Štev. 40. T UMA v som flns 18. lelrrnffrTfl 1922. Leto L. CM RarnOnln« msm a* «r».a*o rt H S t n nit I«U tapr«i Olu U 901 *ii • •• « »V— a* S«tr ata a < < s S7-4C aa et inesan s „• m f"6t n ineumutrai aaloietno.....utn. lS0w mesačoo , , , , „ 12-50 53 Sobotna izdala: e • Jagutiati)! . . . Ota. 10 — ttnoismstva ... „ tO — Pusumoti sfev 50 car. 5 Ceni lnseratom:eč Enstolpn« petim« vrata mali oglasi po K V- la K 8 —, veliki oglasi aad 45 um filma po K 8 —, poslaaa itd. po K 12 —. Pri va6|em aaročUn o opast. Izhaja muk lao lavzemll ponedeljka lo doava po pral« nlko )b S. nrl jjotro). Mesečna prlloqa. KestniV vKSZ. Poštnina plačana v SotovlnL W Uredništvo |a f Kopita r)a vi al I o! itav SUl Bokopiat «• a* vračalo, o»lr, aMrsn» pisni- Gf aa •pt»i«m»|o. Urada talaL »rt, 50, uprava, tta. M8. Političen list za slovenski narod. I Oprav« 'i t Kopltaruvl nI 0. — Račun poštne tiran. l|DBHan >le it 640 ta laročalno In it. m en »glasa, tagrao 4MH, cataie«. 7563, pralna ie aoaai 24./97 Vprašajte ljudstvo! Ustava bo državo konsolidirala in prinesla v njo red. To je najmodernejša in najdemokratičnejša ustava. Slava centralističnim zakonodavcem! Tako je trobilo r svet, karkoli se senči v vladni milosti. Že prvi mesci nato pa so pokazali ravno nasprotno! Ustava, ki bi odgovarjala modernim upravnim načelom in socialnim zahtevam časa, bi ljudstvo zadovoljila in bi zares mogla pravni nesigumosti in upravnemu neredu kolikortoliko odpomoči. Ustava, ki hoče utemeljiti nadvladje enega plemena in temu na ljubo žrtvuje gibčno, demokratično upravo, pa je za to nesposobna. Mesto demokratične smo dobili le demokratsko ustavo. Ko je treba n ene določbe izvajati, se korak za korakom pokaže, da je ni rodila volja po krepki urejeni državi, ampak le volja po strankarski nadvladi, želja po politični hegemoniji. Mesto konsolidacije države nam je centralistična ustava prinesla splošno nezadovoljnost, celo v vrstah vladnih strank. Očetje centralistične ustave, demokratje, in njeni botri, radikali in samostojneži, se zaman trudijo, da bi ljudstvo potolažili s praznimi frazami. Zadovoljijo pač lahko enega ali druzega svojega pristaša s pripravljenim koritom, toda splošna nezadovoljnost vsled-tega samo raste in hrvaško - slovensko vprašanje se je le poostrilo; če se ta dr-žavnopravni spor ne bo uredil, bo kmalu postal mednarodno vprašanje. Spomenica Hrvatskega bloka in dejstvo, da se spravlja z njo v zvezo angleškega publicista Li-perja, je prvi vidni znak za to. Kljub vsemu temu pa vodilni vladni možje še ne kažejo prave volje, da ubero novo pot in se na ljubo državi odrečejo pogubonosnemu centralističnemu kurzu. Kdo jih pri tem podpira, podpihjue in kot »državotvoren« element podira državo? V Sloveniji vršijo to žalostno vlogo politiki demokratske stranke in njene posestrime Samostojne kmetijske stranke. Včerajšnji telefon nam je sporočil iz Belgrada, da jte pododbor za upravno razdelitev na oblasti sprejel izpreminjevalni predlog poslanca dr, Dulibiča (Jug. klub), da sedanji politični okraji v Dalmaciji ostanejo tudi nadalje v istem obsegu kot srezke oblasti. Ta predlog je pameten in bo kolikortoliko oviral upravno zmešnjavo, ki bo naravno sledila izvedbi centralistične ustave. Razentega bodo s tem državi prihranjeni veliki upravni izdatki. Saj je bilo n. pr. za Slovenijo po vladnem načrtu projektiranih namesto dosedanjih 19 političnih okrajev 26 sreskih oblasti. Kdor je vsaj upravni abecedar, ve, kaj to pomeni v fiskalnem oziru. Dr. Dulibič je zahteval isto kakor za Dalmacijo tudi za Sloveni/o. Medtem ko je pododbor sprejel njegov predlog glede Dalmacije, je glede Slovenije sklepanje od-godil, dokler se ne zaslišijo — prizadeti činitelji. Vprašamo, kdo pa so ti »prizadeti činitelji«? Morda pokrajinska uprava? Ta ni noben zakonodaji činitelj! Tudi nejasna prehodna določila v ustavi ne dajejo pokrajinski upravi take kompetence, ker čl, 134, določa samo, da mora ministrski svet — ne zakonodajni parlament — zaslišati pokrajinskega namestnika le glede postopnega prenašanja poslov pokra inskih uprav na posamezna ministrstva in posamezne oblasti, ne pa glede zakonodajnega skle-[Kinja o upravnih oblastvih kot takih. Kdo so torej ti »prizadeti činitelji«? Nihče drug ni prizadet kakor ljudstvo, ki ga zastopajo v narodni skupščini in vseh njenih odborih narodni poslanci. Vprašajte ljudstvo in to vam bo povedalo, da najmanj tri četrtine ljudstva, tudi tistega, ki ni v laboru Slovenske ljudske stranke, odobrava delovanje in državnopravni koncept Jugoslovanskega kluba, v katerega imenu je govoril marljivi poslanec dr. Dulibič. Koga torej je vladna večina v pododboru hotela zaslišati kot »prizadete či-nitelje«? Jasno kot beli dan je, da so vladni možje v pododboru hoteli prej vprašati 'lovenske demokratske in samostojne poslance. Koga pa ti danes še predstavljajo? Peščico uradništva. tistega dela uradništva, ki iz strahu za ljubi kruhek pripogiba gu-milastično hrbtenico, po deželi pa pečico gosposkih kmetov. Ali demokratska tropc-resna deteljica in gospodje samostojneži nimajo v odboru zastopstva, da povedo tam .Tvoje mnenje? Dr. Kukovec seveda nima časa, ker sc v potu svojega obraza brezuspešno trudi v Sloveniji za koncentracijo »naprednih sil«, samostojne pa tudi ne more povsod zastopati in blamirati gospod Drofenig! Zato »nema kvoruma«, — skupščina ni sklepčna. Iz tega je razvidno, kakšno odgovor- nost za centralizem in vse nfegove posledice za Slovenijo nosijo ravno ti poslanci, ki se jim je v novejšem času v vprašanju centralizma nekako sumljivo začel približevati socialistični poslanec g. dr. Korun. Saj ni nobena tajnost, da bi srbski poslanci, tako radikali in demokrati ne nasprotovali vsaj enotni, nerazdeljeni Sloveniji, ako bi ne bili vložili svoj veto slovenski demokrati, katerih trabanti so poslanci Samostojne kmeti,ske stranke. Upravna razdslitev države. G. Pinel: Amerika in genovska Belgrad, 17. febr. (Izvir.) Odbor za upravno razdelitev države je razpravljal danes o zakonu glede splošne uprave. Odbor je na svoji včerajšnji seji rešil nekaj členov tega zakona, ki govore o splošnih določilih in o kompetenci okrožnih načelnikov, o srezkih (okrajnih) glavarjih in o prehodnih določilih tega zakona. Pri členu, ki se nanaša na okrožna načelništva, se je razvila daljša debata, tekom katere sta se pojavili dve mišljenji. Eni zahtevajo, da se obdrže okrožna načelništva, drugi pa, da se ukinejo, da se pa zato razširi kompeten-ca srezov (okrajev). Odbor je sklenil, da se ukinejo ona okrožna načelništva, kjer bo središče oblasti. Na ta način bi se število okrožnih načelništev zmanjšalo za nad 20. Odbor je razpravljal nadalje o kompetenci teh okrožnih načelništev. Debata danes ni bila končana in se nadaljuje na jutrišnji seji. Belgrad, 17. febr. (Izv.) Poslanec Wil-der (demokrat) je predlagal na zadnji seji odbora za upravno razdelitev države, da se v členu zakona glede oblasti in srezkih samouprav in ki se nanaša na združitev več oblasti v eno, doda poleg besede >eko-nomskk tudi izraz >in kulturni«. Ta predlog je^ bil sprejet in se tako nova redakcija tega člena glasi: >Za izvrševanje ekonomskih in kulturnih poslov, ki zahtevajo skupno delovanje, se moreta dve ali več oblasti združiti v eno. O tem sklepa oblastna skupščina po odobrenju kraljevske vlade, i POSLANCI POZVANI V BELGRAD. Belgrad, 17. febr. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je preko ministrstva za notranje stvari pozval vse narodno poslance k seji parlamenta, ki se vrši v ponedeljek dne 20. t. m. ob desetih dopoldne. Na tej seji se določi dnevni red prihodnje seje. NOVA MUSLIMANSKA MINISTRA. Belgrad, 17. febr. (Izv.) Muslimanski klub je sklenil na današnji seji, da vstopita v vlado namesto odstopivših muslimanskih ministrov poslanca Omerovič in Vilo-vič. Posvetovanje jc trajalo več dni, ker ni nihče izmed muslimanskih poslancev hotel vstopiti v vlado. To dokazuje, da so bile vse pritožbe klubove opozicije glede državne uprave upravičene. PROTI NOVIM DAVKOM. Belgrad, 17. febr. (Izv.) V prvi sekciji finančnega odbora je posl. Š k u 1 j povodom razprave o državnih dohodkih v letu 1922 nastopil proti davku na imovino. ZA OPROSTITEV DAVKA NA VOZOVE. Belgrad, 17. febr. (Izv.) Posl. Škulj je posredoval pri finančnem ministru dr. Kumanudiju, naj se oproste davka vozovi na peresa, ki služijo za službene posle. ZA OLAJŠANJE OBMEJNEGA PROMETA. Belgrad, 17. febr. (Izv.) Poslanca Jugoslovanskega kluba Klckl in Žebot sta posredovala pri glavnem ravnateljstvu carin, naj carinski uradniki ne delajo zaprek pri tranzitnem prometu Ljutomer—Radgona— Špilje—Maribor. Zahtevala sta, naj se pri pogajanjih z Avstrijo naglasa celovški sporazum, po katerem je blago v tranzitnih vagonih prosto carine. Zahtevala sta, naj se ves obmejni blagovni in osebni promet radikalno ublaži. Upravnik glavnega ravnateljstva carin je obljubil, da bo upošteval predloge poslancev. Poslanca sta nadalje odločno protestirala, ker v zadnjem času obmejne carinarnice zabranjujejo kmetom iz Slov. goric voziti žito v mline in les na žage ob Muri. Upravnik glavnega carinskega ravnateljstva je izjavil, da posamezni carinski uradniki niso postopali po zakonu in da bo to zadevo uredil. PREGANJANJE KATOLIŠKE MLADINE V DALMACIJI. Belgrad, 17. febr. (Izv.) Posl. dr. D u -1 i b i č je stavil prašane na notranjega ministra radi preganjanja katoliških omladin-cev na zboru v Klišu (Dalmacija) po ob'a-steh. Pri tem žalostnem pojavu so tekmovali okrajni glavar Ivič, načelnik železniške postaje v Klišu in orožništvo, kdo bo v večji meri kršil napram omladincem določila ustave. Zahteval je, naj se takoj izvede preiskava ter kaznujejo krivci, ki so postopali proti zakonu. ZA ČLOVEŠKO POSTOPANJE Z VOJAKI. Belgrad, 17. febr. (Izv.) Posl. B r o d a r je stavil vprašanje na vojnega ministra radi slabega postopanja s slovenskimi in hrvatskimi vojaki, katerim se prepoveduje celo čitanje hrvatskih in slovenskih listov, kakor n. pr. v Osjeku in Nižu. Obenem je tudi protestiral proti nesnažnosti v vojašnici v Negotinu. PRORAČUN MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE. Belgrad, 17. febr. (Izv.) V ministrstvu za pravosodje je danes razpravljala druga sekcija finančnega odbora o proračunu tega ministrstva, v kolikor se nanaša na Hrvatsko in Slavonijo. Iz poverjeništva za pravosodje na Hrvatskem in Slavoniji se je razpravljalo o staležu uradništva pri stolu sedmorice, banskega stola in drugih državnih uradih. Črtano je bilo samo ono osebje, ki je zunaj statusa. Tekom debate se je uvidelo, da so posamezne postavke vse premalo budgetirane, in da ministrstvo za pravosodje zahteva novo povišanje rednim potom. — Jutri bo druga sekcija razpravljala o ministrstvu za vere, v ponedeljek ob treh popoldne pa bo nadaljevala pretres o ministrstvu za pravosodje in pride na vrsto Bosna in Hercegovina. ODPOKLIC »JUGOSLOVANSKEGA DI-DIPLOMATA«. Dunaj, 17. febr. (Izv.) Prvi legacijski tajnik St. Pelivanovič pri jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju je radi različnih ne-rednosti bil odpoklican v Belgrad. Kol vodja tiskovnega referata se je izkazal za popolnoma nesposobnega. Pričakujemo, da si bo naše zunanje ministrstvo za bodoče prihranilo novo blamažo s takimi strokovnjaki in bo poslalo na to mesto sposobnega uradnika. JUGOSLOVANSKA PODPORA BIVŠE3IU CESARJU KARLU. Pariz, 17. febr. (Izv.) Kakor poroča * Potit Parisienc, se je veleposlaniška konferenca bavila z jugoslovanskim