
nih člankov, objavljenih prispevkih na konferencah, sestav-
kih v monografijah ter v monografijah.
Razpr. 1. Število publikacij, objavljenih v slovenskem jeziku,
1992–2003.
Table 1. Number of publications in Slovene in the period
1992–2003.
Izvirni Pregledni Objavljeni Sestavki
Leto znanstveni znanstveni prispevki na v mono- Monografije
članki članki konferencah grafijah
Original Synoptic Articles Monograph
Year scientific scientific published at based Monographs
articles articles conferences articles
1992 203 18 369 269 16
1993 160 7 313 523 20
1994 197 18 485 320 24
1995 221 22 878 489 23
1996 214 50 1020 319 34
1997 330 31 1043 475 34
1998 385 125 1414 673 35
1999 311 95 1218 537 43
2000 414 120 1279 454 38
2001 255 118 1410 396 15
2002 233 89 1420 762 25
2003 221 179 1559 640 27
105
Pregled financiranja raziskovalne in razvojne
dejavnosti
V Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD) (9), ki
določa načela in cilje ter ureja način izvajanja politike razisko-
valne in razvojne dejavnosti, je v 12. členu med drugim zapi-
sano, da je del sredstev za financiranje raziskovalne in razvoj-
ne dejavnosti namenjenih tudi financiranju znanstvenega pu-
bliciranja in komuniciranja.
Razpredelnica 3 prikazuje sredstva za obdobje 1992–2003, ki
jih je MŠZŠ namenilo medicini (10–13). Sredstva posameznih
proračunskih postavk lahko razdelimo v tri osnovne namen-
ske skupine za:
1. produkcijo novega znanja (temeljni, aplikativni in razvoj-
ni projekti ter ciljni raziskovalni programi);
2. ohranjanje in razširjanje raziskovalnega sistema (razisko-
valna oprema, mladi raziskovalci in mednarodno sodelo-
vanje);
3. zagotavljanje osnovne raziskovalne infrastrukture (ustano-
viteljske obveznosti, znanstveno informiranje in komuni-
ciranje in gradbene investicije) (13).
Raziskovalni profil medicinskih ved se pomembno razlikuje
od ostalih znanstvenih ved na Slovenskem, zlasti zaradi majh-
nega deleža sredstev, ki so namenjena raziskovalni infrastruk-
turi. Medicinske vede imajo v primerjavi z ostalimi vedami
izredno majhen delež sredstev za ustanoviteljsko financira-
nje, kar je posledica njihove institucionalne strukture. Medi-
cinske vede zato kompenzirajo neizrazita sredstva za razisko-
valno strukturo z visokem deležem sredstev, najvišjim med
vsemi vedami, za razvoj raziskovalnega sistema, predvsem za
financiranje mladih raziskovalcev (13).
Sredstva iz proračunske postavke za raziskovalno infrastruk-
turo zajemajo med drugimi tudi znanstveno informiranje in
komuniciranje. V prvih dveh letih obravnavanega obdobja je
bilo za raziskovalno infrastrukturo namenjeno manj kot 15
milijonov tolarjev sredstev. V letu 1994 so za raziskovalno in-
frastrukturo namenili 150 milijonov. V letu 1995 so sredstva
upadla na 116 milijonov tolarjev in nato do leta 1998 narasla
na 218 milijonov tolarjev. V letih 1999–2003 so se sredstva za
raziskovalno infrastrukturo znižala na 130 oz. 160 milijonov
tolarjev.
Razpravljanje
Porast števila medicinskih člankov (14) ni v tesni povezavi s
povečanjem števila znanstvenikov v medicini, pač pa je odvi-
sen od znanstvene politike v večini držav. Večina zdravnikov
v univerzitetnih bolnišnicah objavlja zaradi t. i. pojava »objavi
ali propadi« (publish or perish). Če se znanstveniki v majhnih
državah odločajo za objavo svojih najboljših člankov v znan-
stvenih revijah z visokim dejavnikom vpliva revije, potem je
usoda domačih revij zelo slaba, saj se zaradi neobjavljanja naj-
boljših člankov kakovostna raven domačih revij znižuje. Dol-
goročno to pomeni stagniranje izdajanja domačih znanstve-
nih revij.
