Št. 72.
V Gorici, dne 9. septembra 1898.
Tečaj XXVIII.
Izhaja dvakrat nft teden t fftlrih IzdanJIli, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja zft deželo pa ob \. uri popoldne, in stane z gospodarskim Ustom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejeinana ali v (Jorici na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. 6-—
pol leta........»   3*—
četrt leta .,,.....»   1-50
Posamične Številke stanejo'-6-kr,- :i— Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki nliei štv. 9 v Gorici v »(Joriški Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od S. uro zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od <L do 12. ure. Na uaročila brest dopoalane iraročnlue m ne oziramo.
„PKIMOKEC" izhaja neodvisno od *SoČe» trikrat mesečno in stane vse leto fild., 1"20^_
.Sufcu in oprimo«'«« se prodajali v Gorici v to-bakarni S o h \v ar z v Hol-ki ulici in Jollorsif/. % Nunski 'lici; ~ v Trstu v tob.ikarni Lav renči o na trgu della Caserma in Pipan v ulici Pont*.* della Fabbra.
SOČA
(Izdaja za dežeio).
Uredništvo ha odpravnlštro
se nahaja v Gosposki ulici it. 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo Is uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.               _____
Uglasi In poslanice se računijo po petit-vrstah, So tiskano 1-krat 8 ki\, 2-krat 7kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati Ioco Gorica.
»tioriSka Tiskarna« A. GabršEek tiska m zalaga razen «Sočo» in »Primorca* 5e »Slovansko knjižnico*«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih a do C pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov, knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
•*»> Bogr in narod! <««-
«Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal.
Združenje s Trstom.
V nedavnem tasti se j« pisalo-in govorilo veliko o združenju s Trstom; tudi današnji dan se še obravnava o tem. Cula so se razna mnenja. Govorilo se je najprvo o •/druženju Istre s Trstom, potem se je reklo, da ni zadosti, da se združi samo Istra s Trstom, treba bi bilo priklopiti istemu tudi Goriško. »Nafta Sloga* je prav dobro pojasnila vsem slovenskim in neslovenskim listom, ki so se bavili s tem vprašanjem, da ne kaže telrc družiti s Trstom ob obstoječih razmerah. K temu dodajemo mi, da tudi ne kaže, družiti nafto deželo s Trstom, dokler vladajo v področju slavnega nnmestnišlva v Trstu take razmere, kakor so bile pred nedavnim časom in kakor so še vedno, čeprav smo mislili in tudi povsem opravičeno pričakovali, da se s spremembo osebe spremene tudi odnoSaji v namestniki palači, kar se pa ni zgodilo. Tam veje se vedno ista burja, katera preobrača po svoje, liki turškemu pasi, slovenska in hrvaška stremljenja, kakor se jej poljubi. Dokler se bo na tak predobro znani način delalo pri volitvah tako, da bo velikanska večina slovanskega življa v primorskih deželah zastopana tako slabo po deželnih zborih in v državnem zboru, dokler se bo tako pravici bilo v obraz v Pri morju ter .,»• bo pospeševal živelj, ki hoče zalreti Slovane v Primorju kar s silo, živelj ki jasno kaže svoja proliavslrijska čutslva, ter se bo zatiral napredek Slovanov, dolle si ne moremo /..¦leti združenja s Trstom.
Da, pri z d r a v i h razmerah hi bilo umevno, da bi se morali z.< užili Goriška in Istra s Trstom, kot naravnim osredjem, da, Ukrat bi bilo želeti takega združenja, ali sedaj to ne kaže. Recimo, da bi se stremljenje po združenju s Trslom oživilo laku. da bi res opustili deželna zbora v Goric1 in v Ptiljti ter bi se združili v jeden sam deželni zbor v Trstu, kaj bi dospeli ? Ali ne bi itaiijan-ka klika napela vse svoje moči, da strmoglavi Slovane v Primorju? D.i. storila bi to in ob razmerah, ki obstoje pri nas, bi <e jej to ludi kaj lahko posrečilo. Volitve bi bile po raznih nezakonitostih take, da bi bili
BEH-HUK.
Romm iz čmov krittuMvlH.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE
Poslov. Podravski.
(I) r u g i   zvez e k).
(Dalje). PETA   KNJIGA.
,To je velika svolar, omeni MaSluh; »moram imeli na njo poroštvo."
»Imel jo boš od Simonidcsa. Pojdi k njemu ter mu povej, da je to potrebno za ugonobitev mojega sovražnika. Resnica, drznem se na mnogo, toda Bog naših očetov bode z menoj. Pojdi Mallub, ter vse dobro opravi.«
»Še eno besedo, gospod ! Vzel sem mero °<l Messalovega koleselja. Os se nahaja za celo dlan više nad zemljo, nego pri tvojem vozu,"
»Za celo dlan! Za tako veliko!" zakliče radostno Ben-Hur.
Skloriivši se k Malluhu, reče šepetaj«?:
»Ako si pravi sin Jude, Malluh, in ako si zvest svojemu plemenu, dobi si prostor na galeriji nad slavolokom, nasproti stebru ter pozorno pazi, ko se bomo tam nazaj vračali; pazi pozorno, kajti, če se mi ne posreči.,.. Ne, Malluh, bolje, da ostane ta beseda ne-izgovorjena !¦
Slovani   potisnjeni   v   kot,   Italijani   pa   bi triumfovali.
„Edinost* po »Naši Slogi" je o takem združenju med drugim pisala tako:
»Ni namcslnišlvo, ni sodišča, ni finančne oblasti, ni državno pruvdništvo, ni pošta, niti katera koli druga centralna oblast v Trstu se ne brigajo za naše število ali za naša prava, V Trstu ostaje ali postaje vse italijansko, kajti tako je menda zapisano nekje. Najbolji dokaz tendencije se pa vidi v tem: da u r a d ni list iz h a j a s a in o v it u-l i j a n s k e m jezik u, da ta list goji nasproti nam jednake misli kakor zagrizeni strankavji, da nas dični „Osservalore* čestita listu, kakoršen je »11 Popolo istriano", ta naslednik smradnega »Giovine Pensicro", da hvali prizadevanja italijanskih društev, namenjenih v raznarodovanje Slovencev.
To in drugo imamo od Trsta. A Istra sama. oziroma naš rod je preslab, da bi mogel zrušili to trdnjavo pravega in ponarejali ega, privatnega in službenega italijanstva. Kajti: dokler se v Istri borimo z Italijani, se jim moremo upirati, ako ne z drugim, s svojim številom; ako bi se pa Istra združila s Trstom, izgubili bi mi še ta naslov zmage — a drugih, kakoršmi sta bogastvo in inle-ligencija — nimamo, kolikor  bi  potrebovali.
Najmanje, kar bi se moralo zgoditi, da ne bi bilo zlo za nas: združiti bi se morali s Trstom poleg Istre tudi Goriška in Gra-diška, t u i e j vse P r i m o r j e. Le tako bi se našli mi proli Italijanom v nekoliko večjem številu ter bi se mogli z boljšimi nadami oprijeti misli združenja.
No, tudi s t e m bi ne b i I a š e z a g o lovi j e n a u a š a z m a g a, kajti naša borba u i borba I j u d s t v a proti I j n d s t v u, a m p a k je t u d i b o r b u 1 j u d s t v a proti p o i t a I i j a ličen i birokraciji".
Kakor smo gori n-n-edaii, ob zdravih razmerji), ob pravičnem volilnem redu ter ob p r a v i 1 u e m p o s t o p a n j u pri volitvah bi bilo naravno, da bi bilo združenje s Trstom želeli, — ali vse to še ni mogoče.
Tudi Splitsko „Jedinslvo" se peča z označenim   vprašanjem   ter  pravi   glede   na
V tem hipu se izvije iz prs llderima glasen krik:
»Ha! na luč božjo! Kaj je to?"
Na to pokaže s prstom na pOHleti.jj! vrste programa.
»čilaj!" zakliče Ben-Hur.
»Ne, čitaj rajše sam!"
Mladeueč vzame pismo, podpisano od načelnika pokrajine, kot osnovalelja igre. Ono je naznanjalo občinstvu, da se igra započne s slovesnim vhodom, na to se opravijo žrtve na čast bogu Consusu in da potem sledi dirka po niže priobčnem vsporedu: tekmovanje pešcev, skakanje, borbe rokoborcev in borba na pesti. Dalje so sledila imena bo-rilcev in njih narodnost, imena šol, v katerih so se urili, borb, katerih so se udeležili, nagrad, katere so dosegli in onih, ki so razpisane. Števila so bila napisana z leskečimi barvai"*.
Davno so bili namreč že minoli časi, ko so se vitezi borili samo za skromni !a-vorjev venec, ceneči bolj slavo nego nagrado.