menioran-dom glede subvencije za bivšega cesarja Karla. Konferenca je sklenila, da bo izročila vprašanje posebnemu odboru, ki bo svoje sklope nemudoma objavil. ITALIJANSKI KREDIT AVSTRIJI. Dunaj, 17. febr. (Izv.) Kakor doznava Dunajska uradna poročevalnica z merodaj-ne strani, bo po dosedanjih poročilih znašala višina italijanskega kredita Avstriji najmanj toliko kakor francoska kreditna pomoč. SPOR V ČEŠKOSLOVAŠKEM KABINETU. Praga, 17. febr. (Izv.) Socialistični minister Haberman se je spri z nekaterimi člani kabineta, vsled tega bo bržkone izvajal p«sl»dic« in podal ostavko, Večina finančnikov in državnikov je prepričana, da je blagostanje Amerike odvisno od blagostanja Evrope. Pred dvema mesecema so nekateri možje silili Hardin-ga, naj vzame sam iniciativo za gospodarsko konferenco, koje glavni predmet bi bil razoroženje na suhem in ki bi se zbrala pred 1. marcem v Washingtonu. Toda razmere so se spremenile. Zakaj se Amerika obotavlja vdeležiti se konference v Genovi? Amerikanec Paul Scott Mowrcr navaja sledeče razloge, ki so rnerodajni x.a ameriško politiko: 'trdovratno stališče Francije glede Capital Ships, francosko-britanski spor radi pod-mornikov, odlašanje Japonske, da bi prodala nazaj Kitajski žcleznice v Šantungu, ali da bi drugje v daljnem vzhodu napravila kako koncesijo, so razočarale Ameriko glede uspešnosti mednarodnih konferenc, jFrancosko-britanske diference so okrepile tradicionalno politiko Amerike, ne vmešavati se v evropske razmere. V vsej Ameriki je mogoče 50 mož, ki poznajo do dna mednarodno politiko, in kakor je znano, ni nihče od teh na kakem merodajnem mestu. Ta splošna nevednost povzroča, da nikakor ne razumejo evropskih dogodkov, ki jih presenečajo. Zato mislijo, da so evropski narodi zelo čudni in da delujejo nelogično in nenavadno. V splošnem se ameriška javnost bolj približava stališču Anglije glede Evrope. Menijo, da je britanska politika razumna, miroljubna, humanitarna, stvarjajoča in izvedljiva z gospodarskega stališča, dočim je francoska politika nerazumna, egoistič-na, razdirajoča in gospodarsko slaba. Toda globljih motivov Anglije in Francije ne poznajo. Ameriško mišljenje sloni na površnem sentimentalnem razmišljanju. O Franciji mislijo, da nima nikakega načrta za obnovo Evrope ali zelo malo praktičnega, o Angliji, da ga ima, da govori ta načrt o trgovini, o tržiščih, o investicijah, isto kar zanima Amerikancc.. Dasiravno Amerika simpatizira z Angleži in želi nadomestiti francoski bojeviti duh z duhom miru Llovd Georgea vendar nikakor ne misli podpirati tja v en dan Anglijo proti Franciji. Amerika želi, da sc Anglija in Francija spora>:umcte, vendar ne more staviti nikakega predloga niti eni niti drugi. To jc drug vzrok, da ne pošlje svojega zastopnika. Končno je za Ameriko merodajno rušijo vprašanje. Pred dvema letoma so nekateri mislili, da sc vlada sovietov ne da kvalificirati, drugi zopet, da jc to vsaj začetek na bolje. Nič gotovega sc ni vedelo in napadali so prav ostro vlado, ker ni hotela priznati sovjetov. Od tega časa je mnogo opazovalcev posetilo Rusijo. Boljše-viki so dovršili uničenje, začeto po vojni. Niti ene svetle točke nc vidijo na tej temni sliki. Zalo je vsa Amerika močno sov-lažna sovjetom. Vlada je opetovano izjavila, da nc more imeti slikov z diktaturo, ki sc hvali, da noče izpolniti zavez, ki ro-vari po tujih krajih in ki ne priznava mednarodnih obveznosti. Organizirani delavci, trgovci, finančniki, duhovščina podpirajo vlado v tej zadevi. Združene države nočejo niti razgovar-jati, niti pogajati se s sovjeti niti v Genovi, niti drugod. Ako imenovani faktorji še ne bi zadostno opravičevali odsotnost Amerike, pravi Pavel Scott Mo\vrer, lahko navajam že dva važnejša vzroka, ki ne dovoljujeta, da bi sc mogla Amerika aktivno vdeležiti konference v Genovi. Prvi je ta, da konferenca v Washing-tonu še ni končana in da se zavlačuje. Vlada je obračala vso svojo pozornost in ves svoj čas na vprašanja i-azorožitvc in na vprašanja daljnega vzhoda. Rada bi vživala malo počitka, da se peča tudi z nujnimi notranjimi posli. Če tudi konfercnca v Washingtonu srečno dokonča svoje delo, vendar ne bo vresničila vseh nad, ki so jih vanjo stavili. Njene odločitve se nahajajo v raznih pogodbah, in te morajo pred. senat, da jih ta ratificira. Ako bodo sprejete, bodo naj-brže šele po dolgih debatah. Blizu pomladi se vrše legislativne volitve. Notran a vprašanja presegajo navadno v Ameriki vsa vnanje-politična. Iz strahu, da ne bi izgubili volivccv, republikanci ne bi se upali udeležiti se nove konference, preden niso rezultati prve sprejeti po senatu. Končno so vsi razumnejši Amcrikanci mnenja, da ne bi se mogla Amerika vdele-žiti konference v Genovi, ne da bi se tam vršila pogajanja radi zavezniških dolgov. V tem vprašanju pa ni samo vlada sama raznega mišljenja, ampak ji tudi kongres odreka polnomoč, da bi ta kaj odločevala brez predhodnega dovoljenja kongresa. Radi tega je vsako pogajanje o dolgovih nemogoče. Torej ameriška vlada ni pripravljena, da bi šla v Genovo. Politično ni v stauu staviti predlogov, ki bi sloneli na evropski realnosti, gospodarsko pa ima vezane roke po obeh zbornicah. Ameriški narod želi konferenci obilo vspeha, zato se je vdeleži kot opazovalec. Vprašanje humanistične gimnazije (Odgovor gospodu D. M. v »Slovenskem Narodu« 18. t. m.) Vsi argumenti, ki jih navaja D. M. za pribičevsko reformo našega srednjega šolstva, so samo variacija ene in iste osnovne misli: primurn vivere, dein philosophari. To se ne pravi nič drugega kakor: danes 6e ceni samo denar, dobiček, tvarne dobrine, dober gšeft, idealizem pa naj se zmeče med staro šaro. Tega pa nam ni bilo treba povedati, to vemo mi sami. Mi pravimo le, da naj srednja šola pač služi življenju, toda naj mu daje tudi smer, ne pa da bi služila še večji materializaeiii življenja, to se pravi, da bi se usužnjila takozvanemu »realizmu«, ki ni nič drugega kakor kult materije, zunanjega uspeha, materialnega blagostanja in kapitalizma. To se ne pravi služiti resnično blagemu in idealnemu življenju, marveč ga razdirati in pospeševati umsko in moralno dekadenco našega veka. Ni brez nomena, da pribičevska reforma poleg te »realizacije«, recimo z edino pravim izrazom, materializacije srednjega šolstva, stremi za izločitvijo versko-moral-nega elementa, ki je bil temelj starogrške in starorimske vzgoje in krščanstva, katero je vse plemenitejše elemente klasicizma prevzelo in še bolj poduhovilo. To je eno z drugim v bistveni zvezi in za duhu Pribi-čeviceve reforme značilno. Čudno se nam tudi zdi, da D. M. ne razume, kako bi mogla humanistična gimnazija biti najtrdnejši jez zoper materiali-zacijo življenja, srj je — tako argumentira — ni mogla preprečiti! Ta uganka se da po naših mislih lahko razrešiti. Vzroki materializacije in mehanizacije življenja leže globoko in imajo najrazličnejše vzroke ter so privedli med drugim tudi do vedno večjega omalovaževanja klasicizma, kar je seveda tudi na šolstvo vplivalo, tako da klasični pouk s a m n a s e b i res ni več mogel zajeziti navala materializma. Če propada duh, tudi oblika ne more več vršiti svoje funkcije; kljub temu pa se vsaj ohranja zavest o nekih višjih vrednotah, ki more ob svojem času zopet pomagati, da '-v L .Ss S/ 1 K N ■ r/rJflW£2 t }\Z(fl« U nedela pu kusil sm ubleku frišna srajca, ke sm s ja kupu še pred pulomam, zde) s še knoia nism megu kupet, ke se m je za pestjo utrgu, no, in sm šou u kavarna na ena črna čorba. Pa nism šou zavle čorbe, ampak zatu, de zvem, kaj se kej pu svete gudi in pa, de s mal douhčes pre-ženem. Kumi stopm u kavarna, pa me že edn pucuka za rukau: »Serbus Zgaga! Dejna, pa tlela h men prsed. Pet laškh let te ie nism vidu!« Jest ga gledam in gledam, pa se nism moju zrajtat, kdu de b biu. Če se D. M. sklicuje na to, da se je »realizacija« našega srednjega šolstva začela že pred Pribičevičem, ki ga smatrajo demokrati menda za drugega Komenskega, ni ta dokaz vreden pipe tobaka. Naši dijaki se že iz zadnjih let avstrijske dobe ne uče več grščine. Kaj potem? Kakšen napredek je to? Zdaj se ne bodo tudi ne latinščine. To je še večji kulturni napredek. Nemščine se itak ne. Tudi napredek. Francoščine, angleščine, ruščine, s tem jih vendar tudi ne bomo preoblagali, kajti moderno vzgojno načelo je, da se mladi človek sam sploh ne trudi, ampak da se mu vse prinese na krožniku. In tudi če bi se uvedli vsi ti moderni jeziki, kakšno učenje bo to brez klasične podstave, kaj pomeni vsa francoska in angleška literatura brez humanizma, ki je njihova podlaga! Sploh, gospod D. M., čisto odkrito povemo, umski nivo naše mladine se bliža rapidno stopnji 0 in vaše izenačevanje naše gimnazije s srbsko pa ga bo potisnilo še p o d ničlo; saj je dr. Alfred Šerko v dovršenem članku, ki se ni še nihče iz »realistov« nanj ozrl, povedal z nepobitnimi dokazi, kakšno generacijo je vzgajala humanistična gimnazija in kakšne duševne sirote se fabricirajo v naši moderni srednji šoli. Le pojte vprašat na univerzo! Da pa pri tem pride v poštev gospod Pribičevič, je čisto jasno, in sicer zato, ker je že njegovo i m e porok za to, da srednješolska »reforma« zasleduje politično-stran-karske, ne pa kulturnih ciljev. Profesor. Pismo iz Gorice. Pretekle dni, dne 3., 4. in 5. febniarja se je vršil v Gorici po vojni eden prvih in največjih socialnih tečajev, ki ga je priredila »Kmetska in delavska zveza«. Socialni tečaj se je izvršil nepričakovano dobro in bo rodil obilo uspehov. Udeležilo se ga je nad 60 mož in mladeničev iz vseh krajev Primorske, ki so prisostvovali skozi tri dni vsem predavanjem, ki jih ie bilo kakih 15. Vsa ta predavanja so razpravljala o najzanimivejših predmetih, o vprašanjih, na katere si mora znati odgovoriti vsak naš organizator, vsak naš delavec na deželi. Bil je govor o socializmu, o narednem gospodarstvu, o deželni in občinski upravi, o izobraževalcem delu, o govorništvu, o krščanstvu, dr. Kreku; poslanec Šček je razložil program »Kmečkih in delav. zvez«. Razveseljivo je dejstvo, da so se udeleženci v obili meri udeleževali debate in se niso ustrašili povedati tudi svoje mnenje, če se s kako točko niso popolnoma strinjali. To je bilo znamenje, da so bili udeleženci tečaja samostojno misleči ljudje, ki o vprašanjih razmišljajo in jim je socialni tečaj pomagal dati nanje jasne odgovore in po-irazati pot, na kateri leži gospodarska, kulturna in pc!itična rešitev našega ljudstva. Vsi so bili ob slovesu enoglasnega mnenja, da je ta socialni tečaj obilo kori lil in da se mora drugo leto podoben tečaj še vršiti. Zdi se, da se približujemo časom, ko bo vse primorsko ljudstvo stalo v krepki in enotni politični, gospodarski in prosvetni organizaciji in ga ne bo mogla nobena sila več izpodmakniti. Goriški Italijani, ki simpntizlrajo z Bombičem, so nekoliko pozabili na poraz pri občinskih volitvah, a popolnoma ne. Njih listič se neprestano spominja na »žalostno« dejstvo, pomagajo mu pa tovariši iz Vidma, ki gledajo kot »pravoverni« Italijani Goričane nekako od zgoraj doli. »Po-polo Friulano« jim je prav zasolil, ko je dejal, da je Goriška priključena sk-^ Italiji, re pa vldemski provinci in da to tudi nikoli ne bo. Za to priključitev so vsi oni Italinni, ki s fašisti vred iz strahu pred Slo- venci nočejo avtonomije. »Popolo Friula-no« je list, ki zastopa odkrito načelo za po-mirjenje in mirno sožitje med Slovenci in Italijani. Tako je prinesel list zadnji teden šest listovih kolon dolg interviv s poslancem Ščekom, pod naslovom posl^nčevih besed: »Potrebno je, da Italijani in Slovenci sodelujejo v korist dežele.