V raziskavi o uporabi elektronskih revij v znanstvenem ko-
municiranju (15) je navedeno, da lahko pride do sprememb
v znanstvenem komuniciranju šele, ko bodo elektronske re-
vije sestavni del znanstvenega procesa. Avtorji morajo aktiv-
no sodelovati v elektronskih revijah, jih brati in pisati. Elek-
tronske revije brez raziskovalnih rezultatov ne bodo igrale
pomembne vloge v procesu znanstvenega komuniciranja. Na
razvoj znanstvenega komuniciranja v elektronski obliki bo-
sta vplivala dva dejavnika (16): potencialno znižanje stroškov
in nove oblike prispevkov, ki jih lahko nudi internet (ponuja-
nje člankov v polnem tekstu in multimedijskih elementov).
Ta razvoj v veliki meri ovira počasna prilagodljivost akadem-
ske sfere na spremembe v znanstvenem komuniciranju. Izda-
janje strokovnih revij že poteka v veliki meri v elektronski
obliki, vendar so še tesno povezani z izdajanjem v tradicionalni
obliki, to je s tiskom na papirju. Hitra je rast izdajanja strokov-
nih revij samo v elektronski obliki, ki jih izdajajo znanstveniki
sami, brez prisotnosti založnikov. Veliko teh strokovnih revij
se izdaja brez plačila avtorskih honorarjev, postopek recenzi-
je brezplačno opravljajo znanstveniki, zato je tudi dostop do
prispevkov brezplačen. Elektronsko publiciranje nudi mož-
nost prihranka tudi do 90% sredstev, ki so potrebna za trenut-
no izdajanje periodike na tradicionalen način.
Po tristotih letih se kažejo pomanjkljivosti pri uporabi tiska-
nih revij za znanstveno komuniciranje, ki so: dolg recenzent-
ski postopek, ki povzroča zamudo pri objavi do enega leta ali
še dlje, specializacija revije oži krog bralcev in dviguje ceno
periodike. Cene periodike naraščajo vsaj petkrat hitreje od
uradne inflacije, tako da jih morajo knjižnice odjavljati, zmanj-
šana naklada pa spet povečuje stroške (17).
V Sloveniji se ocenjuje raziskovalna uspešnost v medicini pred-
vsem s kakovostjo publikacij. Le-to pa ocenjujejo z recenzijo,
ki jo je opravil strokovnjak, avtorjev vrstnik, in z njeno citira-
nostjo kot merilom njene odmevnosti v znanstvenem svetu.
Podatke o publikacijah naših biomedicinskih avtorjev imamo
zbrane v računalniški zbirki BS, ki jo IBMI gradi od leta 1976
in obsega že več kot 105.000 zapisov (november 2004). Vse
publikacije ocenjujejo in ločujejo glede na vsebino na znan-
stvene in strokovne. Znanstvene publikacije prinašajo nove
informacije oziroma nova spoznanja, strokovne pa večino-
ma le sintetizirajo ugotovitve in spoznanja iz svetovne litera-
ture in jih pretežno v slovenščini prenašajo v domače okolje.
Strokovne publikacije so zelo pomembne za prenos znanja v
Razpr. 3. Sredstva Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za medicino, 1992–2003, v SIT.
Table 3. Financing of Ministry of Education, Science and Sport for medicine in the period 1992–2003 (in SIT).