Vspored je oglašal dalje:
»Ljubitelji iger so lahko veseli; slavnost konča z dirko na vozovih. Njih lesk prekosi vse, kar je bilo doslej znano v Antijohiji. Mesto priredi ta prizor na čast konzulu. Nagrada obsega slo tisoč sestercev in Javorjev venec. Vhodov jo šest, izmed teii štirje za občinstvo."
primorske pokrajine. »Radi lega, ker so današnji dan spojene administrativno s Trstom, trpe toliko v narodnem, kolikor v gospodarskem pogledu. Raz ven tega, da Trst spravlja vse pod svoj upliv, vlada sama ne more vsakemu kraju posvetili svoje pazljivosti, kolikor bi morala in kolikor jo veže dolžnost. Drugače bi bilo to, kadar bi Istra dobila svojo administrativno upravo s svojim namestnikom, in isto tako Goriško. Tedaj bi se te pokrajine v administrativnem obziru bolje razvijale, tedaj bi vsaki namestnik in vsaka vlada v svojem področju mogli razvijali svojo delavnost, in kar je poglavitno, po administrativnem odcepljenju od Trsta v Istri in na Goriškem talijanski upliv proti narodnemu duhu hi izgubil polovice  svoje nasilne moči.
I Iverjem smo, da bi se s decentralizacijo — ojačila narodna reč v Istri in na Goriškem in s tem bi se mnogo pripomoglo do uresničenja narodnih idejalov. To bi bit prvi odločilni korak, da pojdemo naprej,
Radi tega ponavljamo: na razne vesti o centralizaciji Istro, Goriškega in Trsta bi marali Hrvatje iu Slovenci pričeli svoje delo pod zastavo decentralizacije".
Središče v Trstu današnji dan kolikor toliko imajo primorski Italijani, ker lam sloje najvišji in najmcrodajiiejši uradi z nauiesl-niStvom vred in vse to skupaj je naklonjeno Uallj&ttom, katerim se iz Trsta daje vse, kar hočejo; v isti meri pa se daje iz Trsta primorskim Slovanom vse ono, česar nočejo in kar jim ne pripada po zakonih.
Združenja s Trstom ob razdivjanih razmerah na jugu si ne moremo želeti, ker s takim združenjem bi se podvrgli na milost in nemilost italijanskemu gospodarstvu. Vse sile bi Italijani napeli — ako bi imelo priti do takega združenja — da bi z raznimi ne-zakonistimi pod zaščiljem in /. vslrajno pomočjo »od zgoraj" pri volitvah dosegli prevlado, vslod katere bi postali Slovani še bolj sužnji laškega gospodarstva. »Irredenta* bi triumfovala, Slovani pa bi ginili rod za rodom, renegatstvo bi zopet cveleio, proli-avstrijski živelj bi se širil in na tak način bi se spodkopavala in morda tudi spodkopala tla — Avstriji na jugu.
Tu je sledil podroben opis konjev in boriicev.
"Bei?-Hur ga nemirno preleti z očmi ter rtbi:
»I. Čelvorka Lisipa iz Korinla; dva pisana konja, jeden rujave in jeden črne barve ; zmagala je v minulem letu v Aleksandriji in v Korinlu. Voznik je Lisipus. Barva žolta.
»H. Čelvorka Messale iz Rima; dva siva, dva črna. Zmagovala je v dirkah v minulem letu v Velikem cirku. Voznik Messala. Barva škrlat in zlato.
»HI. Čelvorka Kleanla Atenca. Trije sivi in jeden rujav. Bili so prvi na poslednjih isto-nijskih dirkah. Voznik Kleanties. Barva zelena.
»IV. Getvorka Dikeasa iz Bizanlijejdva črna, jeden siv in jeden rujav. Zmagali so v tem letu v Bizantiji. Voznik Dikeas. Barva črna.
»V. Čelvorka Admcta Sidonca; konji sivi. Nastopila je že trikrat v Gezareji in trikrat zmagala. Voznik Admet. Barva višnjeva.
„VI. Čelvorka llderima, šejka v puščavi ; konji rujavi. Prvi nastop. Voznik Ben-Hur, žid. Barva bela."
Ben-Hur, žid!
Mladeneč je strepetal.
Čemu to ime, namesto Arija?
Še le sedaj je razumel, čemu jo zakričal Arab. Pogledala sta se in oba je prešinila jedna misel.
Bila je to roka Messale.
Kaj takega si ne moremo želeti niti kot Slovenci, pa tudi ne kot Avstrijci, ker taki smo še vedno, čeprav znamo tisto lepo pesem o hvaležnosti že zdavnaj na pamet!
Končajmo! Ob obstoječih razmerah, dokler se politiški sistem v namestniški palači v Trstu ne spremeni, dokler se bodo vršile nezakonitosti pod zaščitjem, »od zgoraj", se ne moremo sprijazniti z mislijo o rečeni združitvi s Trstom, pač bi bilo tako združenje glede na primorske dežele naravno, ako bi na jugu vladale take razmere, kakoršne bi bila mora*, viada že zdavnaj ustvariti. Za sedaj torej nič, kaj pa nam čas v prihodnjosli prenese, ne vemo; to bomo še le videli!
Adam Mieklewiez,
njegovo delovanje in njegova dela. (Dalje).
Koncem oktobra 1852. I. je dobil v vladni biblioteki mesto bibliotekarja, s čem r se mu je njegovo stanje  nekoliko zboljšal..
L. i 855, so je vršila tako imenovana krimska vojska. Ko se je Rusija lotila Turčije, so pritekli poslednji Angleži in Frnn-eozje na pomoč. Pa so prihiteli ter oblegli Sebaslopol, mesto ležeče ob črnem morju. Miekievviez, nahajajoč se v zvezi z znamenitimi Francozi, si je prizadeval, vdihnili po njih francoskem cesarju misel, naj bi se z Rusijo ne bojeval ob Črnem morju, marveč v krajiii poljskih, ker jo tam najteže premaga s pomočjo Poljakov. Na to pa se je želel podati sam v Turčijo, da bi tu služil domovini z osnovanjem poljskih legij pod turškim pokroviteljstvom. Jednemu svojemu znancu je dejal takrat: »Ko bi bil bogatejši ter bi imel potrebna sredstva za preživljenje in vzgojo svojih otrok ... takoj bi sam odrinil v Turčijo, toda Bog vedi, da jih nimam in to me boli. Boli me, ker si mislim, da brž ko bi me mladi zagledali, da grem s svojo belo glavo tjekaj, kamor mi kaže srce in razum, pa bi ne smeli dalje gnjili ali šumeti po salonih in kneipah ter ne izpolniti svoje svete dolžnosti glede domovine . . .*
Med tem, ko se je pesnik napajal z najlepšimi nadejami o usodi domovine, je zdravju
XI.
Komaj je razgrnil mrak svoja krila nad Antijohijo, kar so z Omfalusa na sredi mesta, proti Nimfeju, od vzhoda in zahoda, poleg stebrišča Herodovega, jele vreli, naraštlemu potoku enako, tolpe naroda.
In vrele so tako skozi kakor nalašč za tako neštevilo postavljeno velikanske mramor-nalo slopovje, raztegajoče se na nekoliko milj daMave. Postavili so je, ne meneči se za stroške, različni knezi in kralji, ki so ha ta način želeli ovekovečiti svoja imena.
Sedaj je v senci teh zid in petje, smeh in krik zmešalo se v jeden mogočen zbor, podoben hrupu vode, zaletavajoče se v votlini ob skale, kjer na tisoče odmevov ponavlja njen hrušč.
Ta tolpa, predstavljajoča najrazličnejše narodnosti, ni vzbujala v nikomur občudovanja v Antijohiji;
Jedna izmed nalog velike države je bila: zbližati in spoznati vzajemno tuja, čestokrat celo sovražna plemena med seboj. Torej se je pripetilo večkrat, da so se cela plemena dvignila ter šla, kamor so jih peljale oči, noseče s seboj običaje, kroj, jezik in celo svoje bogove. Kjer se jim je poljubilo, so se polem vstavila, zidala si stanovanje, stavila oltarje in odslej je ta kraj postal njihova domovina.
Tega večera tolpa v Antijohiji ni bila samo raznojezična, marveč tudi raznobarvna.
njegove žene Cimdalje bolj pešalo, da je nav- | žlic vsej skrbi moža in zdravnikov umrla dne 5. marca 1855.
Pesnik je bolestm začutil svoje vdovstvo po dvajsetletnem zakonu z ljubljeno ženo, pa tudi otroci so mu prizadevali skrbi. Toda, kakor v prvih trenutkih zakonskega stanu, ko se je napajal z največjo srečo, ni pozabil domovine ter osnoval »društvo zje-dinjenih bratov", tako je tudi sedaj, v najhujši bolesti, ko je sreča zakonskega življenja zatonila za zmerom, mislil pesnik samo na j domovino.
