283. Številka. Ljubljana, v soboto 10. decembra 1898. XXXI. leto. Izhaja vsak dan ivelcr, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman /a a v s t r o - oge r s k e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gl kr. će se «1 akiat, in pa 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo in u p r a v D i S t v o je na Kongresnem trgu it, 12. U p r a v o i 5 t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rtklamanje, oznanila, t. j.\be administrativna st.ari. Telefon 6t. 3-^. Riegerjeva osemdesetletnica. Ladislav Rieger praznuje d*nes svojo osemdesetletnico in z njegovim narodom ne mu bližajo vsi dingi slovanski narodi v tej državi, da mu spo-roče svoje čestitke in mu izrazijo svojo ljubezen in svoje spoštovanje katero si je pridobil v polstolet-nem boju za njihove pravice. Čutila radosti, da je bilo Riegru sojeno, uča kali visoko starost in dobiti zadoščenja za mnoge bridke dnove, učakati začetek nove dobe v »adi državi, greni samo spoznanje, da se je približal skrajni meji človeškega življenja, in da je morda osemdesetletnica zadnja prilika, pri kateri mu za more njegov narod in ž njim vsi drugi Slovani pokazati, da znajo ceniti velikanske zaslug?, katere si je posredno ali neposredno pridobil za njihov preporod, za zmago ideje narodne ravnopravnosti v tej državi, za emancipacijo slovanskih narodov nemškega gospodstva. Pol stoletja je Rieger deloval za te ideje in če amo se danes vsaj deloma približali njih vres ničenju, če smemo danes gojiti vsaj upanje, da te ideje tndi popolnoma zmagajo, moram j priznati, da je k temu največ pripomogel sivolasi starček, kateri danes v zlati Pragi praznuje svojo osemdesetletnico, ter vidi na svoje oči, da hvaležnost narodov ni prazna frava, kar je toliko drugih politikov moralo spoznati. Hvaležnost in sovraštvo strank ni popačilo slike njegovega značaja. V ljutem političnem boju je moral sicer pretrpeti mnogo bridkosti in nezasluženih žaljenj, ali že danes priznavajo ne samo njegovi prijatelji, ampak tudi nasprotniki njegovo čisto, nad vsak najmanjši dvom vzvišeno značajnost in nesebičnost njegovega delovanja, tako da mu je v zgodovini ohranjen spomin, na kateri ne pada niti najmanjša senca, spomin idealnega rodoljuba. Rieger bo zavzemal ne le v zgodovini svojeg* naroda, ampak v zgodovini avstrijske monarhije sploh odlično mesto, saj je v polstoletni dobi svojega delovanja globoko posegal v njen razvoj in imel v najvažnejših trenotkih odločilno besedo. Ko je Rieger stopil v javno življenje, ležali so slovanstva stebri Btari na tleh ia kulturna pri zadevanja slovanskih narodov so veljala pri oblast-venikib za predrznost in upor ter so se zatirala z vso ob'astveno mogočnostjo. Toda narodnostno gi banje je raslo vzlic temu, da je bila Avstrija ječa politične iu narodne svobode, in ko so se inkrn francoske revolucije I. 1848. razletele po vsi Evropi, ko je buknila na Dunaju marčna revolucja, tedaj je tudi slovanske narode prešinil nov dub in krt>pko so se tudi oni oglasili za svoje pravice L. 1848. je pripeljalo v javno življenje tudi Riegra. Na nepozabnem slovanskem shodu meseca maju I. 1848. so zastopniki razoih slovanskih narodov prvič spoznali ognjevitega govornika in bistroumnega politika Riegra, in poznejše dogodbe s > posvedočile, da se niso motili, ko so mlademu Hu-situ prerokovali znamenito prihodnost. Samostojnost Avstrijo, popolna ravnopravnont narodov in relativna samostojnost kraljestev in dežel — to so bile ideje, na katere je prisegel mladi Rieger in tem idejam ostal je tndi zvest vse svoje življenje, v sreči in v nesreči. Zvesto je stal na strani svojemu tastu Pa-lackemu v borbi proti Nemcem, ki so iskali središča svojemu narodu zunaj Avstrije, v Frankobrodu, ker je spozual, da more biti središče in težišče avstrijskih Slovanov samo v Avstriji sami, in zvest je ostal nazorom, katere je razvil v prvem državnem zboru, v katerem je, kot jeden voditeljev večine, igral velevažno nlogo. Tu ji tudi dokazal svojo naklonjenost Slovencem. Ko je Ambrož 7. septembra 1848 zahteval tudi za slovenski jezik ravnopravnost in je poročevalec Borosch to zahtevo zasmehoval, planil je Rieger kakor razjarjen lev nadenj in je dosegel priznanje ravnopravnosti vseh jezikov. Z razpustom državnega zbora I. 1840. je bila končana kratka doba ustavnega življenja in zavladil je absolutizem, v katerem je A^strja zopet jeden-krat plačevala Slovanom njihovo zveAtobo in požr tvovalnoat s škorpijoni. Vlada je udušila vse politično življenje, a vzlic krutemu pritisku policijskega aparata ni Rieger miroval. Deloval je na povzdigo narodnega gospodarstva, na emancipacijo od nemškega kapitala, deloval na literarnem in na socijal-nern polju, pripravljal avstrijske Slovane na prihodnje boje ter hkrbel, da bi bili du&evoo in materijalno zanje kar možno d<. bro oborožim. In ti boji so kmalu prišli. Pri So f rinu je H icIiov korumpirani absolutizem učakal bankerot in odločilni krogi so spoznali, da ;e tr^ba postaviti Avstrijo na eovo podlago, ako naj bo spodobna kljubovati viharjem časa. Spoznanje je b lo pravo, ah sredstva uiho bila prava, kajti novi doba se je začela z veliko krivico elovannkim narodom, s „frankfurčana" Scbmerlmg* fals tikacijo. Ft-bruvareki patent iz I. 1861 je Riegra potisnil zopet na politično torišie. Vodil je deželno-zhorsk^ volitve na Češkem in na čelu čeških poslancev vstopil v državni zbor, kjer je lil ljute boje proti ošabnemu Schmtrliogu in zaradi svoje brutalne Rurovosti nepozabnemu zborničnemu pred« sedr.iku Heinu in kjer je razvil in precizoval federalistični program, kateremu so pritrdili tudi Slovenci. Neme, ki ro vsled Sehmerlingovih falsifikacij meli večino, so Slovane brezobzirno pritiskali ob zid in to ie končno napotilo Čehe, da so 1. 18^3. zapustiti državni zbor in deželni zbor Češki, da so začeli abstim-nčno politiko. Abstmenčna politika je jedina napaka, katero je Btoril Rieger, kajti škodovala je Čebom in vsem drugim Slovanom neizmerno veliko, koristila pa jim ni prav nič ter se končala s pravo pravcato kapitulacijo. V opozicijskem boju je Rieger pokazal vbo svojo genijalnost kot narodni organizator. Leski odpor je bil tako silen, tako mogočen, da so se ga odločilni krogi ustrašili. Prišel je Belcredi, sistiral Nemcem v korist narejeno ustavo in se dogovarjal z Riegrom, a predco je svoj namen dosegel, ga je Beust strmoglavil. Stiska AvNtrije jo vsled silne opozicije Č*-hov postala vedno večja. Peresekucije vsake vrste, vne-bovpijoča nasilstva. vse so vlade poskusile, da ukrot« Čehe, ali ti niso odnehali. Njim na čelu je stal kakor drugi Žižka. Ladislav Rieger. Vodil jih LISTEK. Proti severu. Iz popotnega dnevnika. Piše dr. Fran Krajec. Utrujen naših domaČih prepirov, namenil sem se bil letošnjo lepo jesen v svet, da bi videl, kako drugod ljudje živijo. No, v našo ljubo domovino importuje se ne le industrijalni, nego že tudi skoro ves duševni izdelek iz Nemčije. Naravno je bilo torej, da me je radovednost gnala v novo deželo in v ono mesto, kjer je središče vsakojakib fabri-katov, od koder je poslednjih 50 let toliko sreče, in morda nič manj nesreče raztakalo se po Evropi, kjer se je odločevala osoda tolikih milijonov, in kjer je svoje naklepe koval največji diplomat našega stoletja, železni Bismarck: na Prusko, v Be-rolin. Ko je moj vlak pri Spielfeldu zažvižgal, bil sem takrat vesel, da sem zopet jedenkrat izven naše takozvane Slovenije. Svoboden, brez vsakdanjih skibij, gledal bom z odprtimi očmi v nervozno gibanje modernih zapadnih kulturonoscev. O Gradcu, ki je sicer v uovejšem času svetovno slaven1, odkar je težišče nemške avstrijske politike, ki je prej v Pragi bilo, ob vznožju Schlosa« b*iga, nečem govoriti, dasi sem i tam par dnij situvacijo študoval; tudi Dunaj je Slovencem več ali manj znan, ni treba torej pogrevati starih mislij, ki so se meni in drugim še kot akademikom vko-reninile o obeh ,naših1 vseučiliAčnih mestih. No, nedavno je nekdo rekel, da se moderna kultura v Avstriji stoprav na Češkem nekoliko kaže ; vse drugo Hpada baje vsled gospodarskih in posvetnih ednošajev bolje k orijentu nego k okcidentu. Svojo pozornost sem tako tudi jaz šele na Češke m začenjal prav napenjati. Res imajo češke dežele dosti razvito industrijo; tega se Čehi tudi dobro zavedajo; marsikdo iz naših ,pasivnih* dežel — sicer ta pasivnost ni menda tako grozna — to zavest mej njimi jako hitro občuti. Računa se tako: 180 milijonov plačajo na leto Čehi za skupno gospodarstvo naše države, od tega pride samo 80 milijonov nazaj mej Čehe, torej ,darujejo( Čehi vsako leto 10O milijonov za Galicijo, Dalmacijo (uajbrž tudi za nas, kar se pa zamolči proti Slovencu); s temi 100 milijoni bi pa Čehi sami sebi lepše poslužili v svoji — državi; ergo je češko državno pravo opravičeno . . . Pomislekov proti temu zaključku je več: denar, industrija je po č škili deželah večinoma še v nemških ali židovskih rokah, kaki trije milijoni izo* raženih Nemcev, mejačev svojih sokrvnikov v veliki Nemčiji, ne bodo se z lahka dali priklopiti češki državi; Palackv sam ni verjel v možnost obstoja češke države. Nekateri menijo, da bi bili neruski Slovani sami v federalizaciji narodnih avtonomij sposobni za močno eksistenco; drugi pa mislijo, da s* mali narodiči hočeš nočeš morajo pripojiti velikemu sorodnemu kulturnemu tipu. Na vsak način naj ti narodiči po svoje se razvijajo in skušajo se kolikor možno povsp« ti, vse drogo jim bo potem dodano. O Slovencih imajo v Pragi naziranje, da smo ne le mali, ampak tudi precej malenkostni in klerikalni; nekaj je morda res, pa vse ne. Dejstvo je, da so o nas jako slabo poučeni, kakor se Slovenci v svoji ,vzajemnosti' odlikujemo po ,vzajemni' ignoranciji mejsebojni. Da tudi pri Čehih ni vse zlato, kar se sveti, vidi se iz nekake stagnacije javnega življenja; premalo je politično izobraženih, neseb čno za narod navdušenih, idejalnih mož ; Palackega, ki bi osredo-točeval narodno gibanje okolu sebe, pa sploh večni. Stranke so razcepljene in večinoma brez globljega programa. Tu so Staročehi skoro š-* najboljši politiki, da«i že izumirajo, — z drom. Riegrom na čelu in z listom „Politika", koje češka cena izdnj;i (rani list 2 kr., večerni 1 kr.) šteje dnevno 70.000 iztisov; dalje aristokrati in klerikalci z listom „Illas je v vh> h bojih in proti krutostim dunajskih vlad uprizoril demonstrativni izM v Moskvo, katerega 00 se udeležili tndi Slovenci. Češko plemstvo je v teh bojih fitalo krepko na strani naroda in z unemo podpiralo njega borbo. Riegrn je bila glavna skrb, da ohrani narodu to podporo in to ga j« zapeljalo, da je slašal glas plemstva tudi takrat, kadar mu je lasfno spoznanje reklo, da bi ga ne smel slu sati- Češko plemstvo je prouzročilo abstinenčno politiko in češko \ I ene s t vo je bilo krivo, da ee je ponesrečil Potoi kega poskus privab ti Čehe v državni zbor. Razmere so b le take, da bi bili Slovani ta krat lahko vee dosegli Bnust j« pr>pravljal*vojno proti Nemčiji, Nemci so bdi razdvojeni, Poljaki sj bili Potockemu udani, in tudi Ma Jjari mu niso nasprotoval , dočim je cesar zahteval, naj pridejo Cehi čim prej v drž. zbor, da se država pripravi za vse hIu'>»j-<. Čehi so imeli večino v dež ibofftl, a vzlic velikim ponuIbara Potock«g* so sklenili adreso, s katero so odklonili volitnv v drž. zbor in s tem odbili \lidne ponudbe. A i rt-so je ponesla posebna deputajt c-sir ju. Ko je cesar prnčital eticijalni odgcv>r, je odložil dot čoi papir iu stopili ped depufa ijo rekel: Z laj, gospodj-v govoril bo z vami van osar zaupn ), Prosim Vas, ne odidite z Dunaja, dokler s ■ nis e poraznmeli z vlado. GUjte, gospodje, v drl. zt oru so stranke, katere priznavaj » opravičenost vašega državnopravnega stališt'a, torej, gospodje, prosim vas lepo, vstopite v drž. zbor, d igo-\onte se ž njimi in imeli boste večino. Jaz vas L« m | o.:p.ral, d i dobite, kar vam gre in kar je iravirno. To pa, gospodje, vedite: oktroirati ne nor^m niesar in tudi nikdar več m boin. Cesar je iz lastne inicijative )storil ta korak. Rek^l je Č^hom, da dobe vse, kar zahtevajo, ako pridejo v drž. zbor, a Cfhi se niso ndali. Rieger, Zeitliamme- in Sladkov.skv si sicer omahovali. a'i plemstvo jih ,e potegnilo za i '•h j Dež. marš. grof Nostic je zbr il deputacijo krog sebe in je odgovoril z te Bedami : blisali ste ces irjeve besed«, a dež. zbor nim ni dal druzega mandafa, kakor da izročimo adreso, za p< •: ija»]a nismo poobla čeni. In Ri-gpr se je udal, kakor, ?e je udal kmalu petero, ko j« Hohenvvart prišel na kr iilo in jo češki deželni zber formuliral tundamentalne članke. Vse te je takrat dvignilo proti C^hom. (j.nkra je hitel v Pfc.