Ciljno
Leto
Temeljne Aplikativne Raziskovalni
raziskovalni
Razvojne Raziskovalna Mladi Tisk in Ustanovne
Skupajraziskave raziskave projekti
projekti
raziskave oprema raziskovalci konference obveznosti
Targeted
Year
Basic Applicative Research
research
Development Research Young Press and Founding
Totalresearch research projects
projects
research equipment researchers conferences obligation
1992 – – – – 26.270.735 – 191.188.721 8.092.322 – 225.551.778
1993 – – – – 67.524.369 71.130.835 277.914.394 15.097.350 –  431.666.948
1994 410.145.677 121.219.485 – – 23.334.860 98.493.576 326.477.012 117.231.172 36.242.409 1.133.144.191
1995 456.286.868 157.781.340 – – 19.794.860 89.377.069 355.826.578 60.293.610 55.802.962 1.195.163.287
1996 467.769.760 162.374.563 – 4.928.000 4.770.000 89.179.545 365.550.970 74.414.000 76.228.013 1.245.214.851
1997 511.746.675 197.110.459 – 4.932.000 – 6.534.946 513.441.039 123.732.740 56.098.631 1.413.596.490
1998 611.029.832 223.887.282 – 6.031.500 3.050.000 64.304.766 448.251.041 158.259.560 60.731.238 1.575.545.219
1999 686.603.116 228.342.132 – 3.861.000 400.000 194.500.324 540.594.096 136.696.695 25.291.566 1.816.288.929
2000 665.627.926 223.257.299 – 1.447.500 368.000 62.495.990 594.719.212 138.037.770 26.206.414 1.712.160.111
2001 540.339.064 235.154.763 431.369.987 – – 108.017.397 450.672.581 107.958.016 28.030.957 1.901.542.765
2002 602.652.555 249.797.234 449.941.396 – – 118.256.356 757.122.167 107.572.721 31.644.901 2.316.987.330
2003 681.377.827 305.406.793 466.019.645 – – 87.949.501 783.004.118 128.357.373 32.692.287 2.484.807.544
MIHOLIČ P. ZNANSTVENO PUBLICIRANJE V SLOVENSKEM PROSTORU
106 ZDRAV VESTN 2005; 74
širšo javnost, zlasti strokovno, saj je spremljanje razvoja stro-
ke v tujini ključno za naš vsestranski razvoj (18, 19).
Raziskava primerjave števila objav posameznih zvrsti med slo-
venskim in angleškim jezikom je pokazala, da število objav v
angleškem jeziku prevladuje samo pri izvirnih znanstvenih
člankih. Število objav v slovenskem jeziku prevladuje pri pre-
glednih znanstvenih člankih, objavljenih prispevkih na kon-
ferencah, sestavkih v monografijah in monografijah. O razlo-
gih za to samo ugibamo in so lahko naslednji: izvirni znan-
stveni članek, ki je rezultat kakovostnih raziskav, bo z objavo
v tujem jeziku dosegel večjo mednarodno odmevnost; pomen
slovenskih medicinskih revij v svetovni literaturi je zelo maj-
hen, saj nobena od domačih medicinskih revij ni vključena v
Science Citation Index (SCI); pri napredovanju znanstveni-
kov v akademski sferi se upoštevajo objave v revijah s čim
večjo mednarodno odmevnostjo in visokim dejavnikom vpli-
va revije. Interes vodstev na Ministrstvu za zdravje, MŠZŠ, Mi-
nistrstvu za zunanje zadeve in Medicinski fakulteti v Ljublja-
ni, ki financirajo projekte in ostala izobraževanja ter konfe-
rence, bi moral biti, da zaposleni objavljajo, saj kakovostne
objave niso le merilo kakovosti zaposlenih, pač pa tudi insti-
tucije kot celote.
Primerjava deležev objav z deležem sredstev MŠZŠ za raz-
iskovalno infrastrukturo ni dala rezultatov, iz katerih bi
lahko sklepali na kakršno koli zakonito odvisnost, kar kaže
na to, da financiranje ni edini vplivni dejavnik na število
objav. Menimo, da nihanja v obsegu sredstev, namenjenih
raziskovalni dejavnosti (predvsem za raziskovalno infrastruk-
turo, ki namenja sredstva znanstvenemu informiranju in ko-
municiranju), niso v interesu slovenske družbe za razvoj zna-
nosti. K javnim sredstvom je treba prišteti še sredstva sloven-
skih zdravstvenih ustanov, predvsem bolnišnic ter farma-
cevtskih družb, ki niso transparentno zbrane, da bi jih lahko
vključila v članku.
Znanstveniki za napredovanja v akademski sferi in za odobri-
tev projektov MŠZŠ potrebujejo objavljene kakovostne član-
ke v priznanih revijah. Ker domače revije ne objavljajo izvir-
nih znanstvenih člankov, v bližnji prihodnosti ni pričakovati,
da bi se katera koli biomedicinska revija vključila v SCI. Z uved-
bo Pravilnika o vrednotenju kakovosti in financiranju progra-
ma dela Javne raziskovalne organizacije (Uradni list 47/2003)
bi od MŠZŠ kot tudi Komisije za ocenjevanje raziskovalnih
projektov v medicini pri področnem znanstvenem svetu pri-
čakovali, da bo izdelana ustrezna klasifikacija tudi za sloven-
ske biomedicinske revije. S spremenjeno in dopolnjeno kla-
sifikacijo bi bili avtorji bolj motivirani za objave v domačih
revijah.