Silil je v Turčijo, trdno prepričan, da tam pridobi Poljake k skupnemu delovanju, da osnuje legije, o katerih je sanjaril, ki bi potem mogle vdreti v poljske dežele ter tam zanetiti boj na življenje hr smrt za svobodo naroda. Francoska vlada je naposled privolila v to, ter ga odpravila tjekaj na svoje stroške. Dne 11. avgusta 1855. je odrinil M'ckiewicz v Carigrad, kamor je dospel čez jedenajst dnij potovanja.
Ne daleč od Carigrada sta bila nastanjena v taboru dva polka poljskih jezdecev, osnovana po upadku novembrove vstaje pod turškim pokroviteljstvom. V teh polkih so služili Poljaki in Rusini, ki so skupno želeli dočakati osvobojenja od ruskega pritiska. Imenovali so jih sultanove kozake. (Konec prih.).
Dopisi.           i
Od nekod. — Od več krajev se pritožujejo o narodni nemarnosti. Tako smo zopet čitali v »Soči*, kaki odnošaji vladajo v lepi Vipavski dolini. Iz Rihemberga se zopet oglaša nekdo o malomarnih trgovcih, ali žalibog, da imajo tisti trgovci po le; Vipavski obilo bratov in bratrancev. Kje kupujejo z večine mali trgovci ? Recimo pri ...; I jaz poznam tega trgovca osebno, vendar se j mi aekako čudno zdi ako se vpraša, kje kupuješ? Pri......; od prvega do zadnjega
dobiš tak odgovor. Pa kako ga hvalijo naši ljudje, ne vem, ali je v resnica tako velik J prijatelj Slovencem, ali, meni se zdi, le njih denarcem. Ako bi bil količkaj hvaležen Slovencem, bi kedaj kaj žrtvoval tei.i, kateri pri I njem kupujejo ali ld bilo še slišati o kakem darilu! Delavce v svoji itacuni ima res Slovence; tako je neki večletni pomagač otvoril štacuno R. menda, ali ne s svojim denarjem on. ga z vsem preskrbuje. Tako sem cul, ako je res, da ima po tamošnji okolici že kakih 10 — 15 tisoč gld. premoženja v blagu; pa ne samo tam, po dolenji Vipavski dolini, tudi po gorenji ni nič drugače ko tudi po raznih krajih na Vipavskem. Splošno vsi, ali vsi ti trgovci so že skušali, jemati pri Slovencih ali nobeden njih ni ostal pri pobolj-šanju, vsak se je zopet vrnil v naročje prejšnjim. Zdaj poglejmo, kaj pravijo naši odjemalci, na katerih je odvisno, kje naj kupuje trgovec. Po čim daste robo? Po ti in ti ceni! Kaj tako drago? Mi dobimo boljši kup. Kje pa? Pri ...., on nam da ta in ta kup, on nam da vse dober kup in nam da še cidele na vrh pa pravi: le pridite le, saj vam dam tudi na upanje. Da, na upanje Vam da ali kar da lah ceneje od Slovenca v enem letu, to snu moraš z obresti vred v enem mesecu vrniti. Oh kako po cc« smo Slovenci! Lahi se vozijo po lepih cestah po Furlaniji, za katere skrbi goriški municipij; kake ceste imajo lahi, kake pa Slovenci, le I vbijajte se kmetje v prid največjim sovražnikom.
Da, resnica, je kar pravijo nekateri mali trgovci: kako hočem kupovati pri naših trgovcih, ker sem si skušal na lastno zgubo in to zakaj ? Zato, ker smo preblizu mesta, tako namreč, kupil sem pri Slovencu, dobil sem blago po volji, ali ako sem je hotel prodati, sem moral dati pod ceno, pa zakaj pod ceno? Zato, ker lah mi da ceneje, tako da lahko dam, kakor ljudje hočejo. Slovenci so in bodo še zaslepljeni, ker se jim nasprotnik prikupi z vsako malenkostjo. Tako je; ko bi bili Slovenci bolj zavedni v gospodarskih stvareh, bi bilo dosti bolje.
In pa tudi trgovci, kateri inuajo denar na razpolago, bi Iehko se zavezali skupno kar bi jim gotovo več izdalo. Organizovati se je treba in več podjetnosti! Le brez strahu bodite, pri kmetih ni izgube, samo treba gledati za dobro postrežbo. Spametujmo se enkrat, da nam ne bodo metali v oči, da smo za tisoč let nazaj. Saj imajo prav, vsak gospodar gleda, da spoštovanje uživa oA svojih poslov ali tudi spoštovati mora on druge. Kakfien pa je taki, katerega  hlapec vara in
ga po vrh še natepe; kaj pravijo navadno I ljudje takemu? Prav mu je, saj je sam neumen.
Tako se godi nam Slovencem, mi redimo svoje sovražnike, oni nas ne samo sovražijo, tlačijo, ako bi mogli bi nas tudi tepli in prav bi nam bilo, morda bi nas ie-skovka ozdravila!             Okoličan.
(Opomba uredništva.—Dopissmo dobili iz roke mladega moža iz goriške okolice; zato ga priobčujemo skoro nespremenjenega. Veseli nas, da vstajajo v narodu možje s takimi nazori. Ti utegnejo pre. mati sčasoma mlačnost in neodločnost, katcue je sedaj po nekod še preveč).
Domače in razne novice.
Deželni zbor goriški.  — Ko je potoval c. kr. tržaški namestnik po Soški dolini, so  se mu predstavljali slovenski župani, tožeči  o  tej  in  oni  potrebi,  na kar je bil vselej odgovor, naj Slovenci  silijo svoje poslance, da vstopijo zopet v deželni zhor, kjer je prostor za reševanje vseh gospodarskih in drugih potrebščin. Namestnik, grof GGess, je | torej neposredno silil naše poslance tje, kjer i bi se moralo v istini nepristransko o-/ravna-vati o vseh potrebah cele dežele, ali silil jih je zajedno   tje,  kjer  se vse to ne godi, ker drugače   ne  bi bili naši poslanci dne 3. fe- j bruvarija   1897.  izstopili    iz    deželnega j zbora. Naši deželni poslanci smatrajo deželni l zbor za oni kraj, kjer se ima vkupno govoriti o vseh   potrebah   celokupne  dežele,  ali drugače je to  pri nasprotnikih. Oni mislijo, da je deželni zbor njiva  samo  za  njih, na katero  treba  vsejati seme, da rodi sad Italijanom, osat pa Bščavom"!
Britke izkušnje in spoznanja, da se dela povsodi in tudi v deželnem zboru le v prilog Italijanom, je prisililo naše poslance, da so izstopili.
Dr. Turna je v imenu vseh goriških slovenskih poslancev izjavil, da jim ni mogoče več sodelovati v deželnem zboru, d o k 1 e r s e j i m n e d a poroštva, da se resno misli, preustrojiti deželne razmere, ker je padel predlog o upravnem odseku, v katerem so hoteli slovenski poslanci delovati na korist deželi. Italijani so takrat povsem jasno povedali, da hočejo imeti odločilno besedo v vseh važnejših rečeh v deželi oni sami, še le pri rečeh druge vrste, t. j. pri neznatnostih, naj bi Slovenci tudi tako za silo smeli sodelovati.
Slovenski poslanci so torej zapustili deželni zbor z izjavo, da ne morejo v istem sodelovati, dokler se jim ne da gori označenega poroštva. — Kljubu temu se došedaj ni ^ikdo zmenil za slovenske poslance na Gorii-kem tako, kakor bi se spodobilo, in od strani merodajnih činiteljev smo Culi samo pritrjevanja nesramnim poročilom in zavijanjem laških čifutskih listov. Krona tem pritrjevanjem pa je bila postavljena v Soški dolini s podenjem slov. poslancev v deželni zbor.
Človek bi mislil, da se je kedo pogajal s slovenskimi poslanci, kar bi smeli pričakovati od strani činiteljev, ki so poklicani v primorske pokrajine v to svrho, da čuvajo nad njimi tako, da prospevajo in ne da nazadujejo. — Zgodilo se ni nič, Slovenci nimamo še nikakega poroštva, da se obrne na bolje — in zato se moramo čuditi,J da se sedaj kar nakrat zopet sklicuje deželni zbor! — Kar natihoma; strmeli smo, ko sir.a čitali v vladnih listih poročilo, da se snide dne 19. t. m. deželni zbor goriški. Niti dež. glavarja namestnik ni bil o nikaki reči obveščen, kar imenujemo naravnost pravi pravcati škandal!