što in ščuval M uljare, B'just je nahujnkal An-dranpyja; v ministerstvu sta se GrochtdHki in Holz gethan izr^k'a proti f in dainentalkam, ruski poslanik Novikov j« spletkaril proti nj m, in B smarek je poslal n^j'jubšega cesarjevega prijatnija, saškega krala na Dunaj, da upliva proti č-hom. Uesar se ni tdal, a »poznal je, da s fundainentalnimi člani ne gre in poklic <1 je K ngra in grofa Clam- Marti niča k sebi, ter zahteval, naj nekoliko odjenjata. Clam-Mnrtiuic je Ritgra pregovoril, da se zopet ni udal in vz ic cesarjevi prošnji alch bitte Sie, zerreiasen Sie dan Faien der VeitiaađigBng nicht." zahteval nov cesarki reakript in i.ovo priznanje drž. prtva če^k^ga. Čehi so Riegra, ko se ja vrnil 1 Djnaja, slovesno sprejeli in niti slutili niso, kako veliko hibo je storil. Spoznali so jo kmalu. Na krmilo je prišla nemško liberalna vlada, Cehi so izgubili večino v dež. zboru in 1872. 1. jim je prineslo direktno državnozborske volitve, e katerimi je bil abstinenčni politiki prizadet smrtni ndarec Nastala je zopet doba krutega preganjanja in R eger je končno spoznal, da s abstinenčno politiko ničesar ne doseže, da je politika v etapah jedino mogoča. L 1868. je pri dežel nozborskih volitvah bilo voljenih mnogo poslancev, ki so bili pripravljeni, vstopiti na vsak način v dež. zbor in Rieger Ham je mislil na vstop v drž. zbor in je že z ne pozabnim Fischhofom, z urednikom „N. Fr. Pr.fl Ktilmeom in z Aleks. Scharfom začel pripravljati t-ren za porazumljenje z Nemci, ko sta H-srbat in Sturm s svojim bojem proti berolinski pogodbi in okupaciji B >sne in Hercegovine spravila na krmilo grefa Taaffea. Ta je Čehe povabil, naj vstopijo v dri. zbor in Rieger, ki je bil odklonil velike ponudbe Potoc-kega, ki od fundamentaib ni odnehal ne za las, oni i-i 11 Rieger je sedaj pripeljal zastopnike češkega na* roda v dunajski parlament, dasi vlada Čehom niti ka; obljobila ni, dasi je vedel, da vse, kar hočejo, si morajo šele priboriti. Z vHtopom v drž. zbor 1 1879., s katerim se je zaključila l ti let na doba neplodne, skrajno nesrečne abstinence, se je začelo novo razdobje v Riegrovem delovanju. Z leti se je umirila vroča kri, ublažila se je husitska neupogljivost in Rieger je postal „drobtiničarVNa čelu .železnega obroča" je neutrudno deloval na zmago svojih idealov in dosegel za svoj narod velike uspehe v gospodarskem in v kulturnem oziru Toda previdno, državniško zmerno postopanje Riegrovo ni ugajalo njegovim rojakom. Zgodilo se mu j«, kakor že drag m. Ko bi bil prinesel solace z nebes, zahtevali b. bili še zvezde in čisto nič niso pojmili, da zasluga politikov ne tiči vedna samo v tem, kaj so dosegli in priborili, ampak največkrat v tem, kar so znali preprečiti in zabraniti. Gautschove ordonance so provzročile razpor mej Č« In. kateri si je vsled punktacij, dogovorjenih leta 1890., premenil v vihar, ki je bil v prvi vrsti obrnjen proti Riegru. V tem vihuju se je Va4aty spozabil tako daleč, da je Riegru zalučal v obraz besedo: »Izdajalec*. Občne državnozborske volitve leta 1891. so provzročile preobrat. Staročeška stranka, katero je vodil Rieger o 1 1. 1848., je bila na volilnih bojiščih poražena, padel je sam Rieger in v državni zbor je prišla nova, mlada stranka, katera še sedtj zastopa češki narod. Po teh volitvah je stopil Rieger iz javnega živl;enja. On, ki je toliko let vodil usodo češkega naroda, je postal zopet priprost bojevnik v narodni vojski. Preteklo je šele nekaj let, in Rieger je učakal zadoščenje, da si lepšega ni mogel misliti. Stranka, katera ga je strmoglavila, je sed »j krenila na tista pota, po katvrib je on sam hodil za časa Taaffa; etapna politika Riegrova j« prišla zopet v veljavo, in tisti, ki so še pred nekaj loti vodili proti Riegra vojno čete in u pili križajte drobtiničarja, se mu bližajo sedaj v globokem spoštovanja in so moj prvimi, ki so klanjajo v boja osivelema nerodnemu junaku. V tej črtici nismo posnemali slikarja Luciana, ki je na jednom očesu slepega knosa od strani tako naslikal, da se ni videlo pokvarjeno oko. Priznali smo velike zasluge Riegrove in povedali tndi njegove zmote. Toda vzlic tem zmotam je Rieger jedon najznamenitejših mož, kar jih je Avstrija imela od I. 1848., jeden največjih njenih državnikov, jedna najduhovitejših politikov in govornikov in jedon najčistejših značajev, a gotovo prvi mej slovanskimi velmoži, ki so se v tej dobi borili za staro pravdo svojih rodov. Če pogleda Rieger danes na svoj narod in vidi kako je postal krepak in močen, ga navda lahko ponos in smelo more reči, da je ta velikanski napredek največ njegovo delo, ki je bil svojemu narodu pol veka voditelj ne samo v političnih borbah, ampak tndi v delu za gospodarski in za kulturni napredek. V zvezi s Čehi smo napredovali tndi Slovenci. V vseh naših težkih bojih stal je Rieger v parlamenta in izven parlamenta ob naši etrani, svest in zanesljiv prijatelj in zaveznik, in v spomin na te čase mu pošiljamo lovorjsvo vejico k njegovi osem desetletnici. _ V IJublJanl, 10. decembra. Obstrukcija redi V iva Posl. Hofmann VVellen-hof je izjavil imenom nemške narodne stranke, posl. dr. Gross pa je imenom nemške napredne stranke izjavil, da se začne proti včera) predloženemu nagodbenemu provizorija takoj za Božič najojstrejša obstrukcija. „Grazer Tagblatt*, glasilo obstrukcijonistov, se tega sklepa prav otročje veseli. Avstrijska kvotna deputacija je poročala o svojih pogajanjih z ogersko deputacijo radi od-merjenja kvoto za skupne potrebščine. Pogajanja so ostala brezuspešna ter so se pretrgala. Poročilo referenta dr. Deera pa ne omenja, kako naj se reši poslej kvotno vprašanje. Vojni minister Krieghammer torej vendar-le ostane. „Neue Freie Preske* poroča, da se je ministrovo postopanje v zadevi Hentzijevega spomenika „pojasnilo". Dogodki na Ogerakem se v zadnjem času tako naglo vrše, da so Ogri v boju z obstruk cijo in z Banffvjem že pozabili na Krieghammerja, ki je postopal sicer le tako, kakor mu je naročil sam cesar. Kriza na Ogerakem Položaj jo isti. Vesti o bodočem odstopu ministerstva se v liberalu stranki dementirajo Dunajski listi trdijo celo, da je stališče Banffvjevega kabineta prav trdno. Zbornica še sedaj nima predsednika. Ministerski svet se je baje odločil za grofa Štefana T is z o. Volitev se vrši v torek. Del opozicije pa hoča volitev onemogočiti. Ako se bo ob atrakcija nadaljevala, hoče vlada zbornično za- tM*r Dalj« v prilogi Naroda", kojega nore.dno gospodarski oddelek (vedno na prvem mestu!) je izboren; Mladočehi z .Narodnimi Liawy*, ki imajo skoro toliko (sredstev in svetovnih zvez, kakor ,N*ue Fr*ie Presse", in ki prina.š.ij ^ tudi izerpke iz raznih slovenskih listov, ter s ,Če.ško Revijo" ; radikalci z »Radikalnimi Listi" in wSarno«tatno3tjoa (raz 1 vojeni), realisti s ,i'asomy in „NaSo Dobo", socijalisti raznih smerij itd. itd Vse stranke, razven zadnjih dveh, zagovarjajo če'ko državno pravn, vslei kojega imajo Čehi dobiti ihto nezavisnost kakor M idjari; nam Sloven-cem bi bije pot>*m po s oj:h delegatih v dunajskih delegacijah pomagali; samo če bi si planinski Nemci da'i kaj velevati! . . . Ako ne pride do zmage pri-roinegt prava, koje ae mladim Slovanom najbolj prilega in je naj pravičneje, potem ne kaže drugega, nego da si tudi Slovenci na podlagi svoje povesti napravijo svoje državno pravo; najbolj bo pa, mislim, pomagalo pozitivno naše delo v sedaj-nosti in bodočnosti. Da nam je treba več delati, tudi Čehi po-vdarjajo. Južnim Slovanom jako naklonjeni Čeh je mi rekel, da ima pri nas doli javno življenje in politika značaj alkoholizma; mi da smo kakor goreča slama, in še njo mora spiritos netiti: žalibože, moral sem na slična izvajanja pristaviti, v Čehih bi istotako imelo mnogo boljše biti. Priznati mi pa je, da sein mej njimi veliko več resnosti in solid- nosti našel, nego je je mej nami.*) Nekaj značilnega za Prago, kakor tudi za B-irolin in sploh severna mesta, so .jedilnice", po katerih obedujejo in večerjajo tudi bogatejši in je pijančevanje izključeno ; v .jedilnicah" je mir skoro kakor v cerkvi; gost si naroči jed in p:jaČo, za 15 minut pa že odhaja, da napravi drugim mesto. Zato pa je življenje po kavarnah jako razvito. Čita se veliko. Kakor povsod po velikih mestih, so tudi v Pragi židje gospodje; večina kapitala je v njih in nemških rokah. Tudi begata „češka (?) hranilnica1* je nemška in ostane pe statutih nemška kakor i „kranjska". Praga je literarno središče celrga naroda ; vsak dan zagleda brezbroj knjig svetlo; vse moderne struje so zastopane, zdi se mi, da-tudi premoderne. Skoda naroda, da se del mladih literatov tako udaje bolni francoski dekadenci ! Vkljub velikanski književni produkciji nimajo Čehi svoje papirnice; vsak dan se pozabijo stotine centov — nemškega papirja! V tekstilni indu atriji so se v zadnjem času nekaj opomogli, žil, da zopet ta industrija v naši zaspani monarhiji sploh nazaduje. Tudi za svilnato robo imajo že svoje to- •) Na nafie življenje upliva, zdi se mi, več kot je dobro, Dunaj, ki je, najbrž vsled Bvoje lahkoživo aristokracijo, preveč »gcmUtlilich". varne in ss je nedavno otvorilo veliko skladišče za svilen i no, dočim je še do najnovejšega časa „Narodni Divadlo" (gledišče) samo dajalo letno v tem oziru okoli <;<)<><) gld. zaslužka nemškim tovarnarjem in kupcem. —- No, mi Slovenci se pa sploh vsi, gori od naših knezov doli do kmetičev odevamo v nemško blago . . . Kako lepo „Narodni podnik" (narodno podjetje) in „Živnostenska limku" (obrtna) delujeta v emancipacijo gospodarsko in duševno od tujcev, je znano, in bi le želeti bilo, da svoj dslokrog raztegnejo takova podjetja na druge Slovane, zlasti na nas doli, ki imamo malo kapitala, de manj pa pod vzetnosti in tehnične razumnosti. Praga ima skoro čisto slovanski značaj; da bi se v obitelj ih celo prvakov nemškutarilo, kakor kje drugje, se pač ne dogaja. Seveda, čehi imaj 3 že svojo hišo, svoje šole, svoje narodno ženstvo, nam pa vsega nedostaje, osobito poslednjega; in tako smo na zunaj „zvesti narodnjaki", doma pa nemču-jemo z ženo in deco; tako malo privlačne sile, tako malo duševne snperijoritete kažemo slov. ,možje' proti slabemu spolu! Praga, ki ima dve izvrstni univerzi in tehniki, kakor na vsem sveta nobeno mesto ne, več akademij, konBervatorijev itd,, bila bi osobito našemu študujočemn naraščaju priporočati! — frflop« ,M<>\rinemo Narod«44 št. 283, dne 10. decembra 1M8. sedanje veudar-le odgoditi. Vendar pa vlada se ni izgubila upanja, da zmagajo zmernejši elementi. Iz liberalne stranke je izstopilo doslej 21 poslancev, 5—6 pa jih Se bo. Hrvatski rnadjarnnski poslanci pa so SS udali upl.vu baua ILderv.irvja in so ostali ! Afera Dreyfus Picqnart. Kasaoij«ki dvor je torej vendarle sklenil, da se sodna obravnava proti Picquartu odgodi. Antisemitski in vojaški časopisi se radi tega skle.