Zaključki
V obravnavanem obdobju 1992–2003 so se sredstva MŠZŠ, ki
so bila namenjena raziskovalni in razvojni dejavnosti v medi-
cini, nesorazmerno spreminjala. Rezultati ne kažejo na sood-
visnost deleža objavljenih prispevkov z deležem sredstev, na-
menjenih za raziskovalno infrastrukturo.
Zahvala
Podatke iz Biomedicina Slovenica je zbral in posredoval asist. dr. 
Jure Dimec, za kar se mu zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi doc. dr.
Urošu Ahčanu, ki me je prepričal v objavo prispevka.
Literatura
1. Čuk A. Elektronske revije in posredovanje znanja. In: Digitalna knjižnica.
Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Radenci,
10.–12. oktober 2001: Zbornik referatov. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih
društev Slovenije; 2001. p. 123–30.
2. Petrak J. Izvori medicinskih informacija. In: Uvod u znanstveni rad u medi-
cini. Zagreb: Medicinska naklada; 1996. p. 80–99.
3. Šercar TM, Oštir B, Rogina A. Ali gre za spremembo paradigme znanstvene-
ga komuniciranja? COBISS Obv 1999; 4: 18–32.
4. Adamič Š, Hristovski D, Rožić-Hristovski A, Dimec J. Citiranost biomedicin-
skih revij, ki izhajajo v Sloveniji. Zdrav Vestn 1999; 68: 255–8.
5. Adamič Š, Rožić-Hristovski A, Hristovski D, Dimec J. Sistem za podporo pri
ocenjevanju uspešnosti raziskovalnega in razvojnega dela v slovenski me-
dicini. Zdrav Vestn 1996; 65: 385–7.
6. Rožić-Hristovski A, Hristovski D. Biomedicina Slovenica na WWW. Isis 1997;
6: 31–2.
7. Adamič Š, Hristovski D, Rožić-Hristovski A, Dimec J. Znanstvene publikaci-
je v biomedicini. Raziskovalec 1998; 28: 60–3.
8. Adamič Š, Dimec J, Hristovski D, Rožić-Hristovski A. Poskus ocene razisko-
valne uspešnosti na Medicinski fakulteti. Zdrav Vestn 1997; 66: 659–61.
9. Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD). Ur l RS 96/2002.
10. Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu
2001. Pridobljeno 15. 12. 2003 s svetovnega spleta: http://www.mszs.si/slo/
znanost/pdf/mszs-porocilo-2001-2.pdf
11. Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu
2002. Pridobljeno 15. 12. 2003 s svetovnega spleta: http://www.mszs.si/slo/
znanost/pdf/MSZS_2002_Internet.pdf
12. Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu
2003. Pridobljeno 2. 11. 2004 s svetovnega spleta: http://www.mszs.si/slo/
znanost/pdf/MSZS_2003_Internet.pdf
13. Raziskovalna dejavnost na Slovenskem v 90. letih dvajsetega stoletja. Ljub-
ljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; 2002.
14. Höök O. Scientific communication. Scand J Rehab Med 1999; 31: 3–7.
15. Harter SP. Scholarly communication and electronic journals: an impact study.
J Am Soc Inf Sci 1998; 49: 507–16.
16. Odlyzko AM. The future of scientific communication. Pridobljeno 5. 12. 2003
s svetovnega spleta:
http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/doc/future.scientific.comm.pdf
17. Adamič Š, Nekrep FV. Elektronska znanstvena periodika – je danes že jutri?
Raziskovalec 2000; 30 : 74–5.
18. Adamič Š. Ocenjevanje raziskovalne uspešnosti v medicini. Zdrav Vestn
1998; 67: 245–6.
19. Dornik E, Adamič Š. Kategorizacija znanstvenih člankov: spremembe in
posledice. Zdrav Vestn 1998; 73: 615–6.