« Državna meja žiri-Idrija. Parkrat smo že opozorili na nevzdržnost meje, kakor so si jo postavili Italijani med Idrijo ln Žirmi brez vsakega ugovora od strani naše vlade. Kdor pozna te kraje, se bo zavedal, kaj pomenja to za varnost naše meje, ako ostanejo poleg Blegoša še zadnji hribi ob sorski kotlini v laških rokah. Ceste, ki vežejo Žiri z Logatcem, Škofjo Loko in Vrhniko, so potem v območju laškega topništva. Ljubljani je malo pomagalo, da so jo 1. 1918. maloštevilni Srbi obvarovali laškega vpada — nevarnost laškega topniškega ognja bo vedno nad Ljubljano in njeno okolico, dokler bodo Italijani v posesti vseh hribov med Idrijo in Žirmi. Tudi iz stra-tegičnih ozirov je izguba Idrije, Vojsko (najvišja vas na Kranjskem, 1090 m) in idrijske soteske (ob Idrijci do goriške meje) za varnost naše meje usodnega pomena — treba bi bilo druge armade, da bi prodrla skoz to v bistvu nekdanjo drugo Boroevičevo črto, nego je laška; ako pa na tej najzapadnejši meji naše države žrtvujemo brez ugovora še svoje zadnje opiralne točke, potem se mora pameten človek vprašati: »Kaj se ie — ali kaj se v bodočnosti sploh namerava storiti za varnost naše zapadne meje v očigled dejstvu, da ima naša država ravno na tem delu strnjena najbolj opasna sovražnika: Nemca in Laha?« — Lega naše države — na dolgo stegnjen ozek pas med dvema velesilama, ako računamo s priklopitvijo Nemške Avstrije k Nemčiji kot z dejstvom, in v ostalem obdan z državami, ki so nam bolj ali manj neprijazne: vsem skupaj namreč zapiramo pot do morja! — strategi eno ni ugodna, in ako so si pridržali Italijani v rapa!lski pogodbi pravico, da korigirajo mejo iz strategičnih ozirov sebi v korist, bi bila to stokrat večja dolžnost naših državnikov. Po vsem tem, kar se je zgodilo, vstaja v človeku, ki začudeno zre v razgrnjeno in od-i prto stran naše severnozapadne meje, dvom, ! so li ti gospodje, ki so dovolili to mejo, po-; znali sploh te kraje; ali pa sum, niso li mislili i v Versai'lesu vsi skupaj prej na varnost Italije z ozirom na možnost napada od severa, nego pa na varnost naše meje nasproti Italiji. Črta Triglav—Blegoš—Žiri—Idrija opravičuje oboje. V zadnjem trenutku rešimo lahko vsaj še nekaj. Razmejitvena komisija zahtevaj vsaj tu korekturo v našo korist. Pristavimo pa koj i željo, da bi se gospodje, ki bodo zastopali našo vlado, interesirali za naše kraje in njih imena; v rapallski pogodbi so imena, ki jih v resnici ni — ali so bila popačena ali nalašč potvor-jena; kdo ve? Slučaj z Breznico, o katerem smo zadnjič poročali, nas navdaja s strahom, da se utegne še kaki vasi žirovske občine isto primeriti, da postane čez noč laška. Meja Žiri—Idrija ni le zadeva žirovske občine, marveč je narodna, je državna zadeva. In gospodje, ki naj vodijo račune za narod in za državo, naj je v tem važnem momentu ne zgreše! Priznanja ailianske vlade. Belgrad, 17. febr. (Izv.) Albanski minister za zunanje stvari Fan Noli je zaprosil našo vlado v imenu albanske vlade, da se kabinet v Tirani prizna kot legitimni predstavnik Albanije. Hkrati prori, da se Albanija prizna kot suverena država in da Jugoslavija imenuje poslanika, ki naj jo zastopa pri vladi v Tirani. — Poleg brzojavke, s katero je Albanija čestitala kralju Aleksandru povodom njegove zaroke, je to druga brzojavka, s katero se tiranska vlada obrača do naše. Glasilo frankovcev o razmerah v hrvatskem bloku. Zagreb, 17. febr. (Izv.) Zadnje dni se opaža, da obsto a v hrvatskem bloku neka nejasnost in rivaliteta. Tako n. pr. piše gla. silo frankovcev »Hrvatska Misao* ostenta-tivno, da obstoja danes popoln program in soglasnost med frankovci in radičevci, toda pripominja, da je bilo v vodstvu hrvatske republikanske seljačke stranke neko lavi-ranje ali naj gredo poslanci v Belgrad ali ne. Nekateri so menili, naj bi poslanci osta. li doma, drugi pa so sodili, da bi vsled tega utegnilo priti do usodepolnih izprememb v okrilju hrvatske republikanske seljačke stranke v prilog frankovcem. Ti so morali storiti korake, da se odstrani nezadovoljnost med radičevci. Sprožili so tudi misel, da bi se formalno fuzionirali, ker so se za. čele vrste krhati. O hrvatski zajednici go-vori »Hrvatska Misao« s precejšnjo rezervo in nezaupanjem in celo z neko prezirlji-vostjo. List odklanja njen program in obsoja zavlačevanje, da se definitivno odloči kreniti na levo. Razmere v hrvatski zajed, niči so precej nejasne, ker obstoja zelo močna skupina intransigentnih elementov proti Srbiji; je pa tudi zelo mnogo takih, ki se ne morejo odreči svojemu idealu Za. to pravi »Hrvatska Misao«, da hrvatska zaiednica ne prihaja v resno kalkulacijo. V nekem drugem članku napada list gotove elemente, ki hočejo licitirati na nižje. »Hr. vatslca Misao« pravi, da bo o priliki govo. rila jasneje. Če bo treba, bo pokazala tudi na poedince in na njihovo delovanje. MEDNARODNI EVHARISTICNI KONGRES. Rim, 17. febr. (Izv.) Papež Pij XI. je odredil, da se mednarodni evharistični kongres otvori dne 24. maja. Dr. BENEŠ NA POTI V RDI IN BELGRAD Pariz, 17. febr. (Izv.) Kakor doznava londonski poročevalec »Tempsa«, odpotuje češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš danes iz Londona v Rim in Belgrad SMERNICE SLOVAŠKE LJUDSKE STRANKE. Bratislava, 17. febr. (Izv.) Posl. Hlinka je izjavil, da je smernica politike slovaške ljudske stranke zapisnik pittsburškega dogovora, ki zagotavlja Slovaški popolno avtonomijo. Razdelitev v okrožja pomenja to avtonomijo. Slovaška ljudska stranka se bo borila z vsemi sredstvi za to avtonomijo ter bo skušala ustvariti v ta namen blok vseh slovaških strank. V cerkveno-političnih vprašanjih bo slovaška ljudska stranka nastopala z najostrejšimi metodami POLJSKI ČASNIKARJI NA PRAŠKEM VELESEJMU. Praga, 17. febr. (Izv,) Na praški vzorčni semenj spomladi bo došlo večje število poljskih časnikarjev, ki ostanejo v Češkoslovaški kakih 14 dni v svrho proučavanja gospodarskih in kulturnih vprašanj. Češkoslovaški časnikarji nameravajo še letos vrniti poset. ODPRAVLJENI DVORNI SVETNIKL Praga, 17. febr. (Izv.) Pravosodno ministrstvo bo izdalo odlok, po katerem se bodo svetniki vrhovnega sodnega dvora, ki so imeli pod starim avstrijskim režimom naslov dvornih svetnikov, imenovali odslej apclacijski svetniki. -----.....--- - — i ..............—— se pospeši duševni preobrat v človeštvu. In ker se ta proces res že vrši, dasi je šele v začetkih, zato je misel o uničenju humanistične gimnazije nesrečna, naj se zdi ljudem, ki sledijo vsaki modi, še tako »napredna«. »L c j ga šmenta, zdej me pa še na puz-na več, al me pa neče spuznat. A res več na puznaš mešetarja in hišnga pusestnka iz Kurje vasi? Sej sva vnder sležila skp pr zipcenarjeh, ferte kumpani.« »Buh te žiu, Šime! Kdu te u pa puz-nou, ke maš taka brada ket kral Matjaž, Kuku se pa že kej maš?« »Kuku se pa čm met, kukr liolt drub očia. Veš kaj, Janez, morm te puhvalt: zadnč s prou fejst ud tisth zlath zob puve-du. Sam če b se teh Idi kej prjel; ampak naš demukrati in slabostojn kmeti maja pretrde buče, pa prevelike varžete, mini-str za finance pa nuca zmeri več gnarja in tku je use zastojn, če še tku trobš. Zameni se jm uš, de te še nubedn več pugledu na bo, druzga nč. Jest b šou na tojm mest e raj ministre za financije na roka in mu pumagu iz dobrem svetam iz lebeta, kokr pa de se tlela norca delaš iz srumaku, kc s morja glava belt, na ker plat b se nas dal še kej uskubt. Sej b se jest sam pu-prjeu tega dela, ampak jest nism tak pismouk, kekr ti in m dela pisajne prevelike težave.« »Kukti mu pa čm jt na roka? Kašneh novh dauku jm na morm nasvetvat, ke je že usc ubdaučn. Prauja, de sa že list knofi na suknah, ke se na nucaja za zapejnat, ampak sa sam zavle lepšga pršit, ubdaučen. A mu čm nasvetvat, de ne/ tud použuve hiše ubdaučja; kc nam ja pa lohka použi pupihaja iz sojm hišam ured iz dumuvine čez grenca. Tu b blu nepremišln ud mene in b lohka naša država spravu iz takmu svetam u velika zadrega. Tori kaj čm strit? Iz novm daukm na gre u našli krajh nč več, tu morš sani sprevidt.« »Maš prou, Janez. Iz novm daukm se u našh krajh res na da nč več pumagat; če b pa na prmer ministre Puclne naloži kašn prumetn dauk na kepčija iz volmi, tu pa še za mislt ni. Ministr Pucl b s na pustu kej tacga dupast, ampak b zagrabu za soj ministrsk stou in začeu uplctat ukul sebe, de b use ministre in narudne puslan-ce pregnou ne sam iz narudnga veča, ampak iz cele Judoslavije. Veš, ministr Pucl jc holt Pucl in ni dobr iz nem češne zobat. Tu m u prtrdu še clu sam ministr na razpulaga ne dohtar Kukuc.« »No viš, kua pa čš pol nardit?!« »Veš na kašna viža b se dau prdubit še kašn groš za našga ministra za financije? Jest sm že parkat mislu na tu. Viš, tist, ke najdš pu tleh na pašnkh, b se še lohka ubdaučl al pa monopoliziral, kukr tubak. Prauja, de ma tista stvar prbližn tak žmht in duh kukr zdejšn »Najfiniji turški«, če pa bi deši, pa kt zdejšn »Najfiniji hercego-vački«, cnej je pa velik. Viš, če tula usi kadiuci pugrunta a, pa u mela država velika škoda iz sojmu monopolam na tubak. ke se u usak rajš puslužu tistga, k je bulš in cnejš, kukr pa de b se pustu na tku na-graužna viža uderat s lubakam. De se pra-vočasn prepreč ta nesreča in ubvarva zgu-be naša država, nasvetvi ministre za financije gespude Kumandit, de nej hitr in brez usacga udlašajna monopolizira take in enake stvari, ke b ih znal ldje nucat namest tubaka; jm nastau ena puštena cena de u kej zalegi, pa u hmal iz usacga lebeta in u lohka še bi šaru iz našmu gnarjaro kukr du zdej. Če u pa roke nauskriž dr-žu in sam premišlvou, če se u dal iz suheh češpl še kej žunfta izžet, me pa žihr ta male miš sneja, če nauma pršli usi skp ii naša dumuvina ured na knt.« »Šime, ti pa vidš use preveč črn ukul sebe. Jest mislm, de se u hmal kej prkuc-nl. Sej nuč in dan iz izvažajnam valuta zbulšujeja. Tulk morma sej pučakat in pu-trpet, de nauma mel nubene rči več za pud zube in pa za na žvot nateknt, pol ni hudiman, de b na bla valuta dobra. Lejf ministr Kumandi že mende sam kumi čaka, de b tku pršlu, de nm u dau sej lohka gmh in nas nau treba zmeri cufat in se » klerikalci bost in s pstit usc sorte naprej metat. Kedr uma enkat čist na suhm, uŠ vidu, tekat nam uja autunumija še punujal in ja za nam metal. Dokler je pa Še kej u lonce, pa niša naumn, de b ga ud sebe udrival.