ftev. z. O Ljubljani,«sredo, dni 3. lanuarja 1906. Leto xxx!V. Velja po poŠti: za uio leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 15'— M Icti-t leta „ „ 650 u ea mesec „ » 2*20 V upravniStvu: telo leto naprej K 20* ta pol leta P' ..... M četrt leta „ „ 5'— aa ta mesec „ „ 1*70 ta polil], na dom 20 h as mesec. Posamezne 5tev. 10 h. 10-- SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm)i la enkrat .... 13 h za dvakrat za trikrat 11 .... za v«( ko trikrat V reklamnih notkah stane enostopna garmondvrsta k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzcmll nedelj« In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo J* * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez -- dvorIKe nad tiskarno). — Rokopisi se HO Vralajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Itev. 74. Mitičen list za slovenski narod (Jpravništvo Ie v Kopitarjevih ulicah Itev. 2. — ' vsprejema narolnlno, Inserate Id reklamacije. (JpravnlSkega telefona Itev. 188. preporod Rušile. Ustava ali revolucija ? Tako odmeva med gromom topov po celi prostrani Rusiji od Batuma do Varšave, od Odese do Rige, najgromovitejše pa v Moskvi, središču sta-roruskega življenja, v srcu ruske države. In kake je to prišlo ? Nesrečna ruska vojska z Japonci je odkrila korupcijo v ruski politični in vojaški upravi. To je dalo pogum nemirnim duhovom, ki od daleč opazujejo in z največjim optimizmom presojajo zapadno kulturo, da so netili nezadovoljnost med nezavednim ljudstvom na deželi in snovali zarote med meščanstvom. Dne 22. pro-sinoa se je pop Gapon, kateremu prisojajo židovsko kri, postavil na čelo delavskim množicam ter jih vodil pred carjevo palačo v Pcterburgu, da carju osebno potoži o bedi ljudstva. Njihovo orožje so bile cerkvene zastave in svete podobe. Vojaki so množicam zaprli pot ter jim odgovorili s puškami, bajoneti in nagajkami. Tri dni pozneje so se pojavili nemiri v Moskvi. Dae 17. svečana je bomba v Moskvi raztrgala velikega kneza Sergija. Dae 3. sušca je car izdal manifest ter obljubil, da bode ,ljudstvo volile vredae može, ki naj sodelujejo pri zakonodaji". So pa ljudje povsod, katerim se cel6 zemlja prepočasi suče okolu solnca. Tako-zvani omikanci, katerim je ustava vse in ne le sredstvo proti korupciji, so dne 19. junija odposlali deputacijo k carju, da ga spomnijo na obljubo z dne 3. sušca. Car jih je potolažil, da je ustava že v delu. Dne 19. avgusta je car izdal nov ukaz glede ustave, ki pa je 1-i pospešil nemire na vseh koncih in krajih. Ljudje dvomljive vrednosti, prihajači od vseh štirih vetrov so huj-skali ljudstvo, meščanstvo in vojaštvo. Več niso bili zadovoljni samo z obljubljeno ustavo, hoteli so imeti krvavo revolucijo. Cez noč so se osnovali socialno-revolucij-ski odbori, ki so vprizarjali delavske stavke, oboroževali množice s puškami, bombami in bodali. Uporabljali so vsa sredstva, ki jih pozna zgodovina raznih revolucij. Dne 30. oktobra je car izdal nov ukaz, s katerim je zagotovil ustavo. Toda ta obljuba ni pomirila duhov, revolucija je na vseh straneh dvigala krvave roke. Popolna anarhija je zavladala po mestu in deželi. Vlada si je hotela pomagati s tem, da je 16 dec. zaprla nekaj voditeljev revolucije ter šest urednikov revolucijskih listov. Prekucuhi so odgovorili v Peterburgu in Moskvi z bombami, dinamitom in barikadami. Ognjišče revolucije pred prazniki je bila Moskva. Z največjo srditostjo so se zbesnele množice več dni ustavljale vojakom. Bila