PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXX. Št. 7 (8713)
TRST, sreda, 9. januarja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OŽIVITEV OBŠIRNEGA PROGRAMA ZA LJUDSKE GRADNJE
Že letos tisoč milijard lir za zidanje ljudskih stanovanj
Vlada pripravljena določiti do 1976. leta 3.300 milijard lir za zidavo 300.000 novih stanovanj za delavce - Kmalu odlok o povišanju pokojnin
RIM, 8. — Trije finančni ministri Giolitti, La Malfa in Colombo danes skupno z ministrom za javna dela Lauricello proučili načrt o oživitvi programa ljudskih gradenj, ki predvideva 3.300 milijonov lir izdatkov za zidavo 300 tisoč novih ljudskih stanovanj do leta 1976.
Načrt, za katerega je že precej
denarja na razpolago, je dalj časa obtičal v predalih raznih ministrstev. Toda pregovor pravi, da sila kola lomi. Sedanje gospodarske težave, ki izhajajo tudi iz pomanjkanja energetskih sredstev, so prisilile vlado, da išče nove vire naložb na področjih, ki so bila do sedaj zanemarjena. Izredno zanemarjeno je bilo področje gradnje ljudskih stanovanj. V zadnjih letih je bilo v Italiji sezidanih samo 5 odstotkov stanovanj z javnim denarjem. Vsa ostala stanovanja so Sezidala zasebna podjetja.
Po sestanku je minister za javna dela Lauricella izjavil, da upa, da bodo že v letošnjem letu porabili tisoč milijard lir za ljudska stanovanja. Pri tem ne gre samo za vprašanje denarja, temveč gre zlasti za pospešitev birokratskih postopkov, ki so doslej ovirali hitrejši za-
četek gradenj. Minister je izjavil, da so sklenili takoj sestaviti in o-dobriti ukrep, s katerim bedo lahko začeli reševati najnujnejša vprašanja na gradbenem področju v letošnjem letu. Obenem pa bodo sestavili nov desetletni program. Prvi ukrep bodo čimprej predložili v proučitev meddeželni posvetovalni komisiji. Minister je dejal, da bo vlada poskrbela za pospešitev izvajanja zakona 865 in za ustrezna denarna sredstva, da se sestavi primeren načrt ljudskih gradenj, ki bo ustrezal sedanjim potrebam. Skratka, je dejal minister Lauricella, gre najprej za določitev ukrepov in sredstev za takojšnji začetek gradnje ljudskih stanovanj, v drugi fazi pa za sestavo večletnega izvršilnega načrta, ki ga bo treba uresničiti sporazumno z deželnimi upravami.
V bistvu je bil tako imenovani tri-
letni načrt za ljudske gradnje spremenjen v enoletni načrt, obenem pa je bila dana pobuda za sestavo novega desetletnega načrta. O obeh teh ukrepih bo kmalu razpravljala vlada.
Finančni minister Colombo je prav tako poudaril, da je treba čimprej začeti zidati ljudska stanovanja v večjem obsegu in povedal, da je sedaj na razpolago na osnovi raznih zakonov od 2.000 do 2.500 milijard lir. Colombo je dejal, da bo treba poskrbeti za čim večjo perabo te vsote v letošnjem letu.
Na ministrstvu za delo pa je bil nocoj sestanek, ki je trajal pozno v noč med predstavniki vladnih strank, na katerem so govorili o vsebini ukrepa o povišanju najnižjih pokojnin, družinske doklade in doklade brezposelnim. Sestanka se je udeležil tudi minister za delo Bertoldi. Na sestanku so tudi razpravljali o vprašanjih preureditve socialno - zavarovalne ustanove IN PS. Vlada namerava postopoma združiti plačevanje vseh socialnih dajatev pri tej največji ustanovi.
■iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)
KOMBI,MA SE BO NEPRIČAKOVANO NADALJEVALA ŠI DANES
ZASTOJ V POGOVORIH MINISTROV DRŽAV PROIZVAJALK PETROLEJA
Nesoglasja o sistemu navezave vrednosti petroleja na ceno industrijskih proizvodov - Cena nafte bo aprila ponovno poskočila
ŽENEVA, 8. —Konferenco predstavnikov držav proizvajalk petroleja so nepričakovano podaljšali za en dan, tako da se ni zaključila danes, kot so predvidevali pred začetkom posvetovanj, temveč se bo nadaljevala še jutri. Predstavniki dvanajstih držav proizvajalk nafte so, kot domnevajo opazovalci v Ženevi, nadaljevali z obravnavo točk dnevnega reda.
V teku pogovorov naj bi nepričakovano prišlo do težav in nesporazumov med ministri, tako da so se odločili na sestavo več delovnih skupin. Kaže, da sta prisotni na pogajanjih dve kolikor toliko nasprotujoči si tezi. Prvo zagovarjata Alžirija in Iran, ki zahtevata odločno povišanje cene petroleja, da bi dosegli ravnovesje med ceno go-
Finančni ministri in minister za Javna dela so danes proučili podrobnosti o začetku izvajanja programa o ljudskih gradnjah, ki predvideva 3.300 milijonov stroškov za zidavo 300 tisoč novih ljudskih stanovanj v prihodnjih treh letih. Minister za javna dela Lauricella je izjavil, da upa, da bodo že letos lahko porabili tisoč milijard lir. Obenem pa bo vlada sestavila desetletni načrt za zidanje ljudskih stanovanj ter poskrbela za odpravo številnih birokratskih ovir, ki so morda glavni vzrok, da tiči v raznih bankah na tisoče milijard neizkoriščenih lir za javna dela. Predstavniki vladnih strank pa so včeraj proučili vsebino vladnega zakonskega odloka, s katerim bodo povišane najnižje pokojnine INPS s prvim Januarjem letos.
Konferenca OPEČ v Ženevi se bo nepričakovano nadaljevala tudi danes. Kaže, da so med pred-stavniKi držav proizvajalk nafte nastali nekateri nesporazumi, zaradi katerih so zasedanje podaljšali. Gre v glavnem za vprašanje navezave vrednosti nafte na ceno industrijskih proizvodov. Zaradi tega so države članice OPEČ pozvale države potrošnice, naj strogo nadzorujejo petrolejske družbe, ki so krive za vrtoglavo povišanje cene petroleja na zahodnih tržiščih.
Župan Spaccini je na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta podal zelo obsežno poročilo o zaključku preverjanja med petimi strankami leve sredine in okvirne smernice petletnega načrta občine za leta 1973-77. Kot je župan u-vodoma pojasnil, je v političnem poročilu govor tudi o neugodnem svetovnem in vsedržavnem političnem položaju.
Včeraj je bila v Trstu svečana otvoritev sodnega leta, na kateri je imel daljši govor državni pravd-nik Pontrelli, ki sploh ni omenil obstoja slovenske narodnostne skupnosti, niti prevratniške in zločinske dejavnosti neofašistov.
riva in med ceno industrijskih proizvodov, ki jih morajo države proizvajalke uvažati. Drugačno tezo pa zagovarja Saudska Arabija, ki je proti večjim podražitvam petroleja. ki bi lahko privedle do izkoriščanja bogatih ležišč nafte v Severni Ameriki, še zlasti na Aljaski in v Kanadi, kar za sedaj še ni aktualno, ker bi bil petrolej iz tistih vrelcev predrag. Če bi se cena arabskega petroleja še nadalje zvišale, pa bi postala ta ležišča konkurenčna.
Žolčne razprave naj bi bile v teku tega zasedanja tudi v zvezi s sodelovanjem z državami potroš-nicami petroleja. Države proizvajalke morajo po mnenju nekaterih čim boljše izkoristiti sedanji položaj ter petrolejsko orožje in razviti svojo industrijo, tako da bodo v privilegiranem položaju v trenutku, ko bodo vrelci nafte usahnili in jih bo treba nadomestiti z drugimi viri energije.
Ceno petroleja je treba zato še bolj povečali, trdijo nekateri predstavniki, ali pa močno znižati ceno industrijskih proizvodov, da bi dosegli ravnovesje. Kar zadeva sodelovanje med državami proizvajalkami in med potrošnicami pa bodo morale slednje, trdi predvsem iranski predstavnik, ki v glavnem ponavlja predloge, ki jih je dal perzijski šah že pred časom, dati konkretne predloge za sodelovanje. Iranske predloge je v glavnem potrdi! in zagovarjal tudi alžirski predstavnik.
Bolj zmerna stališča pa je zastopal saudski minister Jamani, ki je izrazil zaskrbljenost, da bi ponovno ostro zvišanje cene petroleja povzročilo verižno reakcijo,. ki bi bila pogubna tako za proizvajalce nafte, kot za potrošnike.
Iranski minister za finance Amu-zegar naj bi posebno vztrajal na potrebi, da bi ustvarili sistem, s katerim bi navezali ceno surovega petroleja na ceno industrijskih proizvodov ter da bi navezali vrednost petroleja na nihanje dolarja. Teheranski predstavnik naj bi zahteval od organizacije držav proizvajalk, naj poveri gospodarski komisiji OPEČ nalogo, da določi vrednost petroleja (v dolgoročni perspektivi) na podlagi nekaterih določenih kriterijev, kot so n.pr. cena drugih virov energije, kupna moč petroleja ter vrednost petroleja kot proizvoda. ki se bo nekoč izčrpal. V kasnejšem pogovoru z novinarji je minister Amuzegar vztrajal na dejstvu, da morajo potrošniki petroleja uvesti strogo nadzorstvo nad cenami. To bo mogoče le takrat ko bodo uvedli strogo nadzorstvo nad petrolejskimi družbami, ki delujejo ria mednarodnem petrolejskem tržišču. Amuzegar je s tem v zvezi izjavil, da je cena iranskega petroleja približno 7 dolarjev za sod, petrolejske družbe pa ga prodajajo po 15 dolarjev za sod.
Gre v glavnem za domneve, ki
cij so si večkrat nasprotujoče. Konferenca se bo vsekakor nadaljevala jutri zjutraj, ko se bo po vsej verjetnosti tudi zaključila. Gotovo je le to, da trenutno cene petroleja ne bodo povišali. Prihodnji skok v ceni bo komaj aprila, kot so sklenili že na zadnji konferenci v Teheranu.
Alžirski minister za petrolej Ab-dessalam in njegov iranski kolega Jamamo sta zvečer odpotovala v Španijo, kjer se bosta srečala z madridskimi voditelji, med katerimi bo tudi diktator Franco. Arabska ministra bosta v prihodnjih dneh obiskala še Rim in Bonn, da bi razložila italijanski in nemški vladi nove smernice v petrolejski politiki arabskih držav.
MOSKVA, 8. — Sovjetska vladna delegacija, ki jo vodi ministrski podpredsednik Novikov, je prispela da-1 čimer bo vrnil obisk cesarja Hiro
Gre za resno vprašanje, ki ga ne bo mogoče rešiti v najkrajšem času.
2 novim zakonskim od okem se bo najnižja pokojnina delavcev zvišala na 42.950 lir mesečno, za avtonomne delavce (trgovce, obrtnike, kmete itd.) na 34.000 lir; socialna pokojnina se bo zvišala na 25.850 lir; družinska doklada na 8.000 lir za člana družine; doklada za brezposelne pa na 800 lir dnevno. Povišanja so stopila v veljavo 1. januarja letos.
Sindikati zahtevajo odložitev povišanja železniških tarif
RIM, 8. — Glavni tajnik CGIL Rama, CISL Storti in UIL Vanni so danes posredovali pri predsedniku vlade Humorju, naj vlada na jutrišnji seji ne razpravlja o povišanju železniških tarif. Sindikalni voditfelji menijo, da je to vprašanje tesno povezano s celotno politiko javnih prevozov in bi povišanje tarif močno pogojevalo sedanji splošni gospodarski položaj. Obenem sindikalisti opozarjajo predsednika vlade na obveznosti o zamrznitvi cen javnih storitev in na pogovore, ki jih bodo kmalu imeli sindikati z vlado, na katerih bodo obravnavali politiko javnih prevozov, in o gospodarskem razvoju.
Francija še vedno ni potrdila sporazuma s Saudsko Arabijo
PARIZ, 8. — V Franciji še vedno niso potrdili sklenitev večletnega sporazuma Š Saudovo Arabijo, po katerem naj bi uvozili iz tiste države 800 milijonov ton nafte v dvajsetih letih. V zameno naj bi Francija izvažala v Saudsko Arabijo predvsem o-rožje, (med katerim sodobne mirage III), obenem pa bi urila arabske častnike.
Opazovalci sicer menijo, da je zelo neverjetno, da bi cbe državi podpisali tako dolgoročen sporazum, še zlasti v sedanjem trenutku, ko se bo dirka za petrolejem pospešila in bo njegova cena vrtoglavo narasla v prihodnjih letih.
Pompidou obišče Japonsko
ZLATO VEDNO DRAŽJE
Naraščanje vrednosti ameriškega dolarja
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Znatno povečanje trgovinske izmenjave med Italijo in SFRJ
Zvezna skupščina odobrila dokončno besedilo osnutka nove ustave - Predsedstvo ZKJ o kadrovski poRtiki
PARIZ, 8. — Francoski predsednik Pompidou bo v drugi polovici aprila uradno obiskal Japonsko, s
nes v Irak, kjer so jo na letališču hita v Franciji. V krogih zunanje-dočakali številni člani iraškega revo- ga ministrstva so sporočili, da bo lucionamega sveta. Gre za drugi sov- obisk verjetno od 23. do 26. aprila, jetski obisk v Iraku po zaključku da bi pa ta datum utegnili nekoliko zadnje arabsko - izraelske vojne. spremeniti.
LONDON, 8. — Vrednost ameriškega dolarja stalno narašča na vseh svetovnih denarnih borzah. V Londonu, Parizu, Frankfurtu in v Tokiu, kjer so danes menjali ogromne vsote dolarjev, je vrednost ameriške valute dosegla raven izpred zadnjega razvrednotenja pred skoraj letom dni. V Parizu je dolar prvič po lanskem 6. februarju dosegel vrednost 5,18 franka, kljub te mu da se je že včeraj ovrednotil kar za 3 odstotke. Podoben pojav so zabeležili tudi v Londonu in Frankfurtu.
Še posebno vroče je na tokijski borzi, kjer je bil včeraj japonski jen razvrednoten za 7 odstotkov. Japonska narodna banka je danes jSosegia na denarni trg, da je lahko ohranila jenu včerajšnjo vrednost v odnosu do dolarja. Japonska vlada je sklenila, da bo branila vrednost svoje valute, dokler ne bo izčrpala dela svojega dolarskega sklada do, največ 10.000 milijonov dolarjev. Izpod te ravni, poudarjajo v Tokiu, Narodna banka ne bo šla in bo raje dovolila, da se jen nadalje razvrednoti. Obstaja pa nevarnost, da bo jen potegnil s seboj v svojem padcu še druge, zlasti zahodnoevropske trdne valute, kot so francoski frank in zahodnonem-ška marka. Dolar se krepi predvsem zaradi stalno večjega povpraševanja, saj je edina valuta, ki jo sprejemajo arabske države pri prodaji surovega petroleja.
Sporedno z dolarjem vrtoglavo raste tudi cena zlata, predvsem zaradi strahu zahodnoevropskih denarnih špekulantov, ki ne zaupajo več v svoje valute in želijo spremeniti velik del svojih kapitalov v plemenito rumeno kovino.
(Na sliki: včeraj na pariški borzi.)
Konferenca med ministri držav proizvajalk petroleja v Palači narodov v Ženevi
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Značilnost jugoslovansko - italijanske blagovne izmenjave v zadnjih letih je stalno manjšanje jugoslovanskega negativnega salda v trgovinski bilanci. To je rezultat uravnovešene blagovne izmenjave, večje udeležbe v blagovni izmenjavi blaga z industrijske kooperacije in povečanje izvoza \ Italijo, je bilo ugotovljeno na današnjem sestanku jugoslovansko ■ italijanske gospodarske zbornice, na katerem so ugodno ocenili tako lanskoletno blagovno izmenjavo, kot njene perspektive v tekočem letu. Jugoslovanski izvoz v Italijo v e-najstih mesecih lanskega leta je dosegel vrednost 422 milijonov dolarjev, to je 27,2 odstotka več kot v celem 1972. letu. Uvoz iz Italije je v isti dobi znašal 479 milijonov dolarjev, t.j. za 20 odstotkov več kot predlanskim. Ugotovljeno je bilo nadalje, da se je zadnja leta povečalo število kooperacijskih pogodb in da se je kvalitetno izboljšala industrijska kooperacija z Italijo. Doslej so jugoslovanska podjetja sklenila 70 kooperacijskih pogodb z italijanskimi podjetji. Glede na to, da Jugoslavija razpolaga danes s sodobnimi zmogljivostmi v skoraj vseh industrijskih vejah, se pričakuje, da
miiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiimiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHimiiiiimiiiiiiiiimiiiit
VEDNO BOU ŽIVAHNA POLEMIKA 0 REFERENDUMU
Demokrščanska levica za iskanje kompromisa
Lombardijeva in Bertoldijeva struja PS! opozarjata na nevarne posledice referenduma
RIM, 8. Polemika okrog referenduma o ràzporoki postaja čedalje bolj živahna in zadobiva v nekaterih primerih razmeroma ostre tone. Prav iz razvoja polemike pa se rojeva zavest, da bo morebitna kampanja pred izvedbo ljudskega glasovanja nujno «ostra in silovita», kot se je pred dnevi izrazil tajnik PSI De Martino, vzporedno s tem pa tudi spoznanje, da je treba v majhnem času, ki je še na razpolago, storiti še zadnji poskus, da bi preprečili izvedbo referenduma z delno spremembo zakona' o razpo-roki. Seveda pa naj bi bile to spremembe, ki bi samo odpravile nekatere pomanjkljivosti zakona Fortuna-Baslini, ne pa, da bi spremenile njegov značaj.
Najbolj oster poseg v polemiko prihaja danes iz demokrščanskih vrst: Andreotti jeva agencija je objavila noto, v kateri obtožuje tajnika PSI De Martina, da «grozi» demokristjanom. Agencija pa trdi, da je KD nasprotno dokazala svojo demokratičnost, ko ni privolila v skrivne manevre, da bi preprečila volilno preizkušnjo, ki bi se lahko tudi negativno končala za katoliško načelo nerazdružljivosti zakona.
Mnogo bolj trezen je članek, ki ga je predstavnik levičarske struje KD «base» Granelli napisal za revijo «Il popolo lombardo». Granelli soglaša s tezo levice, da bi referendum imel nevarne posledice za verski mir in za stabilnost demokratičnih ustanov: zato predlaga, naj bi predstavniki strank ustavnega loka ob ponovnem odprtju parlamenta sedli za isto mizo za resno in angažirano primerjanje stališč. Ne gre za uvedbo dvojnega poročnega režima — pojasnjuje Granelli — pač pa za odpravo hudih pomanjkljivosti sedanjega zakona o razporoki, ki jih priznavajo tudi predstavniki laičnih strank. Šele ko bi se pokazalo, da je nemogoče premostiti nesoglasja, bi lahko sklicali ljudsko glasovanje.
Lombardijeva struja PSI je v svoji noti izrazila zaskrbljenost zaradi negativnega stališča demokrščanskih voditeljev glede referenduma, predvsem če upoštevamo hudo družbeno in gospodarsko krizo, ki jo država preživlja.
Tudi Bertoldijeva struja PSI izraža zaskrbljenost, ker se bodo težavam, ki izhajajo iz energetske krize, pridružile še težave z referendumom. Ne gre za vprašanje rezultata glasovanja, saj so Italijani že
Zahodna Nemčija in regionalna politika EGS
BONN, 8. — Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti bo na sestanku 14. in 15. t.m. v Bruslju ponovno obravnaval vprašanje regionalne politike EGS. V tej zvezi je imel danes minister za izredne posege na Jugu Donat Cattin sestanek z zahodnonemškim ministrskim
re v glavnem za aomneve,	nen z, idiiuuiiuueuj&iuui muuai-i
iz uradnih virov niso potrdili, | podtajnikom za zunanje zadeve Han sai poteka konferenca OPEČ za za- som Aplom o ustanovitvi tako ime-
__a:_:	____..	__4-oinncti nnvnnprm pvrnnclrptrn rpfTÌnnalnPÉfa
prtimi vrati in v strogi tajnosti. Nobenemu novinarju ni dovoljen vstop in neuradne vesti, ki prihajajo s strani raznih članov delega-
novanega evropskega regionalnega sklada. Na zadnjem sestanku ministrskega sveta EGS v Bruslju niso prišli do nobenega zaključka glede
tega vprašanja zaradi odklonilnega stališča zahodnonemške delegacije.
Spor med Zahodno Nemčijo in predvsem Italijo, Veliko Britanijo in Irsko, ki so najbolj zainteresirane za ustanovitev tega sklada, se suče okrog obsega razdeljevanja sklada na posamezna nerazvita področja v državah EGS. Sklad naj bi imel za tri leta na razpolago 1.800 milijard lir. Zahodna Nemčija je izjavila, da ja pripravljena prispevati največ 375 milijard lir, kar je v zvezi z njeno gospodarsko močjo izredno
malo. Italija je celo predlagala, naj bi vložili v sklad za prihodnja tri leta najmanj tri tisoč milijard lir. Obenem pa Italija pravi, da so njena južna področja najbolj nerazvita in da bi morala zato dobiti iz sklada več kot katera koli druga članica. Zdi se, da so za Italijo predlagali, naj bi dobila samo 35 odst. razpoložljivih sredstev.
Ob zaključku današnjih pogovorov v Bonnu je Donat Cattin izjavil. da je zahodnim Nemcem obrazložil potrebe italijanskega Juga in
dejal, da bodo o tem vprašanju dokončno sklepali na sestanku 14. in 15. januarja v Bruslju.
RIM, 8. — Tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL se bo sestalo jutri dopoldne in proučilo rezultate treh meddeželnih zasedanj, ki so bila pretekli teden v Rimu, Milanu in Neaplju. Tajništvo bo obenem sklepalo o skorajšnjem sklicanju izvršnega odbora in sindikalne federacije.
Tajnik KD Fanfani
pokazali zadostno politično zrelost, tako da o pozitivnem rezultatu ni mogoče dvomiti. Zato levičarske sile ne skušajo preprečiti referenduma zaradi pristranskih interesov, pač pa zato, ker se zavedajo, da je splošen položaj v državi že dovolj težak in da zato ni treba dodajati še novih težav. Prav zato nihče ne očita KD, da brani svoja stališča — trdi Bertoldijeva struja. Pač pa prevladuje vtis, da se demokrščanski voditelji ne zavedajo v zadostni meri takojšnjih in bodočih posledic, ki bi jih imel boj okrog referenduma za politični ustroj države.
Podobne pomisleke je danes izrazil tudi član vodstva PSDI Averardi, ki je poudaril hude gospodarske težave, s katerimi se ukvarja država, od energetske krize in deficita plačilne bilance, do naraščanja cen in racioniranja bencina. V takem položaju — pravi Averardi — pa se voditelj KD zabava s tem, da «resno» pripravlja svojo stranko na spopad z vladnimi zavezniki, z liberalci in s komunistično opozicijo.
V Vel. Britaniji ustanovili ministrstvo za energijo
LONDON, 8. - V Veliki Britaniji so ustanovili novo ministrstvo za energijo. Za novega ministra za energijo je bil imenovan lord Car-rington, predsednik konservativne stranke in dosedanji obrambni minister. Ustanovitev novega ministrstva je terjala majhno preosnovo londonsko vlade. Na Carringtonovo mesto je bil za obrambnega ministra imenovan lan Gilmour, ki je bil doslej državni tajnik za obram
se v bodoče občutno poveča število kooperacijskih pogodb z italijanskimi partnerji.
* * *
Skupna komisija vseh svetov zvezne skupščine za ustavna vprašanja je danes po dvodnevni razpravi določila dokončno besedilo osnutka u-stave, o katerem bo svet narodov razpravljal na seji 22. t.m. Sprejeto besedilo ustave bo predloženo o-stalim skupščinam in svetom, ki ga bodo sprejeli do konca meseca. Dogovorjeno je, da republiške in pokrajinske skupščine dajo svoja mišljenja in soglasja najkasneje do 11. februarja, tako da bi svet narodov lahko proglasil novo ustavo sredi februarja. Med razpravo je bilo izrečenih več pripomb in predlogov, večinoma le formalnega značaja. Edina bistvena sprememba se nanaša na volitev delegatov v družbenopolitične svete republik in pokrajin. Po sprejetem besedilu volijo delegate za te svete skupščinski družbeno - politični sveti, medtem ko bi po prvotnem predlogu te delegate neposredno volili delovni ljudje in občani na podlagi kandidacijskih listin socialistične zveze.
Druga novost je, da občine niso obvezane, da imajo svoje izvršne svete, čeprav je ohranjeno načelo, naj tudi te družbeno - politične skupnosti imajo kolegialne izvršne organe.