-a silno togote ter psarijo o dik-tatorstvu najvišjega sodišča, Nekateri celo bnjtkajo vojaštvo k revoluciji. Lahori, Pcrpiartov zagovornik, hoće zahtevati, naj se Pictiuart, ki je že šest mesecev v preiskovalnem zaporu, začasno izpusti. Italija. „IUview o f R e v i e \v s" piše: Glavni vzroki italijanskim žalostnim razmeram ho: milita riz- in, neznosni davčni pritisk, siromaštvo in nesrečna vojna z Abesimjo. Nezadovoljni so nižji in višji stanovi. Plemstvo je vsled prevelikih davkov jako ubožalo. Kmetnka posestva gredo druga za drugim na boben. R.dt par br neplačanega davka se prodajajo hiše na dražbi. Od leta do leta propade več ljudij financijalno ter postane revolucionarnega mišljenja. Reveži postanejo strastni hujskači in agitatorji. Plemenitim pohalinom h« dobro godi, uboge poštenjake pa preganjajo, Agrarna revolucija je skoraj neizogibna. Ako izbruhne ,<>>■< <\ nakrat, ji ne bo mugta armada do živega. Morda bi pri taki re voluciji potegnili vojaki celo s kmeti. Ztasti reser visti bi ne bili zanesljivi. Prav barbarsko se postopa s časopisjem, žurnaliste zapirajo trumoma, Vlada je slabotna, kadar treba pokazati energjo, a okrutna, kadar je nastopiti proti ubogemu narodu. Italija hoče biti na vsak način mej prvimi velesilami, zato množi vojsko ia mornarico, zajedno pa zagaža čim dalje gli.bočje v financijalno in moralno propast. Anglija se dobrika Rusiji in Nemčiji. (Jbainberliiin, angleški kolonijski minister je imel te dni znamenit govor o angleški politik, v Kitajo ter o razmerju Anglije do Rusije, Nemčije in Severne Amerike. (Jhamberlain je dejal, da je večina angleškega naroda zoper vojno z Rusijo, Sloga Anglije in Rusije v Kitaju je naravnost potrebna. Tudi angleški in nemški interesi si nikjer na svetu ne nasprotujejo. Zdruieni upliv največje pomorske m največje vojaške velevlasti rnora biti najbolj ugoden svetovnemu miru ter razvoju svetovno trgovine. Dobro razmerje do Rusije in Nemčije mora veseliti vsakega Angleža; prijateljstvo Anglije do Sev« me Amerike pa onemogoča vsakorfino bojazen pr«d kako drugo zvezo evropskih držav. ne vesti. V Ljubljani, 10 decembra — (Deželui zbor kranjski.) Vlada je dež odboru naznanila, da je pripravljena dopustiti pro- j vizoričuo pobiranje sedanjih dež. naklad tudi po novem letu, ne da bi se sklical deželni zbor pred marcem ali aprilom. Deželni odbor je to ponudbo odklonil in zahteval, d* mora dež. zbor še v tem letu sklican biti, kak >r to zakon predpisuje, Če bo deželni zbor vsled tega sklican zadnje dni m« se ca decembra, pričakujemo za gotovo, da bode v tem kratkem zasedanja rešeno tudi vprašanje glede plač deželnih uradnikov. Prava sramota bi bila za deželo, če bi v tem pogledu zaostala za deželnim stolnim mestom. — (Zatiranje Slovencev v Dragi.) Meseca septembra jo bila na Travi otvorjena šulferajnska šola. Radi neugodnega vremena se je vsa slavnost nekako tiho vršila, fola je dobila popolnoma nemški značaj. Nad velikimi vrati se blišči napis v blaženi nemščini „Volksschule in Obergras*. Torej utra k vin! o na šola ne zasluži dvoezičnega napisa, ko sta vendar deželni zbor in slovenski kmet toliko žrtvovala za to poslopje. Vse to je največ delo on-dotnega učitelja, Otm. Herbata, čigar schonererjansko rogoviljenje gotovim c. kr. gospodom silno ugaja. Njegova politična strast ima tudi v šoli svoje mesto Otrokom si je drznil naročati, naj se stariši ne vpi sujejo v družbo sv. Mohorja, ampak v neko nemško družbo v (J. lovcu. Kateri stariši, tako se je nekega dne izrazil v šoli, se vpišejo v družbo sv. Mohorja, tistih otrok sploh ne vprašam in ne pogledam več. Tako otroci doma pripovedujejo in stariše prosijo, naj se ne vpišejo v to družbo, sicer gorje njim v šoli. Posledice Herbstovega delovanja so že kar oči-vidne. Otroci iz Srednje vasi (četrt nre oddaljeno od Drage), ki so bili pred njegovim službovanjem v slovenskem oddelku in so zdaj na Travo všolani, so vsi v nemškem oddelku. Z vso silo hoče našo dolino popolnoma ponemčiti in vzlic temn, da stariši vpišejo svom otroke v slovenski oddelek, jih on proti njih volji vpiše v nemški cdJelek. Ako bodo višja oblastva le kaj čssa mirno gl.dala to počenjanje, potem bo zamotal Wolf kmalu z veseljem vzklikniti: Travljanska občina je popolnoma v naših rokah. D*ues ho le besede, a v nekaj letih bi sb utonile vresničiti. „SI. Narod" je že jedenkrat pisal o HefDStO, a pomagal.•» ni nič. Kako tudi! Baron Uein in stari Mer k im*ta z ^nadzorovanjem" slo-renskih učteljev toliko dela, da za razne Herbstn ne — utegneta zanimati, sicer pa od njiju itak ni česar oe pričakujemo Upamo, da se bo o stvari govorilo v deželnem zboru kranjskem, Sicer pa mislimo, da bi se tudi gg državni poslanci lahko malo igenili, saj se menda Še niso vpisali mej trapiste. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes, v soboto se poje prvič v sezoni „La Traviata", opera G. Verdiia, ki je bila v minolih sezonah mej najpriljubljenejsimi italijanskimi ope-rami. Cene vstopnicam so za to predst.vo izdatno inilane, Pri današnji generalni skušnji z vojaškim orkestrom smo se overili sami, da se bo opera tudi letos prav (astno izvajala I — V torek, dne 18« decembra se bo igrala v drugič efVktna slika iz življenja ,0 mi kanci", ki se predstavlja že skoraj po vseh večjih evropskih odrih in ki je do-Srgla tudi pri nas najlepši vspeh. — V p h te k, decembra se bode predstavljala prvikrat izvirna slovenska drama „Sin", katero je spisal velenadar jeni domači pesnik Bogelbert Gangl. — V ne del j o, 18. t. m. pa pride po dolgi vrsti let zopet na ponornico po Antonu Linhartu za slovanske razmere prirejena francoska burka ,M a t i j č e k se ženi". — (Odvetniški izpita je napravil danes na graškem vseučilišču g. dr. Vladimir F oe rs ter. Č* štita mo I — (Miklavžev večer ljubljanskega rSokola") fre je obnesel v vsakem oziru. Dvorana je bfa popolnoma zasedena in je bila posebno mno-goštevilno zastopana n« žna mladina. Miklavž in njegovo sj)iemstvo sta najmlejše zastopnike narodnega življa ljubljanskega bogato obdarila, ostali pa so *e po svoje živahno sabavali — (Društvo „ Gospodinjska šola*) otvorilo je 1. decembru dnevno gospodinjsko in kuharsko šolo, ker se je za prvi tečaj zglasilo zadostno šte-v-i učenk. Tudi za bodoče tečaie je aglaisnih pre cej nčenk, \endar je za prihodnje mesece še nekaj mest praznih. One gospodične, ki rellektujejo na ponk v kuhi, zglasijo naj se pri društvenem odboru pismeno ali pa ustmeno v drnšteni gospodinjski šoli na Rimski cesti fttev. 0. od 10—12 dopoludne ter od G — 8 zvečer. Učnina znaša ti gold. ni me sec. Predmeti pouka so: kuhanje (vsaki dan od '/a10 do 1 31 ure) ler pranje in likati* dvakrat na teden popoln ine. Ker je učiteljica v kolu svojemu poslu izredno vešča, in se poučuje kolikor moči zistema tuno, opozarjamo na to šolo zlasti hčere naših meščanskih krogov. — Društveni odbor. — (Dirkališka zadrugah ima danes zvečer ob 8 uri v restavraciji „N^mdnega doma" svoj i;: red ni občni zbor. Dnevni red: I. Predložitev r«*-cunov II Volitev novega odbora. III Slučajnosti. Ivr je ta izredni občni zbor za obstoj zadruge pomenljiv, se uljudno vsi člani prosijo, di se v velikem številu ndebže. — (I. gla&beni večer) Hvaležni moramo bitil gospo^lnui učiteljem „lilashene Milic-*", kateri so s predvčerajšnjim nastopom Častno otvorili sesijo glasbenih večerov Gg. Jnnek in Vedra', izza lanske koncertne dobe na najbol|šem glasu, bila sta nam porok za srečno izvršitev ukusno šestavlienega vspo r»'da. Z radovednostjo pričakovali s*no nastop novo-angaževanega učitelja g Proch&ske. Ako že nrsmo zamegli takoj po izvajanju H^ethorenove I sonate na goslih in na glasoviru izreči popolne sodbe, oča« ral nas jo g. Procbaska s svojim samostojnim na stopom pri drogi točki Veleteško Lisztovo „Rigo letto-parafrazo" igral je g Prochaska s finim, umet ni-knu ukusom, jasno in z nezmotljivo tehniko. Smelo rečemo, da je vreden naslednik g H< ffmeistra, Kot komponist predstavil se nam je g. Prochaska s čuvstvapolno romanco za čelo in glasovir. Tudi ako bi ne našli v g. Juneku tako izbornega interpreta, bi ugajala vsakomur. G. Junek pokazal je z virtuoznim izvajanjem muzikalno ničvredne Popper-jeve „ Taranteli«", da ima svojo glasbilo tudi v tehničnem oziru v popolni oblasti. G Vedral, ki se je odlikoval že v prvi točki s stojo solidno igro, prepričal nas je v zadnji točki v družbi g. Prochaske in Juneka, da je kos tudi tako težki nalogi kakor jo ustvarja izvajanje krasnega Dvofakovega trio „Dumkv". Izvrstni trinensemble žel je zasluženo pohvalo. — Ako zaključimo avoje poročilo, dolžoi smo obrniti se do vseh tistih krogov, kateri so poklicani, podpirati tako podjetje, katerega so nam ustvarili v svoji nesebičnosti omenjeni gg. učitelji .Glasbene Matice"; te kroge opozarjamo že danes na drugi večer, pri kojem naj bi se mnogoštevil-neje so Ah — (Bolniška blagajna mojstrov.) zadruga rokodelskih obrtov v Ljubljani, praznovala je mi-noli četr ek desetletnico svojega obstanka Društvo, katerega pravil* so bila potrjena dne 2 decembra I. 1888., ustanov,lo se je v spomin 4 0 1 e t n i c e Njegovega Veličanstva ter je praznovalo ob jednem tuHi spomin vladarjeve petdesetletnice. Ob 10. uri zjutraj zbralo se je lepo število členov k maši, ki 8e je d rovala za umrle d uštvenike, opoludne pa so se ee$Ii členi v Hafnerjevi restavraciji k skupnemu obedu. Načelnik g Sc h lege I •lajol je n-jprvo cesarju, po čigar intencijah se je to dobrodelno društvo ustanovdo. Podpredsednik g. Breskvar s* je na to spominjal zaslug gosp. Matije Kunca