Na Goriškem  se hoče  torej  delati  v j deželnem zboru zopet brez Slovencev! i          Poklicani  činitelji  se  niso  zmenili nič
I za Slovence, ali vlada gotovo ni sklicala deželnega zbora kar tako „cje v en dan", temveč se je morala gotovo poprej prepričati, če bo sposoben deželni zbor za delovanje. Zadnjič, ko je bil sklican, ni mogel zborovati, ker Slovenci niso vstopili vanj. Da ga sedaj ob popolnem preziranju Slovencev zopet L sklicujejo, kaže, da se je za kulisami moralo nekaj zgoditi. Sedaj imamo v deželi zopet moža, kateri more v deželnem zboru igrati jako važno ulogo. Njegov glas je v odločilnih trenotkih kakor jeziček na tehtnici, ki odloči za tisto stran, na katero se nagne po teži.
Ne nameravamo sumničiti, nič zlega ne rečemo, ali mislimo, da so ne motimo, ako pravimo, da se je moralo tihotapsko uplivati J pri moža z odločilnim glasom, ker drugače vlada ne bi mogla sklicati deželnega zbora, ako nima nikake garancije, da bi mogel po-I slovati.
j          Slovence se je pri tem sklicevanju pre-
I ziralo tako nesramno, da njihovi poslanci J nimajo nikakega povoda, vstopiti zopet v de-I želni zbor, ker „od zgoraj" veje še vedno duh Rinaldlnijev nepozabnega spomina. Slo-I venci na Goriškem nasproti gotovim čini-teljem pa niso več tukaj samo radi tega, da J bi visoka gospoda norce brili ž njimi ter jim I za njihovo dobrohotnost ';azali — „'. ,»".— I In prav žalostno bi bilo, če bi Italijanom j pomagal pri tem poslu rojen Slovenec in J mož, ki mora po svojem vzvišenem poklicu j stati odločno nad vsakim strankarstvom. J          Res, lepo se glasi  namen, s katerim
I se glasuje deželni zbor: oprostili osebno doho-
datiio od deželnih doklad in pa: z j edin i ti l se gledi na cesarj ev jubilej!
Ne 1« samo tega, mnogo, premnogo potreb v vseh ozirih ima dežela, katere.bi se morale reševati v deželnem zboru, toda ob zlo-volji Italijanov, podpiranih baš od onih činiteljev, ki bi morali združevati, a ne cepiti ter spravljati slovenski del dežele na beraško palico, ni mogoče priti do nikakega reda. Zato Slovenci nimajo vzroka, pošiljati svoje poslance v oni deželni zbor, kjer se načeloma bije v obraz Slovencem v prilog nasprotnikom. In tam v oni dvorani, v kateri naš narod ne more dobiti kljubu vsem zakonom svojih pravic, tam tudi ni prostora za izražanje vsakih drugih čutil! To naj si zapomnijo vsi tisti avstrijski biro-kratje, ki liki turški paše gospodarijo pri nas.
Morda še pride čas, — kakor je bil, — ko bodo potrebovali Slovence in morda baš proti svojim sedanjim ljubljencem!
In kaj bo takrat? Ali se zopet pokaže oslovska servilnost, ali pa vrnejo vse tiste „fige" onim, kateri so jih ob svojem času ž njimi ttiko številno obdarovali ? — Vederemo.
Izlet t Monastero. —Kmetijski izlet, ki ga je priredilo preteklo i   leljo naše kmetijsko društvo,  se je sponesel  izvrstno. Nad 300 deležnikov se je odpeljalo  iz Gorice po južni železnici, še  obilnih 100 se je pa pridružilo na  potu. Ko  smo v Ccrvinjanu zapustili vagone, je kar mrgolelo ljudij po kolodvoru. Tam smo takoj zasedli napravljene vozove, večina škalirje,  drugi   pa   oninibuse in  kar je  tam   čakalo  raznovrstnih   vozov. Postreženi smo bili vsi   ročno   in   brez   zamude in nadiege. Proti 9. uri smo  došli na baron   Ritterjevo   posestvo   v   Ronkah   pri Tercu, kdor sta nas prijazno sprejela gospo- j darja oče in sin in so se nam za razlaganje I odkazali  uradniki; pa  tudi   gosp.   ravnatelj BoIIe in  gosp.   baron  Eugen   sla   pri   tem vrlo pomagala. Predno smo stopili v trtnice I in poskusne vinograde,   namočili   smo   pod- j plate v petroleju; to je velevala previdnost, j ker smo prišli večinoma iz pokrajin   okuže- . nih po  trtn: uši.  Vsak deležnik je dobil   ti- ! skana pojasnila   o   nasadbah   ameriških   trt in njih cepljenju v Ronkah in v Belinju pri Ogleju, in ker  so  bile  posamezne  nasadbe zaznamovane s številkami, si je lahko vsakdo sam raztolmačil pomen in namen vsake nasadbe. — Tu   smo   videii   obširne   nasadbe ameriških trt maternic in zraven vsake vrste cepljene podlage   iste vrste. Tako so bilo n. j pr. zraven maternic R i p a r i c P o r t a 1 i s, trte iste vrste na   les  ali v zeleno  cepljene z raznimi vrstami evropejskih trt. Take cep-Ijenke četrtoletnice  so že bogato obložene / ¦ zdravim, bujno razvitim   grozdjem.   Tu ti je j obširno polje za  primerjevalne   študije,   ker je videti vse mogoče poskušnje cepljenja na različne   podlage,  z   različnimi   evropejskimi trtami in po različnih sistemih.                       j
Tu so nam  tudi   pokazali,   kako   se z globokim oranjem pripravljajo tla novim vi- j nogradom. Najprej so orali s Sackovim piti- j gom   in   za   njim   z   onim   za   razoravanje j spodnje plasti. Stvar nas jfc   vse jako   zam- I mala,   —   a   spoznali   smo   takoj,   da   tako oranje bi ne bilo za naše kraje, ker nimamo j na   ravani    nikjer   obsežnih   vinogradov   in ker naša ti* niso nikjer  tako čista, rahla in brez kamenja, kakoršna so ona v furlanijski nižini.                                                              j
Iz Ronkov smo se peljali v Monastero, kder nas je čakal na obširnem dvorišči nekdanjega samostana prav izdaten zajutrek, katerega smo bili sicer ob 11. uri uze vsi potrebni. Na dolgih vrstah nalašč za ta namen zloženih miz je bilo pripravljeno za više 400 oseb vina v steklenicah in prav okusnih jedi, da smo se vsi prav dobro okrepčali. Po vrhu so nam postregli še s smodkami in slednjič smo pokušavali fina buteljska vina, med katerimi izborno kapljico renskega Rizlinga, Silvanca, Traminca, belega Burgundca, Karmeneta i. dr.
Po zajutreku smo se peljali skozi Oglej na obširno vinogradsko posestvo v Belinji. Raztezni vinogradi, ki se nahajajo na desni | strani poljsk' poti, katera se loči med Ogle-j jem in Belvederom in drži do posestva v Belinji, so nasajeni z evropejskimi trtami in zares uzorno oskrbovani. Nasadbe so pravilne, skozi in skozi čisto oplete, trte nasajene v primerni daljavi druga od druge in skrbno mandane, da sta solnce in zrak povsod pristopna krasnemu grozdju, s katerim so trte bogato obložene. V tem vinogradu, v katerem so trtna plemena strogo ločena, vidiš pač na listih in na jagodnih otiskih znamenja toče, ki ga je med letom prizanesljivo obiskala, a sledu Peronospore in Oidiuma ne zapaziš nikjer, dasi sta letos obe bolezni drugod in celo v neposrednji bližini prizadele občutljivo škodo. To je sad razumnega, skrbnega, točnega dela!
Stopivši na posestvo v Belinji, smo viaeh na prvem kosu na desni strani po-I skusni vinograd, na katerem so nasajene razne vrste ameriških trt stoječih v četrtem letu, deloma kot maternice, deloma kot podlage za razne vrste evropejskih trt, kojih imena so napisana na koncu vsake vrste. Tako so napisana imena tudi v pravih trt-nicah, v katerih so se trte precepile letos vse v les.
O trtahf katere so cepljene na ameriške podlage, smo se lahko prepričali ne samo, da imajo bujno raščo, ampak da v obče tudi obilno rode in da imajo veliko bolj razvito grozdje in debele jagode, kakor J trte od bilf in  kolči istih evropejskih vrst.
Kako je z njih trajnostjo, to doznamo v teku časa, a gotovo je, da nasadbe s cepljenimi ameriškimi podlagami tudi v krajši dobi svoje rodovitnosti obilno povrnejo stroške in trud, ki so jih prizadele.