S sprejetim predlogom ustavnega zakona za izvajanje ustave se določa, da ustava vstopa v veljavo z dnevom, ko jo proglasi svet narodov. S tem zakonom se določa tudi. da se novoizvoljena skupščina mora sestati do 15. maja in do 31. maja izvoliti predsedstvo SFRJ, zvezni izvršni svet, predsednika in sodnike zveznega sodišča. Z istim zakonom se določa tudi, kateri zakoni prenehajo veljati s sprejemom nove ustave, oziroma za katere je določen rok, da se uskladijo z novo ustavo SFRJ.
* # #
Na današnji seji izvršnega biroja predsedstva ZKJ so razpravljali o nekaterih vprašanjih kadrovske politike Zveze komunistov v družbi. Izvršni biro je sklenil, da je treba v kadrovski politiki nujno posvetiti polno pozornost tako pripravam za deseti kongres ZKJ, kakor tudi dokumentom, ki bodo predloženi kongresu. Izvršni biro je proučil tudi idejno politične naloge zveze komunistov na področju telesne kulture in športa. Sklenjeno je bilo, da so o stališčih izvršnega biroja seznanijo komunisti, ki delujejo na tem področju in da se predloži zvezni konferenci socialistične zveze, da na eni od sej predsedstva vsestransko prouči to problematiko.
Ob 50-letnici spopada delavcev s fašistično organizacijo Orjuno v Trbovljah je izvršni biro zavzel stališče, da je treba to obletnico na ustrezen način obeležiti.
BOŽO BOŽIČ
Predsednik belgijske vlade v Skopju
SKOPJE, 8. — Predsednik belgijske vlade Edniond Leburton je danes dopoldne prispel s posebnim letalom v Skopje, kjer je bil popoldne promoviran za častnega doktorja gospodarskih in političnih ved skopskega vseučilišča. Jutri se bo Leburton v svoj-stvu župana belgijskega mesta Varom udeležil slovesne seje mestne skupščine Skopja, na katerem bo proglašeno pobratenje Skopja in Varema. Neposredno po prihodu se je Leburton razgovarjal s predsednikom republiškega izvršnega sveta dr. Bu-goevim. Razgovora so se udeležili tudi predsednik gospodarske zbornice, republiški tajnik za gospodarske odnose z inozemstvom in tajnik tajništva republiškega izvršnega sveta za odnose z inozemstvom. V razgovoru so izmenjali misli o možnostih razširitve in nadaljevanja gospodarskih in drugih organizacij in ustanov SR Makedonije in Belgije na gospodarskem in kulturnem področju.
Kreisky o Bližnjem vzhodu
DUNAJ, 8. — Avstrijski kancler Kreisky je v pogovoru s časnikarji izjavil, da napovedani obisk delegacije socialistične internacionale na Bližnjem vzhodu ne pomeni poskusa posredovanja, pač pa le navezavo prvega direktnega stika z arabskimi državami. Kreisky je tudi poudaril, da pobuda ni nikakor naperjena proti Izraelu, saj je izraelska vladna stranka članica socialistične internacionale, šlo bo za poizvedovalno potovanje, med katerim naj bi ugotovili, kakšne so možnosti za vzpostavitev miru na tem področju.
Kreisky je tudi potrdil mnenje, da bi se moral Izrael umakniti z zasedenih ozemelj ter v tej zvezi omenil, da je Avstrija svoj čas podprla resolucijo varnostnega sveta OZN v tem smislu. Istočasno pa je
bo. Na to mesto pa je bil imenovan ..	.
bivši tajnik za zadeve Škotske Geor- avstrijski kancler poudaril potrebo, ge Younger.	: da bi zagotovili varnost izraelskih
_____	meja.
I Med člani delegacije socialistične RIM, 8. — Predsednik republike j internacionale, ki bo odpotovala na Leone je nocoj sprejel v Kvirinalu Bližnji vzhod, bo tudi predstavnik predsednika vlade Rumorja,	IPSDI Cariglia.
ŽUPAN SPACCINI PODAL ZAKLJUČKE PREVERJANJA IN ORIS PETLETNEGA NAČRTA
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
NEKAJERE STVARNE OBVEZE GLEDE REŠEVANJA Potreben je nastop na širših osnovah VPRAŠANJ SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI v obrambo pravic beneških Slovencev
Utrditi sodelovanje z Jugoslavijo - Odločno zavrnjena perspektiva petrolejskega pristanišča - Specifična vprašanja slovenske maniv
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je župan inž. Marcello Spaccini, vidno še ne povsem ozdravel, prečital izredno obsežno politično-načelno poročilo o preverjanju in predstavil petletni načrt občine. Župan je podčrtal, da je njegovo poročilo tako obsežno, ker mora vsebovati potrditev političnega okvira leve sredine, dodatni sporazum večine, ki se pridružuje sporazumom in izjavam 13. januarja in 30. septembra 1970 ter 12. januarja 1973. Vsemu temu pa je treba še dodati oris mednarodnega in vsedržavnega položaja, ki vsekakor ni pozitiven.
Župan je nadaljeval, da je pet strank leve sredine podčrtalo popolno veljavnost politike in sodelovanja leve sredine ter njeno formulo. Nadalje je govor o medsebojnih odnosih strank koalicije ter nujnosti stabilnosti, saj je tudi v Trstu treba ohraniti prvotno vsebino leve sredine in se je treba boriti proti nevarnosti «umirjene evolucije», proti zahtevam konservativnih, reakcionarnih in neofašističnih sil. ki so še vedno žive, proti korporativistič-nim in sektorskim pogledom ter končno, je rečeno v poročilu, tudi proti «demagoškim stališčem opozicij».
Poročilo pravi, da je leva sredina že pred leti sprejela nekatere odločilne načelne sklepe, ki so razbili izolacijo mesta in so vrnili njegovo mednarodno vlogo. V lej zvezi je v poročilu župana rečeno: «Politična odločitev leve sredine je bila, ko se je stopilo na pot sodelovanja in prijateljstva s sosedi in še zlasti z Jugoslavijo. V tej zvezi želim izraziti voljo sil leve sredine, da se bodo odnosi sodelovanja in prijateljstva lahko nadaljevali in krepili na raznih področjih skupnega interesa in skupnih obvez. Tudi politično demokratični odnos do slovenske manjšine, ki je prav tako privedel do spopadov s konservativnimi silami, nacionalističnimi krogi in neofašistično desnico, je zasluga leve sredine. Ta zasluga je še toliko večja, če upo-števamo pogoje in tudi ostra nasprotja, ki smo jih podedovali».
V tej zvezi je nadalje tudi govor o gospodarskem in socialnem razvoju in o perspektivi Trsta, kateremu je treba dati novo podobo, demokratično, italijansko in evropsko in ko se mora Trst pretvoriti iz področja sporov v vzgled miru. Župan je v tej zvezi podčrtal, da je za celotno deželo ohranitev miru vprašanje življenja in smrti. Prav sedaj pa opazujemo številne zaskrbljujoče znake. Kazalo je že, da se je mednarodno pomirjanje okrepilo, ko je prišlo do nenadnega pre-okreta. V tej zvezi je župan navedel konkretne primere spopadov in preokretov v Vietnamu, Izraelu, do-
godke v Španiji, v Grčiji itd.
Kot zelo važno vprašanje je bilo v ospredju razprav o perspektivah Trsta ustvarjanje povezave s Tržičem in čimvečja integracija, tržaške pokrajine, tako da se ustvarjajo skupne strukture, da se skupno urejajo pristanišča, industrijska, urbanistična in druga vprašanja.
Razvoj mesta mora temeljiti na industriji in na pristaniško-trgovski dejavnosti. V tej zvezi se je žunan strinjal s stališči sindikatov, da Trst ne sme biti mesto, ki bo nudilo samo usluge, temveč da je treba razvijati industrijo predvsem na področju Oreha. V tej zvezi je župan podčrtal, da je treba ohraniti Kras.
Nato poročilo obsežno govori o tržaškem pristanišču in navaja nekatera vprašanja, ki jih je treba takoj rešiti, kot tudi druga, ki so dolgoročna. Nadalje je rečeno, da so med preveranjem preučili tudi vprašanje petrolejskih naprav: «Trst ni in ne sme postati «petrolejsko pristanišče», temveč ima kot vsa vehka pristanišča tudi to komponento prometa. Dopolnilni sporazum petih strank leve sredine odločno nasprotuje novim rafinerijam, ki bi lahko bile zgrajene v tržaški pokrajini in zaradi tega soglaša z zadnjimi sklepi CIPE.
Poleg tega počrtujejo nasprotovanje razvoju Trsta kot petrolejskega pristanišča na škodo in kot alternativo nadaljnjemu nujnemu razvoju industrije in razvoju trgovskega pristanišča.
Na osnovi teh smernic je treba ohraniti področja EZIT za nova industrijska podjetja, tako da se okrepijo produktivne zmogljivosti in da se poveča raven zaposlitve».
V tej zvezi je še rečeno, da je treba urediti ustrezne naprave, da se prepreči onesnaženje morja in da se na ustrezen način izkoristi za promet Tržaški zaliv.
Obsežno poglavje posveča županovo poročilo cestnim zvezam in predvsem hitrim cestnim zvezam. Dopolnilni sporazum potrjuje «absolutno nujnost, da se nadaljuje z urejanjem hitrih cestnih povezav, ki jih predvideva splošni načrt že odobren s strani občinske uprave in ki je vključen v deželni urbanistični načrt. Po mnenju strank leve sredine gre za prvenstveno zahtevo, ki pogojuje razvoj mesta in pokrajine».
Po tem načelnemu stališču pa se predvideva dokaj zapleten postopek in je rečeno, da bo potrebno še eno leto, da se bodo lahko preučili konkretni načrti in • ko bo treba sprejeti dokončne sklepe.
Štirje daljši posebni odstavki so nato posvečeni nekaterim konkretnim vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti in je v tej zvezi v po-
ročilu župana rečeno:
«Med preverjanjem so vse stranke ponovile skupaj s splošnimi političnimi in programskimi obvezami in promocionalno funkcijo, ki jo ima občina kot osrednje središče demokratičnega življenja skupnosti in tudi kot živ in učinkovit operativni instrument, obveze leve sredine do slovenske narodnostne manjšine, ki živi na ozemlju pokrajine in dežele.
Stranke leve sredine so bile odločilne za zgodovinski preokret odnosov med večino in manjšino na tem o-zemlju in stranke leve sredine nameravajo rešiti še vedno odprta vprašanja.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Drevi predavanje o slovenskem šolstvu
Drevi ob 20. uri bosta na sedežu KPI na Trgu Stare mitnice (Largo Barriera vecchia) 11 - II. nadst., govorila posl. Albin Škerk in prof.
Franc Škerlj o novem dopolnilnem, i cune v y zakonu in nerešenih problemih slo-1 Furlanije
venske šole. Večer, posvečen našemu šolstvu, prireja krožek «Pinko Tomažič».
Razstava TECNOMAR 74 pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-J. krajine
Kakor smo svoj čas že napovedali v našem listu, bo v času od 26. do 31. maja letos na razstavišču pri Montebelu posebna mednarodna razstava tehničnin naprav za ladje-delstvo, gradnjo pristanišč, pomorski promet, izkoriščanje morskega bogastva, razsoljevanje morske vode in za boj proti onesnaževanju morja z naslovom «Tecnomar 1974», ki jo organizira Odbor za mednarodne specializirane razstave COMIS iz Milana. Včeraj je o pripravah na ta pomemben prikaz v okviru tržaškega sejma razpravljal deželni odbor, ki je ob koncu seje sprejel ustrezni predlog predsednika Co-mellija in odredil, naj bo nova prireditev pod pokroviteljstvom dežele Julijske krajine.
Prizadevanja beneških kulturnih in drugih organizacij za preklic prepovedi pošolskega pouka slovenščine ■ Uspeh «Dneva emigranta» Izid «Novega Matajurja» - Razprava o slovenskem zamejskem športu
Svojo predvčerajšnjo redno sejo, v Čedadu ter Izidor Predan o «No-ki je bi! i v Gorici, je Izvršni odbor I vem Matajurju», ki je izšel po skle-
Slovenske kulturno - gospodarske zveze posvetil aktualnim vprašanjem
v Beneški Slo 1---------'-----1----
športu. Na i sednik Boris člana izvršna Medica kot i.
ii ter slovenskemu u seje je pred-.• pozdravil nova dbora: Dina Del ema za vprašanja izseljenstva, te, Bojana Brezigarja kot delegata Združenja slovenskih športnih društev in pri tem izrazil zadovoljstvo 10 zaradi vstopa združenja v SKGZ.
V razpravo o aktualnih in perečih vprašanjih v Beneški Sloveniji so s svojimi poročili posegli najprej beneški člani izvršnega odbora: prof. Viljem černo z orisom nadaljnjih prizadevanj in naporov organizacij beneških Slovencev za preklic prepovedi pošolskega poučevanja beneških otrok v Brdu in Teru v slovenskem jeziku, kakor tudi za odobritev šolskih prostorov za tečaje slovenščine v priredbi kulturnega društva «Ivan Trinko», ter še o okvirnem programu KD «Ivan Trinko» v letošnjem letu; Dino Del Medico z oceno letošnjega «Dneva emigranta»
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII(IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>MIIIIMI»>IIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
SVETLE IN TEMNE STRANI SODNEGA DELOVANJA
Govor državnega pravdnika ob odprtju sodnega leta
Dr. Pontrelli sploh ni omenil obstoja slovenske narodnostne skupnosti, zločinske dejavnosti fašistov in procesa za pokole v Rižarni
Še enkrat se je v sodni palači ponovilo slikovito, obenem pa zelo pomembno slavnostno odprtje sodnega leta. Po hodnikih, na katerih so bile razgrnjene rdeče preproge, so stopali visoki sodni funkcionarji v rdečih plaščih z belimi ovratniki iz hermelina in črnimi kapami, pred njimi so korakali karabinjerski častniki v slavnostni uniformi in sodni zapisnikarji, ki so nosili znake sodne oblasti: zlato žezlo in palici. Ob hodnikih in na dvorišču, ki pelje v dvorano porotnega sodišča, so stale častne igte^Že policije, karabinjerjev, finančne straže in jet-niških čuvajev.
To je le cerimonialna plat slovesnosti, ki je sice_n nekoliko zastarela in spominja na vse drugačne čase. Vendar pa je onstran te zunanje «folkloristične» plati odprtje sodnega leta pomembno predvsem zaradi govora državnega prav-............................kate-
dnika, ki nakazuje smernice,
..........i.iiiiiiiiiiii.......................................
VČERAJ NA SEDEŽU DEŽELNEGA ODBORA
Predsednik Comelli podpisal odlok o novih hitrih cestah
Dokončno sprejeta varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške občine • Vrsta uradnih popravkov in priporočil
Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj podpisal odlok, ki vnaša tako imenovano «varianto štev. 15» v splošen regulacijski načrt tržaške občine in ki se nanaša na gradnjo hitrih cest od poslovnega središča mesta do preostalega prometnega omrežja v tržaški pokrajini. Odlok bo objavljen v prvi letošnji številki Uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine.
Varianto je obravnaval deželni tehnični odbor, ki ga vodi odbornik za javna dela Giust, na posebni seji 20. decembra lani. Ob koncu razprave je bila varianta soglasno sprejeta. Ustrezni načrt je, kakor znano, pred časom razburil tržaško javno mnenje in zlasti prebivalstvo Sv. Jakoba. Pred sejo deželnega tehničnega odbora je odbornik Giust sprejel predstavnike prizadetega prebivalstva ter jim zagotovil, da bosta dežela in tržaška občina upoštevati njihove ugovore. Podobna zagotovila je istim predstavnikom dal tudi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje De Carli.
Deželni tehnični odbor je formuliral svoj pristanek na varianto s priporočilom, naj bi se izvajalci predvidenih del posebej potrudili za to, da bi bile predvidene cestne zveze speljane po kriteriju, ki bi zagotavljal najmanjšo škodo za prizadeto prebivalstvo, zlasti kar zadeva področji Krasa in Barkovelj.
Preteklo soboto je varianto preučil deželni odbor. Po daljši razpravi je odbor soglasno odobril načrt in priporočilo deželnega tehničnega urada. Včeraj je dokument podpisal predsednik Comelli in ustrezni odlok bo objavljen prihodnje dni v deželnem Uradnem vestniku.
Odlok predsednika deželnega odbora vnaša vrsto manjših uradnih popravkov v načrt variante in vsebuje nekaj priporočil, namenjenih tržaški občini, glede izdelave dokončnih izvršnih načrtov za predvidena javna dela.
Uradni popravki se nanašajo na tehnične karakteristike novih prometnih zvez na nekaterih točkah izjemnega značaja in imajo namen »manjšati na minimum družbeno
škodo, ki jo bo povzročila gradnja predvidenih infrastruktur (z rušenjem stanovanjskih hiš, gradnjo novih naprav v nekaterih mestnih predelih in na Krasu, itd.) in uskladiti načrte z zahtevki regulacijskega načrta za tržaško luko, obstoječega železniškega omrežja, zdravstvenih centrov (otroška bolnica in nova bolnica na Katinari) in šolskih struktur (otroški vrtec pri Čarboli). O-menjeni popravki bodo izvajalcem južne vpadnice omogočili, da v okviru predvidene trase začrtajo novo cesto tako, da bo njena gradnja povzročila najmanjšo družbeno škodo. Nadaljnji uradni popravek deželnih strokovnjakov vsklajuje nove prometnice z načrtom za gradnjo tovornega postajališča pri Frnetičih.
Priporočila, ki jih je izdelal deželni tehnični odbor in ki jih vsebuje tudi včerajšnji odlok predsednika deželnega odbora se nanašajo na preučitev geotehničnih in naravnih značilnosti prizadetih krajev in okolja, na pospešitev postopkov pri zaseganju potrebnih nepremičnin, na že omenjeno «minimizacijo» družbene škode, na poenostavitev izvršnih načrtov, na premestitev križišča severno od Opčin izven področja, kjer je predviden naravni rezervat in na rešitev, s poznejšimi urbanističnimi inštrumenti, vprašanja ustreznih povezav med obema lukama, med lukama in industrijsko cono, med turističnimi področji (zlasti z Miljami) in med mestnim središčem, univerzitetnim centrom in novo bolnico na Katinari.
Baletni popoldne v Kulturnem domu
V okviru mladinskih torkov, ki jih naše gledališče z uspehom prireja že drugo sezono, je včeraj popoldne gostovala v kulturnem domu 7-članska baletna skupina solistov ljubljanske Opere.
Vodja in duša skupine (plesalec in koreograf) Janez Mejač, nam je po krasnem nastopu povedal nekai več o ustroju tega ansambla. Na-
stopajoči solisti so redni člani ljubljanske Opere, ki so leta 1971 ustanovili notranjo celico, katere namen je v času, ko niso vezani na operne obveznosti, posredovati predvsem mlademu občinstvu čim več baletnih predstav s programom, ki naj bi zadovoljil najrazličnejše o-kuse. Zasnovam program «Balet in glasba» je med raznimi točkami povezan z magnetofonsko zapisanim uvodom in razlago, ki veliko bolje učinkuje kot še tako lepo ilustriran gledališki list. Vodilna nit sporeda pa je dosledna zgodovinskemu razvoju baletne tehnike in didaktike.
Ogledali smo si tako najprej starejše baletne oblike izraznega plesa (Spartak in Navihanko) nato baletno romantiko (Silfide), dobo velikih koreografov (Fakina v Labodjem jezeru ter v Hrestaču); v drugem delu je Mejač prikazal modernizem v dveh zelo uspelih točkah, najprej z elektronsko glasbeno spremljavo (slovenskega avtorja), ki si koreografsko zasluži nedvomno odlično oceno, nato z ameriškim jazzom. Točki sta bili po aplavzu sodeč najbližji mladi publiki in po našem mnenju so ju tudi plesalci najbolj občutili.
Plesalci ki smo jih občudovali na našem odru, imajo za seboj od 10 do IS let baletnega izobraževanja, kar jim dovoljuje tudi najtežje tehnične izvedbe. Posebej pohvaliti tega ali onega izvajalca ne moremo, ker so bili vsi na visoki ravni in vsaka točka je bila po svoje dovršena celota. Navedemo naj le imena plesalcev v raznih vlogah in izrazimo obenem željo, da bi jih lahko spet gledali z novim sporedom v prihodnji sezoni. V Spartaku sta nastopala Magda Dedovič in Mojmir Lasan; v Navihanki Danila Švara in Janez Mejač; v Labodjem jezeru Maruška Vidmar in Mojmir Lasan; v Silfi-dah po vrsti Vida Volpi, Maruša Vidmar in Mejač; v Hrestaču Sparava in Vojko Vidmar. V drugem delu se je celotni skupini pridružila v Jazz odlomku Avstralka Mau reen Walker.
Selma Micheluzzi
rih se bo držala uprava pravice v tem letu. V veliki dvorani so bili že zbrani številni gostje: predsednik deželnega sveta Berzanti in deželnega odbora Comelli, predsednik pokrajinskega sveta Zanetti, podžupan Lonza, vladni komisar Di Lorenzo, rektor univerze De Ferra, poveljnik tržaškega vojaškega področja gen. Ceilentani, poslanca škerk in Bologna ter senatorja Sema in Bacicchi, tržaški, goriški in videmski kvestorji, predsednik sodišča Giannuzzi, goriški državni pravdnik Pascoli, poveljnik karabinjerjev '•polk. Mingarelli. finančne straže brigadni gen. Vita, poveljnik pristanišča kapitan Giammari-ni, nadškof Santin, zastopniki konzularnih predstavništev v Trstu in številni drugi gostje.
Slavnostnemu zasedanju sodnega zbora je predsedoval dr. Aldo Renzi. Govor o stanju sodne uprave, o njenih uspehih in pomanjkljivostih ter o bodočih perspektivah je imel državni pravdnik dr. Pontrelli, ki je v poldrugi uri prebral sko-ro 60 tipkanih strani obsegajoče poročilo.
V njem se je dotaknil najprej splošnega vprašanja delovanja sodne uprave. Dejal je, da je sodstvo v globoki krizi zaradi pomanjkljivih struktur, ki povzročajo vedno večje zavlačevanje procesov. Po mnenju državnega pravdnika je zakonik o sodnem postopku iz leta
1940 bil dobro izdelan, niso pa pripravili zadovoljivih struktur sodne uprave in tudi reforme v povojnih letih niso rešile tega bistvenega vprašanja. Nasprotno, nekatere reforme so celo otežkočiti delo sodnikov, kot na primer izpustitev na svobodo osumljencev po določenem obdobju. Na tak način, je dejal dr. Pontrelli, so se številni kriminalci povrnili na svobodo, ni omenil pa številnih nedolžnih osumljencev, ki bi sicer čakali dolga leta na proces.
Zelo oster je bil napad državnega pravdnika na «politizirane» sod-' nike, na tiste, ki bi hoteli zbližati zakone s socialno stvarnostjo družbe. Po mnenju dr. Pontrellija ti sodniki spravljajo v nevarnost' objektivnost sodstva. Pri nas je ta
pu glavnega odbora SKGZ in kot izraz želje in potrebe Beneških Slovencev in njihovih kulturnih organizacij, da dobijo list, ki bo resnično glasilo njihovih narodnostnih in socialnih interesov ter odraz njihovega življenja.
Prof. C rno je podrobno navedel korake, ki so jih skupno storili doslej predstavniki beneških organizacij pri predstavnikih dežele in krščanske demokracije v zvezi s prepovedjo pošolskega pouka slovenščine v Brdu in Teru in tiste, ki jih bo treba še napraviti. Izvršni odbor je seznanil z vabilom, ki so ga kulturni krožki beneških Slovencev in organizacije emigrantov iz Beneške Slovenije naslovile na videmske parlamentarce in deželne svetovalce za srečanje, v petek, 11. t.m. v Čedadu. Na tem srečanju bodo preučili pobude in korake, ki bi jih bilo treba storiti za ugotovitev resničnih vzrokov za prepoved pošolskega pouka slovenščine in za ponovno uvedbo takega pouka, ki si ga starši otrok zelo želijo in katerega namen je ovrednotiti kulturno bogastvo beneških ljudi. Prav tako je prof. Černo seznanil IO s pobudo za vrsto okroglih miz z vidnimi predstavniki deželnih političnih strank, na katerih bi skupno preučili probleme, pričakovanja in zahteve beneških Slovencev.
Po razpravi, v katero so posegli drugi člani IO in v kateri je Bogo Samsa podal analizo trenutnega političnega položaja v deželi, v katerega kontekst se vključuje tudi prepoved pošolskega pouk, slovenščine v Beneški Sloveniji, so bili beneški člani IO mnenja, in izvršni odbor je z njimi soglašal, da bi bilo spričo resnosti te diskriminacije treba misliti na nastop Slovencev na širši osnovi.