kot ustanovitelja in mnogoletnega bivšega načelnika'e blagajne, ter mu po sklepu občnega zbora izročil krasno izdelano diplomo kot prvemu častnemu č'enu G. Kune je zahvaljujoi': se za častno priznanje v lepih besedau opominjal rokodelske mojstre k skupnemu dedovanju za bb«gor in napredek svojega stanu, ki je le od lahtnega dela in napora odvisen. Pod praporom tega humanitarnega društva mogOČO je g >jiti čut tovarištva in stanovske zavednosti ne glede na drugačna na-sprotstva, ki v škodo vseh ovirajo ogled domačih mojstrov. Vršilo se je mnogo napitmc, p sr-bno gg-Žitniku, Schlegeljn,Gjudu. H i n t e r -lechnerju. Rreskvarju itd , ki so tek^m desetih let požrtvovalno opravljali društvene pos'e. V»i govorniki izrvžah so želje po jedinosti in mej-sebojnim sporazumljenjem m*) rokodelci, ter končali z željo, da bi društvo tudi v prihodnjem desetletju nspevalo in cvetelo — (Koncert v dobrodelni namen V kr-rist tukajšne KIizh bet mske otroške bolni'e vršil se bode v petek 1 (i. t. m. v „Tonhale* fil-harmcničnega diu^tva v Ljubliani koncert, kojemu je priutek ob po'n osmih zvečer. BopTOgS dvornega in minieterskegs svetnika kos pa Mat a j a, roj. Radio (klavir), gosnica Pokor ny (petje) in gospod Adolfo Betti iz Firence (violina) so v ta narren Jjnbezij vo zag'tovili sodelovanje; iavno tako je ravnatelj glasbe, gosp. Jo*. Z i"'» h r e r prevzel blagovoljno sj)remljevanj«j na glasoviru. — Vstopnice preskrbuje dobrohotno tuknjsua tvrdka za muzikahje in posojilnica muzikalij ter agentura za koncerte, O. F*ischer, kongresni trg. C-rkle sedež 2 gld.. h» dež v prvi vrsti 1 gld. oO kr., v drugi vrsti 1 gld., galerijoi f-edeži 1 ^ld.. {irestor brez sedeža f>0 kr . vetopnma zh dijake 30 kr. — (Prva ljubljanska družba strelcev -balistovije dne B. t tx>. v svojem klubovem lokala rpn Zveidi" (Ferlinc) praznovala petdesetletnico cesarjevega vi danja. Načelnik gosp. c in kr. dvorni zahžmk Ivan Mathian je. im'-l patnjotičen govor, v katerem je pojasnil pomen cesarjeve slavnosti in zi.klical (esarju trknt Slava, kateremu klica so se naVZOČnikl navdušeno cdzvali. V sj)f>min n ta dan je dobil vsak član krasno spominsko svetinjo. Pri tej priliki bodi omenjeno, da obltoji prva Ijuldanska družba strelcev balistov že od I. 1820. Svojo pet-de-etletmco je prazuovala I 1870 in mu od tedaj svoj lokal v restavraciji r. F«r!tooa „pri Zvezdi". L 1853. si je dražba omislda zlato verižico z zvezd >, na kateri se nahaja podoba cesarja Franca Jožefa 1. Ta verižica dobi vsako leto nov členek in jih ima zdaj že 40, a na vsakem je vpisano ime strelca-prvaka d. tičnega Ista. — (Vin»rjij Pila se nam: Daairavno ima država v svojih blagajnicah drobiža že doslej bije za dve do tristo let, katerega ae vsakdo brani, še ber. č. in ki se ti nikdar udomačil n-- bo, vendar ik* nehajo b kovanjem tega drobiža, kujti Isti poročajo, da bo država prihodnje leto nakovala Bo pet milijonov vinarjev. Se jedno leto, naj ga knjejOi p tem Ra bo pa dosti za tisoč let. — (S Pogaoarjevega trga.) Ljubljanski po-baj ko valeč nam piše; 1'nš^l s-m drsa dlj- čtsa zopet na Pogačarjev ^ig. Nevarni „Sipka defilč" — skozi k:-.t»'re^a se nepoškodovan preriti je bila prava umetnost — je „razstrrlien". Grde barake zginile 80 z izjemo jedne vss. Lep pogled raz prostre se Ti, ako gledaš proti škotiji, kazi Ti pa zelo. ako Ti je vid proti Šolskme drevoredu obrnen. Ondu stoji smradl ivi pissoir, kateri bi se lahk) nižje proti Ljubljanici premesti, in zadnja b traka, ki razžalja pogled. Dobro bilo bi, da se ta dva, lepi Pogačarjev trg kazeča objekta takoj izgineta. Najnnije bi.o bi pa seveda, ako slavni občinski s -et sklene, da se letošnje leto že nekoliko razširjeni nasip še za kakih 30 metrov podaljša, katero delo gotovo ne bo mnogo stalo, ozki trg pridobil bi pa vsled tega loO m-sveta in sadni . rg se bi Irdiko še bolj razvil. — (Naša vojna mornarica ) V nedeljo zvečer bode v Soki lski dvorani v Narodnem domu pred stava podob, ki kažejo razvoj naše voj ie mornarice za vlade sedanjega cesarja Teh predstav »« bilo v dunajskem Uran ja gledišču letos prirejenih 76, Slike so jako zanimive in ne bo nikomur žal, kdor to predstavo obišče. — (Nove razglednice.) Gosp. A Tur k v Ljubljani je izdal dvoje prav ličnih razglednic. Na jedni se nahaja slika Novnga mesta, na drugi pa slika Dolenjske cest' v Ljubljani. — (Semenj ) Na semenj dne 9. decembra je je bilo prignanih 773 konj in volov, 341 krav in 81 telet, skupaj 1195 glav. Kupčija je bila z voli in kravami živahna, a konji srednja, vole kupoval je žid s Morave in jih je precej nakupil in dobro plačal, tndi krave s teleti so se dobro prodajale ker je bilo pnilo nekaj kupe* v s Tirolskega in so jih precej nakupili in dobro plačali. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. novembra do ii. decembra kaže, daje bilo novorojencev 20 (= 29 70 %<,) umrlih 21 (=31 18°'00), mej njimi sta umrla za vratico 2, za jetiko 4, za različnimi boleznimi lf>. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=33 3°/0), iz zavodov 11 (=;')2 3%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 4, za tifuzom 1, za vratico 3, za ušen 2 osebi. — (Kranjska gimnazija) se bo vsled cesarjevega privoljenja imenovala „C. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziia*. — (Iz GodoviČa) se nam piše: Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne 30. novembra t. I. dovolil za napravo cesarjevega spomenika v Ljubljani 12 gld. V naši majhni vasici se je tudi jako lepo praznovala cesarska jubilejna slavnost. Dne 1. decembra popoludne naznanjalo je lepo zvo nenje in gromenje topičev prihod jubilejnega dneva. Zvečer bila je razsvetljava; z vseh hiš vihrale so narodne zastave, posebno lepo okrašeno bilo ježup nišče in šolsko poslopje. Dne 2. decembra ob 10. uri bila je slovesna maša, po maši bila je šolska slavnost, pri kateri je gospdč učiteljica Likar po dolgem, lepim govoru pojasnila mladini pomen dneva in razdelila mladini spominske knjižice. Po vsi ti slavnosti delil je g. župan dosluženim voja kom jubilejne svetmje. — (»Celjski Sokol") izvolil je pri rednem občnem zboru dne 7. t. m. naslednje gospode v odbor: Starosta dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju ; podstarosta dr Josip Karlovšek, odvetniški kandidat v Celju ; tajnik Franjo Jošt, revizor „Zveze sloven skih posojilnic* v Celju; blagajnik Janko Vavken, tajnik „Južno-štajerske hranilnice" v Celju; odborniki so: Fran Lončar, tajnik .Posojilnice" v Celju, dr. Alojzij Praunseis, zdravnik v Celju, Jos. Smrtnik, knjigovedja „Posojilnice" v Celju. Namestnika sta: Ivan Kapus, brivec v Celju in Anton Kolenc, trgovec v Cel in Računski pregledovslci so: Ante Beg, urednik „Domovine" v Celjn, dr. Vladimir Ravnibar, odvetniški kandidat v Celju in Ivan Špindler, po slovodja društvene tiskarne v Celja. — (V Skednja pri Trstu) so imeli predvčerajšnjim prvo italijansko propoved. Škof je z odreditvijo italijanskih propovedtj v Skednju zopet jedenkrat ugodil ne kaki verski potrebi ampak laški ošahnosti in presivnosti. Škof in tisti rimski gos podje, ki še do današnjega dne niso dementovali „Piccolovega" poročila o obljubah, katere je kardinal K iir pnlla dal tržaškemu županu, najbrž m sli^o, da si smejo s tržaškimi Slovenci vse dovoliti, kajti sicer bi gotovo ne zadmjali cerkve iredenti za poitalijančevanje slovenskega življa. — (, Matica Hrvatska") Prijatelje hrvatske književnosti vabimo, da pristopajo k „Matici Hrvatski", ki podari krog novega leta svopm členom devetero ali celo desetero leposlovnih in poučno-znanstvenih knjig Izmej poslednjih opozarjamo na Hoičevo knjigo: „Rusija", ki bo z besedami in s slikami opisala najmogočnejšo slovansko državo. Želeti je da bi se zlasti ta knjiga razširila mej Slovenci, katerim sta Kitaj in Japan bolj znana nego slovanski svet. Zanimala bode takisto Ivana Rabra knjiga: „Poviest najnovijega vrie mena 1 8 1 5.— 1 8 7 8 • Praktiške vrednosti bode dr. Lobmaverjuv spis: „Čovjek i njegovo zdravlje". Stari in novi členi, kateri poslednji dobe brezplačno Hrvatskoslovenski slovni k , naj blagovole poslati letnino 3 gld. vsaj do 18. t. m. tukajšnjemu poverjeniku „Matice Hrvatske", župniku Ivanu Vrhovniku ali pa njegovemu po oblaščencu, gospodu trgovcu in knjigovezu Ivanu B o n ač u. * (Državna dobrodelna loterija ) Opozarjamo čitatelje, da se bo žrebanje državne dobrodelne loterije vršilo že 15. decembra t. I. Srečke te denarne I tenje, na katere izredne dobitvene šanse (glavni dobitek 200 000 kron v gotovini) smo že v jedni prelidočih številk opozarjali, se dobivajo, kolikor jih je še na razpolaganje, po 2 gld. v vseh tobačnih trafikah, loterijskih kolekturah, menjalnicah i. t. d. * (Nameravan atentat na oarja V) »Memeler Dampfb." javlja, da je dobila policija v M.mehi iz Berolma policijsko obvestilo, da pošljejo nemški anarhisti 24 dinamitnih bomb na Rusko. Vse preiskave na železnicah pa niso dognale ničesar. * i Eleonora Duše,) stavna tregedinja, katera je morala radi svojega slabega zdravja več nego pol leta počivati, je zopet ozdravela. 8. decembra je od potovala v Egipt; gostovala bode v Aleksandriji, Kairu in v Atenah. Aprila in maja meseca prihodnjega leta pa nastopi Dose skupno z F rine t« Zacco-nijem; predstavljala bodeta tudi d' Annunzijevo najnovejšo dramo „La Gioconda*. Gostovala bosta ta velika umetnika v Milanu, Florenci, Neapolju in v Rimu. * (Lep zakon.) Iz Bruslja javljajo : Ju stični minister je predložil zbornici zakon, ki kaz nuje petje nenravmh pesmij vpričo otrok pod 16 leti s ječo 1 do 3 mesecev ali s denarno globo 100 do 1000 frankov. * (Neareea na vodi.) Kakor poročajo ■ Koma, je na tamošnjem jezera zvrnil vihar ladjico a desetimi osebami, od katerih jih je sedem utonilo. * (Najbogatejši Avstralec umrl) James Tyeon, ein nekega redarja, ki je postal s ipeknla cijami najbogatejši mož v Avstraliji, je umrl v Brisani, v Cjaeeaelanda. Leta 1887. je vladi posodil 10 milijonov. Bil pa je vendar sila skop ter je živel prav slabo * (Dvoboj mej očetom in hčerjo) V Dublina je neki Mr Gregor opetovano zapovedal svoji l5letni hčeri, naj pretrga razmerje s nekim korporalom. Nekega dne sta si prišla zopet navzkriž. V jezi potegne oče samo k r- s iz žepa, hči pa zgrabi puško, katera je visela na steni ; in oba sta v istem hipu ustrelila ter drug druzega lahno ranila. Oče je nato zapodil hčer od hiše, katera je s svojo rano pr.no čda v vrtni lopi Sedaj sta pa „dvobojevalca" vpre-iskavi radi poskusa umora. Oto se bode moral tudi zagovarjati radi okrutnosti napram svoji hčeri, katera je morala prenočiti na prostem, vkljub temu, da je bila ramena. * (Sobol in mačka) Marsikatera odlična dama nosi okoli vratu m«sto dragocena sobolovine mačkin kožuh. Mnogo dam tega niti ne ve, ker krznarji na Angleškem in v Ameriki rede na majhnih otokih črne in bele mačke, katerih kožuh je popolnoma sličen sobolovini in se prodaja skoraj tako drago. Tisti krznarji in vzgojitelji mačk so večinoma sila bogati. Otoki, na katerih rede mačke, imajo mrzlo podnebje, zato je kožubovina gosta in ti na. Krmijo pa mačke s konjskim mesena in z ribami. Na otokih rede tudi divje kunce, katerih kožohovina se rabi za čepice. Sobola je vedno manj, a kožuhovine vedno več — mačje in zajčje! * (Francoske ječe) Mesto Pariz je prodalo raznim podjetnikom vse kaznilnice, katere so sredi mesta, ter hoče sezidati nove povsem zunaj Pariza. Prodane kaznilnice so skoro vse historično znane. Najimenitnejša je bila vsekakor kaznilnici Sr. xPe lagie kjer so bih zaprti mnogi slavnejši francoski pisatelji, novinarji in politiki, kakor senator Rane, ustanovitelj „Figara" Willensant; Jules Favre, Lockrov, sedanji minister mornarice, oba Damasa itd. V ječi Conciergene je bila zaprta nesrečna kraljica Marija Antoineta, nadalje Robeapierre, Cordy Sar-lota, Napoleon III, predno je nastopil vladanje, se danji princ Orleanski, kne; Jeromos in veliko družiti Vse te kaznilnice kanijo razni špekulantje po rušiti, ali deloma prezidati ter jih porabiti potem za raznovrstna podjetja. 