je večdnevna krvava bitka na ulicah svetovnega mesta. Agitatorji so preslepili zdivjane množice s poročili, da so pokrajine ob Vzhodnem morju proglasile republiko, da so ie ti zbrali močno armado, ki pride vstašem na pomoč, da je prišla mandžurska armada, ki zasede Moskvo. To in druge govorice so omamile prevarano ljudstvo, ki je s svojo krvjo plačalo svojo lahkovernost. Carju zvesti polki so zadušili vstajo, ki pojema, ugaša in trepeta pod konjskimi kopiti. Ljudstvo, množice, ki se bore za človeška prava proti nečuveni korupciji starega absolutizma, so strle vojaške moči. In vendar! Kdo bi mogel obsoditi priprostega človeka, ki v bedi in skrajnem obupu prekorači meje zakona ? Kaznjiv je, a zasluži pomilovanje in človeško sočutje. Tudi črv se vije pod trdim stopalom. Nikakor pa ne zaslužijo sočutja in pomilovanja brezvestni agitatorji, ki so nevedno in zbegano ljudstvo tirali pred bajonete in topove, v gotovo smrt. V državi, kakor je Rusija, je revolucija mogoča, a ne njena zmaga. To čutijo tudi ona židovska glasila, ki so z vidnim veseljem proslavljala revolucijo ter Rusiji napovedala razpad. Potuhnili so se židovski čuki v svojih brlogih, ker dosegli so svoj namen. Ljudska kri, pogorišča in morišča plačajo Židom svobodo v Rusiji. Krščansko delavstvo in nipredni nibilisti naj si snemajo glave za pretirane utopije, da le smelo narodno ži-dovstvo dobi toplo zvezdo in varno zavetje za oderuštvo v stoterih oblikah. Ztmorec je storil svojo dolžnost, pomaga naj si sam . . . Zidovstvo išče zveze povsod, kjer mu kaže. In v Rusiji so agitatorji za židovski denar kupovali bombe, bodala in puške, v nadi, da orjaku ruske države polomijo roke in noge ter zavijejo vrat. Prepričali pa so se, in to je dober nauk, da je dobra in primerna ustava mogoča le potom evolucije, ne pa z divjo silo revolucije. Bila je izpo-četka prazna fraza, da je v Rusiji mogoča republika. Ruski narod časti in spoštuje svojega carja, sovraži le korupcijo v upravi, katere slabe posledice čuti na svojem te lesu. Celo francoska revolucija ni bila skok v temo, kakor so ga storili ruski nihilisti in socialisti. Zvezali so se z življem, ki je bil povsod in ostane zajedalka na korenu in stiženu naroda,' ki z žuljavimi rokami služi kruh sebi in drugim. Ta živelj je ku-kavica, ki zarod svoj polaga v tuja ležišča . . . In vendar ni zastonj tekla človeška kri. Grom topoy. jok udov in sirot mora pretresti kruto artokracijo, da se zavč svojih dolžnosti nasproti brezpravnim množicam, nasproti trpečemu in obupanemu ljudstvu. Bijoneti zaiuše izbruhe revolucije, a ne uduše duha časa, ki zahteva človeške pravioe za vse in vsakega. Krvava revolucija bode tudi v Rusiji izčistila zrak in pospešila pričetek in razvoj ustavnega življenja. In to bode prerodilo ogromno državo v blagor in srečo vseh, ki ljubijo pravico, mir in red. mmmma^m^mmmmmammmmmm^ammmmammmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmm Novoletni govori ogrskih politikov. Budimpešta. Vodja ustavne stranke gref Julij Andrassy je imel pri novoletnem sprejemu strankinih članov nagovor, v katerem je pevdarjal, da koalicija le ustavo brani in da je mažarski narod doka- zal, da se proti njemu ne more vladati Ce se poniža narod, be država v inoze ustvu ponižana, ker bo razrušena harmonija med kraljem in državo in bi ponižan narod v slučaju vojske ne mrgel razviti vse svoje moči. Take nevarnosti pa se ne sme izzvati. Ugled vladarjev bo le zrastel če se ud« ustavnim