Prof. černo je nato obširno govoril o okvirnem programu KD Ivan Trinko. Društvo si bo prizadevalo pri deželnih oblasteh in zlasti pri odgovornem odborniku, _ da bi bilo deležno večjih podpor za svojo kulturno dejavnost in bo v ta namen zaprosilo odbornika za sestanek, na katerem ga bo seznanilo s kulturnimi potrebami beneških Slovencev. Več pozornosti bo društvo posvetilo intenzivnejšemu delovanju po beneških vaseh z vrsto prireditev. ki naj, poleg že tradicionalnih, še bolj utrdijo med ljudmi zavest narodne pripadnosti. Društvo namerava dati tudi pobudo za spominsko svečanost, v počastitev Ivana Trinka ob 20 letnici njegove smr ti. V okviru te svečanosti naj bi \
kih sodnikov bolj malo. kar v bi-! Trčmunu uredili spominsko sobo po
stvu pomeni, da v naši deželi sod-
(Nadaljevanje na S. strani)
kojnega narodnega buditelja beneških Slovencev in mu postavili u-strezen kip. Prof. Černo je pri tem
■niMiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiuiuimt ■11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
V OKVIRU ABONMAJSKE SEZONE GLASBENE MATICE
MOZARTOVE SKLADBE V IZVEDBI DUNAJSKEGA KOMORNEGA ORKESTRA
Orkester je vodil naš primorski dirigent Anton Nanut, odlična solista pa sta bila flavtist Miloš Pahor in sopranistka Ileana Bratuž Kacjan
Državni pravdnik Pontrelli
V okviru koncertnega abonmaja Glasbene matice smo imeli sinoči v gosteh v Kulturnem domu odličen Dunajski komorni orkester, ki je v svojem 20-letnem obstoju nastopal že po vsej Evropi, ZDA in Mehiki pod taktirko velikih dirigentov in s svetovno znanimi instrumentalnimi in vokalnimi solisti. Že samo to, da si je naša Glasbena matica zagotovila njegov nastop v okviru svojega abonmaja, je zato pomemben uspeh, še toliko večji in pomembnejši pa je, ker je tokrat ta imenitni ansambel koncertiral pod vodstvom našega primorskega dirigenta Antona Nanuta ter s solistoma, ki sta oba naša ožja rojaka, z našim tržaškim flavtistom Milošem Pahorjem in sopranistko Beano Bratuž - Kacjan, ki je po rojstvu tudi Tržačanka. Ta posrečena du-
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
NA ŠTIRINAJSTI SEJI
Miro Opelt (SS) predsednik konzulte pri Sv. Ivanu
Zanj je glasovalo deset rajonskih svetovalcev
Na štirinajsti seji od ustanovitve je svetoivanska konzulta končno izvolila svojega predsednika, ki je novi svetovalec Miro Opelt (SS). Zanj je od prisotnih 16 svetovalcev glasovalo 10. Iz približnih računov se je pri glasovanju razbila demo-krščanska skupina na dvoje (3 za, štirje pa ne), zanj pa je glasovalo pet komunistov.
V začetku seje je Opelta predlagal, a le v osebnem imenu, svetovalec KD De Pretiš. Pri tem se je zelo nerodno skliceval na neke prejšnje izjave misovca Beorchie, ker je vidno kazalo zadrego pri kandidiranju. Takoj je drugi demokristjan (Trebiciani) dejal, da se s predlogom ne strinja, češ da je predstavnik SS «neizkušen», ker je bil ravnokar imenovan na mesto I. Kokorovca. Opelta je povabil, naj kandidature ne sprejme. Komunist Negri je izpodbijal to tezo trdeč, da neizkušenost v delu konzulte ni-
ma pomena. Dolžnost vseh je, da si pomagajo. Skupina KPI zahteva, mimo neznosnih polemik, da se po dogovoru izvoli predsednik konzulte.
Res je bil Opelt izvoljen. Ko je misovec Madaro, ki je kot starejši svetovalec vodil sejo, končno zapustil svoje mesto (pred tem je, ob prekinjanju svetovalca Pečarja neslano pripomnil, da Slovenci nimajo pravice do predsedstva konzulte, češ da so manjšina), se je Opelt, najprej v slovenščini, nato pa še v italijanščini, zahvalil za zaupanje. «To je znak določene odprtosti», je dejal, «sicer pa računam na sodelovanje pri delu, ki nas čaka».
Dela je res na pretek, saj so prejšnje polemike paralizirale delo konzulte. Na predlog Pečarja (KPI) je bila imenovana komisija za proračun, ki bo morala do prihodnjega torka pregledati občinski pellet ni načrt
najsko - slovensko - primorska kombinacija je izzvenela v stilno in umetniško ubran koncertni večer, ki nam je posredoval Mozartove mojstrovine v dognani, plastično oblikovani in muzikalno visoko kultivirani izvedbi.
Zelo znana Mala nočna glasba KV 525 je bila prva poslastica tega umetniškega večera in ni pretirana trditev, da jo je redko slišati v tako nadrobno izdelani interpretaciji, v kakršni nam jo je nudil Dunajski komorni orkester. Njegovi godalni mojstri so znali pod natančnim pa vendarle lahkotnim dirigentovim vodstvom uveljavit', v njej celotno razpoloženjsko mavrico, ki jo izža reva.
Koncert za flavto ip orkester v G-Duru KV 313 je nudil našemu flavtistu Milošu Pahorju priložnost, da je znova potrdil visoko raven svojega muziciranja in njegova interpretacija se je lahko oslanjala na briljantno orkestrovo spremljavo. Dosežena ubranost med solistom in orkestrom je bila več kot zadovoljiva.
V drugem delu koncerta smo najprej poslušali dramatično kantato motet «Exultate, jubilate» KV 165 za orkester in sopran solo. Melodramatična barvitost skladbe je prišla do polnega izraza tudi po zaslugi sopranistke Beane Bratuž - Kocjanove, ki je svoj vokalni part zapela z izredno mehkim glasom, ki se ji posebno v srednjih višinah nežno barva in ga tudi sicer uporablja z velikim tehničnim znanjem. Orkester ji je bil zelo diskreten partner zlasti v srednjem počasnejšem stavku.
Sledil je še Divertimento v D-duru KV 251, v katerem je orkester, tokrat pod izredno dinamičnimi dirigentovimi sugestijami, dosegel morda najvišjo interpretacijsko popolnost. Poleg zelo ubranega muziciranja celotnega ansambla smo lahko občudovali tudi odlične soliste na 1. in II. violini, violi in klarinetu.
Dolgotrajnemu aplavzu številnega občinstva se je orkester oddolžil še s 4. stavkom iz Haydnove Žalne koračnice.
Glasbeni matici smo res lahko hvaležni, da nam je pripravila tako imeniten koncert.
j. k.
poudaril, da se bo društvo kot doslej tudi v bodoče vztrajno zavzemalo za redno skupno delovanje z vsemi ostalimi beneškimi kulturnimi organizacijami.
Referent za izseljenstvo Dino Del Medico je pozitivno ocenil letošnji tradicionalni «Dan emigranta» čeprav je vplivalo na obisk dejstvo, da je «dan» bil tokrat, zaradi znanih prometnih omejitev ob nedeljah, v soboto in da se je tudi iz istega razloga večina emigrantov že vrnila na svoja delovna mesta v tujini. Kot posebno spodbudno dejstvo za sedanjost in bodočnost je navedel nastop nad 40-članske-ga otroškega pevskega zbora, razveseljivo kvalitetno izboljšanje zbora «Rečanj» iz Ljes in pa prikupen nastop malih beneških recitatorjev. V razpravi so prišla do izraza mišljenja, da bi kazalo v prihodnje program «Dneva emigranta» izpo-oolniti še z nastopom kakšne instrumentalne skupine, ob dragocenem sodelovanju Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta pa naj bi bil poudarek predvsem na domačih skupinah.
Izidor Predan je v svojstvu odgovornega urednika na kratko seznanil izvršni odbor z delom, ki je bilo opravljeno za pravočasni izid «Novega Matajurja» še pred «Dne-
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Ljudski oder JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT
in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
V nedeljo, 13. januarja 1974 ob 16. uri.
Enotna ljudska cena lir 500.
Gledališča
(Nadaljevanje na 6. strani)
Razna obvestila
Tržaški partizanski pevski zbor sporoča svojim rednim in podpornim članom, da bo v soboto, 12. januarja 1974 v mali dvorani Kulturnega doma v Trsni (UL Petronio) prvi redni občni zbor pevskega zbora.
Prvo sklicanje bo ob 15.30, drugo pa ob 16. uri. Rednim in podpornim članom so bila posiara vabila. Udeleženci naj vabila prinesejo s seboj, ker so upoštevana obenem tudi kot vabilo za volitve novega odbora.
V	prostorih Nemškega kulturnega
inštituta v Trstu (Ul. Coroneo 15) od danes, 9. t.m. razstavlja svoja dela (jedkanice, ksilografije, seri-grafije itd.) umetnik Wilhelm Goetz-Knothe. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 20. ure do vključno 24. januarja, W. Goetz-Knothe se je rodil leta 1933 v Wndhocku (jugozahodna Afrika) in je študiral u-metnostne vede pri prof. G. Luck-nerju v, ^Berlinu. Doslej je razstavljal v Zahodni Nemčiji in Franciji, leta 1957 pa je sodeloval na kolektivni razstavi «Grosse Berliner Kunstatellung». ........ ......
V	Nemškem kulturnem inštitutu bodo danes ob 20.30 zavrteli celovečerni barvni film «Divja priroda». Gre za film, ki so ga leta 1969 posneli med posebno ekspedicijo v Severni Ameriki in arktičnih deželah. Film je režiral Heinz Sielmann.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 9. januarja JULIJAN
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40 — Dolžina dneva 8.55 — Luna vzide ob 18.14 in zatone ob 8.10. Jutri, ČETRTEK, 10. januarja GREGOR
Vreme včeraj: najvišja temperatura
8.5	stopinje, najnižja 6,6, ob 19. uri
7.5	stopinje, zračni pritisk 1023 mb ustaljen, veter 5 km jugovzhodnik, vlaga 89 odst., nebo 3 desetinke po-oblačeno, morje mimo. temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. januarja se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 9 dni stara Saveria Rosi. 73-letni Giuseppe Sgrablich, 72-let-ni Domenico Caruso, 74-letni Francesco Marzio, 84-letna Rosa Maric vd. Fabbri, 86-Ietna Amelia Mazza-roli vd. Ruzzier, 46-letna Sabina Comari, 73-letna Gemma Benedetti vd. Marcelin, 49-letni Antonio Bosich, 54-letni Francesco Marzani, 88-letna A-nita Andreicic vd. Boschian, 62-letni Lidio Giorgiutti.
KULTURNI DOM
V	nedeljo, 13. januarja, ob 16. un — Jaka Štoka «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga».
VERDI
Drugi del operne sezone se bo pričela v četrtek, 17. januarja, z opero «Zlati petelin» Rimski-Korsakova. Sceno je pripravil mladi scenograf Sandro La Feria, ki je izdelal tudi osnutke in kostume. Balet vodi koreograf Dimitrije Parlič, režiral bo Gian Carlo Menotti, dirigent pa je Oskar Danon.
Predprodaja vstopnic se nadaljuje pri gledališki blagajni (telef. 31948).
ROSSETTI
Danes ob 20. uri prva ponovitev predstave Shakespearovega dela «Življenje in smrt kralja Ivana» v priredbi in režiji E. Capriola in A. Trionfa.
AUDITORIUM
V	petek ob 20. uri bo na sporedu druga abonmajska predstava v okviru «Teatro oggi», in sicer drama Henrika Ibsena «Quando noi morti ci svegliamo». Režiser Giuliano Merlo. Nastopih bodo Virginio Gazzolo, Angela Cardile, Gino Lavagetto, Delia Bartolucci, Nunzia Greco in Mario Socci. Delo bodo ponavljali do nedelje, 13. januarja.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, AI Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Fizzul • Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vercelho 24; Serravano, Trg Cavana 1.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124);
foal®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL r FILZI 10 n t 39-101. 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	650,50
Funt iterling	1440,—
Švicarski frank	191,—
Francoski frank	125,50
Nemška marka	223,70
Avstrijski šiling	31,10
Dinari debeli	39.—
drobni	39,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Nazionale 16.00 «Il mondo dei robot». Barvni film. Glavno vlogo igra Yul Brinner. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00 «Amarcord». Barvni film Federica Fehinija in Tonina Guerre. Igrajo Giustina Maggio, Armando Brancia in nešteto drugih.
Grattacielo 15.30 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «n mio nome è nessuno». Igrata Terence Hill in Henry Fonda.
Eden 15.30—21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 15.00 «Zanna bianca». Barvni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Virna Lisi, Femando Rey, Carole Andre itd.
Aurora 15.45 «Scorpio». Buri Lancas-ter in Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capito! 16.00 «La schiava io ce l’ho e tu no». Igra Landò Buzzanca. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Teresa la ladra». Barvni zabavni film. Igra Monica Vitti.
Impero 16.00 «All’ombra del delitto». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «L'allegro college delle vergini inglesi». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L isola delle Salamandre». Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Tony Arzenta». Barvni film. Igrata Alain Delon in Carla Gravina. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Quando Sartana impugnò la colt». Igrajo Peter Lee Lawrence, Rita Velazquez in Anthony Waren. Barvna kavbojka.
Abbazia 16.00 «Le svedesi si confessano e...». A. Nord in H. Guas-taffson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Domani passo a salutare la tua vedova... parola di Epidemia». G. Hill in C. Lang. Barvni film.
Radio 16.00 «I diavoli». Igrata Oliver Reed in Vanessa Redgrave. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ariston Dvorana rezervirana za krožek «U. Barbaro».
Razstave
V soboto, 12. t.m., ob 18. uri bo v hali kinodvorane na Opčinah odprl razstavo svojih najnovejših risb in akvarelov tržaški slovenski slikar A-tilij Kralj. Njegova razstava bo odprta do 27. t.m. z običajnim umikom: ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure.
Prispevki
Ob 30. obletnici smrti Marijana Štoke daruje sestra Štefanija 5.000 lir za krožek komunistične mladine Prosek - Kontovel, 5.000 lir za Zvezo partizanov s Proseka in 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka • Kontovela.
Namesto cvetja na grob Marice Tončič daruje družina E. Kraus 5.000 Ur za ŠD Polet.
SOŽALJE
Tržaški komunisti izrekajo Iskreno sožalje deželnemu tajnika KPI An-hmlnu Cuffaru ob smrti njegov« matere.
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika se pridružujeta izrazom sožalja deželnemu sekretarju KPI Antoninu Cuffaru ob smrti njegove matere.
GORIŠKI DNEVNIK
GOSPODARSKE DEJAVNOSTI NA TRŽAŠKEM

V-’. '
Tudi v preteklem novembru neugodne razmere za kmetijstvo
Malo sprememb v trgovini - Industrijska proizvodnja v prvih 11 mesecih lanskega leta
Trgovinska zbornica je pravkar objavila običajno mesečno poročilo o gibanju gospodarskih dejavnosti v b"zaški pokrajini v preteklem novembru. Iz poglavja o kmetijstvu Povzemamo, da je bil november nadpovprečno deževen, saj so zabeležili kar 186,6 mm dežja, medtem ko znaša novembrsko poprečje 101,6 mm. Speratura je bila zaradi tega P°u poprečjem. Vse to je vidno zadržalo rast raznih kultur. Oljke so jetos vrgle manj kakor druga le-ta. pa tudi kakovost pridelka ni povsem zadovoljiva. V hlevih je primanjkovalo krme, umetnih gnojil pa so imeli kmetovalci na razpolago komaj za sproti.
Turizem je bil v novembru bolj živahen kakor novembra predlanskega leta: število nočitev pri ita-djanskih gostih se je namreč povečalo za 20,4 odst., pri tujcih pa oolo za 37,3 odst. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je na Tržaškem prenočilo 469.094 italijanskih m 269.Ó44 tujih turistov, medtem ko so v ustreznem razdobju 1972 našteli 421.001 turista iz notranjosti “rzave in 274.573 iz tujine.
V	trgovini na drobno je novem-Per potekel v znamenju mirnega o-bratovanja. Nekoliko več prometa so sabeležili v papirnicah, in sicer zapadi nakupov ob začetku novega Šolskega leta.
Prodajne cene so ostale v glav-bem neizpremenj^ne. Medtem ko je na debelo zabeležil nekatere poetske, so ostale cene na drobno na Pfejšnji ravni: le pri živilih so zabeležili rahla nihanja v zvezi z več-Pmi ali manjšimi dobavami sveže-Ba blaga lokalnemu tržišču.
Izmenjava nepremičnin je še vedno živahna na našem področju: v Prvih enajstih mesecih lanskega le-ta so v pristojnih uradih vknjižili 4.604 pogodbe, vrednost izmenjanih nepremičnin pa je po izjavah prizadetih strank dosegla 37 milijard 117 milijonov lir. V ustreznem razdobju Predlanskega leta so vknjižili 4.141 Pogodb, vrednost nepremičnin pa le dosegla 26 milijard 640 milijonov lir.
V	poglavju o industrijskih dejavnostih beleži poročilo trgov, zbornice naslednje rezultate: v železarni Italsider pod škednjem so do konca novembra proizvedli 502.187 ion surovega železa in 161.821 ton kokil; v ustreznem razdobju 1972. le-ta je proizvodnja surovega železa dosegla 522.601 tono, proizvodnja kokil pa 169.798 ton. Proizvodnja v tem obratu je bila po vsem tem nekoliko manjša kakor v letu 1972. V čistilnici Aquila (Total) so do konca novembra predelali 1,945.745 ton surove nafte, to je 9,1 odst. več kakor v ustreznem razdobju predlan-skega leta (1,791.899 ton). Proizvodnja cementa v obratu Italcementi v mdustrijski coni je dosegla do kon-Ca novembra 278.020 ton ter je bila ka 25,6 odst. večja kakor v prejšnjem letu (221.540 ton). Tudi proiz-Vodnja pisarniškega in tiskarskega Papirja je bila lani večja (za 4,6 °dst.) kakor predlanskim, saj je dosegla 110.490 ton, medtem ko je znašala leto poprej 105.607 ton.
Konec novembra lanskega leta je “do na Tržaškem v rednem delovnem odnosu 96.056 ljudi, to je 6,1 Pdst- ljudi več kakor konec novembra 1972. leta. Ob istem času je bife na spiskih brezposelnih ljudi 3.160 ?nen, to je 19,3 odst. manj kakor k°nec novembra 1972 (3.916).
čajno postaja enajst.
pred poslopjem št.
, Ravnateljstvo za prevozno služ-““ občinskega podjetja ACEGAT ““vešča, da bodo jutri zaradi pro-jbetnih razlogov premestili postaja-“šča avtobusne proge št. 5 (Trg perugino — Rojan) v Ul. Massimo “Azeglio. Sedanje postajališče Pred poslopjem št. 20 bodo premestili pred poslopje št. 10, to je Pf,križišču z Ul. Vasari. Postaja-“šče za avtobuse, ki vozijo v o-“ratni smeri (iz središča mesta)
Protestna izjava odbora partizanskega zbora
Spričo ponovnega oživljanja že neštetokrat ožigosanih nesramnih fašističnih akcij v našem mestu, se je sinoči na hitro sestal odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Ostro je obsodil podle izbruhe neofašistov in skrunitve z žaljivimi napisi proti sosednemu državniku. Tokrat se je to zgodilo celo na pročelju našega Kulturnega doma v Ul. Petronio. Odbor meni, da je treba enkrat za vselej narediti konec takim žalitvam, da odgovorni preiskovalni organi ne u-krepajo dovolj učinkovito pri preganjanju že znanih elementov desničarskih prevratniških skupin, da ne sledijo dovolj pazljivo njihovim ponočnjaškim pohodom.
V imenu vsega kolektiva Tržaškega partizanskega pevskega zbora člani njegovega odbora apelirajo na vse ustanove, ki so dolžne varovati red in demokratično ureditev, naj bi se z večjo odgovornostjo zavzeli za preganjanje storilcev, da bi le-teh vsaj enkrat spravili pred sodišče.
Zaradi nameščanja kanalizacijskih cevi v Ul. F. Severo, je tržaški župan s posebnim odlokom odredil prepoved parkiranja za vsa vozila v predelu omenjene ulice od križišča z Ul. XXIV Maggio do križišča z Ul. Castagnetto.
Dežurstvo taksijev
V nedeljo, 13. januarja, bo urnik dežurstva taksijev naslednji: do 7. ure taksiji štev. od 201 do 220, od 7. do 15. ure štev. od 221 do 96 in od 15. do 24. ure taksiji 1 štev. od 97 do 200.
iiMiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniimiuiiiiiiuiiiiiuiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
ZA VARSTVO NARAVNEGA OKOLJA
Preprečiti je treba gradnjo novih naftovodov na Krasu
To zahtevo so izrekle deželnim in občinskim oblastem organizacije, ki si prizadevajo, da bi obvarovale naravno okolje
Vrsta organizacij, ki delujejo z namenom, da bi obvarovale naravno okolje pred postopnim uničevanjem, je včeraj s posebno skupno noto spet opozorila deželne in občinske oblasti na nevarnost, ki grozi naravnim lepotam tržaške pokrajine. Skupno noto so podpisali predstavniki deželne sekcije Svetovnega sklada za varstvo narave, organizacija «Società Alpina delle Giulie», organizacija CAI in tržaška sekcija «Italia nostra».
Omenjene organizacije so v prvi vrsti opozorile na nepopravljivo škodo, ki bi jo Krasu povzročilo na-meščenje novih naftovodov in plinovodov. Dobršen del kmetijskega in gozdnega področja naše pokrajine bi bil na ta način uničen, tudi zato, ker bi predvidene nove naftovodne in plinovodne napeljave, kot na primer podvojitev sedanjega naftovoda Trst - Ingolstadt - Dunaj, novi naftovod Aquila Trst - Palmanova ter naftovod ENI Trst - Portogrua-ro, namestili v različnih smereh in s tem uničili večje površine zemlje. Poleg vsega pa predstavljajo naftovodi tudi stalno nevarnost onesnaženja.
Kar bi ne uničile naftovodne napeljave, bo namenjeno za gradnjo hitrih cest. Tudi iz teh načrtov izvira velika nevarnost za naše področje, kajti nedvomno bodo tudi hitre ceste z vsemi svojimi neštetimi vozlišči prispevale k uničevanju tega, kar je še ostalo od našega Krasa.
V nadaljevanju svoje note deželnim in občinskim oblastem se organizacije za varstvo okolja zavzemajo za čimprejšnje izvajanje zakona o kraških rezervatih, ki bi omogočil varstvo večjih predelov Krasa. Žal pa se tudi v tem primeru govori le o varstvu kraških lepot, niti z besedico pa niso omenjeni kraški prebivalci, ki so ravno tako, in še bolj potrebni ustreznega varstva.
Na koncu so organizacije omenile nedavna primera uvedbe sodnega postopka zaradi uničevanja okolja. Gre za primer kraške hiše na Colu, ki so jo brez dovoljenja porušili ter za primer gozda «Bazzoni» pod Bazovico, kjer je podjetje Ital-cementi odprlo obsežen kamnolom
mezniki, bi se morali zgledovati vsi, zaključuje nota, kajti le na ta način bomo lahko rešili to, kar se še da rešiti.
Dvt leti zapora za mladega Škota
Tržaško sodišče je obsodilo na dve leti zapora in na 200 tisoč lir globe 20-letnega angleškega državljana Josepha Lamba iz Glasgowa na škotskem, ki so ga aretirali prejšnjega 19. oktobra pri Fernetičih. Fant se je vračal s potovanja po Vzhodu in zato so ga finančni stražniki skrbno pregledali. V prtljagi so mu našli dva zavojčka hašiša za skupnih 20 gramov.
Na procesu je javni tožitelj zahteval 3 leta zapora in 300 tisoč lir, branilci pa so predlagali najnižjo kazen ob upoštevanju olajševalnih okolnosti, v prvi vrsti mladosti obtoženca. Sodni zbor je izbral srednjo pot in mu prisodil, kot smo že dejali, dve leti zapora.
V	petek seja odbora Sindikata slovenske šole
V	petek, 11. t.m. ob 16. uri od-borova seja. Na dnevnem redu bo razprava o sklepih občnega zbora, o dopolnilnem zakonu za slovenske šole ter sklicanje članskega sestanka za sestavo morebitnih predlogov, ki naj bi pripomogli k boljšemu izvajanju zakonskih določb v omenjenem zakonu. Sledila bo še razprava o teptanju osnovnih človečanskih pravic v Beneški Sloveniji ter predlog za skupno protestno resolucijo z goriškim sindikatom. Odbor bo odločal tudi o tožbi, ki jo sindikat — po sklepu obč nega zbora — namerava vložiti pri strasburškem sodišču.
Vabimo pevovodje, da se udeležijo rednega posveta, ki bo na sedežu SPZ v Trstu (Ul. Ceppa 9) danes, 9. t.m., ob 20. uri.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
P» bodo premestili pred poslopje ter uničilo večjo Površi“°^d°vlte‘
..........................»..............7......................