1 Slovenci ln Slovenko 1 ne nabito dražbo ■▼. Cirila ln Metoda! 1 Darila i Uredništvu našega lista no poslali Za družbo sv Cirila in Metoda: G Zar. Srn i tek v Ridečah pri Zidanem mostu 10 kron 10 vin. — in sicer 9 K darovanih na predlog go vornika, starega „veterana" pri omizja patnji t Ono družbe po razsvetljavi na predvečer cesarjeve petdesetletnice; 1 K in 10 vin. pa je darovala gdčna. Tončika Ravniaarjeva na Njivicah. — G. Florijan Zorko v Družinski vasi 7 kron, nabrane v veseli družbi pri Zorkotu v Družinski vasi dne 2. t. m. v spomin cesarjevega jubileja — Pivška podružnica v Št. Petru na Notranjskem 2 0 kron, nabrala gdč. Malčika Medicova v veseli ientptteraki in zagorski družbi pri jubilejni slavnosti v Zagorji na Pivki. — G. M. Čepirle v Kalu pri St. Petru na Krasn 1,2 kron 6 0 vin., katere so dne 2. t. m. v veseli družbi v Kalu v spomin proslavs 50letnega vladanja Franca Jožefa 1 , darovali gg : Fr Ka stel>c iz Kala 4 K, Štef. Hreščak iz Nove Sušice 2 K, Jernej Jankovič, Iv. tiobek, Jon. Kapelj, M. Čepirlo, vsi iz Kala vsak po 1 K, Iv. Kaluža iz Neverke l K, Mlekarska zadruga 1 K, I?. Dujc iz Košane 40 vin. in Jos. Mankoč 20 vin. — G. dr. Viktor Gregorič v Ribnici (na Staj.) 8 kron 6 0 vin., nabrane v veseli družbi z željo, naj se ta velevažna družba pri priliki tudi pohorske šole v Ribnici spominjal — G. Fran Novak, cand. jur. na Dunaju 7 kron 44 vin., nabrane pri zabavnem delu občnega zbora akad. društva „Slovenija". — Škrjanček Podsmreko 2 kroni. — Skupaj 67 kron 74 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Za Prešernov spomenik v Ljubljani : G. Al. Pin, učitelj v Ljubljani 4 0 kron. (Obljubljeno pismo nam še ni došlo.) — Gdč. Marijanica Planinec, hčerka gosp. načelnika postaje v Divači 14 kron, nabrane v veseli družbi mej gg. uradniki južne železnice in drugimi Čestilci Prešernovimi pri jubilejskem banketu — „Groš" veselih fron-karjev = 1 krono. — Sknpaj 5 5 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in nabiralka in njih posnemovalci ! Telefonična in brzojavna porodila. Dunaj 10. decembra. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja lastnoročno pismo cesarjevo grofa Thanu, s kateri m se cesar zahvaljuje s* dokaze lojalnosti povodom svoje vladarske petdesetletnice. Dunaj 10. decembra- Tukaj'nji listi trde, da nabira desnica podpise za predlog po vzgleda lex Tiszs, s katerim bi se vlada pooblastila uveljaviti nagodbo izfenptrlamentaruim potom. Vest je neresnična Podpisi so se nabirali za adreso Riegra. Na kako lcx Tiscza nihče ne misli. Dunaj 10. decembra. Schonererjeva propaganda za prestop k protestantizmu ima nepričakovano velik uspeh. Samo v Žstcu se je nad 600 oseb s podpisi zavezalo, da prestopijo. Jednake uspehe ima agitacija tudi v Hebu, v Aschu, v Libercah. Tudi Sch&nerer in Iro prestopita k protestantizmu. Prestop se bo izvršil 18. januvarja. Dunaj 10. decembra Danes je b 1 na vseuč liscu zopet velik prttep. Trije dijaki so bili aretirani. Boj je trajal četrt ure. Praga 10. decembra. Riegru na čast je bila sinoči slavnostna predstava v gledališču, pri kateri je občinstvo Riegru priredilo velike ovacije. Po predstavi so dijaki izpregli ko je in ga sami domov peljali. Zvečer je bila sereuada. Daues dopoldne je bilo v mestni dvoran. R egru na čast slavnostno zborovanje, zdaj pa je banket. Budimpešta 10. decembra. Senzacija današujega dne je odgodenje drž. zbora do 17. decembra. Pred sejo se je podpred sednik Lang pogajal z opozicijo, da bi pri volitvi predsedništva opustila obstrukcijo, a ni se mu posrečilo. Oim se je prikazal v zbor niči Bauffv, zagrmeli so viharni klici „ I/dajalec!*, „Abzug !" „Ven ž njim!- Opozicija je tolkla s pestmi po klopeh in razgrajala na vse možne načine. Komaj je B*nffy vstal s svojega sedežu, da bi govoril, nastal je zopet vihar, še hujši od prvega. Opozicija je Banf fyja obsipala s psovkami in ga ni pustila go voriti. Banffv je vzel iz žepa kuverto in po-vtdal, da ima zbornici izročiti kraljevski res kript. V tem je opozicijonalec Kubik planil proti BarfVvju, da bi mu reskript iztrgal iz rok. Vladni pristaš Albinger, pravi velikan, je c drugimi poslanci priskočil in Kubika potisnil v stran. Nastalo je strahovito vpitje in raz grajanje, poslanci so se pehali sem in tja, ne kateri so dvigali pesti in vse je kazalo, da pride še do pretepa. Ta prizor je trajal pet minut Banffv je potem izročil reskript slugi, da ga nese p idprtdsedniku; ker se je bilo bati, da opozicija slugi vzame reskript, so ga ob-stopili vladni pristaši in ga spremili k Langu, kateri je reskript prt čitat in sejo zaključil. Reskript je datovan z dne 8. t. m. Vladni pristaši so Buiffvja morali spremiti do voz«, ker se je bilo bati, da ga opozicija napade. Budimpešta 10. decembra. Veliki župan En in Czeh je imenovan hrvatskim ministrom. Hrvatski državni po« lanci so sklenili, da ne podpišejo lex Tisza, Czeh je prišel ze sem in pojde jutri z Banffyjem na Dunaj. Budimpešta 10 decembra Opozicija ima baje namen, Tiszo dejanski napasti, kadar bo stavil svoj predlog Narodno-gospodarske stvari — Državne železnice Z dnem otvoritve obrata na desni progi Neudek Platten železnice Karlovi vari Johanuesgeorgenstadt in lokalne proge Nemški brod Sasr postane veljaven X dodatek k tarifom in tarifnim določbam, pravokrepmm od 1. januvarja 1897. za promet z ljudmi in s prtljago na tistih lokalnih progah (isvzemši gališke in bu-kovinske) na katerih oskrbuje obrat država in za katare velja lokalni tarif z dne 10. januvarja 1898. Cena 10 vinarjev. — Prememba imenovanja. Dosedanje imenovanje na progi Mauthausen Grein ležeče postaje Grein te je z 20. novembrom t I. premenilo v Grein (Bad Krenzen) — Otvoritev železnic Delna proga Nendek-Platten železnice Karlovi vari Johannesgeorgenstadt se je 28. novembra t. 1. izročila prometu. — Dne 15. novembra so se otvorile proge Bmli czort-kovvska Zaleszczvki, Bvgnauka Skal« in Teresin-Ivanic puste vzhodno galiske lokalne železnice. — Zadnja delna proga Luditz Petscbau lokalne železnice Rakonitz Petschan se je otvorila 10. novembra. 'OStjr Dalje v prilogi. ''**•? Priloga „SUvcBBkeMM Narodi" St, 283, dni 10, decembra 1898. Harodn« zdravilo. Tako m sme imenovati bolesti uteluioče milice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano .M«ll-w«e frsneonk« žganj* ia katero te splošno in oepelno porablja pri trhče n« vzame druge sladoe kave nego jedino Kravo v belo-m odrem zavitku iu s podobi župnika .neippa kot varstveno znamko previđeno, z imenom , K a t b i ■(• i im r' označeno sladno kavo. S .mo to sladno kavo je priporočal vis kočustiti gospod župnik K ne'p p in samo ta slatina kava una dub in okus pruve bobove kave. (I i0U -'•'> Izumitelja „afdrothona*' se je zdaj posrećilo isto prirediti tndi sa cigsrete. Ne purahzujejo samo nikotina nego uniči tudi s'ab učinek papirja, prepreci osa^enj« vratu in se dobiva le v zavojih po 10 kr. Mnogo n«potreba« ropotija v BoiiČu prihrani, ako se začno stariši pravočasno zanimati za jako zanimive in bogato ilustrovane cenike slavnih Kicbterjevih kamentinh gradilnih skrinjic s sidrom. Ponatisnjena pisma veselih stansev in oglednih učenjakov s >gla*no potrjajo, da ni boljše in trpežnejle igrače, kakor gradilna skinjica s sidrom. Ugleden švicarski pedagog pravi dobesedno, da »nadomešča jedna skrinjica ce'o zbirko igrač", in zakljnčuje z besedami: „V bilah srečnihstariiev teb skrinjic ne manjka!" Hplača se torej dopisnica na tvrdko F. Ad. Ricbter A Comp. na Dunaja, I. Operngssse 16., ki razpošilja cenike franko. Najnovejša izdaja ima tudi dodatne, jako lepe zbirke za one, ki že imajo tako zbirko. 71. Izkaz o darilih za Prešernov spomenik. % Prenos . gl. 1753.03 Vzajemno zavarovalna banka „ Slavij* * prispevek za 1898. leto....................., 60 — Dr. Fran Firbas v Maribora nabral.......„ 12 50 katere so darovali: Ana Majcen 1 gld., Mara Vučnik 50 kr., Al. Benkovič 1 gld, Dr. Fran Firbas 10 gld , Dr. Urban Le me t, odvetnik v Slov. Bistre! . . . . „ 5.— Dr. J. Rudolf, v Konjicah, nabral......., 35.— katere so darovali: Dr, Ivan Rudolf 15 gld, I. Prus 10 gld., Dr. Skender Olobočnik 3 gld., M. Ermenc 2 gld., Clarici Ivan 3 gld., gospa 1 Rudolf 2 gld Gospodične Alojzija in Bibiana Bizajl po Trno vtm in Bistrici so nabrale...........„ 46.fi) katere so darovali: Ivan Vesel 5 gld , Fr. Kranjec, 50 kr., I. Čuligoj 50 kr., Dr. Znidarič 2 gld., Picek 1 gld., Pellegrini 1 gld., Kovač 2 gld., Ivan Tomšič 2 gld., Bach man 4 gld , Tomšič 1 gld., Fnrl-ni 1 gld , A. Domladiš 1 gld., Fabiani 1 gld, Carnelli A. 50 kr., 0. Justin 50 kr., Zajec 50 kr., Ve se kdo 1 gld., Ne ve se kdo 1.50 kr, Malavrb 1 gld.. I. Va lenčifi 5 gld., Neimenovan 2 gld., R Valenčič 2 gld., Ant. Znidarič 1 gld., I. Šaman 1 gld . 1. Ličan 1 gld., Ne ve se kdo 2 gld., A. F. Vičič 1 gld., Zarnik Martin 1 gld., Jos. Valenčič nO kr., I. B. 1 gld., Neimenovana 1 gld., Bisajl-Trnovo 1 gld., Dr. A. H rumen, odvetnik v Ptuju nabral . . . ,, 35.50 katere so darovali: Dr. Fr. Jartela 6 gld., Dr. Tom. Horvat 5 gld , Dr. A B rumen 5 gid., Dr. Jak. Ploj 8 gld, Dr. B Stahec 2 gld., Martin Cilenlek 2 gld., Stepi c 2 gld., prost Tleč k 1.50, Fran Suhc-r 1/0, Toplak 1 gld., Fr Moravec 1 gld., Josek 1 gld., Matek 50 kr, Mat. Nemec 60 kr., Sitn. Ožgan 5« kr., Marko Paulinčič 50 kr., Aleks. Pinturič 60 kr., J. N. Peteržic 50 kr., I. Sedlaeek l gld,, Menhart 50 kr, Dr. Ovidon Srebre, odvetnik v Brežicah nabral pri Brežkib rodoljubih..............,< 2*.— g. Valentina Kan kler nabrala pri Martinovem večera v Ptujski čitalnici............* 17 30 Fran Sad nikar v Celovca nabral.......» 30.