Zemlja v belinjskih vinogradih je globoka in peščena, torej zel6 rahla in jako ugodna za napravo trtnic. Zraven tega se tla namakajo z vodo, katera ima približno toplino 19° C in je napeljana i* zelo globokih artezijskih vodnjakov; to pospešuje, da se rade prijemajo trte, da se jim močno razvijejo korenike in da imajo dosledno trte bujno raščo.
Po končanem ogledu na belinjskem posestvu so se izletniki razkropili po gostilnah v Ogleju in po kosilu so si nekateri ogledovali tamošnje zanimivosti, drugi pa so se vrnili v Monastero, kder se jim je pokazala klet napolnjena z raznovrstno kletarsko opravo, mlekarnica i. dr., vse priča naprednega, uzornega gospodarstva.
Ob 4. uri smo zopet zasedli vozove ter se peljali nekateri v Cervinjan, drugi v Villa Vicentino — od koder nas je »lukama-tija" ob 7. zvečer pridrdral v Gorico.
Naj omenimo še, da so nam bili od prihoda do odhoda brezplačno na razpolago baron Ritterjevi vozovi za 200 oseb in da so gosp. baron sam, njegov g. sin, g. ravnatelj Bolle, gospodje upravni uradniki na posestvu oslajali izkazano nam gostoljubnost s preljubeznjivo skrbnostjo za našo postrežbo, ter si skupili s tem živo hvaležno&l vseh izletnikov brez izmeje, in da smo svojim čutom tudi odduška dali t burnim nazdravljanjem.                                             E. Ki.
V »Sloglne* šole se bo vpisovalo v torek, sredo in četrtek, 13,, 14. in 15. septembra, od 9. do 12. predpoldne in od 3. do 5. popoldne v šolskih prostorih v ulici Barzellini št. 14. in v ulici sv. Klare št. 4. Poučevalo se bo najprej v teh prostorih, potem pa v »Šolskem domu". Vsi otroci od Izpolnjenega C do izpolnjenega 14. leta so dolžni obiskovati ljudsko, oziroma nadaljevalno Šolo. »Slogine" šole bodo: 1. Ljudska šola s toliko razredi, kolikor potreba nanese, dokler ne ustanovi mesto šole po postavnih določbah. 2. O b r t n o n a d a -I j e v a 1 r. a šola za deklice s pripravljalnim tečajem in z dvema razredoma; na nji se bodo podučev .le vsak delavni dan od 10. do 12. ure deklice, ki so dovršile 12. leto starosti. 3. O b r t n o - n a d a 1 j e v a I n a šola za dečke z enako osnovo; na nji se podučujojo v ponedeljek, sredo in petek od 5. do 7. zvečer ter ob nedeljah cd 9. do 12. predpoldne dečki, ki so odrastli ljudski šoli. 4. Strokovna šola za umetno v e-zenje in belo šivanje z vsakdanjim celodnevnim podukom za deklice, odraslle ljudski šoli, v treh oddelkih. 5. Strok o v n a šola za šivanje oblek z enako osnovo v dveh oddelkih. G. P r i p r a v I j a I n a šol a dekliška za učiteljišča in višje dekliške šole z dvema oddelkoma in vsakdanjim celodnevnim poukom. 7. Otroški vrti za otroke v predšolski dobi od 3. do 6. leta. Teh so trije in so začeli šolsko leto. 1. sept.
Slavni '»jagtetrat naznanja zopet med drugimi tudi, da se otvori štirirazredna ljudska šola s slovenskim poučnim jezikom ter da se učenci vpisujejo v „via Scuola agraria*.
Za danes vprašamo le: Ali misli slavni magistrat premestiti slovensko šolo tako, kakor je potrebno, ali misli še nadalje s Slovenci norce briti?!
Laško šole v Podgori — kakor pravi včerajšnji »Corriere* - ne bodo zaprli, ker se je storilo od laške strani že vse potrebno, da se dobi zadostno število otrok — iz Ločnika, če se družine presele od tam v Podgoro!?
Za letos seveda ostane Podgora brez laške šole.
Slonmska šola v Ločniku je Italijanom trn v peti; odpravili bi jo radi kar čez noč. V to svrho izkoriščajo tudi sedaj okolnost, ker je c. kr. okrajni šolski svet razširil italijansko šolo « Ločniku v 0-razred-nico v nekako odškodovanje za to, ker se je morala italijanska šola v Podgori zapreti. Italijani love slovenske otroke, da bi jih potisnili v svojo šolo ter napolnili praznoto v isti. Okr. šolski svet se toliko briga za italijansko šolo v Ločniku, za slovensko pa dokaj premalo, tako da bi človek skoro rekel, da se hoče uničiti tudi slovenska šola v Ločniku. Ta šola je nastanjena v nekem poslopju, v katerem tik poleg nje stanujejo razni obrtniki; nekega loči od šolske sobe samo tenka stena. Tu ti ljudje razbijajo, kakor hočejo, izvršujoči svoja dela, čeprav je v največji bližini poduk v šoli. Kako redno se  mora  ta  vršiti,  si   lahko   vsakdo
i sam misli.
|           Zato pa kličemo prizadetim   činiteljem,
| da naj se malo bolj pobrigajo za slovensko šolo v Ločniku, da se more razvijati, ter da bo nastanjena tako, da ne bodo učencem na uho tolkla razna kladiva med podukom. Poživljamo pa tudi somišljenike, naj uplivajo, da stariši ne jemljejo otrok iz slovenske šole, da potem prestopajo v italijansko, četudi se jim od hinavskih Jahonov kdove kaj obljubuje; izpolnili jim obljub tako ne bodo. Torej pozor pred laško zvitostjo! —
Tukajšnji 47. pcšpolk, kateri je bil začetkom avgusta odšel na manevre v bližino Rakeka in Postojne, se povrne v Gorico v*
I nedeljo v jutro.
Izzivanje. — Na vrtičku gostilne v ulici Aseoli tik gostilne grofa Attemsa je včeraj na večer sedelo par vročekrvnih ita-lijančkov kateri so dali duška svojim čutilom z vpitjem: »Evviva Gorizia italiana" in jeden izmed' teh ,!rredentovcev* je prav krepko in ostentativno zakričal: „E v v i v a Hali a", da so se gostje na vrtu gostilne grofa Attemsa kar spogledali.
Ko je potem nekdo z okna bližnje hiše hotel pogledati, kateri so.ti »neodrešeni" tiči, so pa hipoma izginili. — *Ne bilo^blod škode^ r.ko bi redarstvo tam okoli malo pogledalo o priliki.
Neprevidni kolesarji. — Na poti proti živinskemu trgu med hišami in nasproti stoječim drevjem se je vfieraj proti večeru podilo 8 kolesarjev, štirje gori, Štir}»*<ioli. Eo-ročevalec, ki je šel Cez cesto, se je komaj umaknil, «'a ga niso povozili. In tam je vedno polno o.ok! — Kako iahko bi se pripetila kaka nesreča!
Kolesarji se ne zmenijo še vedno za predpise in zato se širi odpor proti njim v občinstvu sploh.
Velika nesreča. — V sredo na večer je v Malikovem skladišču v Ajdovščini meril dacar špirit. Ko je to storil ter pečatil sod, je prišel ogenj v dotiko s špiritom. Dacarje iskro hitel gasiti, toda pomagalo ni nič, nastala je eksplozija, ki je vrgla dacarja ob tla da je na licu mesta umrl. Poleg dacarja je stala, ko je pečatil s?d, mlada gospa Friderika Malikova, katero je puh tudi vrgel ob tla. Vrata v skladišče so se odpirala na noter. Puh jih je zaloputnil in tako sta ležala v skladišču dacar mrtev, gospa Malikova pa na pol mrtva. Ko so prihiteli na pomoč ter udrli v skladišče, se je navzočim pokazal žalosten prizor: dacar na tleh mrtev, gospa v nezavesti ožgana. Gospa Malikova se je še osvestila ; na pol ožgano so jo spravili v hišo, še je mogla revica odgovarjati na stavljena vprašanja o nesreči, spravili so jo z Bogom, ali včeraj v jutro pa je podlegla žgočim ranam in v cvetu življenja izdihnila svojo blago dušo, stara komaj 20 let.
Skladišče je pogorelo, takisto zraven stoječi hlev in kakih 'MO stotov sena. Pogreb ponesrečencev bi- danes. To je gotovo velika nesreča in za to izražamo na tako hudem udarcu rodoljubnima rodbinama Malik — Makovec svoje odkritosrčno sožaije!
O svečanostih na Sveti gori sporočimo prihodnjič.