Mnenje konzulte za vzhodni kras o proračunu
Občinska uprava naj se postuli prispevka za dvojezično poslovanje
Izvleček dokumenta o proračunu ne daje jasne slike o sredstvih, ki so namenjena za področje konzulte
d j šem obravnavanju občm-ictletnega načrta in izdela-rnega dokumenta z zahte-potrebami področja od Balo Opčin, je rajonska kon-vzhodni Kras na svoji prvi lovem letu, ki je bila pred-n v občinski izpostavi na , obravnavala občinski pro-a finančno leto 1974. Izvle-računa s postavkami, ki za-posamezna področja raznih je predhodno proučila že komisija, sestavljena iz na-
___il-t otiinin Ir mi7.nl-
o na zadnji seji konzulte svetovalci le še dopolnili. V se tako mnenje komisije meznih svetovalcev opira Atev, ki je bila že večkrat tudi med obravnavanjem občinskih proračunov, da :k dokumenta o proračunu, bčinska uprava posreduje n v proučitev, skrajno po-’, ker ne nudi jasnejše sli-vnih sredstvih, ki jih je uprava namenila za posa-
mezna področja v tekočem letu.
Ravno zaradi tega je konzulta za vzhodni Kras sklenila, da ne bo izrekla globalne ocene o proračunu za finančno leto 1974, temveč samo predloge za zvišanje nekaterih postavk, ki specifično zadevajo področje vzhodnega Krasa. Predlogi se nanašajo na okrepitev zvdravniške in socialne službe na vsem pod-ročju, predvsem pa na okrepitev zdravniške službe na šolah. Samo po sebi je umevno, da je za okrepitev te službe potrebno več novega usposobljenega osebja. S po-množitvijo osebja bi bilo treba ojačiti tudi smetarsko službo ter službo poljskih čuvajev. Ta zahteva je tesno povezana tudi s potrebo, da se ojači smetarska in nadzorna služba po Krasu, ki se iz dneva v dan čedalje bolj spreminja v ogromno smetišče, čeprav prihajajo z vseh strani zavzete želje po zaščiti naravnega okolja.
Posebej je konzulta naglasila tudi potrebo po okrepitvi službe vzdrževanja šolskih poslopij in oskrbovanja vseh šol na tem po-
dročju.
Na koncu je konzulta vključila tudi zahtevo, ki jo je izrekla komunistična skupina, da se tudi tržaška občinska uprava posluži deželnega prispevka za dvojezično poslovanje, ki ga zagotavlja posebni deželni zakon za vse občine z etnično mešanim prebivalstvom.
Konzulta je nato sestavila koledar svoje bodoče dejavnosti, ki se bo v začetni fazi razčlenjevala delovanje posameznih komisij. Komisije bodo namreč v kratkem podrobno proučile nekatere najbolj pereče probleme, kot so področni in podrobni načrti in šolske potrebe v sedanji in bodoči perspektivi, o katerih bo konzulta nato sklepala ter o njih seznanila občinsko u-pravo.
Med drugim je konzulta na zadnji seji sklenila natisniti dvojezično publikacijo o dosedanjem de lu konzulte in z njim seznaniti prebivalstvo, ki živi na tem področju. Namen pobude je predvsem v tem, da bi se okrepilo sodelovanje med prebivalstvom in konzulto.
PRVA LETOŠNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Že prihodnji teden bo vozil novi šolski avtobus v Doberdobu
Župan Jarc poročal o stikih z Novo Gorico
Ob začetku včerajšnje prve letoš- I zastopniki podjetja Detroit - Sem,
............. ~ ■ da bi proučili normativne točke
sporazuma, ki so ga dosegli v nedeljo ponoči na goriški prefekturi. Ponovni sestanek bo v petek 11. t.m.
Občinski odbor v Škocjanu ob Soči je dal pol milijona lir občinski podporni ustanovi, da pripomore delavcem tovarne Detroit - Sem svoje občine, ki so bili oškodovani zaradi dolgega stavkovnega gibanja.
Malo prometa na obmejnem prehodu Robič - Stupica
Tudi na obmejnem prehodu v Stupici - Robiču so imeli v decembru manj prometa kot v prejšnjih mesecih. Vzrokov za to je več. Prepovedana vožnja z avtomobili ob nedeljah in praznikih, povišane cene v italijanskih trgovinah, zaradi česar se Jugoslovanom ne izplača več kupovati v Italiji, zimsko vreme.
Skupno so na tem mejnem prehodu zabeležili 49.219 prehodov, 18.906 ljudi je šlo čez mejo z italijanskim potnim listom, 11.273 pa s tujim potnim listom. To so bili pretežno Jugoslovani. Z obmejno prepustnico je šlo čez mejo 19.040 ljudi.
nje seje občinskega sveta v Doberdobu je župan Andrej Jarc zaželel svetovalcem in občanom vse najboljše v novem letu.
Nato je župan poročal o usneš-nem obisku zastopnikov dveh slovenskih občin na Goriškem, Doberdoba in Sovodenj, v Novi Gorici. Tam so bili občinski upravitelji lepo sprejeti in razgovori, pri katerih so sodelovali tako zastonniki večine kot opozicije, so bili koristni, izmenjali so si darila, sestavili so in podpisali skupno izjavo. V Doberdobu bodo kmalu sklicali zastopnike prosvetnih društev, skušali bodo imeti stik s Sovodnjami, da bi čimprej začeli s kulturno izmenjavo z Novo Gorico.
Drugo važno vprašanje, o katerem so poročali v prvem delu včerajšnje seje, je nabava šolskega avtobusa. Občina je že lani vložila na prosvetno ministrstvo prošnjo za nabavo avtobusa in iz Rima je dospel prispevek 7,600.000 lir, tolikšna je bila namreč takrat cena, sedaj pa se je cena povišala za celih 900.000 lir. Te bo krila občina iz lanskih sredstev. Šolski avtobus je že nared, občini ga bo goriško zastopstvo fiat izročilo v netek ali v soboto. Na njem bo dvojezičen napis.
Župan je predlagal, da bi že prihodnji teden uvedli prve poizkusne vožnje za prevoz otrok. Vožnje bodo, kot smo že omenili, poskusnega značaja, županstvo pa vabi starše in vse občane, naj dajo svoje nasvete in pripombe. Najprej naj bi vozili otroke iz Devetakov in Vižintinov v osnovno šolo na Palkišče, nato pa one s Poljan v šolo v Doberdob. Kasneje pa naj bi šel šolski avtobus po otroke, ki so namenjeni v doberdobski otroški vrtec. Najbrž bodo morali zaprositi šolsko oblast, da bi dovolila, da bi se šola pričela deset minut kasneje kot sedaj. Sicer pa bodo videli, kako se bodo obnesle prve vožnje.
V	Gorici sestanek o tovarni Detroit
V	Gorici na uradu za delo je bil včeraj sestanek med sindikalisti in
Liberalci za skupno akcijo ob priliki referenduma
Vodstvo goriške liberalne stranke je v zvezi z bližajočim se referendumom o razporoki povabilo na sestanek zastopnike strank KPI, PSI, PSDI in PRI. Na sestanku, ki bo v petek na sedežu liberalne stranke, naj bi položih temelje za skupno akcijo laičnih sil v naši pokrajini, če bo prišlo do referenduma o razporoki.
Predsednik INAM obiskal bolnišnice
Predsednik upravnega sveta IN AM Colautti je pred dnevi obiskal
ODBOR PROUČUJE PRORAČUN
Deficit goriške občine: letos 1.385.250.000 lir?
To je le gospodarski del proračuna: normalno poslovanje in plačilo dolgov
Deficit goriške občine bo za letošnje leto za skoro 600 milijonov lir manjši od lanskega. Točno bo gospodarski deficit goriške občine letos znašal 1.385.250.000 lir, medtem ko je lanski znašal 1.984.065.935 lir. Dohodkov bo imela letos goriška občina 3.517.250.000 lir, izdatkov pa za 4.902 500.000 lir.
O tem so razpravljali na seji občinskega odbora, ki je bila v Gorici V ponedeljek. Poročal je odbornik za finance Ciuffarin. O proračunu za letošnje leto so razpravljali že na prejšnji seji, v ponedeljek pa je omenjeni odbornik prikazal le izdatke za normalno poslovanje občinskih služb ter izdatke za plačilo dolgov.
Drugo sejo občinskega odbora bodo imeli danes popoldne. Na njej bodo razpravljali o investicijah, ki jih namerava napraviti v tem letu občinska uprava Zaradi tega se deficit utegne tudi zvišati, kajti potrebni bodo novi izdatki z najemom novih posojil. Proračun bodo nato predložili v odobritev občinskemu svetu. Ta se bo sestal v petek, vendar ne bodo na tej seji o proračunu razpravljali, kajti če ga je sedaj pregledal odbor, morajo še prej proračun proučiti občinski svetovalci.
Na Vrhu so pokopali Štefana Černiča
V soboto so na Vrhu domačini pospremili na domače pokopališče Štefana Černiča, ki je umrl v visoki starosti 81 let. Pokojnik se je rodil na Vrhu aprila 1892. V prvi svetovni vojni je služil cesarju in se bojeval na ruski fronti, kjer je padel v ujetništvo. Poldrugo leto je kot ujetnik delal v rudniku Krivo-rok Nato je zbežal in ko se je vrnil na avstrijska tla so ga spet poslali kot vojaka na fronto, tokrat na soško fronto.
Po prvi svetovni vojni je delal pretežno doma na kmetih in si slu-
žil kruh tudi v bližnjih kamnolomih. Poročil se je leta 1920 z Amalije Devetak od Čotovih. V zakonu sta imela osem otrok, od katerih sta dve hčeri in štirje sinovi še danes živi. Nekaj časa je živel v Gabrjah, nato pa se je vrnil na Vrh. On sam in vsa njegova družina so aktivno sodelovali v narodnoosvobodilni borbi, tako na terenu kot v partizanskih vrstah. Pokojni Štefan je bil član krajevnega odbora Osvobodilne fronte. Po osvoboditvi je še vedno delal na posestvu, bil je tudi odbornik Kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah in bil odlikovan zaradi svoje zvestobe temu gospodarskemu društvu z zlato medaljo.
Zadnja leta je živel z ženo pri sinu Ivanu v Gorici, kjer ju je skrbno negovala nevesta Mirela. Leta 1970 sta zakonca slavila zlato poroko, komaj osem dni pozneje pa mu je umrla žena. V četrtek zvečer je tudi on zatisnil oči. Zvesto je bral Primorski dnevnik. Prizadetim sorodnikom naše sožalje.
tržiško bolnišnico in prinesel male darove, igrače in slaščice, otrokom zavarovancev INAM, ki so preživeli praznike v bolnišnici. Podobno so otrokom zavarovancev INAM dali darila tudi v bolnišnicah v Godci in v Gradežu.
• V soboto bo iz tržiške ladjedelnice odplula v Lizbono petrolejska ladja «Ritina», ki ima 254.000 tin b.to nosilnosti. Splavili so jo lani septembra. Istočasno bodo v soboto pričeli z deli za gradnjo podobne ladje, ki jo bodo izdelali po naročilu družbe «Alta Italia» iz Genove.
• V krožku AGLI v Marianu bodo danes odprli razstavo šolskih knjig, ki jih imajo v italijanskih šolah. Iz odlomkov knjig, ki so razstavljene, je razvidno da ni v knjigah pravilne vsebine o delovnem svetu, zaradi česar dobijo otroci izkrivljeno podobo o današnji stvarnosti. Uvodne besede bo spregovorila prof. Roberta Turrin.
V OKVIRU SEZONE «PICCOLO CINEFORUM»
Jutri v Gorici film G. Ferrare «La pista nera»
Prikaz sodobne fašistične dejavnosti
V okviru filmske sezone krožka «Piccolo cineforum» bodo jutri zvečer v razstavni dvorani Espomego vrteli film «Ua pista nera», zani miv dokumentarec o fašistični dejavnosti v Italiji v zadnjih letih. Film prikazuje znane dogodke, v katerih so se izkazali v zadnjem času italijanski fašisti, razne atentate, poskuse policijskih oblasti, da bi krivdo naprtili levičarskim extra-parlamentarcem in anarhistom.
Film je režiral znani itahjanski režiser Giuseppe Ferrara, ki bo jutri zvečer tudi osebno prisostvoval predstavi in tudi odgovarjal na vprašanja udeležencev.
Ferrara je pripravil več filmov, med temi precej dokumentarcev. Njegove filme je trgovska mreža kinodvoran stalno bojkotirala, ker prikazujejo današnjo stvarnost. Ko je pripravljal film «Il sasso in bocca» mu je mafija stalno grozila, kasneje so se nekatere konije filma celo «izgubile». Tudi ko je pripravljal film «La pista nera» je imel precej nevšečnosti.
Jutrišnja predstava bo brez dvoma zanimiva. Vstop samo s člansko iz-
kaznico, ki si jo je moč nabaviti pri odbornikih «Piccolo cineforum».
Na Korzu stenčas s filmskimi ocenami
Na Korzu Italija, na drugi strani pokrajinske palače je že več časa postavljen stenčas, na katerem lahko beremo kritiko filmov, ki jih vrtijo v kino dvoranah v Gorici in Gradišču. Sodbe o vsakem filmu so napisane v nekaj vrsticah in imajo namen, da usmerijo in poučijo človeka o filmskih delih.
Čeprav je ta dobra zamisel ima nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba čimprej rešiti. Prvo, na sten-času ne beremo ocene vseh filmov, ki jih predvajajo. Drugo, ki se nam zdi bolj važno je njegova sedanja lokacija. Tablo bi morali premestiti bolj proti središču mesta tako, da bi si jo ogledalo čimvečje število ljudi, kajti na tem delu korza, kjer je sedaj postavljen stenčas, je precej manj pešcev, ki bi to lahko o-pazili in kaj koristnega imeli od teh ocen.
.........................................m............
PREISKOVALNI SODNIK JE ZAKLJUČIL SVOJE DELO
Šesterica osumljencev za atentat v Petovljah dokončno prijavljena porotnemu sodišču
Med njimi je bila prijavljena tudi Rešev o va prijateljica
Šesterico Goričanov, ki so osumljeni atentata na karabinjerje pri Petovljah 31. maja 1972 in ki so priprti v goriškem zaporu v Ul. Barzellini od lanskega 21. marca, je preiskovalni sodnik dr. Raoul Cenisi formalno obdolžil krvavega atentata in akte preiskave izročil porotnemu sodišču v Trstu. S tem je dr. Cenisi potrdil obtožnico, ki jo je na podlagi preiskave karabinjerjev sestavil državni pravdnik v Gorici dr. Bruno Pascoli in istočasno zavrnil vse pritožbe odvetnikov.
Poleg šestih priprtih je preiskovalni sodnik prijavil sodišču tudi Marijo Scopazzi, prijateljico osumljenca Romana Resena, češ da je ta za vso stvar vedela, ni pa policije obvestila. Sicer ni bila Sco-pazzijeva soudeležena pri zločinu in je sedaj na svobodi.
Romano Resen, Enzo Bavin, Gianni Mezzorana, Maria Mezzorana por. Gorjup, Furio La Rocca in Giorgio Budicin bodo morali torej odgovarjati pred porotnim sodiščem zaradi sodelovanja pri u-moru treh karabinjerjev, zaradi nedovoljene posesti vojnega orožja in zaradi kraje avtomobila, s katerim so izvršili atentat.
Javnost še ne pozna argumentov, s katerimi so sodniki obtožili šesterico in njih prijateljico. Verjetno bodo šesterico sodili v Trstu. Goriška javnost želi, da bi prišlo do procesa čimprej, tako da bi se na njem pokazalo, Mi so ti ljudje zares akterji krvavega atentata, ki je zahteval življenje treh mladih karabinjerjev.
SPOROČILO PREFEKTURE
Omejili število dovoljenj za vožnjo ob nedeljah
Goriška prefektura je poslala o-krožnico ravnateljstvom vseh bolnišnic na Goriškem ter večjih tovarn, v katerih delajo tudi ob nedeljah in praznikih, ter v vednost avtobusnim podjetjem, da so v pisarni prefekture ugotovili, da zahtevajo
podjetja dovoljenja za vožnjo » avtomobili ob nedeljah tudi za tiste uslužbence, ki bivajo na območjih koder vozijo avtobusi. Prav tak» so doslej izdajali dovoljenja tudi dvema koristnikoma, ki bivata eden poleg drugega. Prefektura javlja, da bo odslej še strožje pregledovala prošnje za dovoljenja in primerno ukrepala. V nedeljo bo spet pwe-poved vožnje z avtomobili.
Otroški vrtec v Doberdobu zaprt do 16. januarja
Otroški vrtec v Doberdobu je te dni zaprt zaradi notranjih popravil. Odprli ga bodo ponovno 16. januarja. Dela so bila potrebna zaradi povezave s povečano stavbo vrtca. Na občini so nam povedali, da bodo po vsej verjetnosti drugi oddelek vrtca odprli že 1. februarja. Zidarska in vsa druga dela bodo do tega dne končana.
Knjiga v spomin glotologa Ascolija
Ob stoletnici knjige «Saggi ladini» goriškega glotologa Isaie Grazidia Ascolija je furlansko filološko društvo izdalo knjigo s članki o tem goriškem znanstveniku. Knjigo bodo predstavili 15. januarja na videmski fakulteti za jezike.
«Pannonia» - nova mitteleuropska revija
V	Eisenstadtu v Avstriji so pričeli izdajati trimesečno revijo «Pannonia, Magazin fuer Mitteleuropa». Revija izhaja v založbi Roetzer, u-rednik je Gyorgy Sebestyen, ima redakcije tudi v Gorici, Bratislavi, Budimpešti, Gradcu, Ljubljani, na Dunaju in v Zagrebu. Goriška redakcija je na sedežu inštituta za mdtteleu-ropska srečanja na Korzu Italia 9.
V	prvi številki je bil objavljen tudi članek Goričana Gelsa Macorja, ki prikazuje panoramični pregled dosedanjih osmih mitteleuro pekih
llllllirilllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllMIIIIIIHIIHIIIIIIIIHHIIIIIIIIIMIIIIIHinimimillimillllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII
NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU
Vprašanje svetovalcev občinske enotnosti o odsotnosti občine na sestanku v Novi Gorici
Župan ni dal svetovalcema zadovoljivega odgovora
Na zadnji lanski seji števerjan-skega občinskega sveta, ki je bila 28. decembra, sta svetovalca opozicijske liste občinske enotnosti Venceslav Štekar in Bruno Štekar postavila županu naslednje pismeno vprašanje:
«Lani, 28. oktobra, je bila delegacija občinske skupščine iz Nove Gorice na obisku v naši občini ter v drugih dveh slovenskih občinah Doberdob in Sovodnje. Že takrat, po podpisu skupne izjave, je bila izražena želja, da bodo vse tri naše občine vrnile obisk v Novi Gorici. Letos, 15. decembra, sta bili v gosteh pri občinski skupščini v Novi Gorici delegaciji občin Doberdob in Sovodnje, ki sta ju vodila župana. Podpisana svetovalca Liste občinske enotnosti sprašujeva, ali je bila na to srečanje povabljena tudi občina Števerjan in če je vabilo bilo odposlano, zakaj se ni naša občina udeležila tega obiska, na katerem naj bi bile sodelovale vse tri slovenske občine na Goriškem.»
Župan Stanislav Klanjšček je svetovalcem odgovoril takoj. Dejal je, da je tudi števerjanska občina dobila vabilo za obisk v Novi Gorici,
on pa ni hotel vabila sprejeti iz dveh razlogov. Prvi je bil ta, da ga tržaški dopisnik ljubljanske televizije ni intervjuval ob 1. novembru, ko sta bila v posebni oddaji intervjuvana sovodenjski in doberdobski župan, kar se tiče Števerjana pa zastopnik prosvetnega društva «Briški grič». Bil je torej užaljen. Drugi razlog pa je bil ta, da je bilo v delegaciji tudi zastopstvo do-berdobske občine in ker niso odnosi med števerjansko in doberdobsko občino najboljši, tako je dejal župan, niso v Števerjanu smatrali za potrebno biti v taki skupni delegaciji treh zamejskih slovenskih občin. Svetovalca opozicije seveda nista bila zadovoljna s takim odgovorom, niti marsikdo v večinski skupini, čeprav ni tega javno izrazil.
Tako ravnanje, ki kvari in onemogoča skupno nastopanje, seveda ne koristi slovenski stvari. V Števerjanu dajejo ljudje drugo verzijo temu dogodku. Števerjanska občina ni šla v Novo Gorico, ker ni mogel baje neki odbornik čez mejo.
Omenimo še, da se nista opozicijska svetovalca udeležila prejšnje
seje občinskega sveta, na kateri so razpravljali o proračunu. Pol ure po napovedanem času za začetek seje ni bilo zadostnega števila svetovalcev, zato sta se omenjena svetovalca umaknila. Sklepčnost seje pa so svetovalci večine s težavo dosegli šele uro po sklicanju redne seje občinskega sveta.
Dve hudi nesreči v Tržiču
V Tržiču ste se včeraj pripetili dve hudi nesreči.
Prva nesreča se je pripetila v klubu jadrnic «La vela». 44-letni Livio Musina iz Tržiča je s prijatelji dvigal barko na kopno, pri tem pa se je utrgal jekleni Žerjal in ga udaril močno v obraz. Z re-šilcem so ponesrečenca pripeljali v nevrokirurški oddelek bolnišnice v Videm. Njegovo stanje je zelo resno.
Na ladji «Ritina» v tržiški ladjedelnici pa je zaradi eksplozije pahljače vroča voda hudo oparila po obrazu in glavi 34-letnega milanskega tehnika Giuliana Cesacchia. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.
s*rvanj, ki so bila v Gorici.
Revija si je zadala nalogo svobodne izmenjave misli in debate med ljudmi iz raznih srednjeevropskih držav. Obravnavali naj bi vsa vprašanja, ki zanimajo ljudi iz teh držav, ne samo strogo kulturna.
Še nekaj dni odprta razstava v palači Attems
Še nekaj dni bo v palači Attems odprta razstava beneških mojstrov iz osemnajstega stoletja, ki je dosegla uspehe nad vsa pričakovanja.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
M. Košuta. A. Rustja,
S. Verč, A. Kralj
DLAKA V JAJCU
kabaret za pokušino
ATILU KRALJ MARIJA VIDAU MIROSLAV KOŠUTA
Satirični
Scena:
Kostumi:
Songi:
Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Režija:	ADRIJAN	RUSTJA
V	nedeljo, 13. januarja, ob 16.45 v Prosvetni dvorani v GORICI
V	nedeljo, 20. januarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v SOVODNJAH
Kino
Gorica
VERDI 20.00 nastop gledališke skupine iz Bočna z delom «Hamlet».
CORSO 16.30-21.30 «Quelli della banda beretta». B. Oger in G. Segal. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «B braccio violento del Kung-Fu», C. Mexa-no in C. Pian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.30—21.30 «No... non farlo». C. Gravy in M. Fletters. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Sutjeska (peta ofenziva)». R. Burton in L Papas. Barvni film.
Tržič
AZZURRO počitek
EXCELSIOR 16.00—22.00 «I famigliali delle vittime non saranno avvertiti». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Corpo d'amore». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Mihajlo Strogof», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Avto smrti», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «šampion rodea», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
KANAL «šola za poročene», danski barvni film ob 19.30.
I' RNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr. žiču dežurna lekarna Alla Salute, UL Cosulich, tel. 72480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči te dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Paolo Camossi, Luca Mauri, Laura Andrian, Jessica Fran. zot. Luca Favero, Sharon Tanja Pacor, Igor Marini, Giorgia Morgia.
SMRTI: 22-letna gospodinja Marija Božič por. Bressan, 72-letni upokojenec Mario Maurenčič, 56-letni vrtnar Luigi Zampari, 74-letna gospodinja Dolores Tuti vd. Dorni.
NAROČITI SC NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Z MEDNEMŠK!H KRIŽ POTU
Močno zapleteni vendar rešljivi medsebojni odnosi
ZA NAŠO KNJIŽNO POLICO
Izvirne novitete ki jih napoveduje Mladinska knjiga
Pred nekaj več kot letom dni, 21. decembra 1972, sta obe nemški državi podpisali osnovni sporazum o ureditvi medsebojnih odnosov.
Brandtov ožji sodelavec, Egon Bahr, je takrat ob priložnosti dejal, potem ko je sam dolgo vodil pogajanja in tudi podpisal osnovni sporazum, da se bo po podpisu, po dolgem razdobju, ko med obema nemškima državama sploh ni bilo nikakršnih odnosov, začela nova faza slabih, vendar pravno točno določenih odnosov.
Kasneje se je v podobnem smislu izrazil tudi kancler Brandt, očitno z namenom, da bi zahodnonemški javnosti, ki je od sporazuma pričakovala več kot je ta mogel dati, prikazal, da je proces normaliziranja odnosov in razvijanja sodelovanja med ZR Nemčijo in DR Nemčijo dolgotrajen in zapleten proces, ki ne more dozoreti v eni noči.