— katere so darovali: Josip Rozman, tajnik d u>be Sv, Mohorja 5 gld., Valen, Kapun, župnik na • Breii 2 gld., Fran Sadnikar, trgovec v Celovcu fcO gld., Mat. Prosekar, posestnik v Kotmaravasi 1 gld., Lenart Clradlnik, vodja tovarne v Mos ticu 1 gld., Mirija Posvet 1 gld. Skupaj . . . gt 2005.83 Dr. Josip Stare, blagajnik. Zahvala. Dan cesarjeve petdesetletnice praznovala je tudi tukajšnja šolska mladina prav slovesno Mej drugim razdelilo se je najubožnejsim otrokom obutev in druge obleke Da se je ta dob-odejni čin zamogel tako lepo izvršiti, jo v prvi vrsti zasluga tukajšnjih šolskih prijatel.e , osobito g. J. C. Jiivančiča in njegove gospe soproge, gospe Marije Faukalove ter gg. hratov Koslerjev, Antona Pogačnika Jakoba Ms-tiana in Franca Kauschegga. Podpisani bi fitejc v prijetno dolžnost, i/.rekuti vsem navedenim dobrotnikom in dobrot-nicama nsj iskrenejlo zahvalo. Vodstvo ftsla- -v Čialci, dne 6. decembra 1898. Anton Javori«k, sol. voditelj. Vsem damam in gospodom, kateri so pripomogli, da se je 75 žolskih otrok z lepimi knjižicami in kolajnami v spomin bOletnice vladarstva Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. obdariti zamoglo, izrekam najiskrenejso zahvalo. Le se«, dat 9. decembra 1898. Sva« *«n.r, šolski voditelj. Podpisani se v imenu katastralne občine Kal-Korit-niSke zahvaljujejo g. Matiju Jenko veleposestnika in županu v Bovcu za darov>. podžupan. Tomaž .Mli'ku/. Andrej Kravanja starešina. zaupnik. 11 iir;i -c M S § m a* p 9. 9. zvsoet 740 i 2 0 si. svzb. oblačno J 10. 7. ejotraj 141 0 20 sr. zahod megla t i 1-0 ■ 2. popol ^45 0 3 2 si. svzh. megla 1 Srednja včerajinja tempe a t ura —3 2 za 4 •i nad normalom ZL\un.a08lm Ido: dne 10. decembra 1898. jkupnl državni dolg v notah..... 101 gld 1 r> kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 , 10 B Ivstrijska zlata renta....... 120 a IS , avstrijska kronska renta 4*/c..... lol , 20 Jgerska t lata renta 4*/,....... 120 , 10 , )gerska krunska renta 4 , ..... 81 , Bi , ivstro-ogerske bančne delnice . . . §13 , — Kreditne delnice......... 859 ( 50 . ijondon vista......... 120 , G5 „ Ustniki drž. bankovci za 100 m.irk 59 „ 05 , iO mark........... 11 . 80 , 10 frankov........... 9 , 56 talijanski bankovci.....i . . 44 , 55 , 1 kr. cekini........... 6,71 . Dne 9. decembra 18^8 l°/t državne srečke iz 1. 1854 do 250 gld 1 r>*» gld m) kr državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. 193 , 50 Dunava reg. zreč.ke 5"/0 po 100 gld . . I3 , f><> , Ireditne srečke po 100 gld...... 203 , 50 , rramway drast. velj. 170 gld. a v. . . . 548 , — . Papirnati rubelj.......... 1 . 27*/4 . I I *s vej « m S'M F w iS iC 2 & « --v > m -2 c V Ljubljani ujzatiji K1SBUVIB kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseli bobznib fllliaal in prebavil, pri proti n u. želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I. in mej nosečnostjo. (1-12) Najboljša dijeletižna in oufienlna pijana. Henrik Mattoni, GiesshUbl Slatina. se dobiva po vseh lekarnah, večjih Specerijab, vinskih in delikatesnih trgovinah. Preklic. Kar som proti z Franu HovariK mesarju in gostilničarju, govoril, da je on od inein* omenjeno meso prodajal, ni resnica, in nima m proti njegovi mesnici nič slabega omeniti, ravno nasprotno. Novomf.'Sto, dne 9. decembra 1898. I>ane r**111111011,1*. (W18) dimnikar. ^> ij i-fidn<» dovoljen 11 ■"•> (1901) L najstarejša posredovalnica sianovanj id slntei G-. FLUX Gospodske ulice št. 6 pri tleli na desni ifice nujno nssoansko kuharico za R *ko k 8 osoham, 14 gld. plače: kuharico zn vse v Opatijo k 2 OBebam, 12 gld. pluč.e, starsjlo knbarloo zn Ljubljano 8—9 gld. plače; ktivurniško blntrtijnlesrifo za Zagreb, 11 gld. plače; konjskega lilnpcu. 18 gld. mesečne plače; likniiro itO gld. za Pulj ; gnijsko Mitao za Ljubljano itd. itd. SjHTtiiH, HiinioMtojnn p^>sttml§lia kulmrica, 36 let stara, z letnimi spričevali in gre tudi na deželo, se najbolje priporoća. Avtomatični lovilci za množine, Za podgrane gld 2' — , za mili gld 120. I. >ve brez nad zorBtva po 40 v jedni noCi, ne pufičajo nobene nečistosti in ne postavljajo zopet sami Povsod najboljši vBnehi. PoBilja »e pr..ti povzetju. M. I'i-iili, Dunaj, XX., Tabor-strsBse 11 B (1910-1) Stara, dobro vpeljana, v sredini mesta ležeča prodajalna za špecerijsko blago in žganjetoč. ne radi rodbinskih razmer pod ugodnimi pogoji cenu odda takoj ali pozneje po dogovora (1853—6) Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". t. 1 I X .1 X 3 |N|»«i štovani sroeipod: KMbvaslJoJetss V»s, da ml- nat poMlsall Inko I a vrstil«* arlt-Atll.i proti ItoAlJii In prM<»l»>IJu. I>o. rsalall nem J«*dno »tel pnleo ir-pot«>< veza n»Un. pn nI« mi IttaApIJ Ita prNotiul ttfcoro pre Htala. l*o*IJit«> ml l«Uo| Se a BtrUltMiU-«- Viotiui lorslaeK» l rp<»l»'«'» m«»k» lit 2 s««oJn <>hJm proti BcMSlja. X vclrupoitovAnJem V »Jv««l. 19. oktobra 1897. \n« zhIiihIiiI .1 m k o 1» K ii p p n n. ■*!»«»!«"•«» v m<*I< (Spitzw ge rich-Saft . ki tako izvrstno deluje proti ka&ljn, prsoboli, hripavosti, težkemu dihanju iu proti starim boleznini, dobiva se \ edoo RVrž v lekarni k /nilskemu 11. Mrodjnvm. Zagreb, Zrinjskl trg 5t 20. Naj vsakdo pazi na zaščitni znak, ker samo oni trpotcev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Su bi ča Zrinjskega, baiiK hrvatskega. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom 75 novč. S trpotčevim sokom je dobro rabiti tudi gorski čaj proti kafilju. Cena 1 zavoju gorskega čaja proti kas'ju s točnim navodilom 35 novč. Jedno in drug i pošilja se vsaki dan po požtnem povzetju Kdor deniir naprej posije, naj za vozni list in ki-Itico priračuni 20 novč. Lekarna k Zrinjskemu H. BR0DJ0VIN Zasyr«b Zrinjskl trg* It. 20. OsiJ«'nl KOOpoal lcU nroietar ! Preti krotkim ftaooiia nam-^11 steni pri Vosi Jeiln« »tekle« nlro krrpllalh Aveilaklli kop- j l|le« Iste uo meni In moj I m , KiiHoreiu tak« clolaro d<*lo»Mlr. do •»«• moram i nm »n triu dt»-breni sdrst llu uoJt«pl«*Je ta« livolill Izvolile Ull km enoj«- i insnee *e trt |Uk leztloo p<» MO iio»o. m po*l ilin pottet-Jem poalotl. Modru«, 26. maja 1898, H upeiitovoiijciu Vid ■oni«. X3r*j»v«» l* t-«» |» ll in* ivod« mW«i liii|il |iO«a delujejo izvrst o proti vsem želodčnim boleznim, popravljajo prebavo, čistijo kri, okrep-Čnjejo Želodec. Te kapljice ozdravijo vse bolezni želodca in ćivv, a dolii se doher tek Pa.-.iti je treba na zaščitni znak, ker samo one krepilue svedike kaplji e so iz moje lekarne, ki imaj » na steklenici sliko Nikole Sanica Zrinjskega. bana hrvatskega. Cena 1 Btekl. krtpluih Avclskih kapljic s točnim navodilom 80 n >vč. Pošilja se vsaki dan s postnim povzetjem. Kdor denar naprej poSlje, naj za vozni list in ktstico priračuni 20 novč. Lekarna k Zrinjskemu H BR0D JO VIN Zagreb, Zrlnjikl trg- it 20. I Narocbe, ki iznašajo 5 gld. In več, se pošiljajo franko. Velespoatoioul a*»zpwd! Milj«« žena ležalo Je tri me-■ rre valed trg;oiiJa Iu k»a>il-boli. t'iaei Je »•*<•«'!» npotreb-IJevali Vune t«m«Sllo proti UomI1K«»II ••, vninlM Je tretji ilaa, dam 'M po, hvala t>o«ll lloftn« lioill. y.«li\ m! ju lodj Me V o m so> to Itreilo« siias.ili»9 ostajem V Ntrtuiu pri Ntubiol, dne 22, aprila 189S. MlilKa pokoren Bartol 1.1 > I C k i. !Miiy.»l«> |>i-«>tl konto« lioli (l^lnUl) je j tko dobro zdravilo proti trganju in knlanju v kosteh, revmatizmu b>lečinam v kri žicah, proti pretilajenju pn prepihu i. t. d M.izilo ojači izmučene žile, ter krepi starce, kateri trpe na slabosti nog. Vsaka steklen ca mira biti previđena z lalčltnim znkora, to je s sliko Nikole S u bič a Zrinjskega, bana hrvatskega, ker s:>mo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi ta zaščitni znak. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli s točn.m navodilom 75 novč. Vsaki dan se razpošilja s poštnim povzetjem. Kdor denar naprej posije, naj za vozni list in kistico priračuni 20 novč. (1583-10) Lekarna k Zrinjskemu H. BR0DJ0V1N ZaKrsb, Zrinjskl trs; it. 20. star 24 lk t. IS vzpr^jme v špecerijski in železni trgovini. Vstop pred novim letom. (1911) Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda*. Suhe hruške za I ga H j arij 9, kakor t ml i za hrnAevo moko, suhe češplje ali slive, suhe lešnike priporoča tvrdka (1872—3) A. Zvvenkcl tS Co„ Sevnica r** I »< >< t u jo SljiJor«Uo. Čokolade m Cacao Sncharđ. Da se v b iduče preprečijo že dogodivša se nespnra-zuinljenja, se čast obahtstvO opozarja na to, da t.nama SUCIZAHD takozvane lomne čokolade (Jiruch-Chocolade) niti ne i/.deluje, niti ne spravlja v trgovino. Čokolade Suchard Čokolade Suchard Čokolade Suchard Čokolade Suchard (38—49) HO vrne /il mnnliit Mata« Ml VSC V « I Jtllljo III tioltr. no a «lrtiicn dok je v svojih t' var-nab za res nizko cent samo gld. 146 V nafti sijajni božični zberki so nastopne vseskozi bistroumno, solidno in okusno izdelane igrače in sicer: 1 krasna Avstrija kamemsti gradilna skrinjici s SO kamn i, 1 kn'itics predlog s 26 barvauimi podobami, 1 stedilno cgr- les ii pl* ba /. zadnjo steno, l garnitura kuhinjskega orodja. 1 ctlecena punčika s členi. 1 skatlja clnastih scldator, 1 plehSStS trobenta s pnreelanesUm naust-nikom. l pcućna knjižica pedeb, l loterijska igra za 6 osob, 1 tretčec vclk, 1 juks - fotograf, 1 samoleteč keber, 1 rementearka za nastaviti, 1 verižica za uro, I petelin za pihati, 1 parkelj iu l krasen prstan. V interesu vseli kupovnlrev < pozarjamo, naj se naročila kar najhitreje dopofiiljajo, ker vsak dan dohaJH na stotir.e i.uročil, in ne bode nikdar več tako ugodne prilike, da se obdaruje več otrok ob enem tako sijajno za samo gld 1*46 Razpošilja v lesenih zabojčkih proti VpolilJatvJ zneska ali proti povzetju (1876— 2) A nioiin Nleiuorjii komisijska hiša združenih tovarn za izdelovanje igrač lin nuj II., Tu boi st riiHse 27. iT .Jp .... \<^V*V vv, »l^vW • v\i tfi> W& 4^1 ko* aQ> ~<&* Av^ vv lOO litrov brinjevegra olja proda (1888—3) Alojzij Domicelj v Zagorji pri Sent Petru. LLuser-jev obiiž za turiste. Priznano najbolj!« sredstvo proti kurjim ooiion. iuljom t. t. d. Ulisvna salagat (2—49) L Schwenk-ova ekarna, Dunaj-Melding, Zahtevajte L U S E R" j C Y "j^. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlagtr, J. Mayr, G. Plcooll. — V Kranju: K. Šavnlk. Gostilno ,pri Kroni6 prodajam is proste roke, obstoječo iz krasno jedno-nadstropne hiie z lepo verando, ki oblega i» aob, 3 vinske kleti, kuhinjo itd. z vso gostilnlcarsko in pohišno opravo iu vrtom po jako nizki ceni. Pripada Ao zraven amer. ledenica 2 gospodarski poslopji, I sočivni in I veliki tadonosni vrt. Na z.