« SOCIALDEMOKRATSKI TEROR, Moravska Ostrava, 17. febr. (Izv.) Tc Ini so bili pred sodiščem v Morav. Ostravi »bsojeni socialistični rudarji, ki so svoje-•asno s svojim terorjem izgnali iz rovov irščansko socialne delavce. Po obsodbi so ,e hoteli krščansko socialni delavci vrniti ta delo, socialisti pa so izjavili, da prično akoj stavkati, vsled česar so se morali trščansko socialni delavci zopet odstraniti. »TAVKARSKO GIBANJE V OSTRAVI IN KARVINU. Praga, 17. febr. (Izv.) Rudarji ostrav-iko-karvinskega premogovnega okoliša, ki ;o nezadovoljni s praškim dogovorom od [0. februarja, so uvedli po rovih glasovalje o sprejemu oziroma odklonitvi tega dogovora. Dosedaj se je izreklo 90 odstotkov >roti praškemu dogovoru. Končni izid gla-iovanja bo znan šele jutri. Praški dogovor !0 podpisali zastopniki delodajalcev in de-avstva, vendar pa izjavljajo delavci, da ie more biti zanje obvezen, ako se ne izvejo zanj vsi delavci. Z ozirom na to je jričakovati, da bo v ostravsko-karvinskem iremogovnem okolišu znova izbruhnilo tplošno delavsko gibanje. NEMŠKO-ČEŠKOSLOVAŠKI DOGOVOR. Praga, 17. febr. (Izv.) V prihodnjih Jneh bo podpisan med Nemčijo in Češkoslovaško sklenjeni dogovor glede obojestranskega državnega pravnega varstva pripadnikov obeh republik. PALAČE ZA ČEŠKOSLOVAŠKA j MINISTRSTVA. Praga, 17. febr. (Izv,- Čehoslovaški mi-jlstrski svet je sklenil, da se takoj prično jreddela za zgradbo 20 palač, v katerih ji se nastanila posamezna • ministrstva. ČEŠKOSLOVAŠKA CERKEV. Olomuc, 17. febr. (Izv.) Češkoslovaški :erkveni občini v Litovelu in Veliki Bistrili na Moravskem sta bili uradno priznani. GROF BETHLEN ZA VLADO POLJEDELSKE STRANKE. Budimpešta, 17. febr. (Izv.) Med poslovilnim obedom, ki ga je včeraj priredila stranka malih poljedelcev, se je izjavil ministrski predsednik grof Bethlen v svojem govoru proti vsaki koaliciji. Vladati mora enotna stranka, ki jo tvorijo poljedelci, ki hočejo imeti narodnega kralja. — Szabo-NTagyatad je izjavil, da se kralj na Mažar-ško ne sme prej vrniti, dokler se ne urede številna d^aynopravna vprašanja. LIKVIDACIJA AVSTR0-0GRSKE BANKE. Berlin, 17. febr. (Izv.) Na konferenci nasledstvenih držav glede likvidacije Av-stro-ogrske banke se je na današnji seji predložila vprašalna pola, ki so jo izdelali likvidatorji na podlagi dosedanjih ustnih razprav. Ko so o tem razpravljali, se je pokazala potreba, da morajo delegati dobiti sd svojih vlad glede posameznih vprašanj nadaljnje direktive, vsled česar se je prihodnja seja določila na 6. marec. ZNIŽANJE AMERIŠKE POSADKE V NEMČIJI. Washington, 17. febr. (Izv.) Ameriška plada je odredila, da se ameriška posadka v Nemčiji zniža za nadaljnje 203 častnike in 3000 mož, vsled česar bo ostalo v Nemčiji samo 160 častnikov in 2217 mož. D J' Prepir v hiši. Samostojna kmetska n demokratska stranka sta se pošteno iprli. Pri tem prihajajo na dan stvari, za catere človek ne bi bil mislil. Mi smo sicer fedno trdili, da samostojna kmetska stran-ca ni nič drugega kakor od demokratskega vodstva plačana in vzdrževana podruž-lica, ki naj pod firmo »samosto,nosti« raz-:ije enotne kmetske vrste, da naj en del imetov prevede v liboralni tabor, Koliko nas je »Kmetijski list« zaradi tega napadal, Ješ, da natolcujemo, da samostojna kmetska stranka nima z liberalnimi škrici nič opraviti, da je »katoliška« stranka, da hoče samo kmeta »osvoboditi* itd., itd.! Ko sta uskoka, gg. Kuralt in Mahen trdila, da so samostojni voditelji dobili cd Žerjava par sto tisoč, da v korist demokratske stranke zasejejo med krnele samostojno ljulikc, so vložili poslanci SKS tožbo in mi smo takrat čisto lojalno, kakor je to naša navada, izjavili, da bomo počakali, kaj poreče sodišče. Toda dr. Kukovec, ki mora te reči vedeti, je v Središču javno trdil in dal natisniti, da so se pred volitvami v konstituanto vršila med demokratsko in samostojno stranko pogajanja m da sc je sklenil dogovor, na podlagi katerega so si demokratski in samosto.ni voditelji porazdelili med seboj mandate kakor da so kmetje ovce, ki se dajo komandirati na mig tc in one stranke, kako in kay naj volijo. Pri tem jc Kukovcc dejal, da je tisti dogovor tako zanimiv, da bo javnost kar strmela, če se objavil Zdaj pa pride »Kmetijski list« in v svoji zadnji številki priznava, da so Se vršili in sklenili dogovori z demokratil Pravi pa, da tisti dogovori ne kompromi- tujejo samostojne stranke, ampak demokratske voditelje, »Odr.ekdaj,« pravi samostojno glasilo, »je bilo naše stališče, da sc vodi vsa naša politika javno in brez tajnosti. Zvesti temu načelu smo skrbeli, da so bili tudi naši zaupniki vselej odkritosrčno obveščeni o vseh korakih naših vodilnih mož in da je vselej ljudstvo samo odločevalo o smeri naše politike,« — Oh, ti pre-šmentani »Kmetijski list«, topot si jo pa res hudo polomil, da govorimo v njegovem žargonu. Vedno smo obveščali ljudstvo o vseh svojih korakih in kljub temu šele danes, prisil eni po Kukovčevih odkritjih, priznavajo, da so se zvezali z demokrati, kar so dozdaj pred lastnimi volivci za žive in mrtve tajili. Šele zdaj, pravijo ti nasprotniki tajne diplomacije, bodo tisti dogovor objavili! — Mi pa pravimo, da se bo razprta zakonska dvojica zopet na skrivnem pobotala, da niti Kukovec niti Pucelj ne bosta tistih dogovorov objavila in da drug drugemu samo grozijo, da bi se lažje pobotali na račun ubogega slepega »samostojnega« kmeta, ki »odločuje smer samostojne politike ,..« Žalostna je ta politika in špasna obenem, toda jako draga za naše kmetsko ljudstvo, ki plačuje demokrat-sko-samostojno tajno pogodbo s svojimi žulji, da more Pucelj biti po Žerjavovi milosti minister in se dobro preskrbeti za celo življenje. -j- Nezaupnica samostojnim poslancem. Samostojni poslanec Drofenig je sklical 5. t. m. v Mozirju na Štajerskem shod, ki jo bil prav dobro obiskan. Že med govorom so navzoči poslanca Drofeniga ponovno prekinjali z medklici, po njegovem govoru pa je pričel govoriti svetnik trgovske zbornice g. Močnik, ki je z gospodarskega stališča orisal škodljivo politiko sedanje vlade in poudarjal, da je 99 odstot. slovenskega ljudstva za avtonomijo. Zato bi se morali samostojni poslanci, če bi jim bilo res za koristi ljudstva, postaviti v boj za avtonomijo, kakor je to storil z vso odločnostjo Jugoslovanski klub. Predlagal je, da se izreče vsem poslancem samostojne kmetijske stranke, predvsem pa poslancu Drofenigu nezaupnica. Ta predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet. -f Neprijetni indiciji. Afera Pribičevič-Hercigonja še zdavnaj ni končana z raznimi izjavami Svetozarja Pribičeviča napram svojim prijateljem in s pozdravnimi depešami na gospoda ministra prosvete od strani njegovih demokratskih prijateljev. Značilno je, da je začel pisati v »Radikalu« članke o tej aferi sedaj g. Stojan Protič sam, dočim je dosedaj vodil celo kampanjo glede tozadevne afere posl, dr. Ivanič. — Stojan Protič pa gotovo ne piše tjavendan •itvari, ki so politično silno pomembne. Izvleček njegovih člankov objavimo, ko jih prejmemo v celoti. A tudi zagrebški »Ob-/sor« objavlja sledeče inaicije kot dokaz za tesne zveze med demokrati in Hercigonjo; 1. demokratska stranka je imela s komunisti zelo dobre zveze pred atentatom na Draškoviča, kar sc je zlasti jasno pokazalo v času občinskih volitev v Zagrebu; 2. poslanec Wilder priznava, da je govoril in interveniral za Hercigonjo, kar priznavata tudi Pribičevič in Angjelinovič; 3. Herci-gonja je dobil »kurirski dekret« od Pribičeviča (baje brez vednosti Pribičevičeve, kar pa Stojan Protič v »Radikalu« odločno zanika) in tega dekreta mu niso odvzeli niti po proglašenju »obznane«; 4. Herci-gonja je bil uradnik pri socialnem skrbstvu 1. 1921 še po »obznani«, in demokratski poverjenik za socialno skrbstvo g. An-cel ga ni odpustil iz službe, ampak Herci-gonja je čisto mirno ostal na Brestovcu pri Zagrebu, odkoder je šele na opozorilo, da ga išče policija, s svojim »kurirskim dekretom« vred pobegnil čez mejo. — Stojan M. Protič pa navaja kot »neprijetne indi-cije« sledeče okolnosti: 1. V času, ko je bil Draškovič umorjen in je Hercigonja iz Zagreba pobegnil, je bil Pribičevič tudi v Zagrebu; 2. ko je bil Protič v Zagrebu, mu je dejal neki Srb, da je neki višji policijski uradnik iz Zagreba »zaupno« priznal nekemu gospodu, da »neka odločilna oseba« želi, da Hercigonjo dolgo išče; 3. zagrebška policija je takoj po umoru Draškoviča polovila vse udeležence, samo Hercigonje ne. — Kakor vse kaže, se bo Pribičevič težko opral — brez sodišča. Prijateljske izjave in mešanje spomenice hrvatskega bloka v to afero javnosti ne bo zadoščalo. -1- Še ena afera. Kakor je danes Evropa tisti del sveta, ki živi od samih konferenc, tako živi naša država od samih afer. Ni še končana afera Hercigonja-Pribičevič, že imamo novo: Jovovič-Pribičevič. Jovo-vič je bil nekaj časa žurnalist, potem »policijski pisar« na povelje Pribičevičevo in eden njegovih najzvestejših pristašev, danes pa je odločen radikal in zopet žurnalist, ki silovito napada Pribičevičevo politiko, kjerkoli more. Zato mu je Pribičevič naprtil tožbo. Za revanšo je objavil Jovo-vič v »Radikalu« dolgo odprto pismo na Pribičeviča, v katerem natančno popisuje ! svoje nekdanje razmerje do Pribičeviča. i Ta ga je najprej nastavil v Smederevu. Ko pa je bil nenadoma od tam premeščen, je i hotel državno službo pustiti. Preden je svojo namero izvršil, je prišel k Pribičeviču, in pri tej priliki mu je Pribičevič rekel: »Ti boš šel iz službe? O tem nočem nič slišati! Ti pojdeš, kamor ti bom ukazal jaz. V »novih krajih« naša stranka ni skoro še nič organizirana, li boš tam delal za našo stvar. Ti si, moj dragi, bister in okreten, in boš naši stranki več koristil kot na stotine povprečnih ljudi, ki jih imamo v teh krajih. Kadar pa bomo pripravili tla za našo končno zmago, boš dobil »zavidan položaj« in lepo mesto.« — Tako delajo demokratje na celi črti. Pravijo, da tudi v Sloveniji ni mnogo bolje. -}- Vzhodni institut v Rimu. V razkošni palači Tommasini v Rimu se je nastanil institut za proučevanje vzhodnoevropskih vprašanj. Ravnatelj je Nicola Festa, sloveči učitelj grške literature, ki pozna tudi ruski jezik, podravnatelj je prof. Palmieri, eden največjih poznavalcev vzhodnega cerkvenega vprašanja, ki je imel biti pozvan na bogoslovsko fakulteto v Zagrebu, pa bogve iz kakšnega vzroka ni bil imenovan, tajnik je dr. Gatto, tudi strokovnjak za ruski jezik, jugoslovansko sekcijo pa bo vodil naš rojak dr. Res. Izhajala bo revija, prevede se Masarykovo delo o Rusiji, ustanovi bogata knjižnica itd. Ta institut bo za kulturno zbližanje s slovanskim svetom velikega pomena. — Naročnikom na sobotno izdajo, ki še niso obnovili naročnine za leto 1922, prihodnjo soboto ne bomo več doposlali časopisa, ako tekom tedna ne store svoje dolžnosti. Zapozneli plačniki prejmo naknadno ustavljene sobotne številke. — Oiicijelna zaroka kralja Aleksandra. V nedeljo potuje kralj Aleksander v spremstvu ministrskega predsednika Pašiča ministra za zunanje stvari dr, Ninčiča, ministra dvora Jankoviča in ostale suite v Bukarešto, kjer se oficielno zaroči z romunsko princezinjo Marijo. Kralj Aleksander pride v Bukarešto v ponedeljek. V torek bo oficielna zaroka. Na dvoru se priredi svečana večerja, katere se z jugoslovenskc strani udeleži kralj z vsem spremstvom, z romunske pa kraljeva dvojica, ostali člani vladarske hiše in vlada. Po večerji bo zaroka kralja Aleksandra s princezinjo Marijo. Zaroko izvrši svečenik po pravoslavnem obredu. Kralj Aleksander izroči svoji nevesti krasen prstan s smaragdi, ki ga je zanj naročil princ Pavle v Parizu. Potem bo na dvoru koncert, pri katerem sodelujejo prvi romunski umetniki. Ministrski predsednik Pašič in zunani minister dr. Ninčič se koncem tedna povrneta v Belgrad. Pred odhodom bosta imela še važno konferenco z romunskim ministrskim predsednikom. — Predavanja na ljubljanski univerzi se bodo vsled raznih ovir pričela šele z marcem. Zato se tudi inskripcija podaljša do 1. marca. — Odbor P, D. J. A, — Cerkev v šmartnu pri Kranju pogorel*. Poročajo nam: V naglici se je poročalo o grozni nesreči, ki jo zadsla v noči od 9. na 10. februarja cerkev av. Martina v Šmarlnem pri Kranju. Žalosten in pretresljiv je bil prizor zlasti ob izbruhu ognja na zunaj. Velikanski plamen so je kar v naglici razširil preko vsega podstrešju nad pre-zbiterijem in zakristijo ter najresnejšo ogrožal poleg stoječi zvonik, ki se je že vnemal. A previdnosti božji in junaški požrtvovalnosti