Obenem so najvidnejši predstavniki obeh Nemčij, zlasti kancler Willy Brandt in prvi sekretar E-notne socialistične partije Nemčije, Erich Honnecker, vztrajno, vsak na svoj način izražali odločenost svojih vlad, da bi s poboljšanjem medsebojnih odnosov in razvijanjem sodelovanja med ZR Nemčijo in DR Nemčijo prispevali k pomiritvi Evrope, kar bi bilo v interesu državljanov obeh nemških držav.
Nihče, razumljivo, ne more zanikati, da je sklenitev osnovnega sporazuma med obema Nemčijama, neglede na različne interpretacije njegovih določil in njegovega dometa, eden najpomembnejših prispevkov k ureditvi odnosov na našem kontinentu in eden od strebrov, na katerih polagoma začenja rasti celotna stavba novih odnosov v Evropi.
Zakaj vsebina osnovnega sporazuma, kot nasploh vseh «vzhodnih sporazumov» — moskovskega, varšavskega, praškega — je priznanje in legalizacija obstoječih meja, kar naj bi bila izhodiščna točka organiziranja miru in sodelovanja v Evropi.
Obe nemški državi sta se medsebojno priznali in si s tem odprli vrata v Organizacijo združenih narodov. Ostali so pa številni zapleteni problemi, ki v osnovnem sporazumu ne samo niso bili rešeni, marveč niso bili niti omenjeni, zdaj pa so prav ti, ki najbolj otežkočajo razvoj med obema Nemčijama, normalizacijo odnosov.
Razlike so jasne: za ZR Nemčijo obstoji še naprej ena sama nemška nacija, ki živi v dveh suverenih državah, ne odreka pa se pravici do združenja, kar ji z osnovnim sporazumom ni prepovedano. DR Nemčija stoji na stališču, da je razdelitev na dve nemški državi trajna, da ni več ene same, marveč da obstajata zdaj dve nemški naciji, ki živita v različnih in nasprotnih si družbenih ureditvah in državah. Vtem ko ustava ZR Nemčije priznava samo eno nemško državljanstvo, DR Nemčija to odločno zavrača, kar je razumljivo. In tako dalje.
Razumljivo je zatorej, da je obračun medsebojnih odnosov po podpisu sporazuma, poleg vseh vidnih praktičnih uspehov, najmanj ugoden prav tam, kjer se dotikajo že omenjena sporna bistvena vprašanja in kjer obstoji še naprej tiho politično dvobojevanje med obema nemškima državama.
Kot rečeno, kljub določenim praktičnim uspehom, ki jih je osnovni sporazum zagotovil, težkoče so, in to resne. Navzlic temu je ob prvi obletnici podpisa moč reči, da bo z dobro voljo, potrpljenjem in realizmom vendarle mogoče pospešiti urejevanje odnosov in razvoj sodelovanja med obema Nemčijama.
Reči je tudi treba, da je razsodba Vrhovnega sodišča v Karlsruhe o ustavnosti podpisanega osnovnega sporazuma olajšala zbliževanje med obema Nemčijama. So pa člani Vrhovnega sodišča, spričo posega Straussovih pristašev na Bavarskem, s svojo razsodbo nedvomno po nepotrebnem in verjetno celo namerno zapletli njegovo izvajanje. Postavili so n.pr. tezo, da «tretji reich» še obstoji in traja, le da ni sposoben delovati, da za ZR Nemčijo velja samo eno nemško državljanstvo in da je meja med obema Nemčijama podobna oni med za-hodnonemškimi deželami. Rekli so celo nadalje, da je za ZR Nemčijo in njen pravni red zahodni Berlin ena od federalnih dežel ZR Nemčije ipd. Razumljivi so potemtakem napadi na to razsodbo, ki prihajajo od vzhoda.
Ob prvi obletnici podpisa je u-gledni sovjetski časnik «Medžuna-rodnaja žiznj» objavil oster polemični članek proti omenjeni razsodbi Vrhovnega sodišča. Članek je takoj ponatisnil tudi organ Enotne socialistične partije Nemčije «Neues Deutschland». To, kar je bilo rečeno s to razsodbo — pravi v glavnem članek — ni nič drugega kot poizkus, da se s pravno konstrukcijo puste odprta vrata za kasnejšo revizijo evropske stvarnosti.
Nič ni čudno, torej, če proces zbliževanja med obema nemškima državama ne poteka hitreje. Domala nihče od zahodnonemških po-
MATICA — List izseljenika Hrvat-ske — Leto 1973, štev. 12. Uredništvo Zagreb, Trojanska bb. Tiska se v tiskarni «Vestnik» v Zagrebu, Ul. Ljubice Gerovac 1.
VITA Cecoslovacca — Italijanska izdaja publikacije Socialisticke Češkoslovensko — Leto 1973, štev. 12. Uredništvo: Praga, Dlouha 12.
litikov ne kaže ob prvi obletnici podpisa navdušenja nad tem, kako se ta izvaja. Vtem pa, ko opozicija vso krivdo vali na bonsko vlado, češ da je bila preveč popustljiva do DR Nemčije, pa Willy Brandt od svoje strani poziva na nove napore za premostitev obstoječih mednemških težkoč. Tako on kot Honnecker sta zadnje mesece nekajkrat ponovila, da je od mirnega obstajanja ene Nemčije poleg druge moč zatem preiti k mirnemu življenju ene z drugo, torej k sodelovanju.
To je in ostane poglavitni cilj in interes obeh Nemčij, dasiravno je poudarek bonske politike bolj na večji izmenjavi in v stikih med ljudmi, medtem ko DR Nemčija vztraja pri razvoju državnih odnosov, da bi cvetela trgovinska izmenjava in bi prišlo do tehnološko -industrijske kooperacije, ob natančnem spoštovanju in upoštevanju dvodržavnosti.
Letos je torej moč pričakovati nadaljnja zapletena mednemška pogajanja, ki nad njimi bde tudi štiri velike sile, zavedajoč se tako svojih odgovornosti kot tudi svojih interesov.
«Belo zelenje» (olje 1973) — Boris Zuljan
Poleg številnih knjig za mladino, ki jih založba Mladinska knjiga izdaja v raznih knjižnih zbirkah, namenjenih otrokom in mladim od najnežnejše starosti do polnoletnosti, izdaja ta založba tudi dela za odrasle. V načrtu Mladinske knjige za leto 1974 je večje število knjig za odrasle bralce. Med njimi pa je kar 17 knjig, ki bodo prinesla izvirna slovenska dela domačih avtorjev!
V zbirki Nova slovenska knjiga so za letošnje leto napovedana štiri prozna dela in štiri knjige poezije. V romanu Obleganje načenja Vladimir Kavčič problem etike revolucije in oblasti. Branko Hofman je napisal roman Ideali, v katerem v okviru kriminalne zgodbe razvija psihološko pronicljivost in svojo humano angažiranost z različnimi sredstvi modernega pripovedništva. Jože Javoršek bo izdal knjigo z naslovom Posmrtna vzgoja, ki pomeni nadaljevanje njegove knjige Kako je mogoče, v katerem razpravlja o vzrokih, ki so privedli v smrt njegovega sina. Roman Nade Gaborovič je roman o naši sodobnosti, v kateri predstavlja zlasti mladino. Pesniške
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimuiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S SLOVENSKIM PLANINSKIM DRUŠTVOM
SIROMAŠNA DEŽELA NIGER POSTALA «BOGATA*
V Labinu in Pulju Fazani in Rovinju
Ogled starih fresk v Beramu - Stara peč v Prem anturi Med Črnogorci v vasi Peroj • Sprehod na Zlatnih stjenah
Za uranova ležišča se zanima ves svet
Do pred nedavnim so v deželi imeli veliko besedo Francozi ■ Sedaj so jih zamenjali Japonci in Nemci
zbirke bodo pri Mladinski knjigi izdali Herman Vogel, Tomaž Šalamun, Svetlana Makarovič in Miroslav Slana.
Izven običajnih zbirk bo izšla knjiga Telefonski imenik, zbirka novih aforizmov Žarka Petana, različnih po vsebini, kvaliteti in žanru in primernih za širok krog.
V zbirki Drama danes bo izšla knjiga Tarasa Kermavnerja Slovenska dramatika med socialnim humanizmom in ludizmom, ki je rezultat dolgoletnega avtorjevega proučevanja slovenske dramatike. Svoja razglabljanja o posameznih dramah je avtor strnil v celoto in v dveh delih podal najprej teoretičen uvod ter aplikacijo uvoda na konkretno gradivo.
Roman Človek živi in umira je nova stvaritev Ferda Godine, ki v tem delu obravnava sodobno problematiko prekmurske vasi. Roman bo izšel v zbirki Levstikov hram. V zbirki Krog je napovedanih dvoje del. Prvo bo futurističen roman Vida Pečnjaka Roboti so med nami. Drugo delo pa bo neke vrste ponatis novel Vladimirja Bartola iz knjige Al Araf. Knjiga z dvema spremenjenima tekstoma bo izšla pod naslovom Demon in eros. Na koncu naj omenimo še štiri knjige iz zbirke Pota mladih, kjer bosta izšla dva prozna teksta in dve pesniški zbirki najmlajših predstavnikov literature. Izbor del pa še ni dokončan, zato imen avtorjev ni mogoče z gotovostjo napovedati.
Sl. Ru.
Dve knjigi za prijatelje vrta in cvetja
Tako pričakovani dvodnevni izlet po Istri je za nami. Ko smo iz Trsta odpotovali, je bilo vreme muhasto. Kazalo je, da se bo vsak trenutek ulilo. Zgodilo se je nasprotno: bolj smo se približevali Bujam, bolj se je megla odmikala in že je zapihal vetrič in pred nami se je razprostrla istrska pokrajina. Prvi postanek smo imeli v Motovunu predzgodovinskim gradiščem. Pod Benečani se je razvilo v obzidano mestece in danes služi kot sprehajališče, od koder je krasen razgled daleč naokrog. Druga zanimiva točka našega programa je bilo ilirsko gradišče — danes vasica Beram. kjer je rojstna hiša — zdaj muzej — narodnega heroja VTadiniira Gor-tana, antifašista in borca za svobodo istrskega ljudstva. Preden se dospe v Beram, se že od daleč vidi visoki spomenik-kostnica, kjer smo položili venec in je tov. Spetič, bivši pripadnik «Gortanove brigade», na kratko orisal njegov lik, nakar smo z enominutnim molkom počastili njegov spomin
Kilometer od tod je na pokopališču mala cerkvica, nosvečena sv. Mariji od Skriljine, znamenita po svojih freskah iz leta 1474 slikarja Vincenza iz Kastva. Izstopajo «mrtvaški nles», ki je podoben freskam v Hrastovljah in še drugod.
LABIN: Sem smo dospeli ob uri kosila in vsi lačni stekli v gostišče. Nekateri pa, ki so bili boli lačni umetnosti, so si šli ogledat Vela in Mala vrata ter občinsko palačo. ki so zgodovinskega nomena.
NA FILMSKIH PLATNIH
Richard Brooks:
«The Professionals»
Reprizna izdaja filma Richarda Brooksa «The Professionals» (I professionisti, 1966) nam je nudila možnost, da smo si zopet gledali enega najpomembnejših ameriških westernov.
«The Professionals» je pomemben, ker uniči marsikateri element mitologije westerna. Obenem predstavlja čisto aktualno metaforo, predvsem če pomislimo, da je film nastal v pomembnem momentu vojne v Vietnamu, na katero prav gotovo hote spominja. Njegova razmišljanja o «revoluciji» so seveda abstraktna, a to je dosledno z njegovo ideologijo, ki je ideologija ameriškega demokrata v krizi, kakršen je režiser - scenarist Richard Brooks.
Lindsay Anderson:
«O Lucky Man!»
Angleški film «O Lucy Man!» (0 Lucky Man! 1973) režiserja Lindsaya Andersona (avtorja filmov «lo sono un campione» in «If...») je precej pretenciozna metafora o današnjem socialnem u-stroju.
Film se nalašč poslužuje (morda ironično) nekaterih elementov, ki jih je vseboval Kubrickov film «Arancia meccanica», začenši s protagonistom Malcolmom McDo-wellom, katerega je vendar Anderson že uporabljal v «If...». Drugje nas film spominja tudi na Fran-kenheimerjev «L’uomo di Alcatraz» in na Dunningov «Yellow Submarine».
Toda Andersonu manjka tista fantastična sila, ki jo zahteva metafora. Tudi zato je film tako zmeden. Če hočemo, se lahko zadovoljimo z zabavnostjo nekaterih prizorov in s tem, da, ne gre za povsem neznosno delo.
S. G.
Tu naj omenimo, da slovi Labin tudi po odporu proti fašistični strahovladi, ko so rudarji leta 1921 zasedli vse rudnike, organizirali «rdečo stražo» in proglasili «labin-sko republiko».
PULA: Bil je že mrak, ko smo zagledali areno, ki se mogočno dviga na svojih zgodovinskih tleh Po skupinah smo si ogledali mesto. Ena teh skupin je šla celo v občinsko palačo in prisostvovala civilnim porokam. S svojimi svečami, ki smo si jih kupili prej, jim je razsvetljevala prostor, ker je zmanjkalo luči. Za vljudnost so naši dobih «konfete». Drugi dan smo bili na ogledu Zlatne stjene.
Tu smo se sprehodili ob čudoviti obali, kar dobre pol ure. Skale so bele in jih krasi zelo lepa sredozemska flora'.
PREMANTURA: To je najnižja točka Istre. Sprehodili smo se ob obali skozi borov gozd, kjer poleti mrgoli kopalcev. Vas sama je zelo revna, pač pa ima znamenito cerkev, ki ima bogate oltarje iz rezljanega lesa iz leta KDO. Sredi vasi je ostanek še zelo stare peči. ki je v starih časih služila kot vaška o°č za peko kruha.
FAŽANA je portič, odkoder se v lenem vremenu vidi otočje Brioni. Na žalost nam to ni bilo dano, ker nam je megla zakrila pogled.
Nadaljevali smo pot proti Rovinju in se ustavili v vasi Peroj. Po hudi epidemiji kuge, ki je tu razsajala, je vas popolnoma izumrla in pred približno 300 leti se je sem naselilo nekaj družin iz Črne gore, katerih potomci so sedanji prebivalci, ki so ohranili vero, šege in navade. V cerkvi hranijo mnoge ikone in tudi cerkvene knjige, stare do 300 let.
Naslednja in tudi zadnja točka našega izleta je bil Rovinj. Tu smo se zopet razšli po skupinah v restavracije na kosilo, ki je nadomestilo tudi večerjo. Ogledali smo si stari del mesta na griču, odkoder je krasen razgled na obalo in bližnje otoke.
Poslovili smo se od prelepe istrske obale, ko se je dan že nagibal k noči in se odpeljali proti domu.
NIAMEY (Niger), 8. — Ko je bil pred nedavnim govor o energetski krizi, so strokovnjaki poudarjali prednost, ki da jo ima Francija pred ostalimi razvitimi deželami v Evropi, ker da ima zelo močno razvito atomsko tehnologijo, hkrati pa tudi zagotovljene velike količine urana v svojih bivših kolonijah, med drugim tudi v deželi Niger. Tedaj so tudi poudarjali, da bo Francija lahko iz ogromnih količin urana predelovala to surovino v atomsko gorivo in ga tudi prodajala. Sedaj pa so v tej deželi odločili drugače. Res je, Niger ima izredno veliko prirodnega urana. Baje spada Niger med najboga-tejjše dežele afriške celine, seveda glede tovrstnega bogastva, hkrati pa je Niger med tistimi šestimi ali sedmimi deželami črne celine, ,Ki jih je prizadela suša in se, še dolgo ne bodo opomogle, kajti sicer gospodarsko nerazvita področja so utrpela velikanske izgube, ker niso šle po zlu le letine, pač pa je poginilo tudi do 80 odstotkov vseh živali, kar so jih redili. Zato je toliko bolj razumljiva poteza vlade te afriške države, ki je sklenila, da bo sama odločala o svojih uranskih bogastvih, vtem ko so še pred kakim letom o tem odločali v glavnem Francozi, pa čeprav vedno v prijateljskem dogovoru z domačimi oblastmi.
Energetska kriza, ki je zajela ves razviti svet, je bila tudi povod za to, da so se Japonci in Nemci dogovorili z republiko Niger za izkoriščanje uranskih rudnikov in to po zelo ugodnih pogojih. Družba SOMAIR, ki je mednarodnega značaja in ori kateri sodeluje tudi italijanska družba AGIP-Nucleare, je ostala «manjšinska» družba, kajti Japonci so si zagotovili večja področja v deželi Air, Nemška družba Urangesell-schaft pa si je v prvi polovici decembra minulega leta s pogodbo z vlado y Niameyu zagotovila izkoriščanje večjih področij, vendar na način, da se ustanovi posebna mešana družba, pri kateri bo sodelovalo več tujih družb.
Ker postaja energetska kriza vedno bolj akutna, doslej odkrita področja uranove rude določenim
krogom ne zadoščajo več. Zato so v okviru doslej navedenih interesnih sfer že sklenili, da bodo raziskave razširili še na nodročje Diado, na severovzhodu dežele Niger, v smeri meje z Libijo in Čadom, kjer je francoski komisariat za atomsko energijo že pred časom izvedel številna magnetometrična merjenja, seveda ko je imel kontrolo nad vsem uranskim bogastvom te afriške dežele.
Francoski komisariat za atomsko energijo se je sedaj pridružil načrtu, ki ga je izdelala nemška družba Urangesellschaft. Delnice družbe so razdeljene nekako takole: 35 odst. delnic kontrolira vlada v Niameyu, 35 odst. delnic imajo v rokah Nemci, 30 odst. pa družba CEA.
V izjavi, ki jo je generalni direktor ministrstva za geologijo in rudnike niameyske vlade dal dopisniku italijanske agencije ANSA, je rečeno, da vlada afriške dežele namerava poglobiti svoje sodelovanje s tujimi družbami, kajti «ere za zelo pomemben načrt na ood-rcčju. ki je veliko kakor vsa Francija. Tu je dano, da se uveljavijo vsi, tu je dana možnost mednarodnega sodelovanja. Dovolj je začeti in seveda nadaljevati. Doslej je bilo izdanih dovoljenj za raziskovanje površine s 100 tisoč kv. km. Predvideni oa so stroški v znesku treh milijard frankov, oziroma devetih milijard lir».
Iz določenih krogov na se je zvedelo, da so raziskovanja na področju Diada pritegnila tudi neko britansko - belgijsko družbo, ki tudi teži za tem, da bi v tej afriški deželi orišla do trenutno edine perspektivne energetske surovine na svetu, potem ko bo odpovedala nafta.
Ko že govorimo o bodočem viru energije, bomo zabeležili še kratko notico: v Nigerju, doslej skrajno zaostali afriški deželi, so začeli izkoriščati sončno energijo. Res je, da jo trenutno izkoriščajo le v poskusne namene, toda poskusi dajejo dobre rezultate in kaže, da bi njihov sistem mogel obveljati tudi drugod po Afriki. Gre za nekakšne «sončne motorje», kot so jih imenovali in ki delajo na zelo preprostem termodinamičnem načelu, na načelu razlike med toplo in hladno vodo. Sonce segreva vodo do visoke temperature. hladno vodo pa dobivajo iz prirodnih vrelcev in s tem so ustvarili tako imenovane hidravlične črpalke, ki lahko delujejo v neskončnost in brezplačno, ker ne potrebujejo nobenega goriva, nobene pogonske sile.
Z malce zamude, pa vendar ne prepozno, beležimo izid dveh knjig, ki sta namenjeni prijateljem cvetja, rastlinja in vsem tistim, ki tako ali drugače uživajo na vrtovih. Knjiga CVETJE V VRTU je pravzaprav nadaljevanje knjige, ki je pod tem naslovom že izšla pred meseci. Gre, torej, za drugi zvezek dela, posvečenega vrtnemu cvetju.
Knjigo sta napisala domača strokovnjaka Majda in Vinko Strgar, slikovno gradivo pa je japonskega izvora in nam ga je posredovala neka tokijska založba. Vsekakor gre za priročnik, v katerem je največ prostora posvečenega opisu posameznih rastlin. Seveda vsebujejo opisi najnujnejše podatke o vzgoji in uporabi rastlin, njihovi razširjenosti v naravi, navedena je tudi botanična družina. Vsaj po eno vrsto vsakega opisanega rodu prikazanih rastlin pa ponazarjajo odlične barvne fotografije, s pomočjo katerih si bo tudi la:k ustvaril pravo podobo rastline. Ker gre za delo dveh domačih strokovnjakov, je razum Ijivo, da sla obe knjigi, prvi del, ki smo ga dobili pred meseci, in drugi del, ki je zdaj pred nami, naoisani za naše razmere in prilike. Vsem ljubiteljem cvetja posebno ‘istim, ki sami cvetje goje v vrtovih, bosta obe knjižici do mačih strokovnjakov dobrodošla priročnika. Zlasti še ob tako imenitnih barvnih podobah cvetlic.
Druga knjiga, ki je zdaj izšla, nosi naslov KAKTEJE. Napisala sta jo Edgar in Brian Lamb, oče in sin, ki se v S ur re.ru v Angliji ukvarjata z vzgajanjem kaktej, ki so sicer doma, kot vsi vemo, v Srednji in Južni Ameriki. Knjiga, ki sta jo napisala oče in sin Lamb, je prava enciklopedija o kaktejah, saj bo tisti, ki se bo hotel ukvarjati s temi rastlinami, našel v knjigi vse potrebno.
Avtor predgovora, ravnatelj eksotičnega vrta v Monacu, svetuje, naj se ljubitelji kaktej samo ravnajo po navodilih knjige, pa bodo doživeli s svojimi ne-govanci veliko veselja. Poleg opisov rastlin, gojenja, negovanja in vzdrževanja, bo bralec našel še mnogo vsestransko koristnih napotkov. Našel bo v knjigi tudi dosti barvnih slifc, tud: slik, kako kakteje rastejo v naravi.
Obe knjigi je izdala Državna založba Slovenije, ki je v zadnjem času veliko storila za izdajanje tovrstne literature in ki je že z nekaj res lepimi knjigami obogotalila našo doslej skromno tovrstno literaturo.
Sl. Ru.
IIIIIIIIIIIHlIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIII
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite v svojem poslovanju bolj metodični in disciplinirani. Skušajte pomirjevalno vplivati v sporu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izredno zadovoljstvo v zvezi z nekim poslovnim uspehom. Pozabite na krivico, ki vam je bila storjena.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dan je primeren za sprejetje novih odgovornosti. Uspešno boste rešili družinski problem.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Držite se svojega programa in ne izgubljajte časa. V kratkem bo uresničena neka vaša osebna želja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne o-bremenjujte se z novimi nalogami, ker bi trpelo vaše delo. Prejeli boste pismo, ki ga dolgo pričakujete.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne spuščajte se v tvegane poslovne špekulacije z denarjem drugih. Ne poslušajte ljudi, ki preveč govore.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite bolj odločni pri reševanju novih problemov. Lepa priložnost za zabavo v veseli družbi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Povečali boste svoj poslovni u-gled. Upoštevajte napake, ki ste jih storili.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Do spora bo prišlo na delovnem mestu. Preveč ste živčni. Presenetili vas bodo nepričakovani izrazi ljubezni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imeli boste priložnost pomagati nekemu prijatelju. Ne kažite prevelike občutljivosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte skrbno proučiti najnovejši predlog. Vaše zmerno stališče bo omogočilo pomiritev v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekorektnost nekega sodelavca bi utegnila slabo vplivati na zaključek nekega posla. Ogibajte se kritikam.
SREDA, 9. JANUARJA 1574
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost Avtomobilske dirke: Tisoč milj
12.55	Človek in priroda ŽIVLJENJE V DELTI DONAVE
Doslej so v petih nadaljevanjih prikazali bogastvo favne in posredno flore tega zamočvirjenega področja, danes pa bo govor o človeku, ki na tem področju živi. Prebivalci delte imajo majhne hišice, pokrite z močvirskim trsom, živijo pa od lova in ribolova. Na prvi pogled se zdi, kot bi ti ljudje živeli povsem ločeno življenje odmaknjeno od sveta. In tako je resnično bilo skozi stoletja, v zadnjih časih pa prihaja sem vedno več turistov, prvenstveno lovcev, ki prihajajo še največ iz tujine. To pa prinaša novosti, ki v marsičem spreminjajo navade tukajšnjih dovčerajšnjih edinih gospodarjev tega prirodnega bogastva.
13.25 V evroviziji nogometna tekma MILAN — AJAX
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Album s potovanja
En dom zate in eden za mene
17.45	Program za mladino Pristanek v Afriki
18.15	Tedenska oddaja najmlajših
Oddajo priredil Mario Maffucci s sodelovanjem Enza Balbo-nija, Luigija Martellija in Guerrina Gentilinija.