N*a gornjem Krasu (2!>. avgusta). -—¦ Veselje navdaja človeka, videčega, kako se tudi naš Kraševec polagoma pi obuja k napredku in omiki. V dokaz temu so nam razna društva, ustanovljena tekom zadnjih let, katera dokaj blagodejno uplivajo na naše priproslo ljudstvo, tako tla se število istih v»dno širi in pride čas, ko bode imela sleherna vas svoje bralno, če še ne tudi pevsko društvo. Bes da • ne napredujemo, kakor bi bilo želeti, ali temu je po nekod kriva domača inteligenca, kateri je narodna stvar deveta briga, drugod pa zopet domači razpori ovirajo plodonosno delovanje že ustanovljenih društev. Kaj se pa da doseči s združenimi močmi, dokazuje nam včerajšna prva veselica v Skopem, prirejena zgolj z domačimi močmi, kale '.» nam jasno kaže, <la naš kmet ni rojen le za motiko in kramp, ampak tudi za politiko in narodna društva. Toliko izrednega užitka pač že dolgo časa nismo imeli, kajti malo vasi je na Krasu, katere bi se za mogle ponašati z lastnimi močmi, kakor ravno Skopo.
Toraj le tako naprej vrli Skopelci, po poli napredka, da bode vaša mala vasica drugim večjim v izgled, da se tudi vaši sosedje zganejo, ki bi lahko bili vam v merilo, ne pa ravno nasprotno.       Nekdo.
Izpod Krna. — Letošnje leto kaže za nas slabo na vseh straneh. Spomladi nismo mogli hlapcev in delavcev najti, ker naša mladina vre k „ajzenponarjem* ali pa „gol-carjem" a kmetije propadajo od dne do dne. Toča je po nekaterih krajih celo trikrat potolkla in vzela vse poljska pridelke. Kupovati bo treba »sirk* in delati nove dolgove. Šolo so nam razcepili na troje; mesto vsakdanjega poduka na Ljubušnjih imamo šolo en dan v Smaslih, drugi dan na Vršnem, a h kršanskemu nauku pa morajo otroci še vedno na Ljubušnje hoditi. Najhujše pa občutimo nasledke nove pošte na Kamnem. S to vasjo nimajo gorenje vasi čisto nobene zveze, razun da morda po zimi kakega prešiča ali kako tele doli spravijo in torej lahko poštne pošiljat ve prevzamejo. Kako naj plačujejo kmetje svojega poštnega sela, če v celo v vas noben časnik ne prihaja in če morda le kak vojak vsake kvatre enkrat za denar piše? Lahko se torej sprevidi, kako malo pošiljatev pride na jedno vns. To malo število so do sedaj dobival« na pošti v Kobaridu, ali po dobroti tudi na Ljubušnjih, torej gotovo vsak teden jedenkrat, ker ljudje se preskrbujejo s potrebnim vsako nedeljo ali v Kobaridu, ali v Tolminu, in pri tej priložnosti poprašajo tudi na pošti, ali je kaj za njih. Po kaj pa naj hodijo ljudje na Kamno, kjer niti stalnega duhovnika ni, torej ne morejo vedeti, ali bo vsako nedeljo sv. maša ? Tako se zgodi, da ostanejo celo rekomandirana in nujna pisma po več tednov na pošti na Kamnem, a na-slovljenee pri tem lahko materjalno škodo trpi. Naši ljudje so dobri in so zadovoljni celo z o d a I j e n o p o š t o, samo naj bo ob poti, koder oni hodijo, ali pa v kraju, s katerim   morajo   občevati.   Povsod  drugod je
pošta v središču dotiCnih vasi, pri nas je pa na skrajni meji. Kamenoi pac ne bodo nie oškodovani, Ce se jim 'napravi poštna pola-galnica pri malimi, kakoršno imajo druge vasi ob cesti, a nam oddaljenim ugodite tako, kakor smo lu povedali in vsem pritožbam bo konec.
Listnica upruvnistvu. — Oni gospod, kateri nam je poslal iz D u t o v 1 j a 3 gld. po naši, ca voglu ostriženi položnici št. »9, a se ni podpisal, je naproSen, da nam naznani svojo ime.
Vse one naročnike, katerih imena smo priobčili z začetnicami kot *-«.ed.eA.ft<8^sLQlžnike v Štev. •68. ,Soee*, a se niso zglasili do 4.1. m., smo izročili odvetniku, od katerega dobe opomin. Akv. :e ne odzovejo tudi temu, tedaj se bo postopalo sodnijski prod njim in list ustavil.
100.000 kron enkrat in 25,000 kron 2 krat so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije, ki. se izplačajo v gotovini samo proti 20% odbitka. Opozarjamo p. n. čita-telje, da bo prvo žrebanje nepreklicno !5. septembra 1898.
Radodarni doneski.
Za »Slogo*:
Prejelo upravništvo: Udnino so plačali po 50 kr,: Leban Franc, učitelj Trnovo nad Solkanom, tlrbančič Jože, učitelj v Gorenjem -polju, Furlani Leopold, učitelj v Št. Andrežu, Zorn Ivan, učitelj v Vrtojbi, Lavrenčič Matija, učitelj v Št. Petru, Strnad Franc, učitelj v Crničah — skupaj gld. 3. — Marc For-tunat, C.irkno 40 kr. -— Pri ženilovanju Josipa Šušmelja in Marije Valanlič v Ravnici nabrala gospica Frančiška Valantič 5 gld.
Za „ŠohM dom":
Prejelo upravništvo: Franc Lenšček, pek na Bobrovem gld. 150. — Vittori Josip gld. t-»O. — Marc Fortunat, Cirhio 50 kr. -— Andrej Kobal, Cirkno 50 kr. — O priliki poroke gospice Rozinke Gruntarjeve z g. M. Kante-lom, c. kr. š. nadzornikom, nabrano gld. 0*05 pri strijcu, preč. g. Josipu Poljšaku, župniku v Prvačini. — Skupaj gld. 13-05.
Društvene vesti.
Odbor »Kralnega društva" v Vel. Zabijali poživlja vse častile društvenike na občni zbor, ki bode v nedjeljo dne 11, septembru 1898. ob 2. uri popoludne v bralni sobi s sledečim dnevnim redom : 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minulega leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pre-gledovalcev računov. 5. Volitev odbora. 0. Posamezni predlogi.
Pevsko društvo „Nabrežinau v Na-hrc/Inl vabi k zabavnemu večeru, kateri priredi s sodelovanjem tambur čga zbora v nedeljo dne 11. septembra 18 .na krasno odičen vrtu gospoda Ivana Grudna v Nabrežini. Začetek ob 0. uri popoludne. Vstopnina k veselici za osebo 30 nč. Ker je čisti dobiček namenjen v poravnanje inslrumcntnih stroškov, se preplačila hvaležno sprejemajo. Razpored obsega: Pozdrav in razne pevske in tamburaške točke ter veselo igro: Dotor Rohm.
Poročilo   ravnateljstva   »Trgovsko»obrtne zadruge"  v   Carici  z neomejenim  jamstvom,  za opravilni mesec avgust 1S0S. 1. Število zadružnikov dne 1. avgusta       1898.    «11
Naraslo tekom meseca za     ........        '•>
Padlo tekom meseca...........        7
Htevilo zadružnikov dne 1. septembra je znašalo   H1C
i>. Število deležev dne 1. avgusta        .....1«"»7
Priraslo deležev tekom meseca......       lfi
Odpadlo     ,          ,           ....   . _;_._____8
Število deležev dne i. avgusta znašalo ji
.   l««w Kron
\\. Svota vplačanih   deležev do 1. avgusta     59510-70 tekom meseca  .   K793-— izplačanih
Svola vplačanih deležev dne 1. septembra . <iGJž!>">-70 Svota podpisanili deležev po 300 kron dne
1. avgusta............499.r>00-
4.  Predujmov je bilo izplačanih do 1. julija  187925-
Priraslo tekom meseca........14312-30
Odplačalo ,         .........<>074-~
.Stanje predujmov dne t. septembra  .  . 196l!>3'36
5.  Dopolnilni zaklad je znažal 1. avgusta . 813840 Tekom meseca se je doplačalo . . . . . l()žri-:}-2 Stanje dopolnilnega zaklada dne l.sepL .     5)163-78
f>. Tekom meseca prosilo je 443 prositeljev
za predujme v znesku.......314212-74
Dovolilo se je v znesku.......217703-74
Izplačalo       ,         ,       .......211i!(v-74
7. Hranilne vloge so znašale dne 1. avgusta   1S5438-30
Vložilo se je tekom meseca.....     ;0!?0-—
Izplačalo    „     .           ......10106-
Stanje hranilnih vlog dne 1. septembra  125257-50 v 119 knjižicah povprek po 1035 kr. 77 vin.
8.  Ootovine dne 1. avgusta   .......   10754*41
Svota prejemkov tekom meseca  ....   33113-40
,    izdatkov         ,         .....4076757
Saldo dne 1. avgusta.........     5100 24
9.  Denarnega prometa blagajnice od dne t.
avgusta do dne 1. septembra .... 86635-38 Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/.%.—;Predujmi se vračajo v enem ali veeledenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po «-72%.—Sejaravnateljstva je vsak ponedeljek ob šesti uri zvečer.
Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan.
Razgled po svetu.
Umrl je včeraj grof Fran Falkenhayn, znan avstrijski parlamentarec, v visoki starosti 71 let.
K položaju. — Govori se o eni in isti reči dalje naprej brez konca in kraja. Pravijo, da na levici našega -lavnega državnega zbora
vladajo kar 3 struje. Ena pravi, da se je treba popolnoma vzdržati ter se ne deležiti drž. zbora, druga misli, da bi kazalo opustiti obstrukcijo, toda samo glede na točko o na-godbi z Ogersko, tretja najmočnejša struja pa se drži trdo svojega načela: obstrukcijo del ti še dalje.
Govori se dalje o premembah v mini-sterstvu in še mnogo drugega.
Ogri so z Banffyjem, kakor kažejo glasovi iz Budimpešte, nezadovoljni ter pravijo, da je m s -svojim stališčem v ogerskem državnem zboru in v večini kriv, da ni prišlo do provizorija ter da se sedaj mora obravnavati o nagodbi v Avstriji v državnem zboru, čeprav ni najmanjšega upanja, da bi mogel isti redno poslovati. V ogerskem državnem zboru, ki že posluje, se ni culo še nič posebnega, kot le znane stare reči o položaju; kadar se snide naš, pa bomo zopet Culi staro obstrukcijsko pesem dotle, da se državni zbor zopet razide — brez uspehov!
Razorožciijc. — Splošno zanimanje so vzbudile ruske »Novosti", katere pravijo, da bo prva naloga nameravanega mirovnega kongresa, pogajali se o nevtralizaciji Alzacije in Lota rinške, kateri bi ne mogla ugovarjati niti Nemčija, niti Francija, ker bi se z htevalo jednake žrtve od obeh. Ravno radi teh dveh dežel bi bilo po splošni sodbi po listih težko spraviti v sporazum-Ijenje na mirovnem kongresu Nemčijo in Francijo, ker zadnja ni še prebolela nasledkov vojne I. 1870/71.
Mirovni kongres se snide baje prihodnje leto. —- Misli, odkod je nastal klic po miru, se cepijo; eni trde, da so mogočne ruske gospe na dvoru uplivale, da je izšel ta klic, drugi pa pravijo, da je višji prokurator pri sveti sinodi, z imenom Pobjedonoscev bil tisti, ki je pripravil carja do znane okrožnice; mož je dobil pred kratkim red sv. Andreja, to je najvišji red v Rusiji, čeprav za to ni bilo nikakega posebnega znanega povoda.
Razgled po slovanskem svetu.
Vladlka Strossinaver bolan. — Kakor poročajo listi, je vladika Strossmaver obolel ter radi tega poklical k sebi svojega zaupnega zdravnika s Štajerskega.
Želimo le, da najplemenilejši Jugoslovan skoro okreva.
I,ov Nikolajevih Tolstoj, katerega imenujejo največjega ali vsaj najizurnejšega in najduhovitejšega izmed vseh evropskih realistov, praznuje danes na svojem posestvu Jasni Poljani v tulski guberniji svojo sedemdesetletnico. Tolstoj je bil rojen dne t), septembra 1828. Stariši so mu zgodaj umrli, nakar ga je vzgojevala neka teta njegova. Tolstoj je obiskoval kazansko vseučilišče, kjer se je učil orijentalskih jezikov in prava. Pa ni se dosti brigal za predavanja, temveč je •živel brezskrbno in razkošno. Še prodno je dovršil svoje nauke, se je vrnil na Jasno Poljano, katero je podedoval pc svojem očetu, ter se je hotel lotiti prav marljivo gospodarstva, ali imel je malo sreče pri tem in tudi kmetje mu niso zaupali.
Leta 1851. je Tolstoj stopil v vojno službo. Najprvo se je bojeval na Kavkazu, kjer je ostal do leta 1853. V onem času je spisal svoja prva dela. Na Tolstega je divni kavkažki svet napravil velikansk vtis, njegova domišljija se je razvijali ler uplivala nanj, kakor  svoj čas  na Puškina   in Lermontova.
Tolstega je zanimalo življenje svobodnih prebivalcev Kavkaza, katerim je evropska omika neznana, pa saj mora biti tudi res zanimivo življenje naroda, ki se je naravno in prosto razvil v gorati naravi brez upliva evropske omike.
Koncem leta 1853. je Tolstoj stopil v donavsko vojsko, katera se je pod poveljstvom Gorčakova bojevala s Turki. V bitki pri 01-tenici je bil ranjen. Leta 1854. se je bojeval v krimski vojni pod Silistrijo; od tam je prišel v Sebaslopolj, kjer je bil v vojni neprenehoma v smrtni nevarnosti. Opazoval je tu vso divjost vojne in zato je mogel verno in mojstrsko opisati boje okoli Sebastopolja v treh povestih »Sebastopolj v decembru leta 1854., v maju in avgustu leta 1855.* In tam je zajel   tudi prvo  snov k „Vojni in miru".
Po vojni se je odpovedal vojaštvu ter je leta 1857. odpotoval skozi Nemčijo v Pariz, od tam v Italijo ter skozi Švico domu.
Vrhunec svojega talenta kaže Tolstoj v velikanskem romanu »Vojna in mir", kije najboljši moderni roman. Zasnovan je na široki podlagi; v njeni je Tolstoj opisal zgodovino in življenje ruskega naroda temeljito, kakor zna le on.
Spisal je še mnogo drugih rečij, po-vestij, novel, romanov, pečal se je mnogo s socijalnim vprašanjem ter na sploh veliko storil za izobrazbo priprostega ruskega naroda.
Mož je veleum, kakoršnih je bilo doslej le malo na svetu, zato tudi pozna vesoljni svet njegovo ime in njegova dela so prevedena v vse moderne jezike.
In ta veleum je Rus, sin velikega slovanskega naroda, kateri je rodil že toliko odličnih mož v prospeh evropski omiki.
Danes slavi Tolstoj svojo sedemdesetletnico in ž njim jo slavi ves omikani,svet, želeč sivemu starčku mira v kasni dobi življenja, tam na divni Jasni Poljani.
„Spasl dušii svoju!" — Neumorni hrvaški  pisatelj   Ante Jagar je izdal
zopet novo knjižico pod gorenjim naslovom, namenjeno ,hrvatskomu narodu", V njej govori v poljudni besedi o spovedi. Nedavno je izdal Jagar tudi knjigo »vračanje i ga tanje", v kateri prav lepo podučno razpravlja o vražah, ki' žive med hrvaškim in slično tudi med našim narodom. Iz njegovih spisov se vidi, da pozna ljudstvo, za katero piše in to je velike vrednosti za knjižicd.
Dr. Jan Fašaty, radikalen Češki poslanec, soustanovik »Politike", je dne 7. t. m. umrl. Najprej je bil član staroCeškega kluba, potem je prestopil k Mladočehom, a je tudi tu izstopil, ker s svojim radikalizmom ni mogel nikjer prodreti. Poznat je bil v državnem zboru po svojih radikalnih, pa zelo dolgih govorih.
Avstrijska jubilejna razstava sadja bo na Dunaju od 1. do 8. oktobra t. 1. Po celi državi se pripravljajo sadjerejci in trgovci s sadjem, da prirede kolikor mogoče lepo razstavo sadja ter da tako morejo dokazati, kako velike vrednosti je avstrijsko sadjerejstvo v gospodarskem pogledu. Glavna vloga na tej razstavi pripade onemu sadju, s katerim se trži, katero torej daje denar in tako more tekmovati na razstavi manjša kmetija z velikim posestnikom.
Da se morejo deležiti vse dežele te razstave, so imenovali za vsako deželo posebno komisijo. Za našo deželo ima nalogo take komisijo c. kr. kmetijska družba vGorici, do katere naj se oni sadjerejci in trgovci s sadjem obrnejo, kater i. namer a vajo deležiti se razstave. G. kr. kmetijska družba razpošlje oglasnikom vse potrebne listine ter daje zahtevana pojasnila.
Razstava bo imela tri oddelke, V prvem bodo najbolj razširjene vrste sadja razstavljene in sicer v malih zabojCkih, navadnih korbicah u 5 kil primerno, kakor so v trgovini običajne. Vsaka dežela naj ostane pri svojih odnošajih v tem oziru. Za prostor se ne plača nič. V drugem oddelku bodo razstavljene posebne novosti, produkti vrtnega gospodarstva in diletantiške reči. Razstavna komisija odda oglasnikom za drugi oddelek posebne krožnike, mize, itd. Od prostora je plačati po 8 gld. za m*. V tretjem oddelku bo suho sadje, konserve, geleji, vino iz sadja (mošt), žganje i/, sadja itd. razstavljeno na mizah, po predalih ali v oruricah. Plačati je za prostor po 8 gld. za m*.