posameznih mož in mladeničev se je zahvalili, da se ni zanesel ogenj pri odprtinah v njegovo notranjost. — Žalostno jo ljudstvo opazovalo katastrofalno nesrečo, ki je zadela odlični dom božji, postavljen s tolikim trudom njihovih starih očetov in prednikov. Skrb-ljivo se je vpraševalo, če bo zdržal obok, da se cerkvi ne pripeli katastrofa Se v notranjosti. In Bog je verno ljudstvo uslišal. V notranjosti jc cerkev ostala nepoškodovana, četudi je silna nevai-nost pretila glavnemu oltarju, na katerega so skozi luknjo oboka padale različne gorljive stvari, t. ]. razni goreči ostanki in iskre. — Razumljivo je pa zadelo kljubtemu nepojmljivo onečaščenjo floga in neprecenljiva Skoda cerkev in njene farane. Ju kdo je vse to povzročil? Brezvestna lahkomišlje-r.ost nokaterih elektromonterjev, ki so sodobno napeljavali v cerkvi električni tokovod ter si v svoji perfidnosti med delom v podstrešju nad glavnim oltarjem in tabernakljem kurili ogenj, da so so bojda hodili gret. Nepojmljivo zlobno je to že z naravnega stališča in kaj šele z versko-nravnega. Res neverjetno, da morejo biti sposobni za tali obžalovanja vredni čin polnoletni ljudje. A resnično žalibog, kajti dva izmed njih sta svojo krivdo priznala, v ostalem pa bo še odločevala soduija. — Ljudje domačini so se trenutno nemu doma in z vso' vnemo poprijeti dela. da prejko-niogoče hišo božjo vsaj zasilno pokrijejo, poglavitno delo pa nas razumljivo čaka od spomladi do jeseni. Veliko bodo skrbi, veliki in danes še ne-preračunljivi stroški Obračamo se tedaj že današnji na verne častilce sv. Martina, da nam na ta ali oni način kaj odpomorejo. — Trii«. V Našem Domu bo v ponedeljek predaval ob 8. uri zvečer gosp. Franc Terseglav, urednik v Ljubljani. — Poročena sta bila gosp. Karol Globočnik, lužinar v Tržiču, in gdč. Ivanka Primožič, hči gostilničarja in posestnika s pristave pri Tržiču. — Odbor Slovenske dijaške zadruge v Brnu se tem potom zahvaljuje vsem onim, ki so z denarnimi prispevki olajšali ginotr.o stanje slovenskega dijaštva v inozemstvu in ga podkrepili v zavesti, da omladina, za katero stoji taka rodoljubna javnost, ne sme v borbi za boljSo bodočnost omagati. — Osebno novico s pošte. Imenovane so za poštarice: poštna aspirantka Marija Orimsova pri poStnem uradu Sv. Lovrenc pri Mariboru, poštnn aspirnntka Amalija Pondelakova pri poštnem uradu Strnišče in poštna odpravnica Aniea Lenkova pri poštnem uradu Polzela. — Podeljena je od-pravniška slu/a v Limbnšu bivši poštni aspirantki Pavli Robičevi roj. Rolterjevi, v Cankovi poštni aspirantki Angeli Hauptmanovi, v PilStanju poštni pomočnici Josiplui Vnhovi, na Bizeljskem poštni pomočnici Zinki Potočnikovi in v Vitnnju poštni pomočnici Zinki Požarjevi. — Premeščeni so: poštni oficijal Viljem Puppis iz Maribora v Ljubljano, poštni praklikunt Milan Lenassi iz Maribora v Ljubljano; poštuo oficijuntke: Terezija Žnidur-šlčeva iz Ljubljane v Mursko Soboto, Mira Kocjan-čičova u Ljubljane v Slovenjgradec, Mara Primo-žičova iz Račja v Ptuj, Frida Barettova iz Maribora v Dol. Lendavo, Iva Magdičeva iz Maribora v Trbovlje, Ana Kupčeva iz Celja v Žalec, brzojavni adjunkt Viktor Povše od tehn. oddelka k vzdrževalnemu odseku v Ljubljani. — Poštni službi se je odpovedala opštna oficijantka Ana Cep ojeva v Mariboru. — Začasno sta vpokojeni poštni oficijantki Jožica Kalinškova in Marija Lončarjeva v Ljubljani. — Umrli su: požtur Franc Guštin v Metliki, poštni poduradniki Filip Kalau in Anton Jeretina v Ljubljani ter Drngotin Sreč-nik v Tržiču. — Za mrtve sta proglašena poštna uradna slugi Blaž Podbevšek v Ljubljani in Ivuu Mutec v Celju. — Železniški promet. Od inšpektorata državnih železnic v Ljubljani smo prejeli: Ker poslednje časopisne vesti o stanju železniškega prometa na progah državnih železnic ne odgovarjajo povsem dejstvom, prosimo, da blagovolite v zadevi priobčiti naslednje pojasnilo: 1. Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstnega tovornega blaga na vseh postajah in za vse postaje, kakor tudi v tranzitu preko vseh prog zagrebške direkcije je ponovno ustavljeno do vštevši 20. februarja t. 1. izvzeto je ter sc tedaj sme sprejemati in odpošiljati le režijski premog in vojaško blago. V krajevnem prometu na progah Inšpektorata Ljubljana, tedaj v Sloveniji, ni nikakc prometne omejitve. Samo potniški in prtljažni promet na vseh progah zagrebške direkcije je zopet povsem vzpostavljen. — 2. V območju subotiške direkcije je do nadaljnjega ukinjen celokupni brzovozni in tovorni blagovni promet. Sprejemati in odpošiljati se sme eksoresne pošiljke do 250 kg teže, brzovozno kosovno blago do 250 kg teže na posamezen tovorni list, toda isti pc§iliatelj sme istemu prejemniku poslati dnevno le po eno pošiljko, V vozovnih nakladah ie dovoljeno sprejemati in odpošiljati le brzopokvarljiva živila, režijske, državne in vojaške pošiljke. Že sprejete in medpotne pošiljke smejo izteči. V območju direkcije Subotica je potniški promet na vseh progah vzpostavljen, izvzemši proge Apatin—Sonta in Feketič Sekič—Kula, kjer je celokupen promet še nadalje ukinen. — 3. Radi snežnih žametov na progah sarajevske direkcije je do nadaljnjega ustavljeno sprejemanje in odpošiljanje vsakršnega blaga za te proge preko Bosanskega Broda. V območju direkcije Sarajevo je otvorjen potniški promet točasno le na progi Brod—Gruž, dočim je na drugih progah še vedno ukinjen. — Razpisana poštna urada. Razpisana je po-štarska služba pri pošti Velika Loka (i I/,) in od-pravniška služba pri pošti Dolenju vas pri Ribnici (III/s). Prošnje je vložiti v 14 dneh. — Veiike tatvine v Podcerkvi. V Podcer-kvi so se zgodile velike tatvine. Posestnici Mariji Muk iz Podcerkve št. 38 je bila iz nezaklenjenega hleva ukradena krava, vredna 13.000 kron, več obleke je bilo ukradene Jakobu Perušku v Podcerkvi in veliko jestvin posestniku Francu Trudnu. — Krvav ples. V Krasnici v Srbiji je ta-mošnji kavarnar priredil te dni v svoji kavarni predpustno veselico s plesom. Vino in žganje pa je plesalce tako razvnelo, da se je iz plesa razvila prava bitka, v kateri je obležalo 14 nevarno ranjenih, mnogo pa jih je odšlo z manj^"" šimi ranami. — Husein Boškovič v Skadru. Znani raz-bojnil in vodja hajdukov Husein Boškovič, ki ga je naše orožništvo in vojaštvo preganjalo in lovilo celo leto, sc je naveličal razbojništva in pobegnil v Skader. Tu hoče z nakradenim denarjem začeti pošteno življenje. — Grof Karoly v Sarajevu, Na potu iz Subotice, kjer je prodal neke svoje gozdove, se je begunec mažarski grof Karolv ustavil v Sarajevu in konferiral z raznimi radikalnimi Eoslanci in politiki, na kar je odpotoval proti •ubrovniku, kjer še vedno prebiva s svojo rodbino. — Dobičkanosna trgovina. Mostarski listi poročajo, da hodijo v Mostaru neki agenti od niše do hiše in ponujajo razne patriotične slike na prodaj. Na teh pohodih jih spremljajo stražniki, ki vsakogar, ki se brani slike kupiti, zabeležijo. Razumljivo je, da ta trgovina prav dobro uspeva, razumljivo pa je tudi, da provizija za razne naečlnike in pisarje ni ravno majhna. — Spregovorila je. Nedavno ie novomeško sodišče poizvedovalo o identiteti nekega gluhonemega dekleta, ki se je nahajala v tamkajšnjih preiskovalnih zaporih. Te dni pa se je tej ženski posrečilo uiti iz zaporov. Orožniki, ki so jo zasledovali, so jo prijeli v bližnji vasi, kjer se je prav živahno razgovarjala in povpraševala, kam vodi pot. Beg iz ječe ji je povrnil dar govora. — Največji parobrod na svetu bo spomladi dovršen v angleški ladjedelnici v Sout-hampton: imel bo 56.000 ton in prostora za 4000 potnikov. Brod bo dolg 320 m, visok 32 in širok 30 m. Parnik se bo imenoval »Maie-stice, ki je last angleške paroplovne družbe V/hite Star Line in napravi 10. maja svojo Ervo pot iz Cherbourga v Newyork. Parobrod o kurjen s petrolejem mesto s premogom, kar nam dokazuje zopet velik napredek v tehniki. Kurjava s petrolejem ima to ugodnost, da se obdrži hitrost vožnje enakomerno, medtem ko se pri kurjavi s premogom izgubi mnogo pare in se s tem zmanjša hitrost. — Radi mraza — zaprte šole. V Osiieku je več učencev vsled mraza obolelo. Vsled tega so do nadaljnjega zaprli vse šole. Isto se je izvršilo tudi v nekaterih drugih krajih Hrvatske. — Avstrijski dclavci hočejo imeti tudi — banko. Da žive ljudje v Avstriji v silno težkih časih, o tem čivkajo žo vrabci na strehi. A čim hujšo je, tem bolj rastejo banke in bančni zavodi. Zadnji čas so so še delavski krogi odloČili, da ustanove strokovno delavske organizacije svojo banko. — Tudi pri nas rastejo banke kakor gobe po dežju, a z bankami vred raste draginja. Na eni strani zmeraj večje bogastvo, na drugi ra vedno večja revščina. Kam jadramo?! — Nepošten uradnik. Milan Simič, tajnik v ministrstvu za socialno politiko, je nedavno ogoljufal nekega zemunskega trgovca za 20 000 dinarjev, nakar se je odpovedal službi in pobegnil. Policija ga je te dni aretirala in oddala sodišču, kjer je priznal in izpovedal, da se ie odpovedal službi, da bi se lažje skril. — V csmrtnlro po pokojni gospej Katarini Kneiscl se je vrinila včeraj neljuba tisltovna pomota. Za imenom g. Andrej Kneisel se mora pravilno glasiti: InSpektor JuS. Sel. — Društvo diplomirnnih babic naznanja, da se je zvijala t a r 11 a času primerno. 584 H Mraz kot praktičen moralist. — Toliko pritožb ču emo o mrazu m njegovih zlih posledicah. Vsaj na Štajerskem pa so ugotovili tudi hvalevredne posledice mraza. Znano je, da je lansko močno štajersko vino povzročilo izredno mnogo pretepov, pa tudi ubojov. Naše poizvedbe na pristojnem mestu so dognale, oa za- to porotno zasedanje ni še niti enega slučaja ubo.a, ozir. težje poškodbe, kot navadno vsled pijančevanja. Dosedaj io na vrsti bdi-no en slučaj uboja, pa še ta spada kot preložen v prejšnjo sezi o ter izvira iz popolnoma drugih nagibov. Ako ne bo zdaj zadnje dni preopusta še kakih nerodnosti, bo te porote že v nekaj dneh konec. Na vprašanje, kako se ta izredni pojav tolmači, smo dobiH v odgovor: vino za pijance ni predrago, ampik za pretepače je mraz prehud. š Graški Granit? vendar v Mariboru, Grenka železna tvrdka Granitz se jc že lani trudila se naseliti v Mariboru. Takrat je to akcijo, kakor je še dobro v spominu, podpiral starosta mariborskega Sokola dr. Srnoc. Razvnel se ie hnd boj, ki je zadel tudi demokratsko stranko, ker so vplivni trgovci z železnino pristaši stranke. Dr. Srnec je zagovarjal prihod graške tvrdke z nujno potrebo take ve.etrgovine v korist tudi našemu kmetu, česar slovenski trgovci ne morejo izvesti, ker jim manjka tako Ugodnih nabavnih zvez. kakor jih ima znana praška tvrdka. Slovenski trgovci so ugovarjali, "da kar zmore graška tvrdka, zmorejo tudi oni. Vihar se je polegel. Zdaj naenkrat izvemo, da »nae Granitz vendarle v Maribor. In sicer kakor nalašč, se naseli kot konkurenca ravno pred nosom največje slovenske trgovine; Pin-ier & Lenari na Aleksandrovi cesti. Tvrdka Je od mesarja Vlaboviča kupila hišo z vrtom na na bolj prometnem prostoru b.izu glavnega kolodvora. Za domačo trgovino jc to hud udarec, ludi če bi bil pri podjetju udeležen tiaš kapital, ker izkušnje vseh takih nacionalizacij kažejo, da ostanejo pravi gospodarji pravzaprav tujci, ki importirajo iz Avstrije nam sovražno osobje. š Poročil ** je g. Kogtomaj Fran, celjski brivec, z gdč. Rezo M Brin. — Obilo sreče! LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ 2.