18.45	Poljudna znanost NACIONALIZEM V EVROPI
Deseto, zadnje nadaljevanje te oddaje bo obravnavalo nemški nacionalizem, ki se je ob zaključku druge svetovne vojne znašel v posebnem položaju kot «predstavnik» premaganih in hkrati razkosan z razcepitvijo nacije v dve državni skupnosti to je na Zahodno Nemčijo, ki živi življenje kapitalističnega sveta in torej nadaljuje družbeno ureditev izpred vojne ter na Vzhodno Nemčijo, ki je doživela in še doživlja družbeno preosnovo z izgradnjo socialistične družbe. Toda s to razdelitvijo še nismo opravili z nemškim nacionalizmom. Sociologi ugotavljajo, da imamo v Zahodni Nemčiji opravka z dvema strujama nemškega nacionalizma in sicer z nacionalizmom, ki ga predstavlja meščanska družba, ter z nacionalizmom, ki korenini še v preteklosti, v nacistični dobi. Tema dvema nacionalizmoma pa bi bilo treba dodati še nacionalizem, ki se je razbohotil tudi v Vzhodni Nemčiji.
19.15	Italijanske kronike — Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	UMETNOST HUMORJA
Tretji večer programa, ki ga je pripravil Alessandro Blasetti
21.55	športna sreda
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	Gospod in gospa
Glasbeni program z Delio Scalo in Landò Buzzanco.
V domu Delie Scale in Landa Buzzance bi morali v kratkem dobiti dediča. To dejstvo povzroči pri vsakem mladem zakonskem paru vrsto problemov, med katerimi n. pr. tudi vprašanje, ali bo potomec sinček ali hčerka. V zvezi s čimer je treba nabaviti opremo, začenši z zibelko. Z naraščanjem stroškov bi bilo treba tudi več dohodkov, potrebno bi bilo doseči povišanje plače. Tem skrbem se pridružijo druge skrbi, pa tudi kaka vesela prigoda...
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	L INVITATA
Film je režiral Vittorio De Seta, v glavnih vlogah pa igrajo Michel Piccoli, Joanna Shimkus, Jacques Perrin, Paul Barge, Lorna Heilbron, Clotilde Joano itd.
•l/T fnrHirtfc.V \r	-2*
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.00	TV v šoli
1^.30 Nogometna tekma: Milan — Ajax
18.00	Obzornik
18.15	ZAKLAD OB REKI Serijski film
18.45 Na sedmi stezi Športna oddaja
19.20	Delavska TV tribuna
«Levo in desno od naslanjača»
Ta oddaja, ki jo je pripravila beograjska TV, je deseta oddaja v ciklusu «Delavska TV tribuna». Govori o usodi delovnega človeka, o njegovem vsakdanjem delu in življenju ter o spremembah, ki so jih prinesla in jo sleherni dan vnašajo ustavna dopolnila. Sodelavci beograjske televizije in delavci ; proizvajalci, ki so za to oddajo sodelovali z njimi, so imeli predvsem namen pokazati, kakšni odnosi nastajajo med ljudmi zaradi dela, med delom in po delu ter kakšne človeške di menzije ima vsakdanje delo ob številnih često togih strokovnih, pravnih, ekonomskih in drugih pogojih.
19.5i> Barvne risanka
20.00	dnevnik
20.35 ANATOMIJA LJUBEZNI
Poljski film z Barbaro Brylsko in Janom Nowickim v glavnih vlogah.
22.12 TV dnevnik
KOPRSKA BARVNA i ELEVIZI JA
13.25 Nogometna tekma MILAN - A JAK 20.00 Risanka
20.15	DNEVNIK 20.30 Visoke fanje
Dokumentarec
21.20	Gosti v študiju: Uršula Maj
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert: zbor Ivo Lola Ribar; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport: 20.35 Simf. koncert; 22.00 Glasba v noči.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30.
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Orkestri; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček: 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah;
14.00	O delavskem samoupravljanju; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box;
15.00	Znanstvena enciklopedija; 15.15 Simf. skladbe; 16.40 Na vrsti so pevci; 17.00 Gojenci tržaške Glasbene matice; 17.20 Ansambel L. Slaka; 17.45 Orkester Spier; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Ritmi za godala; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pisana glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 13.25 Nogometna tekma; Milan-Ajax; 15.30 Nadaljevanka:
16.00	Sončnica: 17.05 Popoldanski
spored; 17.40 Program za mladino:	18.45 Kronike Juga; 19.25
Plošče:	19.40 Klasična glasba:
20.20 Ponovno na sporedu; 21.15
Radijski oder; 22.15 Ljubavni dueti.
II. PROGRAM
7.30.	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka «Bel Ami»; 9.50 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored;
17.30	Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Sestanek petih; 20.45 Plošče.
III PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.40 Dva glasova, dve dobi: sopranistki Rosa Ponselle in Joan Su-therland; 12.20 Sodobni ital. skladatelji; 13.00 Glasba skozi čas;
14.30	Beethoven in Brahms; 15.15 Havdnova simf. štev. 7; 16.05 Avantgardna glasba; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Glasba izven programa; 18.45 Kulturni pregled;
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	R. Wagner: sklepni prizor «Valkira»; 15.40 Odskočna deska;
16.00	«Loto vrtiljak»; 17.10 «Naj narodi pojo»; 17.45 Prof. dr. J-Toporišič; 18.00 Aktualnosti; 18.15 S pop ansambli: 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simf. orkester RTV: 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Panorama sodobne čilske lirike;
SPORT SPORT SPORT
SMUČANJE
V BERCHTESGADNU
Thóni se maščeval Grosu za poraz v veleslalomu
Med dekleti zmaga mlade Zechmeistrove
104”14
104”25
104”94
104”95
105”19
105”80
106”13
BERCHTESGADEN, 8. — Po včerajšnjem zmagoslavju so danes doživeli italijanski smučarji zopet lep uspeh. Med prvimi petimi mesti so osvojili kar štiri in to na tekmovanju, ki sicer ni veljalo za SP, ven-dar pa je veljalo za točke FIS in so zato na njem nastopili skoraj vsi najboljši evropski smučarji. Gustav Thbni se je danes «maščeval» Grosu za včerajšnji poraz, saj sta zamenjala vlogi na vrhu lestvice.
Na tem tekmovanju so nastopili tudi Jugoslovani. Koželj se je uvrstil na 37. mesto, Križaj pa je pasel in odstopil.
Lestvica današnjega slaloma:
1.	Gustav Thbni (It.)	102”14
2.	Piero Gros (It.)	103”34
3.	Jan Bachleda (Polj.) 103”80
4-	Fausta Radici (It.)
5-	Ilario Pegorari (It.)
«• Hans Kniewasser (Av.)
'■ Thomas Hauser (Av.)
8. Max Rieger (ZRN)
»• Andrej Bachleda (Polj.)
Claude Perrot (Fr.)
* * *
LES GETS, 8. — Letos je očitno leto mladih smučark: 16-letna zahodna Nemka Christa Zechmei-ster je zopet zmagala na tekmovanju za SP in je danes v Les Getsu osvojila prvo mesto v ženskem slalomu. Lestvica tega tekmovanja je taka:
L Christa Zechmeister (ZN) 80”01
2-	Lindy Cochran (ZDA) 80"22
3-	Annemarie Proli (Av.)	80”60
’• Marianne Jager (Švi.) 81’’83
Fabienne Serrai (Fr.)	81”33
o- Barbara Cochran (ZDA) 81’'35 L Monika Kaserer (Av.)	81”41
o- Sandra Poulsen (ZDA) 82”19 »• Hanny Wenzel (Liecht.) 82”21 W. Rosi Meittermaier (ZRN) 83”02 Lestvica za svetovni pokal:
L Annemarie Prbll-Moser (Av.) 121 2- Kathy Kreiner (Kan.)	66
3. Marie - Therese Nadig (Švi.) 57
4-	Christa Zechmeister (ZRN) 56
o- Wiltrud Drexel (Av.)	55
o- Hanny Wenzel (Liecht.)
'■ Irmgard Lukasser (Av.)
8- Fabienne Serrai (Fr.)
». Traudì Treichl (ZRN)
10. Ingrid Gfblner (Av.)
Blagajnik: Pierina Furlan Gospodar: Magda Rebula Svetovalec: Stanko Budin NADZORNI ODBOR:
Srečko Budin. Ladi Milič in Janko Gruden.
ŠIRŠI ODBOR:
Referent za odbojko: Boris Simoneta Referent za namizni tenis:	Josip
Milič
Referent za trim in rekreacijo: Janko Guštin
Referent za šah: Janko Gruden Referent za balinanje: Ladi Milič Referent za streljanje: Marčelo Do-liak
Referent za tisk in propagando: Boris Simoneta
Načelnik komisije za osnovnošolsko o-troško telovadbo: Zvonko Simoneta. Poleg tega so bile sestavljene notranje komisije za vse zgoraj omenjene panoge in jim načeljujejo posamezni referenti.	—bs—
FIRENCE, *. — športni sodnik toskanske nogometne zveze je dosmrtno izključil nogometaša Rema Luccherinija iz Siene, ker je napadel med tekmo sodnika.
NAMIZNI TENIS
V SOBOTO IN NEDELJO
SONJA MILIČ OSVOJILA PRVO MESTO NA MEDNARODNEM TURNIRJU V ŠVICI
Igralke Krasa so dosegle še vrsto drugih visokih uvrstitev
. Prvega namiznoteniškega turnirja v letu 1974, ki je potekal v soboto in nedeljo v švicarskem mestu Chiasso, se je udeležilo tudi pet predstavnic ŠK Kras iz zgoniške občine, in sicer Miličeva, Vesnaver-jeva, Žigonova, Rebulova in Blaži-nova. Ta nastop je sodil v okvir priprav na povratni del državnega ekipnega namiznoteniškega prvenstva A lige, na katerem ima Kras dobre možnosti za visoko uvrstitev. Obračun tega nastopa pa je izredno pozitiven, saj so Krasove igralke osvojile v ostri konkurenci po eno prvo, drugo, četrto in peto mesto.
V tekmovanju ženskih posameznic je Sonja Miličeva še enkrat z lahkoto odpravila vse svoje najhujše nasprotnice v državnem merilu in prepričljivo osvojila končno prvo mesto. Pomembno je dejstvo, da je Sonja premagala po vrsti Saporet-tijevo, Francesco in Marcello Mar-cone, ki se «sučejo» okoli državne reprezentance. Vendar uspeh Krasove predstavnice ni bil nikoli v dvomu, saj je premagala zgoraj omenjene konkurentke z gladkim
liiuaiiiiilliiiiiiiilliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiliniiiiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiu
ATLETIKA
V LETOŠNJI SEZONI
V CASTELROTTU
Vzhodni Nomci odlični tudi v smučarskih tekih
CASELROTTO, 8. - Vzhodni Nem-ei so napovedali, da bodo odslej tudi v smučarskih tekih posegali po najvišjih naslovih. V okviru «Tedna smučarskih tekov» so namreč na 30 km dolgi progi med prvimi Petimi mesti zasedli kar tri.
Lestvica:
L Klause G. Dieter (VN) 1’28”40.8
2-	Grimer Herhard (VN) T29”14.6
3-	Giger Albert (Švi.) 1’29”31.2 4. Hauser Edi (švi.) 1’30”02.3 5- Meinel Dieter (VN) 1’30”04.9
Henych St. (ČSSR) 1’30”22.4 "■ Demel W. (ZN)	1’30”31.3
8. Geeser W. (Švi.) 1’30”43.7 ». Zipfel G. (ZN)	1'31”05.1
W. Slugin A. (SZ)	1’31”06.8
Najboljši Italijan Chiocchetti je W 25., med Jugoslovani pa je bil 48- Kalan, 61. Dornik in 70. Lojtrič. Med državami je zmagala Vzhodna Nemčija pred Švico, Zahodno Nemčijo, Avstrijo in drugimi. Italija je bila šesta, Jugoslavija pa deseta.
V PONEDELJEK V ZGONIKU
Novi odbor ŠK Kras
V	ponedeljek je imel novoizvoljeni °dbor ŠK Kras svojo prvo sejo in s* je razdelil odbomiške funkcije za tekočo delovno dobo.
V	glavnem je ostala sestava ožjega, širšega in nadzornega odbora nespremenjena. V ožji odbor sta bili Prvič izvoljeni dve mladi predstavni-c> nežnega spola, ki bi morali dati celotnemu organizacijskemu aparatu novi polet. Za predsednika je bil z veliko večino potrjen zaslužni športni delavec Vojko Kocman
Novi odbor ŠK Kras je takole sestavljen:
OŽJI ODBOR:
Predsednik: Vojko Kocman Podpredsednik: Zvonko Simoneta Tajnik: Tamara Blazina
®oooooo<:<
Letošnje EP v Rimu osrednja privlačnost
Cez nekaj dni 10. igre Commonwealtha V Gotèborgu dvoransko prvenstvo
Mednarodna atletska dejavnost prihodnje sezone sloni seveda na evropskem prvenstvu, ki bo v prvem tednu septembra v Rimu. Že prej, od 12. januarja do 3. februarja pa utegne priti do zelo močnih «sunkov» med igrami Commonwealtha v daljnem novozelandskem mestu Christohurch.
Z ozirom na evropsko prvenstvo v Rimu so usklajena vsa letošnja mednarodna tekmovanja. V marcu (9. in 10.) bo v Gdteborgu EP v dvoranah, pred njim pa bo posebno živahno v februarju, ko bo mnogo tekmovanj v ZDA, v Evropi pa državna prvenstva v Sovjetski zvezi (13. do 15.), v Zahodni Nemčiji in NDR (22. do 24.) ter v Itgliji (26. in 27. v Genovi).
Zimski krosi, ki so tolažba,,^a dolgoprogaše, so številni. Kros narodov bo 16. marca v Monzi, balkansko prvenstvo pa 24. marca v Velenju.
Junij je že običajno mesec prvih večjih mednarodnih tekmovanj. S toplega juga se bodo atleti preselili v Skandinavijo, nato pa v srednjo Evropo. Koledar je v glavnem tak:
2. junija — miting visokošolcev v Turinu
4. junija — Helsinške igre 20. - 22. — miting «Pravde» v Moskvi
23. — «Memorial Kusočinski» v Varšavi.
Julij in avgust bosta zabeležila dolgo vrsto državnih prvenstev:
4. - 6. julija — NDR v Leipzigu 23. - 25. julija — sovjetsko v Moskvi
26. - 28. julija — zahodnonemško v Hannovru
9. - 11. avgusta — finsko v Jyv&-skyli
Italijansko prvenstvo bo v Rimu 30. in 31. julija, dober mesec pred evropskim in bo seveda služilo kot generalka organizacijskega aparata, ki v Italiji po olimpijskih igrah (že od daljnega leta 1960) še nikoli ni bil «pod pritiskom». Skupno s člansko konkurenco bodo tekmovali tudi mladinci, da bi bilo število udeležencev čim bližje pričakovanemu na EP.
Krona vsej sezoni bo seveda v Rimu od 1. do 8. septembra.
Jugoslavija na EP nima posebno visokih ciljev, važne pa bodo zanjo balkanske igre v Sofiji od 2. do 4.
avgusta. Državno prvenstvo Jugoslavije bo 13. in 14. julija.
Posebno v Sloveniji bodo priredili vrsto mednarodnih tekmovanj: 10. marca bo v Velenju državno prvenstvo v krosu, 9. maja tek po ulicah Ljubljane, 4. junija «Zorkov memorial» v Mariboru, 20. julija «Skokov memorial» v Celju, 9. avgusta tekmovanje v Kranju. Mladinci Italije in Jugoslavije bodo imeli medsebojno srečanje 19. in 20. julija, Jugoslovani pa bodo 17. avgusta tekmovali tudi proti Bolgarom. Troboj Slovenija — ČSSR B — Veneto bo 17. in 18. avgusta.
Teden po EP bo natrpan z mednarodnimi tekmovanji vsepovsod. To bo lepa priložnost za zaslužek za tiste atlete, ki se bodo odlikovali v Rimu.
k. b.
izidom 3:1 (v setih).
Med posameznicami se je dobro odrezala tudi Vesnaverjeva, ki je po dveh začetnih zmagah neletela v četrtfinalu na solidno Marcello Marcone in se je morala zadovoljiti s končnim petim mestom. Kljub predvidenemu porazu pa je Vesnaverjeva presenetila, saj ji je prvič uspelo, da je Turinčanki iztrgala set.
Ostale tri Krasove predstavnice pa so izpadle že v prvem in drugem kolu, ker je bila konkurenca zanje preostra. Tu naj omenimo organizacijsko napako, saj se najavljeno tekmovanje tretjekategornic ni odvijalo redno, med prvokategornicami pa so bile mlade in neizkušene krasovke brez možnosti za boljšo uvrstitev.
Pripomniti še moramo, da so v zadnjem trenutku odpovedale udeležbo najboljše švicarske igralke, med Italijankami pa je bila prisotna vsa državna elita.
V	tekmovanju ženskih dvojic je Krasov par Milič - Vesnaver osvojil dobro drugo mesto. Kljub dobri uvrstitvi sta naši predstavnici ostali z grenkimi usti, saj sta klonili v finalu sestrana Marcone (3:1), kateri sta v zadnjih naslonih vedno premagali. Drugi par Žigon - Bla-žina je že v prvem kolu naletel na nepremostljivo oviro.
V	mešanih dvojicah je rutinirani par Miličeva - Malesci razočaral. Bolje se je odrezala Vesnaverjeva, ki je skupno z Milančanom Mano-nijem nizala zmago za zmago, dokler ni v polfinalu klonila paru M. Marcone - Pelizzola.
Ta je bil zadnji večji turnir, katerega so se Krasove igralke udeležile pred povratnim delog A lige. Trener Bole bo moral sedaj paziti, da igralke do tedaj obdržijo in po možnosti še izboljšajo svojo trenutno dobro formo.
— bs —
KOŠARKA
V PRVENSTVU «POMLAD»
Tesen poraz Bora
SABA - Bor 51:50 (26:18)
SABA: Svara 12, Parigi 24. Pit-tini 5, Spalletti, Potocco 2, Piccini 2, Mechi, Gimona 3, Marcuzzi 3.
BOR: Bruno Furlan 9, Žerjal 19, Slega 4, Košuta 3, Ražem 7, Udovič, Ciuffi, Renato Furlan 4, Fabio Mazzucca, Parovel 4.
SODNIKA: Dal Fovo in Gilleri iz Trstci
PROSTI METI: SABA 5:12, Bor 4 proti 20. i.
Pet osebnih napak: nihče.
tržaškT
Kolarič: KIVIETJE
3. (PABERKI IZ ZGODOVINSKIH KNJIG)
Zbrala
Pavla
Skromni so podatki o kmečkih uporih na Tržaškem, še ti niso zaieli vsega področja. Pričajo pa, da je kmet moral gospodi podleči. «Kadi j a toži, kadi j a sodi!» Ta bosanski pregovor je veljal tudi za tržaške kmete.
Matija Sila 5) je zabeležil dedno pravdo med grofom Peta-čem in kmeti iz leta 1633, ki se je vlekla do leta 1683. Ravno dovolj, da so pomrli vsi od toždteljev do obtožencev.
V letih 1745 do 1750, v dobi Marije Terezije, se je vlekla Pravda med grofom Petačem in Barčani. Kmetje so se uprli, ker jim je naložil delo, ki so ga smatrali za novo tlako. Grof jim, je zarubil živino in biriči so kmete pretepli.
Leta 1668 pa so se Prosečanl in Kontovelci uprli tržaškemu Magistratu, ki je naložil «rabuoto» v solinah, ki jim ni priti-kala. Plačati so morali kazen in še domače župane so jim Prepovedali.
Lahko omenimo še upor iz leta 1609-1610 v našem neposrednem zaledju, in sicer na Krasu, od Planine mimo Postojne do Trsta. Vzrok upora je bilo tovorjenje soli, Id jo je imel v zakupu tržaški patricij de Leo. 6) Zdi se, da v ta upor tržaški kmetje niso bili vključeni.
Borove mladinke v napadu med tekmo z Juho
V DOBI TREH ZNAMENITIH VLADARJEV
Nov veter začne pihati v tržaškem zalivu v razdobju znamenitih vladarjev Karla VI., Marije Terezije in Jožefa II. Tedaj začne tudi kmet na Tržaškem laže dihati.
Poseg Karla VI. v tržaške razmere, razglas proste plovbe, ustanovitev proste luke, razne odločbe za poživitev trgovine, vse to je nosilo v sebi klice mnogih premikov. Razvoj je sicer spočetka šel po polževo. Vzrokov je bilo mnogo: izčrpanost prebivalstva zaradi prestanih vojn in nalezljivih bolezni, ki so redčile prebivalstvo, pomanjkanje sredstev, zastarele gospodarske strukture, splošna zaostalost in nesposobnost vodilnih krogov.
Zadnji potomci patricijskih družin niso marali deliti oblasti. Bili pa niso dovzetni za tisto novo, kar je nastajalo in zato nesposobni usmerjati razvoj. Veliki kompleksi zemlje pa so bili večinoma v njihovih rokah. Parcele v neposredni bližini mesta so pridobile na vrednosti, ker je nastalo povpraševanje po prostoru za zidavo novih potrebnih poslopij. Celo vlada je odkupila soline izven «porte Riborgo» za zidavo novega mestnega predela. 7)
V starem mestu ni bilo prostora za nove hiše. Stare so bile neprimerne in skrajno nehigienične. Mesto je bilo polno nesnage, ki je bila pravo leglo kužnih bolezni. Tako ga opisujejo vsi zgodovinarji, bodisi Caprin, Mainati, loewenthal, Trietael in drugi.
Z mirom pa je bil uresničen tudi glavni pogoj za uspešno obdelovanje zemlje, tudi na zemljiščih oddaljenih od mestnega obzidja. Okoliške «mandrje» so se začele razvijati. Zemljo v neugodnih legah pa so patriciji oddajali kmetom po že znanih pogodbah.
Kmetom je bil mir bolj dobrodošel kakor gosposki. Brez tega redno obdelovanje zemlje sploh ni mogoče. Toda pri zi-
ODBOJKA
PRED NADALJEVANJEM PRVENSTVA
Težka naloga Borovih igralk v boju za obstanek v B ligi
Oba tržaška predstavnika (Bor in OMA) sta trenutno v zelo nevarnih vodah
V izenačeni in proti koncu razburljivi tekmi so borovci zgubili le za točko proti SABA. Takoj pa moramo pristaviti, da je SABA nastopila brez dveh najboljših igralcev (German in Barisi), tako da so «plavi» resno upali na zmago.
Žal, pa so igrali zelo slabo, če izvzamemo požrtvovalnega Petra Žerjala, ki se je zelo potrudil v obrambi in v napadu. Ostali pa so popolnoma odpovedali.
Prof. Vitti v Trstu
Na ponedeljski seji na sedežu košarkarske zveze je mi šotni m trenerjem ' predava' dr. Orlandini, predsednik sodniškega odbora v Trstu. Predmet predavanja so bila nova košarkarska pravila. Med drugim je tržaški košarkarski odbornik Levi najavil prihod znanega športnega učitelja prof. Vittija, ki bo na razpolago tržaškim društvom od 10. januarja dalje. Lepa priložnost torej tudi za slovenska društva, da bodo lahko imela za predavatelja tega znanega športnega de lavca.
b. 1.
liiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiittiimiiiiimiiinitiiiimiiiHimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V soboto se bo pričel povratni I del odbojkarskega prvenstva, ki je 1 za naša dva Ugaša, Bor in Kras, izredne važnosti. V prihodnjih sedmih spopadih se bo odločala usoda obeh šesterk, ker sta si v prvem delu prvenstva pripravili le skromno osnovo. Zastopnice Bora so v preteklih sedmih tekmah izbojevale štiri točke, Zgoničani pa celo dve točki manj; to je precej skromen izkupiček, kateremu bo treba prav gotovo še kaj pristaviti, če bosta hoteli slovenski ekipi braniti barve slovenske odbojke tudi v prihodnjem prvenstvu v 2., oziroma v 3. ligi.
Libertas Brescia, Junior Casale, Vignoni Gottolengo z desetimi točkami, so prav gotovo že na varnem. Goriški AGI in Briantea iz Coma sta z osmimi točkami pred ciljem, če že ne preko cilja zanesljive varnosti. Te ekipe bodo dosedanji izkupiček prav gotovo še povečale. Na dnu lestvice so Bor in OMA (4 točke) in slabi Marzotto z dvema točkama. Če ne bo prišlo do kakšnih nepričakovanih razpletov.
MLADINSKI NOGOMET
Ekipi Brega in Primorja doživeli na tujem poraz
POKAL PACCO
2:1
Tergeste — Breg
BREG: Rrmec, Kuret M., Klun, Košuta, Grizončič, Krevatin, Kalin, Peroša, Ferluga, Kuret D., Polese, 12 Mauri.