-h tu v o tudi druga zemljišča. — Gostilna ie prav dobro upelj&na ter od letovi&čarjev, turistov, potnikov in tujcev dobro obiskana. Ponndbe sprejema posestnik ( h»7-2) Alojzij Goričar. _ . _____ i (106) Ljudevit Borovnik (49) puikar v Borovljah (Fsrlach) na Koroška« m priporoča v izdelovanje vsaUovrslalk pai«k za lovce in strelce po nsjnovejlib sistemih pod popolnim jamstvom. Tndi pre>«s>la|e> stare samokres ni o«, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno ba dobro izvršuje. Vse polke so ns o. kr preskulevslnioi in od mene preskuiene. — Hustrovsnl OS&lkl laitOBJ. ¥ prijazea oztr f Pri nakupu naj se zahteva izrecno pod Številko 60.703 zakonito varovani vol ta-križec, katera Številka je na križcu vtisnjena in tudi na vsakem zavoju razvidna, ker je samo ta križec pristal volt* križec. Vse drugo zavrnite energično. O €0 •d OS rt S o M rt d e> Elektro-dvojni Volta-križec. Št. 50.703. Vsem ljudem nI motno dovolj svetovati, naj nosijo vedno tak Volta-krite o; ta krite o odstrani soparni duh potu krepi tlvoo, prenavlja kri in je po vsem sveta priznano brezprimerno najboljše sredstvo za sledeče bolezni: pntlko ln rov-matlzem, nevralgljo, za slabe tlvoo. ako človek no more spati, ako Ima mrzle roke ln noge, sa hipohondrljo, bledioo, naduho, otrplost, krče, sa ponesnaženje postelje, sa kožne bolesni, hemoroide, sa želodčne bolesni, hrlpo, kašelj, gluhoat ln šumenje po uieslh, sa sobobol ln glavobol Itd. Neprostovoljen gabltek ilvljenske moči in oslabelost se ozdravijo, ako nosi človek vedno voltalčni krlteo. (1882—2) Mnogobrojna zahvalna in priznavalna pisma so na vpogled. Ako se vpoiljeta 2 gld. (tudi v pisemskih znamkah' pošlje se dvojni Volla križec s svilnato vrvico po&tnine prosto. S povzt tjera 20 nvč. več. Za nekatollke pošiljam Volta-polnmeseo s zvezdo po istih cenah, Pristen se dobiva samo pri Dunaj Z , Walflsohgease 4, 8. N. Zaloga v Ljubljani: A. rieutge1> rokovlčar In bandažlst, Pod Trančo it I. Sode ima na prodaj raznovrstne, saimahane, velik« in male stare in nove * J- Buggenlg, sodar 1H7, LJubljana, Cista na Rudolfovo železnico (drž. kolodvor). 1819-1 pl. Kolibe ja podganji kruh tpW pripravljen sa porabo! ~W* Brez nevarnosti za ljudi, domače živali in perutnino. Ootovo Bredstvo za uničevanje podgan in misi. V zaver iii po nO Icr. in 90 kr se dobiva v trgovini KUssel ln Končan v Novem mesta. X-;!*. 4 «fc 4» A 4» 4 •/"• 4 4 4» 4 4 i^^fiiltia -ponuja. BOS-podiSna prt m« m* »tatoiti *>a mo- »iteo, voljo« codottiSj ieoveoostiaj s ucftolifio piKmoi.itiij«m in VTOO MttvtvtnO ptiptavo, *>p. tita3ni-«o»n, vdovci > pil Ml Ozetl jetrl imajo pt<3»toit. «*ii3i itiva. vtsttje do <^o>poi?at3toa a'fi ttijo- aiuitrta. - SfortudC« » evieo 6faaowo-fijo naj « pofati J (1909 - 1) Strugarska dela Ima zalogi (1445-13 Josip Oblak, Trubarjeve ulice št. 2. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1808 lota. O.aiio4i la lijabljan« juz. kol. P-o»#* «** Trbii Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Pranzenfeste, Ljubno; čez Selztbal v Ausse, Sol no g rad; če. Klein-Reifling v St«yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Ce lovec, Franzensfcste, Ljubno, Dnnaj; čez Selzthal v Solnograd čez Amstettei na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludre osobu: vlak* Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, SeUtbal, Dunaj — Ob 4. uri 1 m. popoludne osotmi vlak v Trbii Beljak Celovec, Ljubno; čez Selsthal v Solno5 m. popoludne, ob ti. ari 30 n\ svecer — Prihod v f,|ui»l)Hn<> j. k. FroK« Iz TrblSM. Ob 5. ari 4« m zjutraj Osobni vlak z Dunaj r via Amstetten, iz Lipske^a Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijini! varov, Plzuja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausaeea LjuliOrt <'■■■ii, v. n, Beliaka, Franeensfeste. — Ob 11. ari 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, K ar lovit varov. Heha, Marijinib varov Plznja, Budejevic, Šolnograda Linca, Stevra, Pariza, Geneve Con na, Bregenca, 1 no mosta Zella oh jezeru, Leud-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Poo tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolodue osobni vlak z Dunaja Ljuima, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon tabla — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna Beljaka, Celovca Pontabla — Proze Nuvck* us«*«*1k Id H •»<••'v In Me&anivlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob l uri 88 m popoludne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Odlaod Is l.|«l»-Ij m ii» d. k. y Kausnlls. Ot 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. ur 5 m. popoludne, oh 6. uri 50 m in ob 10. uri 2f> mia. zvečer, zadnji samo ob nedeljab in praznikih v oktobru — Crllion v l.|ul>l(nuo d. k. Is Haiiiulka Ob b\ ari 56 m. zju traj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. on 10 m. in ol H. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah u oraznikih v oktobra. i 1044, SO gld. plačam tistemu, kateri mi zamore naznaniti, kdo da jo lažnjivo obrekovanje moje hiSe, ozroma gootilne in mojih poslov hudobno brez vsacega vzroka razglasil. Antonija Koutny, (1902) er<=«'til:ril4arlca' nasproti nove topničarske vojašnice. Dne 13. decembra t, 1. dopoludne bod* v /««r. liOgiilen (CerkovHka vas) prostovoljna dražba nekdanj^a 71 n r til U. o % pejHMNll % », obstoje- čega iz lil*«? Nt. Iti, IriiviilliOV, j;«»»«|nvy m ■s 11 % - fbfla ima tudi prodajalnico. Dražba vrAila se bodn pri c kr. okr. sodišču v Logatcu Već se izve pri I rami hiimni v/ 14 ruti Ju ali pa pri c. kr. okr. sodišči v Logatcu. (1898—2) Naznanilo. Podpsana naznanjam p. n. bemstvu, da de Vedno izvršujem dimnikarski obrt s poslovodjaoj, kakor ob iivijsojo. HvoiegH moža. Priporočam se in sprejemam vsako dimnikarsko delo po dopovorJHoib c»-nah. Z velespoštovanjt-m Elizabeta Poshvar, I8O81 dimnikarska vdova. Ilosn«- iiliei* fct« tli. Akcijska zava- ak 115 ^ N ^m 0ddelek za za Ainanz o ,„..„,,'- življenje in rente. _ J Hoher Markt O. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko 0-reLd.ec. 33a.ll33La.Tj.sgrai.sse 3_. Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzou velika čast, da si je N). Velicsnstvo cesar plastično-graflcni objekt ogledal in <> puselineni uspehu „Aihan/e" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapiilneui napredovanj u družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno pod\zelje. |J| Polno vplačani akcijski kapital l,OOO.CH>0 kron. Rezerva premij dne 31. dec. 1897 ••6i*.TJ8 kron. L. 1807 se Jo na podlagi 1259 smrtnih slučajev Izplačalo 388.378*00 kron. Od 1. 1880 1887 se Je Izplačalo 1 054.378-10 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah nivo dovoljena. Stroške sa zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača družba. V Slučajih Smrti na zavarovana svota takoj In polno izplača, če je šest meiecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če jo tavsrovaoj v Hvojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tmlaj ni to samo na aebi vzrok, da bi zavod ne plačal zhvarovane svote. Će je zavarovanje trajalo osla tu leta, «e izplača v rIui'hju samomora cela zavarovana avota. Cm in l^ta minejo, mogoča je dobi t i posojilo z 5°/0 obresti. Po treh letih dobe ne, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Ce je polica r*di neplaćanja premije hvojo veljavo izgubila, mogoče je, da hh zopet v teku jednoga 1.1 i ohveljav i, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — ZavarovBnje mladostnih osob — Zavarovanje otrok. Xavarovan|h «lo SIOOO kron s odtiiMklnil «loplH<*lll oil IO %lnar|e)v više po tnrlflli. p- «<" 1'rampekt* in tarif* ri»»;>«j»i(/«> ngrnttirn >m .-.i/j/. n j> hrrm »traaknr. "a_41 Zastopniki se iščeje za vse kraje na Kranjskem in naj svoja ponudb* pošlji jo gorenji agenturi. (1611—9| Koncesijoniran po vis. v. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, fit. 1)373. Severno-nemški Brsoparnliko voinje v Howyork Iz Bremena ob torkih in sobotth. Iz Soathamptona evtl. Oher-bonrzra ob sredah in nedeljah. Iz Osnove oziroma Keapolja via Gibraltar 2-3 k rat mesečna Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Melbourne, (1912—1) 8ydney Bremen-Iztočna Azija. V Klao. V Japan. Prekomorska vo2n|a v Wewyork b—7 du I Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Sdvard Tavčar. H. SUTTNER preje Spracher urar v Kranju priporoča (.li»lf>—J) svojo veliko zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur, budilk in salonskih ur. zlatnine in srebrnine po prav nizkih cenah p +r* Vsa popravila se todno in natanko izvrftnj"|o "jftJl (1920—1) Razglas St 4 24 93 Podpisani mestni mapistrat daje s tem na znanje, da se bode vsled sklepa občinskega eveta deželnega sroln^c;* mesta Ljabliane z dne '29. novembra letos _ j -m r- x «-.-»—-.«-«.4 od 15. t. m. naprej prodaja drv premestila S uGsJuMutrOuotaosFo na Št- Jakobski trg in nadalje le na tem trpu drprjiCala. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 5. decembra 180S. Za božične praznike priporoča (1862-3) i n a*; 1 t: t i i v o I i Kudolf Kir»t3l»«olTL slaščičar na Kougfrssnem trgni svojo veliko izber airap, boitt>«»n!|ev, li«ur v/, sladkorja, košaric in skatljic n kwnditl In a-lMttlrttulin Histl)«'>u. natinejib bonbonov, peciv« pacience-peciva, šampanjskih biskvitov, gi-aske^a suliurja, vatlov, karlovarskib oblat za Pischingerjeve torte, krhl|wk (kruh iz poSUtenegaSadja, mMii^O.i.*0 US BjUpISSJ S»Mtf*sn i ^ISSBlST'a^M&ilMllSjeSSS^lIlll^^.......^jm^^.^^^Hr^^^ ' JOSIP REICH ► .ji . k 4 likanje sukna, barvarija > 1 in kemična spiralnica ► 4 ► ^ Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 k > se priporoča za vsa v to stroko spada- k 2 (39) jt'^a tlo I». * Poatroiba točim. — Cene nizke, r *v ir v w "*r ^nr "«r -^r 'v ^ A. XETJ-XT@T Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <40j lastnega izdolka sa damo, gonpodo in otroke je vedno na is horo. Vsakerina naročila izvršujejo »o točno in po nuki c.ni. Vse mero to shranjujejo in tasuaiuooajejo* Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlsti« ?/zor Alojzij Erjavec/zor l|(4S3 čevljarski mojster y Ljubljani, lovljarske ulioe št. 3 H priporoča so prsesit. dubovMini in slav. £ občinstvu za obilno naročevanje nuno* Vrstnih iitm » >« I. katera tSVTSttjS r;i», postt-no i u iz zanesljivo trpežnega Usnja U od najfinejše tlo DajprtprOStejSe obliko C* Mere St shraujujt-j ». Viuirijini naročilom 5< naj se blagovoljno pridene vzorec, ki '•S"" "el* " sj." 'tj** 7; 'SjS'*SJffMSjr^B^BJ>*SJP' C*oti»ww *w*ew Mm HJteneor SjVSJ|lslllBls pe- harskej peettu, vaeti vrst krti m* »mn, . trn kruli m |MrOpo4toSHM (Vamlb ■ Zvfiebak) V svojih *.K«iiii u * slttiliiiiil , S j»eei\«»m m s iiu.ciii |»rii*l. !'*» m /.miiUi- n Niiietitito «.j. <• I u ru« . Suknene ostanke priporoči* po najnižji ceni .. Hugo Ihl LIIIIJI i ll 1111» u |J I Kl I u l\ u lili "i :u m '^rv^ 4-v-i sr*W u *jtv~*v svs Brata Sbor.\ ^Ljubljana, KiuiiOiAkainke ulice 4. •T IMeskiirskit mojstra c. kr. državne in J, c. kr. priv. juzue železnice. ■ Slikarja napisov, "t ^ ioavblnslr.1 In pohietrena pleskarja. It' jTavflrna z« oljnata barve, lak J In iiokost. (44) S P Zaloga «»rlt fapons, | ■ V Hnajboljši izdelek (45i hi»J<*4»ii«»J».,» pri I ALOJZIJU PERSCHE g| Prod žkcfl;o 22, p'^-' m- ssersiaanai kroj'Q CSP talarjev lzi baroi. "Vtt (4^/7 j Največja izber najnovejšega j! 1 svilnatega b!aga| tamo m ImrvHMto, * za vel«* i'lilcui' in blsisa« priporoča I |i<» na)ui*}lii <-rnu!i (47) 4 : Alojzij Perschc | I PreilSkofiju 22. poleg mestne hiše. I —v,---1---.-.