-11. SEPTEMBRA 1922. Sejmski urad je pričel ta teden z razpošiljanjem sejmskih redov in prijavnic. Kakor povzamemo iz sejmrkega reda je rok na prijavo za razstsvljalee določen do 15. aprila L I. Sejmski red se v splošnem od onega v preteklem letu ni veliko spremenil. Cene prostorom so primerne in kljub znatno večji draginji od lanskoletnih le neznatno višje. Oni, ki se hočejo letošnjega sejma udeležiti kot razstavljale!, naj kar možno kmalu svoje sode!ovanje s prijavnico uradu sporoče in naj ne čakajo do zadnjega trenutka. Kakor zvemo od sejmskega urada, je zaniman'e tako veliko, da je že na podlagi sedanjih dopisov jasno videti, da sedanje sejmišče ne bo za letošnjo prireditev več zadostovalo in ga je neobhodno potrebno razširili. Ako se sejmišče ne poveča, ni mogoče, da sejmski urad zadosti že-jljam rastavljalcev, posledica tega pa uo, ria je tudi popclnonr remoToče vzdržati prireditev na onem višku, kakor se vsestransko želi. Vsa javnost je pretečeno ileto enodušno pozdravljala to našo res velikopotezno prireditev, od kater© je imela Ljubljana velikanske, tako moralne kakor hidi materielne koristi. Ljubljanski veliki semenj je preteklo leto napravil na vse obiskovalce najboljši ntis. Ta utis pa ni povzročila samo dobro organizirana prireditev, izvanrednl okus in discipliniranost razstavljalcev, ampak ,v jako veliki meri tudi srečno izbran prostor, katerega pridobiti se je prirediteljem velesejma posrečilo po naklonjenosti mestne občine ljubljanske. Vsaki drugi prostor, ki bi so zamogel pridobiti edinole na periferiji mesta, bi že radi oddaljenosti, radi pomanjkanja prometnih sredstev itd. na obiskovalce neugodno vplival. Tudi v drugih velikih inozemskih mestih eo sejmišča nameščena v pretežni večini v mestu samem. Zato je takorekoč >eondit.'o sine qua r.on, da ns. pet let da posojila brez obrosti, v roku petih let pa bo ima posodo vrniti. Prvenstveno pravico do tega posojila imajo 1. oni, ki fim je potrebno nabaviti kakšne moderne stroje in strojno orodje za svoje obrate, in oni, ki uvedejo nov način dela, ki so ugledni trio stri eli ki uvedejo nov obrt ali industrijo. ki doslej še ni obstojala Rok za prijave za posojilo se postavlja do 15. marca t. !. g ZaroealsTa petdinarskih nnvčank). Ker gotovi špekulanti na razen način, tudi potoni oglasov, ponujajo svojo pomoč pri zamenjavi noveinilc po pet dinarjev kakor tudi pokvarjenih bankovcev pri Narodni banki, objavlja Generalni inšpektorat finančnega ministrstva, da se po 2akonn zamenjajo pokvarjeno noveanice, kakor tudi bankovci po pet dinarjev, ki se vzamejo iz prometa, pri Narodni banki in njenih podružnicah. Zaradi tegn nj potrebno nobeno posredovanje in si lahko vsakdo hitro zanunja novCanira. Novčaniee po 5 dinarjev sprejemajo do 5 marca t L vse državne bla-gajniee. Občinstvo se opozarja, da Gaj se ne d« zapeljati od oseb, ki ponulajo svoje posredovanje m 2amenjavanje novčanie, ker to lahko stori vsakdo brez teSkoe. Končno f« oposarja. da se bo proti osebam. Iti ponujajo svoje posredovanje, postopalo |X5 zakonu. g Zlitij aiijo v Nemčiji so i veljavnostjo od 1. marca do nadaljnjega ukrepa določi s 4100 ii. lj Orgamzacra javnih naroeščaocev-soimšljenJkov SLS. Glasom seje se vrši danes ob 20. uri člansko zborovanje, ozir. sestanek v spodnjih prostorih Konsumnega društva. Kongresni trg št. 2. Vabimo, da se članstvo polncštcvilno udekži. Važno! — Odbor. ljj Lepa tolažba. Včeraj smo imeli priliko opazovati nekaj jako veselih obrazov v LJubljani. Vedele obraze so kazali tisti, ki so se rano zjutraj vračali z različnih zabav, še veselejše obmze so kazali mesarji, ko so čitali v listih, da je v Zagrebu cena mesu po-kočila na 100 kron kilo, najve?e-lajše obraze pa ?o delali javni in privatni nameščenci, ko so iim mesarji povedali veselo novico, da bo v par dneh veljala ista cena tudi za Ljublioro. Ker pa nameščeno? niso nehvaležni ljudje, so pripravili tudi oni mešanem nekaj veselja in jim rekli: Mi ne bomo mirovali prej, dokler ne bo meso po 2^0 kron kilo, potem ga pa prodajajte Lahom po 10 lir, če morete? Mi ga že itak ne kupujemo več, zato nam je \7seeno, po čem ie. lj Boj proti draginji! Vse stanovske in strokovne organizacije sklicujejo javen protestni shod proti nevzdržni draginji dne 19. svečana 1922 ob 9. uri 30 minut dopoldne v veliki dvorani hotela sUnion«. lj Umrl je Ivan Berglez, brat odgovornega urednika »Vojnega invalida« Srečka Bergleza in mestnega učitelja Avguština Berglez. Podlegel je po dolgem in mučnem trpljenju zavratni bolezni kot posledici rane, dobljene v svetovni vojni. Blag mu spomin in pokoj njegovi duši! lj Rokodc!ski dom. V nedeljo eb pol 8. uri zvečer se uprizori v društveni dvorani Mil-činskega igra s petiem »Volkašin«. Glasbo je priredil g. E Adamič Poleg tega se uprizori tudi zelo pril'ubljena Alešovčeva burka »Čevljar baron«. Čevljarskega vajenca igra g V. Rudo f. Vstopn:ce se dobiva;o v soboto popoldne ln v nedeljo v Rokodelskem domu. |K) lj O francoski rerolnc fi predava v ponedeljek ob S. uri zvečer v Rokodelskem domu msgr. V. Steska. Predavanje bodo po asnjevale skioptične slike. Povabljeni vsi, ki se zanimajo. lj Minister dr. Žerjav se danes odpelje na zdravljenje v Dubrovnik. lj Iz mestne sdravničke »lužbs je izstopil dr. Jernej Demšar, ki je bil ravnokar imenovan v 7 činovoi razrod. Posvetiti se misli sanio zasebni praksi. lj Prostovoljno gasilno društvo Laverca priredi v rede! o 19. t m. v gostilni Ogrin veselico. Spored: ša jiva pošta i dr. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Tatvine. Gospei Vili Andretto na Viču ie bila ukradena zlata ura, vredna 4000 kron. Policija »e aretirala kot tatvine sumljivo bivšo Andrettovo s užkino Marijo Mrhar iz Tihn-boja, ki ie g. revirnemu nadzorniku povedala, da ni sicer ukradla ure, pač pa je gosoej Andretto ukradla jopo in listnico v vrednosti 1100 kron. Mrharievo, katera ai ie že preskrbela potne spise za Italijo, so zaprli. — Divjega lovca Stanislava Z ao zasačili v Mestnem logu, ko e lovil divjačino. — V.omlieno je bilo te dni ponoči v stanovanjski urad. Vlomilec je vlomil v pisalno mizo neke uradnice in ukradel 8167.66 K. Kdo ie vlomil, se ne ve. — V om-ljeno je bilo te dni ponoči v mestnem ekspe-ditu. vlomilec ie vlomil v miznico neke ma-gistratne oficiantke ter odnesel 700 K den-irja. — Dva plašča, vredna 250 K. sta bila ukradena v št. jakobski šoli Policija je izsledila tatu in vrnila p'aSča lastnikoma. — Iz zaprle delavnice Ivana Golteaa v Kolodvorski ulici jc bilo Amaliji Jazbec ukradeno obleko v vrednosti 1775, Goltesu pa šoferski plsšč in namizni prt % vdelanimi indiianci v skupni vrednosti 1100 kron. — Ernestu Rafgel u, uradniku ju?ne železnico, je bila v Gradišču ukradena suknja in rokavice v vrednosti 4400 kron. — Te dni ie bila zopet na škodo Gospodarske zveze ukradena večja množina meta. lj Aretirana tatova. Polici!a ie aretirala Matijo Pav iča, ko se ie nameraval odpeljiti iz Ljubljane, ker i« uatužbea pri tvrdki Fritsrh & Breznik kradel vlice, nože in žlice in oškodoval navedeno tvrdko za 5664 kron. — Daljtj je bil na glavnem kolodvoru aretiran večkrat predkaznovani Matija Rose. ker je v isgonskih zaporih na rotovžu ukradel par rokavic Po aretaciji so ugotovili, da ie lani Rose v Gornjem Gradu ukradel večjo množino ob-lokc. lj Nesrečni za^ibpooec. Na glavnem kolodvoru so to dni prijeli nekega mladeniča, pri !• aterem so tašlj koreuine in s priprosto pisavo pisano Duvociilo, da t,o morajo koreninice z nohti namakati 2'} ur, preden ee pijejo. Fant je povedal, da mu io os la čudodelna zdravi a neka beračlca, knterl ie icar'e plačal 100 kron. CAidodehia zdravila ki hotel Jati svoji jzvo-ifenki Tončki, ki ae mara zanj, Ij Nepošteni aajditelj. Neka gospa je iz-ijttb!la 13. i. m zlato zapestnico v ob.iki verižice z obeskom napolcondora, katero :e našel m!«rl nepridiprav iz Šiške in io prodal za 140 kron nekemu kmetu. Zapestnica je bila vredna 3000 kron. Da se kupcc. katerega osebni popis je natančno znan, izogne oblastnemu zasledovanju, naj se nemudoma zglasi na IjuH-anski policiiski direkciji. lj Najdeni predmeti. V dramskem gledališču so nešli nanosnik in prstan Oboje ie na razpolago pri gledališkem mojstru g. Lebnu istotani. lj NaSel se jo lilat nh.an. Dobi se pri Rosp. Gabrič, Kolodvorska ulica 84. Ljubltana. tj Izgubila se je na Svečnico od tri četrt na 2. do 2. ure v bližini državnega kolodvora srebrna ura z zapestnico. Lepo prosim najditelja, naj io odda proti nagradi hišniku Mfdjatove hiše. Dunajska cesta 17, Ljubljana. — Ura mi je drag spomin. — Sluzkinjs. pr. šloraiska Maticam je izdala za teto 1021. Štiri knjige: Začetki Slovenske Matice, spominski spis k liOlctnici, sestavil dr. Ivan Lah; Pavel Golia: Večerna pesmarica; Junak našega časa, ruski spi-sal M. J. Lermontov, prevel dr. Vladimir Borštnik, in Politično življenje Slovencev (od 4 jan. 1797 do 0. jan. 1919), spisal dr. Dragotin Lončar. Pro-delana in pomnožena druga izdaja. Radi naraslih cen dobijo člani samo prve tri knjige, četrto pa dobe člani 25% ceneje nego drugi kupci. Cena te knjige jt) 12 Din. Ljubljanski člani naj pridejo sami po knjige v pisarno (vsak delavnik od 3. do 5. ure) in prinesejo s seboj potrdilo o plačani članarini. P' Cavalleria rn»ticana je opera, ki a svojim včasih nekoliko neotesanim, robatim, pa hkrati krepkim realizmom tako neposreono učinkuje kot malokatera. Dejanje js kratko, jasno, seeničao učinkovito, podpira iu nosi ga glasba, ki Je vsak-teremu uSesu teko dostopna, da so niti ne zaveda ne kako je pravzaprav glasba d a te ko eilnejža no-F.ivlca euvstev ia razvoja, kot igra sama; malokdaj se glasba in dejanje strinjata v taki enoti kot tu. Is našega predstavljanja naj omenim samo gospo Lewandowsko, ki je dobro pela. glas njen jo obsežen, poln, voljan, v vseh legah izenačen, tako da bomo dobili v njej poleg gdč. Zikove vendar zopet enkrat sopran, ki ne bo kvaril velikih vlog, ampak go bo človek z velikim užitkom poslušal. — G. D r v o t a nam je kot pever vedno dobro došel; če bi hotel biti popoln, bi se moral navaditi seveda tudi na ozki e; zdaj se mu vsak ua preširoko razvlcCe. — Prav tako uas je zadovoljil g. Romanowski, morebiU še bolj s petjem kot z igro; v njej Uči zanj nevarnost, da 6e posebno pri obratih ali pri obstajanju privadi stereotipnih, skoroda malomarnih kretenj. Lucla in Lola (ne vem kdo jo je pel) sta premajhni vlogi, da bi mogel sodbo izreči. Režija je le za silo, nastop množic je redno njena ali pa naša bolečina, U prizori so Izvečine nevevjetni, če bi jih prav ne vzeli realistično. Seveda so pa stilizirani če manj. K. solistovc in »igralcev«, predvsem pa je znatno zmanjšal številno armado baletk. Poznavajoč avtoriteto g. Hubada, smo prepričani, da je odstranil vsaj del balasta, ki našemu gledališču nikakor ni bil v korist in ne v čast. Letošnjo sezono seveda še ne bo moglo priti do znatnih sprememb repertoirja, ker so že sklenjene tozadevne pogodbe, zato pa upamo, da bomo s prihodnjo sezono lahko tembolj zadovoljni. — Kakor čujemo, je g. Romanovski odpovedal svojo pogodbo in namerava zapustiti Ljubljano. G. Romanovskega bi naša opera težko pogrešala, zato upamo, da ga bo g. Hubad znal pridobiti za nadaljnje sodelovanje. , DRAMA. j Sobota, 18. februarja: Svet Abon. B. i Nedelja, 19. februarja, popoldne: Vražja ženska. , Izven abun. ! Nedelja, 13. februarja, zvečer: Hamlet Iiven abon. : Ponedeljek. 30. februarja: Svet. Abon. D. I Torek, 01. februarja: zaprto. OPERA. J Sobota, iy. februarja: Butterily. Abon. E. i Nedelja, IS. februarja: 11 Trovatore. Izvoo abon. ! Ponedeljek. 