TERGESTE: Colini, Dau, Luglio, Possega, Lerose, Vasctoto, Savron, Castelarin, Floreani, Prestifilippo, Giulivo.
STRELCI: v 6. min. p.p. Castelarin, v 8. min. d.p. Klun, v 24. min. d.p. Savron.
Breg se je predstavil v dokaj dobri postavi, ki je mèrila vsaj na točko, toda že po prvih potezah se je pokazalo, da bo tekma potekala drugače, ker so domačini krepko pritisnili in zmedli naše igralce. Tergeste je predvajal lepo in učinkovito igro preko Vascotta, Savrona in Castelarina. Do prvega zadetka je prišlo v obdobju pritiska «rdečih». Castelarin, je imel nalogo streljati zunaj kazenskega prostora in je žogo spravil v mrežo. To je naše fante prebudilo in so se bolj Zagriženo spoprijeli z nasprotnikom, kateremu so začele moči popuščati. Polčas se je končal z Bregom v napadu.
Začetek drugega polčasa je bil nekoliko medel, nakar so (po izključitvi D. Kureta) «plavi» prevzeli pobudo in obkolili vrata Tržačanov, ki niso pričakovali tega podviga. V tej fazi so Brežani izenačili s Klunom, ki je z glavo potisnil žogo v mrežo. Ta uspeh je naše igralce tako podžgal, da se jim je zahotelo celotnega izkupička. Še in še so (predvsem preko Ferluge) iskali zadetek, do katerega pa ni prišlo. Nasprotno, se je Tržačanom posrečil protinapad in gol 6 minut pred koncem tekme, v trenutku ko so bili vsi Brežani na nasprotni polovici igrišča.
Zadnje štiri minute so «plavi» dali vse od sebe, da bi izid popravili, vendar je bilo to zaman.
Po prikazani igri bi bil pravičnejši neodločen izid.
IST
MLADINCI
Libertas — Primorje 3:0
LIBERTAS SV. MARKO: Villal-to, Apollonio, E. Marchesan, Matassi, Siasi, Velari, L. Marchesan, Stradi, Conni, Collie, Ciglia. 13. Bencich.
PRIMORJE: Kapun, Blažina, S. Husu, Čemjava, Timeus, V. Husu, E. Štoka, Guštin, Suzzai, P. Milič,
Pacfpllnni
STRELCI: Conni, Collie, Stradi.
SODNIK: Roberto Schillo.
OPOMBE: izključen Bencich v d.p., zaradi grobe igre.
Po dveh zaporednih porazih so mladinci Primorja računali proti e-najsterici od Sv. Marka vsaj na točko, a tudi tokrat so credali nasprotniku celotni izkupiček. Izid srečanja je popolnoma točen, saj so domačini že od vsega začetka pokazali. da merijo na zmago. Z lahkoto so odpravili Prosečane, ki so zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi.
Predvsem jo je polomila sredina igrišča in obramba. Naoadalna vrsta ni prejemala dovolj oodaj iz ozadja. Libertas je prišel v vodstvo takoj po prvih minutah srečanja. Primorje je skušalo odgovoriti, a vsi njegovi napadi so bili zaustavljeni, predvsem zaradi neizkušenosti napadalcev. V nadaljevanju so domačini še resneje ogrožali vrata «rdeče-rumeniK», tako da je moral vratar Primorja naposled kloniti še dvakrat.
V zadnjih treh, .srečanjih niso mladinci Primorja dosegli niti točke in so prejeli kar 13 golov; to dokazuje, da so v krizi. Mladincem Primorja primanjkuje borbenosti in požrtvovalnosti, zato je tudi njihova igra neučinkovita in zelo neurejena. Upajmo, da je ta kriza samo trenutna in se bodo «rdeče-rumeni» v nadaljevanju prvenstva bolj potrudili in dosegli pozitivne rezultate.
ZA SVETOVNI POKAL
«Zlata lisica» na Pohorju v zadnjih dneh januarja
Smučarsko tekmovanje v ženskem veleslalomu za 11. pohorski pokal «Zlata lisica» bo letos 26. januarja in bo obenem zadnja preizkušnja smučark v veleslalomu pred svetovnim smučarskim prvenstvom v St. Moritzu.
Čeprav ni za sedaj na pohorskih pobočjih preveč snega, je prireditelj, SK Branik iz Maribora, prepričan, da bo to tekmovanje za svetovni smučarski pokal lahko vseeno izvedel. Svoje prijave so doslej poslale že Avstrija, ZDA, Španija, ČSSR, Francija in Švica. Nastopiti bi morale res najboljše tekmovalke iz vseh teh držav, saj bo to zadnja priložnost pred SP, da si izboljšajo svoj položaj na lestvici za točkovanje FIS, po kateri bodo teden dni kasneje žrebali startne številke za svetovno prvenstvo.
moramo iskati dva kandidata za prestop v nižjo ligo prav med temi tremi šesterkami. Glede ekipe iz Valdagna (Marzotto) je že danes skoraj vse gotovo, saj (poleg tega, da s prikazano odbojko ne sodi v drugo ligo) bo igrala obe odločilni tekmi z OMA in Borom v Trstu. Druga ekipa, ki bo nazadovala pa bo Bor ali OMA. Zato si bomo nekoliko podrobneje ogledali, kaj nam lahko prinesejo prihodnji nastopi teh dveh neposrednih tekmecev.
V soboto igra OMA doma z Mar-zottom in ima praktično že tretji par točk v žepu. Borovke se bodo to pot podale na gostovanje v Como in imajo tudi precei možnosti za uspeh. V prvem de;u prvenstva sta obe tržaški ekipi zmagali z enakim izidom 3:1. V drugem zavrtlja-ju bo na stadionu «1. maj» neposredni obračun med obema tržaškima šesterkama. Slovenske zastopnice morajo zmagati za vsako ceno, ker bi s tem stanje v točkah (če slučajno zgubijo v Comu) izenačile. Prvi tržaški derbi se je zaključil, kot je znano s 3:1 v korist italijanskih predstavnic. Osem dni kasneje igra OMA doma z Libertasom iz Brescie, Bor pa se bo podal na pot v Gottolengo, kjer ga bo čakalo zahtevno srečanje z Vignonijem. Glede na dosedanje nastope imata obe šesterki le malo možnosti za uspeh. S tem pa ni rečeno, da morata že vnaprej vreči puško v koruzo, ker je žoga pač okrogla. Vsaj teoretično ima večje možnosti za zmago v tem zavrtljaju DMA. V naslednjem kolu pa se tehtnica nagiba v korist Bora, ki bo igral doma z Marzot-tom, ekipa OMA pa se bo morala podati najdalje na gostovanje v Casale. V petem prvenstvenem kolu pa bomo imeli naslednja dva para: OMA — Briantea in AGI — Bor. Tu je spet rahla prednost na strani varovank trenerja Cipolle. Nič boljši ni v naslednjem, predzadnjem prvenstvenem nastopu, ko bo Bor i-gral v gosteh pri Libertasu v Brescii, OMA pa bo gostila goriški AGI. Poslovilno prvenstveno tekmo bo Bor odigral doma z Juniorjem iz Casaleja, OMA pa v Gottolengu z Vignonijem.
Za zaključek lahko rečemo, da ima OMA nekoliko bolj ugoden koledar, saj bo odigrala doma štiri tekme, Bor pa se bo spoprijel pred domačimi gledalci v treh srečanjih, štirikrat pa bo moral na tuje. Pri vsem terh pa velja omeniti, da igra doma z OMA, Marzottom in Juniorjem in bi moral najmanj dvakrat zmagati
G. F.
PRIJATELJSKO SREČANJE
Dom drevi v Kanalu
Drevi bodo igralci goriškega Doma odigrab svojo prvo prijateljsko srečanje v letošnji sezoni z mladinsko e-kipo Salonita iz Kanala. Tekma spada med priprave Doma za prvenstvo 1. divizije, ki se bo pričelo konec januarja.
Domovci so pričeli s treningi kasno, pred dobrim mesecem in zato še niso v najboljši formi. Nocojšnje srečanje bo prav zato posebno važno za domovce, saj bo tako letošnji novi trener-igralec Doma Jožko Prinčič lahko imel sliko nad resničnim stanjem posameznih igralcev in uigranostjo ekipe.
Za nocojšnjo tekmo so bili sklicani sledeči igralci Doma: Devetak L, Černič L., Mužič F., Prinčič J., Sossou D., Klanjšček D., Morel B., Cijan S., Mikluš K., Devetak K. in Komel I.
Zgoraj navedeni igralci se bodo morah zbrati ob 19. uri pred klubom «S. Gregorčič» (Verdijev korzo 13 — Gorica) za skupni odhod v Kanal.
I. K.
NOGOMET
SANTIAGO, * — Predsednik čilske nogometne zveze je izjavil, da bo zahteval od SZ 125 milijonov lir odškodnine, ker ni hotela odigrati kvalifikacijske tekme v čilski prestolnici.
OBVESTILA
športno društvo Breg organizira ob priliki gostovanja ženske odbojkarske ekipe C lige v Noven-tl Vicentini avtobusni izlet. Vpisovanje vsak večer v občinski telovadnici.
« « «
SPDT sporoča, da bo zaradi pomanjkanja snega v Trbižu, v nedeljo smučarski tečaj potekal v Črnem vrhu nad Idrijo. Ker pa snežne razmere tudi v Črnem vrhu za vadbo niso najugodnejše, bo SPDT v petek ali soboto dokončno sporočilo, če tečaj bo ali ne.
Za tečaj je treba imeti prepustnico ali potni list. Odhod avtobusov bo ob 7.30 iz Trsta; en avtobus bo vozil tudi skozi Dolino, Bo-Ijunec in Boršt, drugi pa preko Opčin skozi Prosek in Križ.
Razporeditev udeležencev po avtobusih bo objavljena v soboto, razporeditev po tečajih pa bodo udeleženci prejeli v avtobusu.
Kdor se namerava zbrisati s tečaja, mora to storiti do jutri, (četrtka) zjutraj, sicer ne bo dobil povrnjenega denarja.
itiilliliiiiiuiiiiiiiiimiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitaiiitiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiHiiiiiiiiiiia
TENIS
V ZDA
Jaušovčeva spet zmagala
Ameriški tisk je postal pozoren na mlado Jugoslovanko
KEY BISCAINE, 8. — Po krasni zmagi v teniškem tekmovanju za «Grange Bowl» je mariborska teniška igralka Mirna Jaušovec dosegla drugo veliko priznanje: osvojila je namreč prvo mesto tudi na velikem mednarodnem mladinskem turnirju v Key B'scaineju. Sedaj pa bo vedno bolj popularna Mirna odletela še na turnir «Spring major womens prò fessional Circuit» v San Franciscu, kjer bo skušala tretjič zaporedoma osvojiti naslov najboljše igralke.
aimiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiimiHiiiniiimmiimmiMiiii
ŠPORT NA TV
Italijanska televizija bo danes prenašala iz Milana prvo tekmo med Milanom in nizozemskim Ajaxom za dodelitev «superpokala» evropskih nogometnih prvakov. Prenos se bo pričel ob 13.30.
Ameriški tisk je z zanimanjem pisal o tej mlali jugoslovanski teniški zvezdnici, ki je v kratkem času prišla v sam vrh svetovnega mladinskega tenisa. V ameriškem časopisju ni manjkalo (po zmagi Jaušovčeve v Key Biscaineju) naslov, ki so govorili o nas*a;ar.ju nove zvezde v svetovnem ženskem tenisu.
TRBIŽ, 3. — Tekmovanje v veleslalomu za svetovni smučarski pokal, ki bi moralo biti jutri v Trbižu, so zaradi pomanjkanja snega odpoveda-li. Slalom pa, ki bi moral biti na sporedu danes, so prenesli na jutrišnji dan, ko se bo tekmovanja u-deležilo preko 120 najboljših smučarjev iz 22 držav. Proga bo speljana po pobočju Višarij, dolga pa bo 600 metrov ter bo imela približno šestdeset vrat. Tekmovanja za pokal «Duca d'Aosta» se bo udeležila tudi jugoslovanska reprezentanca.
>ooooooc>ocooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
danju novih mestnih predelov, obrežij in infrastruktur, so se kmetom s kamnolomi in prevozništvom ter zidarjenjem odpirale še noye možnosti postranskega zaslužka.
Namen vladarjev je bil poživitev trgovine, od katere so pričakovali mnogo koristi. Zato so podirali zapreke, ki so ovirale njen svobodni razmah. Trgovski svet je bil zato deležen izrednih mnogostransldh ugodnosti. Imel je prednosti pred avtohtonimi prebivalci in bil oproščen dolžnosti, katerim se domačini niso mogli po tradiciji in po zakonih izogniti. 8)
6)
Trst in okolica — Zgodovinska slika — sp. Matija Sila — v Trstu 1882 — Založnik opravništvo «Edinosti» — Tiskal Franc Huala.
Str. 106 «... Leta 1668 so bili vsi Prosečani, Kontovelci in Križani kaznovani vsak po 7 mark globe (56 lir — 28 goldin) ker niso hoteli iti robotat v Žaveljsko dolino kakor jim je mestni magistrat tržaški ukazal. Župani pa so bili na pregnanstvo ob sojem.»
«... iz starih zapisov grofov Petačev je neka dedna pravda trajala od leta 1633 do 1683, grof Petač je imel pravdo z Barčani, ki niso hoteli sekati in peljati 6000 kolcev, kakor je grof ukazal na njegovo pristavo (vinograd). Str. 107 «Sabotnjak pri Ščed-ni od leta 1745 do 1750 t.j. v času Marije Terezije. Ko so se nekoč uprli, rekoč, da je to nova robota, se je grof razsrdil vse blago (živino) jim rubai in v grad odgnati dal. Ko se zberejo v gradu Završniku jim po treh dneh nekaj živine nazaj da, a tri najlepše vole si prihrani za odškodnino, ena junica je bila zaradi biričevih udarcev poginila in ko se kmet pritoži, zgrabi ga birič za lase in ob tla trešči, kmet beži a birič za njim kamenje luča. Kmetje se pritožijo v Gorico na višjo sodnijo, a kako pravico dobiti pri sodnikih, ki so bili večina plemenitaši? Pri teh in enakih pravdah so le odvetniki živeli in pravde na dolgo zavlačevali po starem pregovoru: «Più la (lite) pende, più la rende».
BOGO GRAFENAUER: Kmečki upori na Slovenskem — Dri. zal. Slovenije Ljb. 1962. Str. 284 «... Leta 1609 je knez Ferdinand IL
podelil tudi trgovino s soljo na Kranjskem v zakup (appalto) Tržačanu Jeremiji de Leo ... Uvedba solnega apalta je izzvala podražitev soli, kajti tudi kmetje, ki so ž njo trgovali so si morali kupiti ... bolet« za trgovino ... Za kmete na Krasu je bilo trgovanje s soljo bistven del njihovega gospodarstva ... V Trst so tovorili blago za trgovce, zaslužek porabili za nakup soli in so to tovorili nazaj na Kranjsko, pa tudi na Štajersko in na Koroško za lasten račun.....Na pomlad 1610 ... Leovi ljudje ..
kmečkim tovornikom pobrali tovor in tovorno živino (do jan. leta 1610 so pobrali že okrog 300 konj) denar, obleko, nože. . .. Pri Hrušici v Novograjskem okraju ... so Leovi ljudje hoteli pobrati živino in tovor. Tovorniki so se uprli, štiri pobili. ... Pri Postojni 20. junija na rednem tedenskem semnju velika množica kmetov in tovorniki s soljo, ki so imeli boleto. Prišlo je 22 Leovih jezdecev ... začeli so pobirati ljudem denar in blago. Razkačeni ljudje so udarili nanje ... Kmetje so pobite jezdece slekli in ko so ugotovili da so obrezani, so postali na Lea še bolj divji, češ, da jim branijo Turki trgovati s soljo (pogani) ki hkrati vohunijo za sovražnika. ... 4. dec. 1610 je bil zakup trgovanja s soljo na Kranjskem ukinjen. Stanovi so morali odkupiti zalogo soli od de Lea.»
7)	GIUSEPPE CAPRIN, «H trecento a Trieste».
Str. 17 «... H 24. 3. 1732. Il governo imperiale comperò le salin« di Antonio Civrani, Gian Vito Bonomo, Gian Filippo de Piechel e Giacomo Dolcetti, le quali erano fuori Porta Riborgo e si diede ai loro interramento per costruire la città nuova.»
8)	GIUSEPPE CAPRIN, «I nostri nonni» — Pagine della vita triestina dal 1800 - 1830. Str. 172 «... I forastieri venuti a Trieste godevano da liberazione perpetua di ogni imposta personale, alloggiamenti militari, guardie ed altre imposte; volendo fissare il domicilio fuori dalie mura della città dovevasi loro accordare terreni convenienti per costruire comode abitazioni a prezzi onesti. Corso un secolo dal giorno in cui si emanò questa ordinanza i forastieri avevano largamente profittato del privileggio.»
... La borsa divenuta una vera potenza ...
(Nadaljevanje siedi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
9. januarja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko	k. ^
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^ ZTT
POSTOPEK PROTI ORGANIZACIJI <R0SA DEI VENTI»
Sodne preiskave odkrivajo fašistično podtalno delovanje
V Rimu v teku preiskave o «Avanguardia Nazionale» in «Ordine nuovo» ■ Alerà Coppola-Mangano-Spagnuolo
PADOVA, 8. — Eugenio Rizzato iz Padove, ki je bil že svoj čas obsojen na trideset let zapora zaradi vojnih zločinov in ki so ga 15. novembra lanskega leta aretirali na ukaz državnega tožilca dr. Faisa zaradi sodelovanja pri fašistični prevratniški organizaciji, je že vdrugič odklonil, da bi odgovarjal na vprašanja preiskovalnega sodnika.
Na današnjem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom dr. Giovan-nijem Tamburinom, ki vodi preiskavo o prevratniški celici «Rosa dei venti» je Rizzato spregovoril le par besed, trdeč da ni zapleten v to afero in da odklanja vsak odgovor, ker mu pač to omogoča kazenski postopek.
Danes popoldne je dr. Tamburino v spremstvu pomočnika državnega pravdnika dr. Nunziateja zaslišal tudi Sandra Rampazza iz Padove, katerega so 19. oktobra lani aretirali skupaj s Santejem Sedo-no iz Mester pri Torre del Lago (Lucca), ko se je peljal z avtom, v katerem so našli orožje in razna oblačila. V Rampazzovem stanovanju so pred nekaj meseci našli žig z napisom «Gersi» (Giunta esecutiva riscossa sociale italiana) ter «vetrnico» iz lepenke. Tedaj so sodnijske oblasti uvedle preiskavo proti tej fašistični organizaciji.
Bežno naj omenimo le še, da je bil Rizzato v maju 1973 žrtev di-namitnega atentata. Pred oknom njegovega stanovanja je eksplodiral naboj, ki pa ni novzročil velike škode. Ni znano, kdo je krivec tega atentata.
Gotovo pa je, da so Rizzato in drugi tesno povezani s prevratniško dejavnostjo fašističnih celic.
Zdi se. da so v to delavnost zapletene tudi voiaške osebnosti. Dr. Tamburino ni hotel v tej zvezi podati nobene izjave. Nekateri italijanski časopisi na so že objavili ime nekega častnika, in sicer polkovnika Sniazzija, ki 'e nameščen v vojašnici Mortorio Veronese. Ta častnik in še neki dru'd podčastnik sta baje zapletena v to afero. Gotovo je. da so preiskovalni organi napravili preiskavo v njunih stanovanjih.
Kako bo preiskava potekala v bodoče, se ne ve. Upoštevati pa je treba, da osebnosti, ki so zapletene v prevratniško dejavnost desničarskih skupin skušajo na vse načine, da bi s svojimi poslovnimi in prijateljskimi zvezami zadušile afero.
Medtem je dr. Luigi Ciampoli, pomočnik državnega pravdnika, odprl v Rimu sodno preiskavo proti desničarski izvenparlamentar-ni skupini «Avanguardia nazionale». Sodnijski funkcionar je že razposlal kakih sto sodnijskih pozivov raznim voditeljem tega gibanja pod obtožbo, da so prekršili «zakon Scelba», ki prepoveduje ponovno u-stanavljanje prepovedane fašistične stranke. Dr. Ciampoli je zahteval od številnih italijanskih kvestur, naj sodelujejo pri tej preiskavi, ki zavzema vedno širši obseg. Eden od teh pozivov ie bil poslan tudi Stefanu Delle Ghiaie, ki je bil zapleten v proces zaradi pokola 12. decembra 1989 v Milanu. Stefana Delle Ghiaie do sedaj še niso izsledili.
Preiskava dr. Ciamcolija se je
urada rimske kvesture dr. Bonaventura Provenza. Ta je preiskoval delovanje organizacij «Avanguardia nazionale» in «Ordine nuovo». Kot je znano, se je proces proti 42 predstavnikov te zadnje organizacije zaključil z obsodbo vseh prizadetih ter z razpustom organizacije.
Preiskavo proti organizaciji «Ordine nuovo» vodi tudi dr. Vittorio Occorsio, ki je izsledil še druge podatke o njeni dejavnosti.
Na kraju naj še omenimo, da je generalni pravdnik rimskega prizivnega sodišča dr. Carmelo Spagnuo-lo (svoj čas je bil ta funkcionar v Trstu) podal izjavo v kateri pravi, da se ga obtožbe priče Ferrare ne tičejo in da je navajen na take obtožbe, ker je pač načelnik sodne policije. Izjavo dr. Spagnuola je treba povezati z afero Coppola-kvestor Mangano. Kot je znano je Coppola trdil, da je kvestor Mangano zbrisal iz magnetofonskega
posnetka imena nekaterih nih osebnosti.
politič-
Nesreča na delu: 2 zidarja mrtva
PUTIGNANO (Bari), 8. — Dva zidarja sta izgubila življenje, eden pa je bil hudo ranjen v tovarni v Putignanu. Po prvih vesteh je iz neznanih razlogov popustil zidarski oder, na katerem so delali trije nesrečneži. Pretor, ki je nemudoma prihitel na kraj nesreče, je odredil preiskavo o tragičnem dogodku.
ATENE, 8. — Grška policija je sisoči aretirala založnika Nikolaosa Psaurodakisa, ki je izdajal versko revijo «Christianiki». Agenti so tudi zaprli javno zabavišče «Ta Dilina», kjer je umetnik Dalaras pel prepovedane Teodorakisove pesmi.
p - ^ * :
k. j
Na vseh zahodnoevropskih lelališč ih so v teh dneh izredno poostrili v araostne ukrepe iz strahu pred ponovnimi terorističnimi napadi. Na sliki policist z brzostrelko straži pristajalno stezo pariškega letališča
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii,iiii,|,i,llll|,ll|,imil|||mmil|im|IMII|l|III|m|l|,ll||m|l|lllim,lll|ni|lllllll|ll||inm,,ll,lu^
POMEMBNE POLITIČNE POSLEDICE JAPOfiSKII-KITAJSKEGA SPORAZUMA
¥ečji mane vrski prostor za Japonsko in zah. Evropo v odnosu do velesil
Začetek preliminarnih pogovorov za podpis mirovnega sporazuma med Tokiom in Pekingom
TOKIO, 8. V japonskih vladnih krogih so danes sporočili, da sta Tokio in Peking začela preliminarne pogovore za podpis mirovnega in prijateljskega sporazuma. Včeraj sta o tem vprašanju razpravljala zunanja ministra obeh držav, Čipenfei in Masajoši Ohira med obiskom slednjega na Kitajskem. Ministra sta sklenila, da se bodo pogajanja o mirovni pogodbi nadaljevala, istočasno pa jih bodo razširili tudi na druga vprašanja vzajemnega interesa, kot so vprašanje civilnega letalstva, plovbe in drugih področij kitajsko - japonskega gospodarskega sodelovanja.
Včerajšnji dogovor je prvi korak pri uresničevanju skupne resolucije o normalizaciji kitajsko - japonskih odnosov, ki je bila objavljena 29. septembra leta 1972 po o-bisku japonskega ministrskega predsednika Tanake v Pekingu. Dogovor spada, kot je poudaril kitajski zunanji minister čipenfei, v novo obdobje širokih možnosti za sodelovanje med vodilnima azijskima državama, kar je eden najvidnejših rezultatov Ohirovega obiska v Pekingu. Praktičnih rezultatov tega o-biska ni veliko, so pa politično pomembni v okviru razpleta politične in energetske krize v svetu.
Sporazum, ki sta ga podpisala O-hira in Čipengfei, zagotavlja olajšave obema državama na podlagi klavzule največjih ugodnosti in bo začel veljati že 10. januarja. To je prvi kitajsko - japonski sporazum, odkar sta državi leta 1972 navezali diplomatske stike. Že ta prvi akt političnega zbliževanja med vodilnima azijskima državama je zelo bla-
znašala skoraj dve milijardi dolarjev, v bodoče pa se bo po vsej verjetnosti še povišala.