—--'.,—■--•'■——,3 ^ mW v ^ ^ ^ SJP ^ w ^ Avgui J ■< is so In pel eeul. Vnanja naročila se hitro izvrSe. Darila za vsako priliko! Frid.Hoffmann urar v Ljubljani, Duna ska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in n i k ln. kakortudi stenskih ur, budilk in salonskih ur vse le dobre do najfinejše kvalitete po niskih oenah Novosti v žepnih, kakor tudi v sten« sklh nrah vedno v lalogl. f>6 Poprave se Izvršujejo najtooneje. •Jsss^/^^^htil CT"s^Zsfsz " Ljubljana, ]$qiiiaj*!4i* eontn htm Tovaraiofea zaloga šivalnih strojev in vslocipedov. tffl:r 4 _____I ......... -/--r^:)f.j^Bg^TCx^'až^a Mehanik g ft2) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani, valni stroji pn najnižjih cenah »t.:!!.1:- n druga V to stroko spadajoča popravila izvrši dobro in oeno, Vnmijanaim ! • ■ turni* Itvrlsjeje., i *^f>**>MOWM&c^^ rj rat/sit ei' (66) perilo za gospode | prodaja najooneje $ Alojzij Persche| v Preti škofijo 22, polen mestne hiše. S Anton lI*Jr•♦^^4l«:^r• Sv. Petra cesta št. S Ljubljana Sv. Petra cesta št. G priporoč.a svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivili havelokov itd. Obleke pO mori se po najnovejših u/.orcih in po najnižjih renab lolidno in najbitrtije iz^otovljajo. (67) trakovekvencem I^rfin I>etter I_i3vL"fc>lJaxiet, Stari trg- fet©Tr_ 1.. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu bo tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvratne n1»im«»-resiilce in mlatlliilce9 katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (61) O talki sAStonJ ln poitnlno prosto. v največji Izberi in po fi\ najnižjih cenah P' iz ali brez napisov k vseh barvah (59) priporoča ' Kari Recknagel J Mestnem trgu. " Ifcv na 8AGE 2 učenca vsprejmeta se takoj pri zlatarju Karolu Janus-u (1892—8) ▼ Ljubljani, Rosne ulice st. 21. bLi polysulfin? Folvsulfin (perilovec) je po natančnih poskusih edino tkanini ■r*Woill j Ivo pralno sredstvo, katoro nesnago srnino-liorno od perila Ie>#l in ob enem brez smradu tlestlnfl-bu|e. Cena zavitka 15 kr., odprtega .'JI kr kilo. V trajnosti perila bh skaže prifitedje. Dobiva ae v vseh dobro založenih Špecerijskih prodajalnicah ; lovamlAko salogo a« KrMujalto Imala (1H28—13) Kavčič & Lilleg •v lE'rešemo-vila. -u.lloa.2i.. Vožnje karte in tovorni listi v Sveža kurja jajca in Pdesertno surovo maslo ■V so išče. Potrebuje ee na teden 100 jajc in 4'/t kile surovega masla. Znesek se poravna po postnem povzetju — Ponudbe m vzorci pod naslovom: Adam Obertvnskl, Opatija (Abbazsla), vila Habsburg. l - 71 — 1) Ogersko-hrvatHko delniško pomorsko (81) parobrodno društvo v Reki. 45) Kralj, belgijski poštni parni k Bed Star Lioie iz Aniverpiia naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Konoesljonovana od vis. o. kr. avstrijska vlada. Pojasnila daje radovoljno (812—22) koncesij ono vana potovalna pisarna E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št, 4 (pritličje na levo). Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoca vozna crta (elegantni, z nnj večjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni paruiki) V, Redne vožnje: V noči od sobote na nedeljo hitri parni k v Zader Spljet-Gruča, GravoBa (Ragu-sa -Castelnuovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek postni paroiki v Zadar-Spljet-" —S Metković. V torek ob 10. uri 20 m. ^^^^^^ dopoludne hitri paruiki v Zader, Spljet Sy'm\\ r Oravosa (Kagusa) in Kotor. V sredo -^L / ob pol 10 uri zvečer postni paruik v Zader, Sfbenik. Trau, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol It. uri dopoludne hitri paruiki Zader, Spljet in Grax okh Rapusa). V četrtek ob 1. uri Popoludne postni paruiki v Mali Losinj, Selve, Zader, Sebenik, Trau, Castelveccbio in Spljet. V petek ob 10. uri 30. m. dopoludne hitri paruiki v Zader, Spljet in Oravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj iziet P.eka-Opatija-Losinj iu nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Ćonducteur st. 59'i 608. Najboljše sredstvo zoper bolesti želodca! Fin^vo Pkeisko pivno grenčico priporoča drogerija F. Psttansr v LJubljani. 190&1 Wm ava a« #W Sš)*V»*> f**************! s sladkor-MM m ŠTSp^PsTvsTSL'SI^ jem vkuhane, izbornega okusa, 5 klgr. v opleteni steklenici za gld 2 70; b Bladkorjem vkuhan, (1740—10) steklenica 5 klgr za gld. 3 1 ImU liti no rlbssa in gelee 1* slpećjlh Jagod, 5 steklenic v zabojčkn 5 klgr. ca gld. 3*—; M+TmTmmmm tl/kls najfinejši, s sladkorjem v pari Mm.lJfMl§m%9m47 a vkuhani, v asbojčku 5 klgr. gld. I*fc0 franko na vsako postno postajo pošilja Bohumll Benoš. cukrar v Polici nad Mstuji (Politz a. d. Mettau), < esko. ZsmsJ čevljev iz gumija so priznano najbolj« (1520—13) svetovno mailie pristno angleški United-States Ruber pristno ruski Peterburiki 8 ces ruskim orlom in & Comp. Glavna zaloga J. S. Benedikt v Ljubljani. Puškar Fran Zaiser v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 1I868—17) Be usoja najbolje priporočati se lovsko sezono, p Bjsjfr*~ Zasanja naroftila se točno izvršujejo ~~*p%P? ^ mmm^mwmBmm^m^ fŽarezano strešno opekof (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid S navadno opeko za ziA \ ponujata po izdatno znižanih cenah g S Knez & Šupaneie | » tovarna za opeko v Ljubljani. « 888080388888886068888888888888888 Primerna darila za Božič in novo leto. Priporočam svojo najtežjo, bogato salofco vsakovrstnih ur, verižic, zapestnic, uhanov, prstanov in vseh novostij v zlatnini in srebrnini po najnižjih cenah in tudi pod ceno. Posebno priporočam najboljše biciklje in šivalne stroje in vbo to e garancijo. BOST Vsa popravila, točno ln c3.o"toro. T£Q Priporočajo so vabim na obilni obisk it i* ii i* v Ljubljani, na Mestnem trgu, nasproti rotovža- (1907—1J Ceniki tudi po poŠti franko. St. 43825 Razglas. i 1914—1) Podpisani mestni magistrat daje dh znanje, da se bode dne 13. decembra letos ob uradnih urah vršila prostovoljna jayna dražla 157 zakljev taja v skladišču južnega kolodvora. Prieetsk lic tacije bode ol» 1>. url «1 opol litine, kupljeno blago bode takoj plačntt in od«tra,niti. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 8. decembra 1S98. «S>> ctričar 4 čftlejač v Ljubljani, Prešernove ulice št 9 priporočata svojo bogato zalogo i%gotovijenih oblek gospode, dečke in otroke kakor tudi najnooejše modele o konfekciji %a dame o i 11 k etilu kepih, plaščih itd. itd. Plašče za deklice v rajnih bojah in veli/costih. Jlustrovani ceniki se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. (1870_8) 72 Soliden deček ki ima veo oskrbovanje v hiSi roditeljev, 80 takoj vzprejme kot učenec v JI. K. Mu|»an-a špecerijski trgovini v l-jubljani. (1906—i) 100 vili. do 300 goldinarjev na mesec lih ko zaslužijo osobe vsacega stanu v »seh Ura-11 Is gotovo in pošteno brez kapitala in rizike • prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na : l,u«l Osterrelclaer, l>eutM«'lieKt»NW«> M, Hudapesl. lHIft—3) Blagajničarica !«»«•«* •»«■ za trgovino v Ljubljani. Pogoj: prijazno — nluidim vedenj« in aij^urncst v nu'unaniu. Ponudbe pod naslovom; „ Poštenost št 100" na apravništvo „JSIov. Naroda'. (1919—1) Naznanilo. Kdor trpi na kašlju, h r i p a v o s t i , astmi itd., naj si kupi za 25 kraje, za-voj ček K r au se-j e v ih izboljšanih uničevalcev katara. — To so konf iture prav prijetnega O k tt s a. — Pomagajo hitro in gotovo. .1794—1 Zasluge* v I i ni»l |SMll : Jf. I.eu»»tel*, lekarna „Pri Matiji Pomagaj j l". pl. TrnkiMi), lekarna .pri zlatem enorogu' ; JI. 9lMrisi k Naročila na ženske mm, i' po meri (tudi po starih modercih) isvrlujj« iz uH|li«il|*ei«a I»Ih«» znana tvrdim (1265-9; Henrik Eenda v Ljubljani. Največja zaloga i|iniiij Ljubljana $ Prešernove ulice št. 10-14 a A priporoča za bo*16 in novo IstO razen vsako- £r v t stinh igrati tudi js^L 0. družabne igre « Q. sa u.r. i fcjiti. ."»<> let*« 4Qr 8V Stiogi itn a tudi £ za božična drevesca. J •Ob najnižjih cenah in točni postrežbi nadeja jjjSm se ud p, n. občinstva prav ubitega obiska z veleapoštovanjem mm (1905—1) Ivan Kordik. dobiva se po najnižji csni pri (299—42) miirt rej ii TMauer-ju vZagorji ob Savi. (pfglanjt') se vzprejema prav po nizki c«ni (1917—1), na Krakovskem nasipu št. 16. Odvetniška pisarna dr. Abram-a in dr. Rybar-a ▼ Trstu sprejme takoj odvetniškega Znanje l*>š£ine ni neobhodno potrebno. Plača po pogodbi. (1904—1) Praktična oseba za žganje apna h kamnolomno podjetje z malim kapitalom is Primorsko ne takoj vsprejme. — Povprasanja naj pnSjIJHJn uprav-ništvu .Slovenskega Naroda" pod .Slchere Exlstenz Pola'. (1916-1> J cWolandsko~ ameriška črfa. Parniki vozijo p« Ikrat do t krat ss t«d«i«. iz Rotterdama»New-York. Pisarna is kajuts: 1) ti ii t« J, I., Kolowratrlns; 9. Pitama u neJkrot: Ounaj, IV., Weyrlngerg. 7 A. I. kaj u ta: aprila do 31. oktobra . . mark 9*0—400*) novembra do 31. marca . „ 330—320 II. kajuts: avgusta do 15. oktobra......mark 200 m 16. oktobra do 31. julija........ ISO , •) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele- p ganoi parnika. (1539—11) p koledar lU c/lavHoficu ^1 i Sa (1875-2) m prof. S. ffilharja. || žd Knjiga I.: Samospevi, zbori in skladbe, cena f. 2'—, s pošto f. 220 W) :d „ I. i I. del. Samospevi, posebej, „ f. 1'20, „ „ f. 1*40 g. m Knjigarna Dioničke tiskare" v Zagrebu || 0k ogel Gundulžćeva in Marofske ulice. Kakor splošno znano, so Richter-j eve iitm kamenaste gratlilae sfcrinjice otrok iihJIJiiIihh l^rneii. Oa« S) jedna igrača, kater* zanimanje otrok trajno vzdržuje in Be ne postavi v kut '/» po nekhterih dneb. (JHIK—4) Zato so najcenejše darilo in valed svojo velike odgojilne vrednosti in dovršene kakovosti tudi n a j i m e n i t n e j & e darilo. Sploh so naj u o lj se, kar se nore podariti otrokom kot igrača ali zabacilo Kavu skr njiea it 28 obsegajoča: 2581 sidrovih gradili.ih kainenjev, 14 /.vc/.kov predložk, 11 zve/.kov prikrojev, lO listov fifcfcr, 11 za\ojnih predozk. 3 t meljna načrta itd., ceoa 177 kron, jo brez dvoma najbolj velikansko darilo, ki se more pokloniti otrokom, Richtt-r-jeve ■idrova Sauiedasts gmdilne IkrinilCS dobiva:o so po i", 76, 9" kr. do H kild in vifije v vseh bo j§ h prodsjalniosh ig uč in imajo v dokaz pristnosti znamko ,,s sidrom'. Vse skrinji«« brez sidra ko manj vredne ponaredbe, katero naj če ostro zavrnejo. Nov, bogato ilustrovau Oeoilnik ptiSljemo na zahtevo brezplačno in frat ko. ovo I iTovo 1 Foskulevaleo potrpežljivosti in cirutblnska Igra , Sidro'. NutiiMćin'jo v oetklku, F Ad Rchtar & Cie Prva Hvst ro-ogt rska 008 in kra'j. priv. tovarna kananastib gradilnib skrinjic D l J N A .T. Pisarna ln zaloga: 1, 0pernriii2 16. Tovarna • XIII/1, Hietalng . LtldolB.acU tThflringtnl, Olton, B^ttcriiani, London. Nov-lTork, 215 fcarl-Street. cena 23 kr.9 po posti 28 kr Skladni koledar v 7 ratnih finih izvršbah, cena HO kr., po pošti 6V7 kr. ter Jih toplo priporov« tlomnia f t »•*/*•« Josip Petrič-a trfforina h papirjem, itd v Ljubljani, [1889—2) R. DITMAR D I T M A R Totarniiks mamla. tovarna za svetilke in r_ kovinsko blago na Dunaju. Petrolejske svetilke Moderateur-svetilke. Električni razsvetljevalni predmeti od najpreprostejših oblik do najelegantnejše oprava in v vseh vrstah. Instalacije 1888—6J električne razsvetljave. Ditmar-jeve svetilke v vseh renomiranih prodajalnicah svetilk. Izdajat«)]' in odgovorni nndnik: Josip N o 11 i. LaHtmna in tmk .Narodne Tiskarne EJ 1//4 74