20. februarja: zaprta j Torek, 21. februarja: Buttorfly. Abon. A. Soclsžfni V03fr?!k, STANOVANJSKO VPRAŠANJE. Dunaj, 12. februarja 1922. Avstrijski parlament je v svoji s a ji dne 11. februarja načel razpravo o reviziji postave v varstvo najemnikov. Smisel razprave je dvojen: a) najemniki vživajo postavno varstvo; hišni posestnik jih nc sme kar tebi nič meni nič vreči na caeto. Ta določba vsaj v splošnem gotovo os lani, ker ja potrebna; b) hišni posestniki doslej niso smeli zvišati najemnine in je še ekoraj ista kot jc bila L 1014. Nujna posledica tega jo bila da posestniki svojih hiš ne morejo vec popravljati; na Dunaju jo faktično blizu 200 hiš na tem, da razpadejo, zlasti v zunanjih okrajih, kjer so zadnja predvojna leta zidali prav moderno-površno, ker je bilo zidanju hiš bujuo razvit predmet špekulacije. Zdaj so hišni posnslniki bifau bankrota; dogajajo sa slučaji, da se morajo hiše, kor razpr.dajo, čez noč deložirati in jo kak''i 20 strank poslavlje-nib kratkonialo tm cesto. Zato hočejo zdaj dovoliti zvišanje najemnine, in sicer za 400 odstotkov pri slarib, za 800-1000 odstotkov pri novih hišah. S tem hočejo podpreti hišne posestnike in hočejo po-fcpeč.iti zidanje novih hiš. V kolikor bo vladni predlog obveljal, se šo nc ve; bifitvena načela se bodo gotovo izvedlo. Isti dan pa je dunajski deželni zbor (kakor znano tvori mesto Dunaj posebno deželo v okviru avstrijske zvezne države) sprejol postavo o udav. I;u za zidanje stanovanj (V/ohnbau. stteuer). Žo tedne sem se govori Jn piše o tej po-sta-t. Krščanski socialci l-o bili na shodih, v časopisih. v občinskem svetu in naposled v deželnem •jboru v najhujši opo/.iciii proti tej pos'avi. social-demoki-alsko časopisje iu govorniki še bolj stra-btno za njo. Stvar je za tujca nad vso zanimiva, za Dune/cana naravnost aivljenskega vprašanja. Oglejmo si torej: a) kaj hoče ta nova postava: b) v«kaj so krščanski socialci proli, socialisti za njo. Je košček več e.!i manj povsod perečega stanovanjskega vprašanja, zato gotovo tudi zauimico za rSlovenčovec čitfitelje. Poetava, ti postane pravomočna dna i. maj-nika, določa: Najemnik hiše, stano%an.la. trgovine, kakor tudi hišni posestnik za svoja osebna stanovanja, plačaj za svoje prostore davek in sicer po določeni skali. Podlaga davku je dosedanja lolna bruto-najemniua, lo se pravi najemnina s prispevki za sneženje kanalov, za dimnikarja itd. Oa prvih 3000 K letne bruto-na.;omn!uo so piafa 100 odstot, od vsakih nadaljnjih 3000 K 25 oduosno hO odstot. več. od 45.000 K dosedanje najemnine naprej znaša novi davek 600 odstot. Hišni pose?m'k je dolžan, novi davek pobirati in občini odšteli in dobi za cd letnih 6000 K odštetega davka 6 odst ', zo višje vsote S odstot odškodnine. Zalo pa je p,3d oblastjo odgovoren za pravočasno oddajo in postavno odmero davka. To je jedro postavnih dolo-ČIL — Poglejmo stališče kršcansko-socialno opozicije. Namen tega davka bodi pospešitev zidanja novih hiš. Ta nemeii, pravijo krščanski socialci. je fiktiven, ker da se ima samo en del tega davka porabiti za zidanje novih, odnosno za ohranitev starih hiš, z drugim, večjim delom razpolaga občina. Gre torej za občinski davek pod imenom davka za zidanje stanovanj. — Nadalje. Na ! Dunaiu se nahaja 80.000—40.000 ljudi brez stano-j vanja, je torej stanovanjska beda velikanska. Ob-j čina upa dobiti iz novega davka 1% milijarde K v stavbne namene. S tem pa bi mogla zidati k večjemu dve veliki kosami (Zinskcaernen) ali pa k večjemu 200 malili stanovanj. Ogromni davek bi torej nikakor ne dosegel svojega namena. Pri tem bi še ostale hiše oepopravljeno. Hiš je 40.000; stroški za popravo tako velikani:!, da bi trebalo nad 20 do 30 milijard kron! Potem je davek v sedanji obliki nesocialen. Družine z več otroki potrebujejo večje stanovanje; a davek eo zviša brez ozira ua število otrok, tako da ga hudomušno Dunajčani po pravici imenujejo i-Kindersleuer^. Najbolj se seveda proti temu davku branijo hišni posestniki, ker bodo plačevali davek tudi za svoja privatna stanova-i nja in bodo brez ozira na štirikratno povišanje najemnine, kakor jo predvideva državna postava, postali dolžniki občine, oziromn so bojijo, da bodo polagoma prišli ob svoja posestva. — Nadalje 6e navaja seveda stari argument zoper vsako radikalno socialno reformo, da bodo namreč občinski nastavljen« vseh panog, državni uradniki, delavci vseh kategorij terjali iu dobili spet večje plače: to bode za občino spet novo brsine, ki bo pač parali-riralo dohodke davka. Prizadet bo najbolj srednji stan, to so mali trgovci, obrtniki, rokodelci, ki svojih bremen nc morejo odložiti ua druga ramena. Podlaga novemu davim jo bruto-najemnina, to je podlaga, ki se ves čas spremin;n. Tako so se n. pr. stroški za snaženje kanalov od 1. 1914. zvišali za 43.000 odslot., stroški za dimnikarja za 20.000 odstotkov. Ker pri tem še ni videti konca in draginja lo narašča, se bodo ti prispevki in ž njimi avtomatično za 100 odstot. dvigale najemnine. To približno je stališče opozicije. Socialistična večina seveda gleda stvar s čisto drugačnega vidika. Ona priznava, da bo koo- Sni efekt tega ogromnega davka minimalen. Gre jim za pridobitev Širšega političnega značaja, ki naj prizadene nekdaj tako mogočni stan dunajskih hišnih posestnikov, oni hočejo soeiallzirati stav-binsko obrt kakor so že socializirall panogo mojstrov, ki so oskrbovali mestni tlak, in panogo mojstrov, ki jim je bilo izročeno snaženje kanalov. »Arbeiterzeitung« od 2. februarja piše, da je strokovna organizacija zidarjev že prosila in dobila stavbinsko koncesijo, s tem pa tudi monopol na vse zgradbe socialistične občine. Pri debati je socialistični govornik odkrito izjavil: »Sie (to je opozicija) treten fOr eine Belebung der privaten Bau-tttlgkeit ein, wlihrend wir.auf die Interessen der Allgemeinheit bedacht sein mtlssen. Dabei diirlen wlr keine RUekaicht auf eine schon vergehende BevSlkerungssrhirhto nehmen, dag gind wir unse-ren Wihlern der Zukunft sehuldig.« — Ko je svoje dni ruska sovjetska vlada naročila dunajskemu voditelju komunistov (dr. Frid. Adlerju), naj tudi na Dunaju nemudoma sestavi sovjetska vlado, je ta odgovoril, da mu to ni mogoče, ker da je do skrajnosti izmozgano ljudstvo še navezano na podpore eapadnih velesil. A on up«, da se bo to doseglo po malem in postavodajnim potom. Kakor vse kaže, Je imel prav. Gospodarstvo dunajske občine M očividno bliža državnemu komunizmu. Orlovski vestnik. »Mladost« (glasilo Orlov) it. 2/22: Posmrt-alca t Benedikta XV ; Kdo je Orel; Izlet Orlov v Strasbourjg 1921; Krik starega Orla; Orel (prirodopisno); Stric Jaka (povest); Ura itt^v.uB&aii je že. da vstanemo iz spanja fproti alkoholizmu); Priprave za izlet v Brno (okrožnica s prvimi stvarnimi podatki, smernice in način pri-tflaše vanja); Poročila; Dopisi: Književnost. — St. 2. ima 3 slike. — Vzlic odhodu par sto naročnikov k vojakom ie zrastlo število odjemalcev od 2200 na 2600. Gotovo si bo »Mladosl« v novi obliki tekom leta pridobila še novih naročnikov in bo dosegla 3000. Dijaški vssteik. d 2. O. »Zvezd«'«, Jutri dopoldne ob pol 11. uri se vrši občni zbor v Ljudskem domu. Udeležba obligatna. — Predsednica. '< Turistka \n šport. Legitimacije za polovično rožufo na Bled in v Bohinj morejo dvigniti udeleženci tekem ludi v pisarni Športne zveze do sobote do 4. ure popoldne. Ostali jih dobe pri športnih komisijah na Bledu, ozir. v Bohinju. Vsakdo kupi v eno smer polno karto ter se z isto karto ▼rne nazaj. Tekme v skokih nudijo prav poseben užitek tudi za gledalce. Bohiniska skakalnica leži nasproti prekrasni triglavski panorami ter je grajena na naravni terasi, k|er je mogoče občinstvu prisostvovati tekmam. Tekme napravijo na gledalca veličasten vtis, vsakdo, ki jih enkrat vidi, jih ne pozabi kmalu. Izletniki morejo oditi z jutranjim vlakom (ob pol 7. uri) ter pridejo pravočasno k sankaški in skakalni tekmi, medtem ko se popoldne ob 5. uri 2e lahko vrnejo. Prvenstvo Čehov r sportn. ČehoslovaŠka je 17. t. m. v St. Moritzu v hockeyju na ledu premagala Švede s 3 :2 in s tem dosegla mojstrstvo v Evropi. Poslano/ Društvo diplomiranih babic, ki je imelo dno 6. februarja t. 1. svoj občni zbor, je sklenilo nekaj resnih besed javno priglasiti. — Obetalo so jo namreč po časopisih, da se uredi nova porodnišnira, in prorokujejo se modeme babice. Društvo diplom, babic ugiblje, čemu take in enake reklame. Znanost ne more modernizirati dela narnve, pripomore pa izvefbajoči um strokovnjaka, da svoje delo izpopolni. Gotovo je vsako moderniziranje malenkostna stvar, ker ostane delo v bistvu vedno enako. Nove Izpremembe pa morajo biti pristopno za vse babice. Zakoniti predpisi modernizirajo babi-čno poslovanje. Poleg tega priporoča sedaj službujočo babice vcflelna praksa, katera ae tudi z moderniziranjem tako hitro ne doseže. Napravile so ravno tako nvojo učno dobo in sposobuostni izpit pred zaslužnimi strokovnjaki, doktorji in profesorji, niso torej nič manj .»modernet. Vpraša se, ali bodo tiste »moderne« babice tudi tako požrtvovalno za malo milodare opravljale svoj posel, kakor omo ga od pamtiveka sem izvrševale >nemoderne« babice v korist ljudstva in države? Kdo naj tačas, da se vzgoji dovolj tistih »modernih« babic, opravlja mnlo uvaževano, trudapolno in odgovorno delo? Ako »o babice potrebne, noj »e skrbi za njih obstoj, ako se jih ne potrebuje, čemu so potem učni" tečaji? Poslovanje babižtva »e je znatno zmanjšalo s tem, da »e vrši v mestih večina porodov v bolnici in v sanatorijih, poleg tega više še babiee iz javne bolnice, katere imajo žc itak svoj gotovi za-ulužek in preskrbo, svoj poklic izven bolniee na Škodo brezposelnih babic. Na deželi pa je veliko tistih »sik, katerim jo dovoljeno sa silo pomagati pri porodu na škodo matere, novorojenčka in babiee. V vseh drugih državah uživajo babice naklonjenost svojih predstojnikov, svetovalci so jim zdravniki in zdravstveni svetniki. Oglejmo si stanje * Uredništvo za spise ped tem naslovom ni odgovorno. babic v naši državi! Nihče se ne zmeni tanje. Ako so le količkaj zganejo za svoje pravice, se jira takoj zaproli s strogo kaznijo, in da niso bile prisiljene vsled povojniike draginje se organizirati, bi morale »edaj bosonoge opravljati svoj posel. Nujno je potrebno, da se uredi in modernizira zaslužek in preskrba babic tako, da jim ne bode trel>a v bedi zapuščenim hirati, ako bi vsled starosti ali bolezni ne mogle izvrševati svojega poklica. Da bi si babice omogočile svoj obstoj, 90 vložile na ministrstvo naše države prošnjo za po-državljenje, da postanejo enakopravne babicam drugih držav, ki so že doseglo podržavljenje v. korist ljudstvu in lastni preskrbi. I>ftUSTV0 DIPLOMIRANIH BABIC ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Antiseptično, čisteče, esrvžuječe, olivljajoč* in krepilno deluje lekarn. Feller-ja prijetno dišo«. >Elsafluid'.. Je mnogo močnejši in boljši kot Frane. Jgnnje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in nst, priljubljen že 25 let. 8 dvojn. stekl. aH 1 Spod j. stekl. t. zamotom in poštnino pošlje za 48 K: Eugen V. PeJIcr. Stnbica donia, Rlsstrg 134, Hrvatsko. Mefteoroioglčno poročilo. J.jufeijtinn .383 m n. ni. vifc. C»B o^nro- •■»n a llar»-m ? t* r v mm T* r 1110-mot«r Y C dito^nci. vetro;, V u t fatlftvin® v mtn 16. 2. 