Ohirov obisk v Pekingu, med katerim se je pogovarjal tudi z Mao-cetungom, se je zaključil z veliko boij optimistično izjavo od tiste, s katero se je japonski zunanji minister 15. novembra poslovil na tokijskem letališču od Kissingerja. V prvi vrsti gre to pripisati dejstvu, da je podpisal s Kitajci triletni trgovinski sporazum, na podlagi klavzule največjih ugodnosti in se s tem delno maščeval mogočnemu ameriškemu zavezniku, ki je začel vrhunski pogovor s kitajskimi voditelji, ne da bi o tem predhodno obvestil Japonce.
Drugi razlog za zadovoljstvo japonskega ministra pa je «energetske narave». Sredi novembra ameriški zunanji minister ni pokazal prevelikega razumevanja za japonske energetske težave, ki so v japonskih razsežnostih več kot samo težave. Kissinger je tedaj poudaril, naj Japonska ne pričakuje od A-merike nafte, istočasno pa je od
začela na podlagi podatkov, ki jih godejno vplival na blagovno izme-je zbral bivši načelnik političnega1 njavo med državama, ki je lani
liiiuiii h iiiiiiin n n li mi in n Mimi mili n lllllllll■ll■HllllllllrI■iItllll!llllllllllllll■lllllll in	M
Težka ločitev
«Nebeispalter», ZUrich
MAČEK ČUVAJ
Človek je doslej vedno pel slavospev samo psu čuvaju, najboljšemu človekovemu prijatelju, kot je enkrat zapisal nekdo. Kaže pa, da tudi maček kot čuvaj prav nič ne zaostaja za svojim tisočletnim nasprotnikom, vsaj tako trdita zakonca Gillot, ki sta rešila svoje i-metje zaradi odločnega posega svojih mačk.
Medtem ko je neki moški klepetal s starčkoma z izgovorom, da namerava kupiti njuno hišico v predmestju Meluna, so njegove tri spremeijevalke kradle v prvem nadstropju, kjer sta imela priletna zakonca spravljene svoje borne prihranke. Že so s svojimi pohlepnimi rokami grabile po bornem imetju, ko so posegle mačke čuvaji: s kremplji so se spravile nad nezaželene gostje, ki so urno o-brnile pete in jo pobrisale, kar so jih nesle noge.
STRAH
PRED «SITNOSTMI»
Priletna ženska je zmrznila v Tucsonu, ker ji nihče ni hotel priskočiti na pomoč. Nesrečnica je med povratkom domov padla v globoko luknjo, iz katere se sama ni mogla izvleči. Tri dni je klicala na pomoč, ne da bi posegel kdo od stanovalcev novega stanovanjskega poslopja, ki so ga zgradili v bližini. Ljudje so sicer priznali policiji, da so slišali starkino kričanje, niso ji pa pomagali, ker so se bali «sitnosti».
ga podpredsednika Mikija v Wa-shingtonu. Podobno kot je Čunenlaj podprl japonsko zahtevo po štirih Kurilskih otokih, ki so bili po drugi svetovni vojni priključeni Sovjetski zvezi, ravno pred odhodom Tanake v Moskvo, tako je tokrat podprl Japonsko in ji dal močan «adut» tik pred Mikijevim odhodom v ZDA.
Po kitajskem prepričanju poosebljata Moskva in Washington težnjo po svetovni nadvladi in zato je položaj, do katerega je prišlo v svetu po naftni krizi, nekaj več kot izključno kriza v preskrbi z energetskimi viri. Nič več in nič manj kot «tretja Jalta»: po politični in nuklearni nadvladi si velesili lastita še gospodarski monopol. Kriza je namreč pokazala, da so posamezna področja sveta bolj ali manj ranljiva, ZDA in ZSSR pa bosta s to krizo pridobili večje konkurenčne sposobnosti na račun zahodne Evrope in Japonske, da o neuvrščenih državah sploh ne govorimo, saj deluje naftna kriza kot dramatičen zaviralni moment v njihovem gospodarskem razvoju.
V tem okviru ima prodaja kitajske nafte veliko bolj politični kot pa gospodarski pomen, ker širi manevrski prostor prizadetih dežel v odnosu do Moskve in ZDA. Razplet krize, zlasti energetske, je tako prispeval, da se Azija skuša veliko hitreje osamosvojiti ip igrati pomembno vlogo v svetovnem dogajanju, kot pa je bilo to moč predvidevati za časa Tanakovega obiska v Pekingu v jeseni 1972. leta.
ZARADI DOMNEVNEGA NAPADA PALESTINSKIH TERORISTOV
0KÌ0PNA VOZILA NA STEZAff LONDONSKEGA LETALIŠČA
Po listu «L’Aurore» je v Parizu središče trgovine z raketami sam-7
Japonske zahteval naj ne dramatično spreminja svojega odnosa do bližnjevzhodne krize.
Iz tona kitajsko - japonskega skupnega sporočila pa je moč pričakovati, da bo Kitajska, ki je lani načrpala 50 milijonov ton nafte in se s tem uvrstila na enajsto mesto v lestvici proizvajalcev «črnega zlata», potrojila dobavo nafte Japonski, ki je že lani znašala milijon ton nafte. To seveda ne bo imelo velikega praktičnega učinka na japonsko gospodarstvo, ki je tako lačno energije, da trije milijoni ton nafte ne morejo potešiti njegove lakote, imelo pa bo velik politični pomen zlasti, ker je bil sporazum sklenjen tik pred obiskom japonske-
RIO DE JANEIRO, 8. — Italijanska potniška ladja «Eugenio C.» je v nedeljo nasedla na sipine pred vhodom v brazilsko pristanišče Rio Grande.
LONDON, 8. — Na londonskem letališču Heathrovv so danes še poostrili že itak izredne varnostne ukrepe ob prihodu novega izraelskega veleposlanika v britansko prestolnico.
Londonsko letališče je že nekaj dni v alarmnem stanju zaradi govoric o domnevnih atentatih palestinskih teroristov. Podnevi je letališče obkoljeno od vojaških o-klopnih vozil, na strehah pa neprestano stražijo izbrani strelci. Ponoči je nadzorna služba bolj ohlapna in je prepuščena policiji. Danes je bile nadzorstvo posebno strogo ob prihodu novega izraelskega veleposlanika, ki je pred nekaj leti le za las ušel atentatu na ženevskem letališču.
V zvezi s to akcijo, ki jo uradno imenujejo vežbanje, je notranji minister Robert Carr izjavil sinoči, da obstaja resna nevarnost napada na londonsko letališče. Minister je utemeljil svojo trditev z znatnim razmahom terorizma v Evropi in s poročili	britanske	obveščevalne
službe, da teroristi pripravljajo akcijo v Veliki Britaniji. V ta namen je navedel atentat proti nekemu industrijcu židovskega rodu, odkritje prevratniškega centra v Parizu, aretacijo terorističnega komandosa na londonskem letališču.
Iz ZDA pa v tej zvezi poročajo, da so agenti zvezne policije FBI aretirali	trgovca	z	umetninami
Theodora	Browna,	ki	naj bi bil
vodja komandosa, ki je skušal vtihotapiti orožje v Veliko Britanijo. Brown naj bi bil vzel v službo dekle in arabska fanta, ki so jih a-retirali na londonskem letališču s samokresi	in naboji	v	kovčkih in
ki jim sedaj sodijo v Londonu zaradi tihotapljenja orožja.
Pariški list «L’Aurore» pa je danes objavil obširno poročilo, po katerem naj bi bilo v francoski prestolnici glavno zahodnoevropsko ile-
galno tržišče sovjetskih prenosnih raket vrste samm—7. Dve taki raketi naj bi agenti obveščevalne službe zaplenili v vili v Viliers-sur -Marne v centru turško-palestinskih teroristov.
Časnik nadalje trdi, da trgovino z orožjem vodi lastnik nekega znanega pariškega lokala.. Podoben center trgovine z raketami naj bi bil v Pragi, tretji pa v Libiji. «L’Aurore» delno povzema vest, ki jo je prejšnji teden objavil londonski «Times» in trdi, da Libija neposredno zalaga s tovrstnim orožjem palestinska in evropska teroristična gibanja.
Ob koncu še vest, da so poostrili nadzorstvo tudi na amsterdamskem letališču. Z razliko od britanske vlade, ki je za to službo mobilizirala vojsko, je nizozemska vlada mobilizirala odred policijskih agentov, ki so posebej izurjeni v boju proti teroristom. Agenti naj bi stražili na letališču noč in dan.
Obveščevalna služba predvidela napad teroristov na Fiumicino?
RIM, 8. — Rimski tednik «Epoca» bo v prihodnji številki objavil izjavo nekega visokega italijanskega častni-ka, po katerem naj bi obveščevalna služba predvidela napad na rimsko letališče, častnik, čigar imena list ne objavlja, naj bi osebno preveril, da je italijanska obveščevalna služba večkrat opozorila italijansko notranje ministrstvo o možnosti terorističnega napada na rimsko letališče.
V tej zvezi je vodja tiskovnega u-rada notranjega ministrstva izjavil časnikarjem, da ne more komentirati vesti in da je minister Taviani o dogodku že dovolj obširno poročal v parlamentu.
IIIIIIIIIIHI.....Ttllllfllllll..........................................IIIIII1IHIIIMIIIIIIIMMIIIIIIIIIIII...........Hilli.....Hilli.....I.......
TRILETNA SUŠA V ZAHODNI AFRIKI
Savana se spreminja v puščavo: kosti nomadov se belijo na pesku
Samo izdatna mednarodna pomoč lahko reši življenje ljudi v Nigru, Maliju in Čadu
NIAMEY (Niger), 8. - Nigrski minister za zadeve nomadov in za Saharo Muddur Zakara je podal časopisju izjavo, ki nazorno prikazuje strahotne razmere v katerih živi prebivalstvo države Niger in sosednjih držav zaradi strahotne suše, ki že tri leta ogroža te kraje Saharske puščave, oziroma področij, ki mejijo z njo.
Zakara je rekel dobesedno: «Ves svet pozna obseg in strahotne aspekte te nesreče, ki bi bila nekoč nepoznana izven saharskih meja. Če obstaja človeška solidarnost, v kar jaz verjamem, bi države, kjer vlada izobilje, ne smele pozabiti na nas. Tudi te države imajo svoje probleme, to dobro vem, toda zaradi žeje za petrolejem še ni umrl nihče, zaradi žeje zaradi vode pa prav gotovo. Pomagajte nam, da pridemo do vode, da izkopljemo nove vodnjake, da namestimo sončne črpalke, da vlijemo vsaj trohico u-panja v srca našega bednega prebivalstva. Bog je velik in pomaga-no bo tudi vam... Stara pesem nomadov Bororo pravi, da kadar se zadnja krava mlekarica zgrudi na tla in kadar gre pastir naprej ne da bi puščal za seboj oblak prahu, življenje ne bo teklo več kot prej. Če nas mednarodna skupnost ne bo zapustila, in če bomo zdravili na-
še tegobe s hitrimi posegi, se bomo morda dokopali do boljših časov».
Kot smo že posredno omenili vlada na tem področju južne Sahare (Sahel v republiki Mali in Azouak v republiki Niger) huda suša že tri leta. Maloštevilni vodnjaki so usahnili, veliko čadsko jezero na robu republike čad, ki meji z Nigrom, je izgubilo dve tretjini svoje površine. V mlakah med ločjem se milijoni rib bojujejo s smrtjo, v okolici pa se klatijo tropi žejnih slonov. Žgoče sonce izpariva vodo dveh velikih rek (Niger in Senegal), vedno manj dežja namaka te prostrane puščavske pokrajine in savane zahodne Afrike.
Suša je spet pred durmi. Skupina evropskih in afriških strokovnjakov je ugotovila, da bo sušno razdobje trajalo vsaj 50 let. V tem času se bo nadaljeval proces spreminjanja v puščavo nekaterih dosedanjih savanskih področij. Ta proces pomeni smrt za živalstvo in za ljudi, če človek ne bo posegel načrtno vmes ter ustvaril drugačne pogoje za življenje. To pa terja velikanske investicije, regulacijo vodnih tokov, ustanovitev zelenih pasov, kamor bi se lahko zatekli ljudje in živina ko drugje usahnejo pogoji za življenje.
Reguliranje dveh velikih rek Nigra in Senegala spada v vrsto problemov, katerih rešitev je prvenstvenega pomena. Ti dve reki izgubita sedaj vsako leto 24 milijard kubičnih metrov dobre vode, ker nista regulirani. Potrebno bo vsaj desetletje, preden se bo posrečilo prebivalstvu, ob izdatni tuji in domači pomoči, da obnovi živinorejo, ki je propadla- v zadnjih treh letih.
Življenjske razmere prebivalcev severovzhodnih področij republike Mali so strašne: Tauregi, Ifori in Ulimiddeni se prebijajo skozi puščave. Kosti tisočev se belijo pod žgočimi žarki puščavskega sonca. Samo najmočnejšim se je posrečilo, da so se zatekli v taborišča v Maliju. S tem pa so še povečali krajevno revščino. Prihaja do kolektivne norosti: pastirji skačejo v suhe vodnjake, ker jim je poginila živina, možje zapuščajo žene in otroke ter odnašajo s seboj živilske nakaznice, ki so prepotreben dokument za prejemanje prgišča prosa v taboriščih. Ko je v Dakoru pod-prefekt šel mimo taborišča je neka ženska zavpila na ves glas: «Odpeljite moje otroke, jaz umiram».
Zahodna in osrednja Afrika ne poznata danes žeje za petrolejem temveč le žejo za vodo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Župan Spaccini o preverjanju
(Nadaljevanje z 2. strani)
Globalna zaščita slovenske manjšine mora biti razčlenjena na zakonodajne ukrepe države in dežele glede vprašanj, ki spadajo v pristojnost, in na upravne ukrepe krajevnih ustanov. Tudi na tem področju obstajajo važne promocionalne pobude, in med njimi še zlasti mednarodna konferenca o manjšinah, ki jo organizira tržaška pokrajina in katere razvoj z živim zanimanjem sledi tudi občina. Glede stvarnih obveznosti u-prave pa omenjam (s finansiranjem in jamstvom) Slovensko gledališče, katerega položaj se lahko dokončno uredi z vsedržavnim zakonom, ki mora predvideti ustanovitev dveh stalnih gledališč na področju Furlanije - Julijske krajine — italijanskega in slovenskega — podobno, kot obstajata italijansko in nemško gledališče v bocenski. pokrajini.
Ostale že sprejete obveznosti občine, pa bodo izpolnjene: z zaposlitvijo osebja s polnim poznavanjem slovenskega jezika za urade, ki to potrebujejo, in z okrepitvijo prevajalske službe — kot je bilo že sklenjeno — tudi za potrebe rajonskih kon-zult. Ustanovljen bo informacijski urad in urad za stike z javnostjo, katerega se bodo lahko posluževali občani slovenskega jezika za njih upravne potrebe.
Glede toponomastike se bo nadaljevalo s poimenovanjem ulic in trgov z imeni osebnosti slovenske kulture, izpopolnjeni bodo krajevni napisi na drugih krajih v okolici».
V	nadaljevanju je župan govoril še o decentralizaciji, urbanističnih in nekaterih drugih vprašanj. Glede decentralizacije je dejal, da so rajonske konzulte že zaključile preizkusno dobo in da sedaj stranke leve sredine podčrtujejo željo, da bi prišlo ali do vsedržavnega ali do deželnega zakona, ki bi urejal neposredno izvolitev svetovalcev rajonskih konzult.
Zelo podrobno ureja sporazum in obsežno je govor tudi v županovem poročilu o ureditvi prometa ter v tej zvezi so navedene razne faze razdeljevanja ACEGAT na dve podjetji, oziroma ustvarjanje konzorcija, v katerem bodo zastopane vse okoliške občine in ki bo uredil avtobusne zveze na celotnem področju pokrajine. V ta namen so imenovali posebno komisijo, ki jo bo vodil župan, v njej pa bodo podžupan in trije odborniki.
V	sodelovanju z deželo nameravajo dokončno urediti vprašanja «jusarskih zemljišč», tako da bodo iskali najbolj ustrezno rešitev, preprečili špekulacije in najbolje izkoristili omenjena žeMljSSCft.
Glede okoliških vasi je v poročilu rečeno: «Nadaljujejo se raziskave za izdelavo podrobnega načrta za zaščito in ureditev področij in kraških vasi».
župan je poleg tega prečital nič manj krajši uvod, oziroma načelni oris petletnega načrta, ki se nanaša na razdobje 1973-77 in ki predvideva 17 velikih načrtov z globalno investicijo 85 milijard 720 milijonov lir. K orisu petletnega načrta se bomo še vrnili.
V	županovem poročilu o petletnem načrtu je v poglavju o kulturnih pobudah med drugim tudi posebej omenjena dokenčna ureditev muzeja odporniškega gibanja. Rečeno je, da nameravajo urediti muzej v Rižarni in da bodo v kratkem imenovali ravnatelja ter komisijo, ki bo skrbela za opremo, vzdrževanje in ki bo tudi pripravila otvoritveno svečanost, na katero bodo povabili predsednika republike. Svečana otvoritev Rižarne je predvidena v prvi polovici junija.
Odprtje sodnega leta
(Nadaljevanje z 2. strani)
stvo nikakor ni napredno, nasprotno.
Pri analizi sodnih postopkov je začel pri civilnih procesih. Največ le-teh je zaradi prometnih nesreč, nato zaradi zakonskih ločitev in razporok, končno pa o delovnih sporih. Skupno se je lani število civilnih procesov rahlo znižalo, razen pri prometnih nesrečah. Razporok ni bilo toliko, kolikor so nekateri črnogledi pred vide vedi, in se torej družina ni «zrušila», kolikor ni bila že pred uvedbo razporoke v krizi. Delovne spore pa urejajo nov zakon iz lanskega decembra in bi kazalo, da se bo pri teh vpeljale sodobnejši in manj birokratski tempo.
Kazensko sodstvo je lani imelo veliko več dela. V sami deželi se je število teh prekrškov povišalo od 33 tisoč na 40 tisoč. V mnogih primerih je šlo za napade na državni ustroj, v drugih pa na posameznike. Največ je bilo tatvin, ropov in drugih prekrškov proti imovini. Preiskovalci so zasledili samo eno tretjino krivcev, ostali pa so bili nekaznovani. V zvezi z najhujšimi zlo«ini se je dr. Pontrelli izrazil odločno proti ponovni uvedbi smrtne obsodbe in predlagal, naj bi se ojačilo preprečevanje kriminalne dejavnosti, bolj kot zasledovanje in kaznovanje krivcev. Kot najpomembnejši proces v tem letu je navedel o pokolu karabinjerjev v Petovljah, ni pa sploh omenil procesa proti krivcem množičnih pokolov v Rižarni.
Dr. Pontrelli je omenil tudi kazenske odgovornosti za nesreče na delu in priznal, da jih je v večini primerov zakrivilo neupoštevanje zakonskih predpisov s strani delodajalcev. Vendar pa je v deželi samo 8 nadzornikov, včasih pa so sami delavci soodgovorni, ker so trudni, ne poznajo stroja, ki ga upravljajo, ipd... Tudi onesnaževanje voda in okolja je postalo v zadnjem času pomembna postavka sodnega delovanja, zlasti v zvezi z izlivanjem nafte v Tržaški zaliv.
V	tem delu svojega govora je državni pravdnik posvetil največ pozornosti povsem novemu vprašanju, ki ga je obdelal, po našem mnenju, precej pristransko, šlo je za vprašanje kriminalnih dejanj, ki so jih zakrivili umobolni, in s tem v zvezi za kazensko odgovornost psihiatrične bolnišnice konkretno prof. Besaglie. Med drugim je dejal, da ne nasprotuje novim terapeutskim metodam, ker to ni vprašanje, na katero morajo odgovoriti sodniki. Vendar pa se je v psihiatrični bolnišnici zaradi «metode Besaglia» ustvarilo nevarno žarišče, ki ogroža vso javnost in zaradi tega bo sodstvo nastopilo brez obzira na nikogar in prijavilo odgovorne.
Zelo pereče je vprašanje mladinske kriminalitete, je še dejal dr. Pontrelli, ki se iz leta v leto veča. Končno je še obdelal vprašanje zaporov in soglašal s potrebo po reformi, ki so jo zahtevali tudi tržaški jetniki * lansko demonstracijo v samem zaporu. Dr. Pontrelli je še pristavil, da bi morali spet uvesti policijska zasliševanja, ki jih je nedavna reforma odpravila, in sploh dati večjo moč policijskim oblastem. Nasprotno je tudi pristal na uvedbo policijskega pripora, za katerega so se izrazile do sedaj samo desničarske politične sile v državi.
Iz vsega govora sta izpadli vsaj dve pomembni dejstvi. Kot prvo naj omenimo, da je državni pravdnik popolnoma prezrl obstoj slovenske narodne manjšine v naši deželi. Slovenska skupnost je sestavni del družbe in torej ima svoje specifične potrebe in zahteve na vseh področjih tudi na sodnem. Dr. Pontrelli ni v svojem govoru niti omenil nevarne fašistične dejavnosti. Ni povedal, da so lani pri Nabrežini odkrili veliko skladišča razstrelive in orožja, da so fašistični škvadristi oskrunili spomenike padlim, napadli mnoge demokratične predstavnike in mladince, da so tržaški črnosrajčniki celo poskusili umoriti mladega komunista v Versi-lii. Smer, ki jo je torej nakazal državni pravdnik, ni smer zaščite manjšine in antifašizma, ki ju narekuje ustavna listina, podlaga sodne oblasti.
Seja izvršnega odbora SKGZ
(Nadaljevanje z 2. strani)
vom emigranta». Z zadovoljstvom je ugotovil, da je beneška javnost novi list, ki bo odslej glasnik njenih resničnih interesov, že ob prvi številki zelo dobro sprejela.
Predsednik Boris Race je v imenu izvršnega odbora toplo pozravil izid prve številke novega glasila beneških Slovencev in izrekel njegovim urednikom priznanje, da so ga pripravih v tako kratkem času.
Ob zaključku razprave o Beneški Sloveniji je Izvršni odbor sklenil, da bo prihodnja seja razširjenega glavnega odbora SKGZ v Benečiji.
V	drugi točki dnevnega reda, ki je bila posvečena zamejskemu športu, je predsednik Boris Race, ko je govoril o pomenu vstona Združenja slovenskih športnih društev v SKGZ, poudaril, da sprejema SKGZ s tem tudi večje obveze za zamejski šport, večja bremena in tudi večjo odgovornost za njegov nadaljnji razvoj. Delegat ZSŠD Bojan Brezigar je nato podal pregled sedanje številčne strukture slovenskih športnih društev v naši deželi in nanizal nekatere osnovne probleme in dileme slovenskega športa ter se zavzel za njegov čimbolj skladen razvoj. Nato se je zadržal pri vodilnih smernicah, po katerih bo ZSŠD v bodoče usmerjalo svoje delovanje. Največje napore bo vložilo v strokovno izpopolnjevanje društev s prirejanjem tečajev, s skrbjo za rast organizatorskega in trenerskega kadra itd. Naravno oa je da bo ZSŠD posvečala istočasno vso pozornost razvijanju narodnoobrambne vloge naših društev. B. Brezigar je še omenil, da poteka letos 50 let od ustanovitve mladinskih društev na Tržaškem, kar pomeni, da poteka tudi 50 let od nastanka prvih organiziranih oblik slovenskega športa pri nas; ZSŠD meni. da bi bilo treba to nomembno obletnico primemo proslaviti.
IO je nato razpravljal še o nekaterih tekočih in organizacijskih vprašanjih.
SNOČI V ROSSETTIJU
Domiseln in lep turinski Shakespeare
«Življenje in smrt kralja Ivana», ki smo ga snoči gledali v gledališču Rossetti v zanimivi in čedni uprizoritvi turinskega stalnega gledališča, je eno manj znanih, pa tudi najmanj igranih del Williamg Shakespeara. Mogoče je tudi zato vladalo zanj veliko pričakovanje, ki se je obrestovalo v izvirnosti in gledališki domiselnosti režiserja predstave Alda Trionfa, ki je skupaj z Et-torem Capriolom tudi soprevajalec in soprireditelj besedila.
Predvsem se nam zdi zanimivo zabeležiti to. da se je režiser z veliko zanesenostjo, studioznostjo in sodobnim gledališkim prepričanjem lotil študija krute elizabetinske dobe, v kateri je veliki Anglež živel in ustvarjal, in za to našel vrsto zanimivih, kajpak krutih in oporečni-ških asociacij s sodobnostjo. Igralci, Giulio Bosetti, Corrado Pani, Mario Piave, Paola Borboni, Leda Negro-ni in drugi, so igrali z veliko vnemo in ustvarili nekaj plastično sodobnih likov, predvsem pa se v čisti sceni, tako rekoč praznem odrskem prostoru Emanuela Luzzatija, ansambelsko izenačili v že kar nenavaden fenomen, ki smo mu v italijanskem gledališču le kdaj priča.