Častna in največja darila se bodo stola za prvi in tretji oddelek. Častna darila naj izvolijo darovati vsi pospeševalelji avstrijskega sadjerejstva ter ista pošiljati predsedništvu v Leeclnvald pri Gradcu (Praesidhnn des k. k. Osterreichischen Pomologenvereines, Leech-wald, Graz).
Pri otvoritvi jubilejne razstave bodo zbrani sadjerejci izrazili svečano svojo udanost preljubljenemu cesarju in zato je želeti obilne osebne udeležbe. Dne 2. oktobra bo shod sadjerejcev, na katerem se bo razpravljalo o vsem potrebnem, da se sadjerejstvo povzdigne. Podrobnosti se bodo še prijavile.
Želeti je, da bi bi bila na tej razstavi zastopana tudi naša dežela, tako, kakor jej tiče.
Poslano.*)
Izjava.
Ker me je nekdo v zadnjem »Brivcu" na nesramen način napadel, podtaknivši mi besede, katerih nisem jaz s c. kr. namestnikom nikdar govoril, imenujem ga javno za lažnika in obrekovalca, ako ne prekliče omenjene trditve. Namestnika šu prav dobro videl nisem. Oni zlobni napad na mojo osebo izvira iz čisto osebnih vzrokov.
V R o čin ju, dne 5. septembra 1898. Andrej  Dugar.
, *) Za sestavk« pod teir naslovom je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni takon — Op. ur.
Braut-Seidc 65 kr.
bis fl. 14-65 per Met — sowie sclnvarze, \veisse und farbige Hennaberg-Seide von 45 kr. bis fl. 14*65 p. Met. — in den modernslcn Geweben, Farben und Dessins. An Prhate porto-und stouer freilns Hrtiis. Muster umgehcud.
O. Hcuncberg's Seiden-Fabrikou (k. u. k. Hoil.), Z0MCH.                                (6)
Sploino Je priznano pri želodčnih boleznih kot najboljšo prebavljivo in odvajalno sredstvo
Gascara Sagrada Malaga vino
iz deželne lekarne «Pri Mariji pomagaj* Ph. Mr. Milan Leuatek v Ljubljani. 1 vel. stekl. gld. 1-20. — Razpošilja se z obratno poŠto.            117, 37
100 dn 300 iM. mesečno ff5J?S8i C
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drz. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. - Ponudbe pod Ludwig Oster-reicher, VIII Detttsehe gasse 8 Budapest 138,10—ž
Naznanilo.
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je vnovič odprl svojo že znano kleparsko delavnico
na koncu Gosposke ulice, na Kornu št. 1, v kateri ima vedno gotove Strcaljke iz bakra proti peronospori. dalje mehe za žveplanje raznih sistemov ter žvepljalke za sode itd. Ima zalogo bakrenih kotlov na izbero, kakor tudi onih za kuhanje žganja. Vse po najnižji ceni, da se ne boji tekmovanja. Kupuje stari baker ter prevzema vsakovrstno kleparsko delo v mestu in na deželi.                                                 12—4
Spoštovanjem Makso Ornella, klepar in sodnijski zapriseženec.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64                  Gorici in z dežele.
Prodaja kavlno primoso iz  tovarna
ARHOLD * GUTMANN z Dunaja. Zaloga žvaplenk druibe sv. Cirila in
Podpisana priporočata slavnemu  občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno
ico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr. Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7d                  trgovca v Semcniški ulici št. 1
v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtna zadruga'.
Martin Suligoj
nrar v Kanalu
ima v zalogi raznovrstne šivalne stroje najnovejšega in najboljšega sistema kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine po najnižjih cenah.                                      5—2
Plaftila sprejema tudi na obroke. — Ob enem priporoča svojo zbirko ur za čas birme.
Jurij Mose v Gorici
trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom
v Raštelu št 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo vol nonih, svilnatih in bontbažastih sno vi j za vsaki letni cas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov
nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih aH žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd.
Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.   102
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za plsarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Cvetlujice. — Kožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letno čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, frave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in tririli ter na deželi.       2 35   25
Svoji k svojim!
Priporočam veleslavnemu   občinstvu   v Gorici in z deželo svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven   Palcrnollijcvc knjigarne in loterije. OHjubuje točno in hitro  postrežbo, se toplo priporočam udani 68—30                             Anton Pueelj.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. sveLjnjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno  — srebrno svetinjo
Cdina slov. zaloga dežnikov, solenikov in rokavie za dame gospode in uradnike.
M.-POVERAJ
fcnjaiii njster to triavee « Eirlcl n Traniki
« hodniku in v I. nadstropju v h. št 22.
Bogata zaloga vsakovrstnega blaga, gotovih oblek, perila,
vseh priprav za obleke za vsaki letni čas. — Blago
se prodaja tudi namctei
in sieer le v prvem nadstropju.
Sprejemajo 3e naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, haveleke) tudi za dame po naj-14—32                     novejši modi.
Usojam si slavnemu občinstvu, nazna-  i niti, da prevzamem in izvršujem točno j ; naročila na
j kavo, čaj, olje, riž, makerone, ! deUkatese, sadje, ribe, vina itd.
PoSiljatve v omotih po 5 K. oddajam i po pošti, one od 30 K. naprej pa po že-! leznici s povzetjem.
Take pošUjatve se izplačajo vsakomur,
posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in
onim, ki rabijo za dom različne jeslvine ali jKgi
i žele o raznih prilikah nabaviti si speeijali- g*
1 tete, katere se na deželi ne dobi, ali pa le S*
zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, pf»
| sveže sadje, fino olje itd.                      gfe
; Glavni moj namen je razpošiljati W
dobro blagro in po nizki ceni.    §*•
¦ Cenike dopošijem radovoljno in brezplačno.  pL
Za p.  n. gg.  trgovce  imam poseben jlL.
cenik  in zamorem dajati   blago   po  tako f|Sf
nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.    j|#
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka S*
posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem
Eriiest Pegan TRST ! (cl.)                 v ulici S. Francesco Stv. 6.
Tovarna uzornih telovadnih priprav
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpnioču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. C.ne zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin« prosto.                                                   80,   52   2!»
Poprave izvršuje po najnižjih cenah.
SAW& HLEVA
V Gorici — Nunska ulica 14-10 — V Gorici
Prodajal niča
edina mehanična popravljal n ic»
šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šiviljo. V»i stroji za Šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
Zeta 1881. v 6orici ustanovljena tyrdka
E. Riessner, v Nnnski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške polrebe, voSčeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)                  tiskarno Irk na perilo.                  (P. cl.)
Veliki prazni sadovi
iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, Od 2, 7, 20 30 <lo 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v lila v i, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 9. pri g. L Sternu.                              „,r. ,n o
Samo 50 kr. za 2 žrebanja.
Glavni dobitek
100.000^25.000
Kron
Jubilejno razstavne srečke po 50 kr. žrebanje: 15.septembra in 22. oktobra 1898.
irecke po 50 Kr. priporočajo I, BenJilli, i, g. 3ona, lichlstadier SI.
Iiran Seltindler
Dunaj, III. Erdbergerstr. žt. 12.
razpošilja <,'r:ilis in franko kataloge v slo-\etiskc-hrvalskerii jeziku -/, več kakor WO s,*'-iini o vseli vrstah aparatov za stroje, po. oilili predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje kakor drugod.
/it redno postrežbo se gnnmlirn.
Solidne zastopnike se išče.
IVAN  SCHINDLBR
c. kr. pri vi i ec« lastnik. Dunaj, lir. Enlbcrgcrst. št. 12. Stroje-za pOljedelStVO. Vnovič znižane ceno?
ji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti perOIlOSpori,   poboljšani    sestav Vermorelov.     3G 20 - S Mlatilnice,  mlini   za  žito, stiskalnice   (preše)   za vino   in sadje različnih sestav.  (IV stiskalnice   imajo skoro   ono   tlačilno   moč kakor hidravlične vodovodne preje). Slamoreznice  jako lahko za genifi in  po   zelo  zmernih cenab.  Stiskalnice, za seno in slamo, ter vse poirebne, vsakovrstne *Q±   poljedelske stroje prodaja v najboljši j __JLfj                          izvršitvi
i^U^.  Ig. Heller na Dunaju
II/» Praterstrassc 49. fred ponarejanjem se je posebno treba varovali!       Zastopniki s
Tovarna tamburie
SISAK
(Hrvatska)
Na zahtevo po&ilja