21 h 7318 - 2-5 0-5 mefflR ! > M 17. S. 7 h 732-8 - 3-2 0-5 17.,'S H h 734 5 3 04 | •• ^ jžgiv Trgovski pomočnik, bS ki bi bil zmožen samostojno voditi podružnico, se sprejme takoj. Dobri detaj-listi, izvežbani v manufakturni in žpeee-eijski stroki, imajo prednost. Ponudb« J« vposlati pod: »Podružnica 534« na npravništvo »SLOVENCA«. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predraga mati in stara mati, gospa Marjeta Okoren posestni ca danes v četrtek ob 7. zjutraj po kretki bolezni v 72. leiu starosti mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb bo v soboto 18. februarja ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Grosupljem. Maše zndušnice sc bodo brnle na Grosupljem. Nepozabna rajnka bodi priporočena v molitev in blag spomin. Grosuplje, 16. febr. 1922. Žalujoči osiali. Iščem VRTNARJA ™ blizu Varaždino, proti plači in depulatu Diti mora oženien ter oskibovati delo v sadovnjaku, parku in hišnem vrtu in urediti čebelarstvo. Pogoj osobno delavnost in voljnost. Ponudbe na lir. Š. GORJANA, Zagreb, Akademski trg 1 Zahvala. Povodom smrti moje preljube hčerke smatram za svojo dolžnost zahvalili se iskreno vsem, ki so jo tolažili v njenem trpljenju, in onim, ki so jo spremili na nieni zadnji poti. Posebej pa sc zahvaljujem najvdaneje p. n. upravnemu svetu holela Union kakor tudi vsemu njegovemu p. n. osob-ju za podarilev venca in oskrbitev pogreba in za velikodušno gmot. podporo z nabrano denarno zbirko, ter kličem vsem p. n. darovoteljem in podpornikom: Bog plačaj! Ljubljana, 17. febr. 1922. KATARINA LAMPE, mati. V neizmerni žalosti nas je zapustil zn vedno noš nadvse ljubljeni, predobri sin, brat, stric in svak, gospod Ivan BergJez danes dne 17. februarja po dolgi mučni bolezni kol posledici rane, zadobljene v svetovni vojni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 19. 1. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Strmi jk»1 št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Priporoča se v blag spomin in molitev. V LJUBLJANI, dne 17. februarja 1922. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. OSKAR SIMON vinski trgovec MARIJA SIMON roj. ZARN1K VRHNIKA POROČENA 18. februar 1922. "»a*E-isazarajs »smu harmoniji, violine in vse fflaobene potrebščine 21 rune na debcSn ln drobna HJIbibe BrcznUk, bivši uCiteli Glasbene Matice, Kongresni trg St. 15. Ljubljana. GRAJŠČINA LOKA pri Zidanem mostu :-: potrebuje neoženjenega :-: KRTINA i. obenem i It.ji: ftatovorija strojevodja za SokomobiSe t večletne prakse v kaki večji tovarni malih železnih predmetov, se t a k • j sprejme pri »PBV1 ŽEBLJARSKI IR ŽELEZ00BRT.VI ZADRUGI V KROPI IN KAMNI GORICI«. — Ponndfce t navedbo dovršenih šel, slulbovanja in plače na Urad za pospeševanje obrti v LJubljani, (Dunajska ee-staL ali pa naravnost na tvrdke v Kropi Prosta hrana in stanovanje. Plača po dogovoru Oglasiti se je zadnji čas do dne 28. februarja 1922. 525 Iščemo več za kamnolome m talna dela. Ponudbe naj se pošljejo na nnslov: »PRUGA« d. d. Zagreti, Račkova ulica 7. 381 in STROJEPISKA, samostojna moč, popolnoma vešča hrvaščine, ie sprejme v novo podjetje. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod šifro: »HRVATICA 555«. dobi dobro plačano mesto. Naslov v upravi Iistci pod štev. 526. išče velika tovarna likerja, ruma, konjaka in ostalih špirituoz. Ponudbe s obvestilom, v katerem krajn pozna re-flektant največ odjemalcev, poslati na naslov: Poštni predal 41, Zagreb, glavna pošta. 028 •m, mm m pelsg zM pivovarne.. Najbolje Izvežbone delavne motil Solidno, precizno delo iz najboljega blaga. - Totna ln nagla postrežba. Stavbeno podjetje Al. in Valentin Accetto, Ljubljana, Trnovski pristan St. 14, zaprisežena sodna cenilca, prevzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov in proračunov, oblastveno koncesionirana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. zelo krasno, antično, je ceno naprodaj pri ivrdki NAGLAS v Ljubljani, Kongresni irg. 569 LEPA HIŠA z novo dclavnico, s sadnim vrtom in lastnim vodnjakom, zraven stavbeni prostor s posebnim vodnjakom, pripravno za vsako obrt ali trgovino, se ccno proda. Pojasnila daje Janez Ovčak, Šmartno pod šmarno goro štev. 15 nad Ljubljano. 588 Mlovana mesečna soba po iščo is takoj. Cenjene ponudbe pod »A. H./550« na upravo tega lista. z enim ali dvema paroino kamnov, išče OPEKARNA V CA2M1, Hrvatsko. 542 kokošjo in pnransko se more dobiti v vsaki množini po dnevnih cenah veletrgovin« perutnine, čakorec, Medjimurje. 482 Tovarna Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ulic« 4. Barva vsakovrstno blago. :: Kemično čisli obleke. :: Svetlclika ovratnike, zapestnice in srajce. Podružnice: MARIBOR (Gosposka ulica 38), NOVO MESTO (Olavni :: trg), KOČEVJE štev. 39. :: tov. dvokoles ia otroških vozičkom Najcenejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejemajo se tudi dvo-kolesa in otroški vozički v polno prenovo oniajliranje t ognjem in poniklacjo. — LJUBLJANA, Karlovska eesta štev. 4. Kupujem brzi (Vollgatter) 24 — 30", rabljen, a dobro ohranjen, kompl., iz železne konstrukcije. — Ponudbe naj ae pošljejo no naslov: T. JAGUST, Sunja, Hrvatsko. 574 jv^ HLODE "^-^at smrčku, hrast, bukev, vsako množino kupuje PARNA 2AGA V, Scagnetti, LJubljana 466 sa državnim kolodvorom. Igralne karte! Geč in drug, Maribor Glavna tobačna zaloga B. tfrs a novo SsSago popolnoma goana dobiva se mvsod! Prva hrvatska tvor-nlca salam, sušenega mesa in masti M. CtavrSiovtf s5si©wš ti. d. PcSrJisJa. Glavno zestopstvej za Slovenijo SI. Bunc in lirug' CeSfa - Maribor M.C.5 Veletrgovina vina sprejme DVA trgovska potnika, od-nosno zastopnika. — Nasiop takoj po dogovoru. — Ponudbe 7. navedbo dosedanjega službovanja, zahievo plače itd., jc vposlati do 28. t. m. na upravo iega lista pod »VELETRGOVINA VINA 568«. Z H PLESKARSKA IN LICARSKA DELA SE NAJTOPLEIE PRIPOKOCA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PRECflSTITI DUHOVŠČINI 00 TONE MALGAJ 00 PLESKAR IN LIČAR = LJUBLJANA s KOLODVORSKA ULICA 6 Delniška glavnica: K 20,000.000-— PODRUŽNICE: Novomesto, Rakek, Sknrenlgraitec SLOVENSKA ESftOFfPTNA MMM LJUBLJANA, Šelenburgova ulica Stev. I. Is5yr$ufc v»e banCne posle naJtoCneJe In najkulantnefe. Rezervni zakladi i K 6,500.000'- Telefonl Si 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA i posomnici Hioopir.no. z. (poleg nunske cerkve). Hranilne vloge se obrestujejo s mtr 4°/0 brez odbitka rentnega ln invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplaču ejo potom roStaoček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu f. t. d. SPANSKA BOLEZEN pojenjuje in neha, ako pljete pravi medicina) M&seotte Cognac. Dobava se v vsaki boljiSI trgovini. „Mšva"cf. d. Sarajevo. rmil r r 'i>r;tr Kompletne napraos: xa ■Beline in H5§||8» Lohnmobl isk paro aH sesalni plin. Tnrbodinanzo, efekiromoforli eftonontlser, £tsii8ci za oosfiu. Hipriis za sušenje i TeEiaifnl materijai za ps^su usaise orste pri JRBir d. d., Zagreb, Paromlinska c.1. Telefon štev. 10. Brzojavni uaslov: „Orbis". Generalno zastopstvo tvrdke Gefia H.-S , Stflen, D&SSe9dorl. Kostanjev les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNEK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO! aacDnnanncaDaaaacuuDaaaccnn »ur......................................................................................" (Uvoz — Izvoz.) [| Kap:tal: Lit. 1,500.000. Zakoniti sedež: Rim, Via della Vite, N U. t Podružnica in lam posloma liana (5), t m a mm s. i d Uvaža v Italijo: vole, svinje, mast, maslo, živo in P zaklano perutnino, jajca, vsakovrstni les, oglje in pre- m mog, cement, tupino, esence, sušeno sad je, grah, žito i. t. d. 0 Izvaža iz Stati,e: platneno, volneno in svileno blago, H ^ predmete iz konoplje, jute in lanu, vsakovrstne klobuke [j si in kape ter fese; mila, modre galice, rudne in morske s soli; riž, vsakovrstne čevlje; konlecijonirauo perilo in U li odela; tehniške in mehaniške predmete; pisalne stroje i.t d. s Za nadaljnja pojasnila se je treba obrniti na Jadransko barko v Ju- \\ gostaviji in Italiji. U Vse posle Izvršuje poslovnlca v MIlanu. oanaDaautJunannacnaDnaociaacjan Kupi se 10.000 m3 prvovrstnih bukovih D R V. Ponudbe z navedbo cene franko vagon imenoma navedene oddajne postaje in dobavnega roka je vposlati do 4. marca na naslov Vodstvo za preskrbo drv v Ljubljani, Turjaški trg 1 R. RANZINGER ffiK™ Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice. oblastven« povoijeai atavbnt lnienec Ljubljana, duvim d« »l 7. EpiulIctM iterbtM * itouU Id.tob.lomk. ki *ed>. ifiadb« Plačila zmožna tvrdka kupi BUKOVO OGLJE v vefjih količinah, približno 10 do 20 vagonov mesečno, ▼ velikih kosih, brez drobiža, suho, z vilami naloženo, franko vagon Postojna ali Podbrdo. — Ponudbo naj se stavijo na: Dr. OTON VALLENTSCHAO, odvetnik, Ljubljana, ŠnbičcTa ulica štev. 10. 461 Priporočamo vsakomur najsolidnejSo lvrdko pri nakupu: inc Ljubljana, Sv. Pelra nasip 7. Najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle, olje za šivalne stroje. Istotam potrebščine za čevljarje, krojače, šivilje in sedlarje, žlice, vilice, nože, kravate, milo za briti. zobne ščelke, krtačo za obleko, glavo in konje. NAJNI2IE CENE I NA VELIKO IN MALO I PRODA SF. resnim reflektantom večjo množina prostosledov premoga in bauxita. Premog je dobre kakovosti ter vsebuje 3454 kalor. — Vzorci na razpolago. Ponudbe ali eveniuelna vprašanja pod: »PROSTOSLEDI 487« na upravništvo »Slovenca«, les iSltSJ, podgane, stenic«, Scurk: in VB« golRZfln moru poginiti ako purubliati moiu nnibolio preir.kušunn in spioano hvalienn MeditvR, kot proti poijikim in bišmm mišim K 16 /.a podgano K 2» ei jinrk« U 20 en »toni oo K tej umčovRlnc moljev K lil in SO; proti mroeaom K 10 iu 20 mnr.ilo proti u&em nn I.lnaeb K io - in živini K te--: za uši t obleti: n isrlln K 10 m 20 proti mrčesu ua sadju in zelonjafli proti mravljam 1« in 20 K. 1'oiiijn po po votli, '/.hv a .bsport H Jiin tr, Pe.rljska bi 3. Z greh 33. Vrirovcera r> veoleni odjemu porast. Vadbeno pBidjslfe lig. DBkiC in flug Ljubljana, Resljeva c. 9. se priporoča za vsa v to stroko spada.oča dela. od 10 do 20 cm debelosti in od 3 do 7 m dolžine franko vagon kranjske postaje, se kupi vsaka množina. — Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka na: šentlanški oremoaokop :: Krmelj, Dolenjsko. Važno za tovarne stročnic, papirja, kartonaže in trafike! Po zmernih cenah takoj na proda]: 1 stroj za ziatenje LBoIdbelaamasciiine") Z stroja Jčcoiifič" (Dčcoufr stroja za izdelovanje stročnic 3 stroji „lialiowitz!ijf („Hahowitzhy" stroji za stročnice 1 stroj za hartonažo UckenaDsstanzmasriiine"] 1 stroj za rezanje lepenke 1 tiskalni stroj [.JiegeidruchmasGiiinB") Z stroja za reza je in narezanie („Hitz- und Schneidemaschine") in i rezalni stroj za papir v valjih („Rollensciineideniosciiine") Vprašanja pod šifro „V. H. II-c-46" na Interreklam d. d. Zagreb, Jurjevska uL 31. Pneumatika „COIlTitf Eil OL" se dobi sedaj tudi pri nas! — Pozor! — Pneumatika »COHTHIEHTHL" — svetovnoznane tvornice v Hannovru. Vozite edino le s pneumatiko „COHTMEItTflL" ako hoCete najcenejše voziti. Pozor ua varstveno znamko in napis Glavni zastopnik za Slnuenllo: VIKTOR BOHIKEC, Uubilana T2lef.Inler.5SB Poljanska cesta 5 Brzdan: Contlpncn zavod za trgovino in industrijo Uubilana, Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem poslopju). Brzojavke i Kredit Ljubljane. ............Telefon it. 40, 457 In it. 348. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vredn. papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. JftiAia koniordi OdmvaaU u*iuik Mihael Muikare « Ljubljani,