vplivom, ker sedanji položaj le škoduje avtoriteti ter je želeti, da nastane dober mir. Tudi K o š u t je imel novoletni govor v katerem je izjavljal, naj kralj vzame na znanje, da bo kmalu ves narod zbran pod zastave neodvisne stranke Ustavnemu kompromisu stranka ni nasprotna, doslej se pa podlaga zatoni dobila. V prvi vrsti se mera odstraniti sedanja vlada. Fejerv»ry je imtl govor v katerem se je izrekel, da je bil prisiljen prevzeti vlado, da ne zastanejo javni posli ter je izrazil upanje, da še ni izgubil upanja na mirno in ustavno rešitev krize. Bolgarske bombe. „Agence Hivas" poroča iz Soluna, da je odkrila policija v Demihisarju pri Ser-resu v bolgarskem oddelku tovarno za bombe. Zaplenili so 350 izdelanih in 1200 še ne izgotovljenih bomb Našli so tudi več druzega razstrelivnega orožja. Nemški cesar o resnih 6asih. Nemški cesar je nagovoril ob novem letu pri paradi častnike. V svojem govoru je kazal na važne dolžnosti posameznika. Vladar je kazal na resnost časa, ne da bi bil rekel, ali misli na notranji položaj ali na zunanje zadeve. Riciotti Garibaldi na Grškem. R i m. Trdi se, da bo Riciotti Garibaldi kmalu odpotoval na Grško, da izvrši politično misijo. Reforme na Kitajskem. Washington Cesarska kitajska komisija bo prišla sem 21. januarja. Druga komisija pride v E/ropo. Te komisije bodo proučevale politiške, pomorske, pedagoške in industrijalne metode raznih držav. LISTEK. Tudi ta ! Kakor velikanska sivovijoličasta krog-Ija z rumenim robom, se počasi pomika jutranje seince skozi prašno ozračje arabske puščave ter meče motno svojo luč na vrtove in strehe mesta Damaska. V mestu se giblje življenje že dve uri; bučen šum ljudij in živali se sliši skozi temne, ozke ulice Danes odhajajo proti Antijohiji in Mali Aziji karavane, ki so pred tremi dnevi dospele od Perzijskega morja in iz dolenje Arabije. Tu prijašeta dva jezdeca iz stranske ulice na glavno cesto, ki vodi skozi zahodna vrata proti severni Siriji, proti morju ter, nekoliko pred mestom na levo, v Teruzalem. Tr govci v karavani, ki Sede na kamelab, vsi zaviti v široke plašče plašno pogledujejo na jezdeca, v očeh enega izmed Beduinov, ki varujejo karavane, se zaiskri cgenj srditega sovraštva in roka zgrabi za široko bodalce za pasom. „Pusti to", ga opomni spremljevalec, „to sta Rimca!" „Ravno zato bi jima rad s svojim nožem prerezal vrat." „In potem ob letu osorej ne živi niti eden več iz tvojega rodu." Beduin se porogljivo nasmeje: „Mi prebivamo v puščavi; tja ne pride noben Rimec!" »Rimci pridejo, kamor hočejo." Dalje ni mogel govoriti; kajti eden jezdecev, močna, široka postava z gostimi svetlimi br-kami, se je zaletel s svojim konjem v gosto krdelo in začel kričati na trgovce najprvo v nekem tujem, surovem jeziku, potem pa po rimsko. Nihče ni razumel besedice, pač pa vsak bliskanje sivih oči in seganje desnice pa meču. — Karavana se je ustavila; drugi jezdec, plavolas kakor širokopleči, toda vitek in višek, je sledil tovarišu v ozko ga z, ki jo je naredila karavana. Vojaška njegova obleka je značila rimskega častnika. — S težavo stn jezdeca slednjič dospela na prosto in v diru sta kmalu prehitela karavano. „Tu na levi zavijeva v stran", pokaže častnik. „Veš tudi, da ni bilo brez nevarnosti, prinesti sem propretorjeva pisma za glavarje delavcev v puščavi? Več milj naokoli ni nobene rimske posadke." Tu je prenehal in pogledal pazljive nasproti jezdecem, ki so se počasi bližali po jeruzalemski cesti. Prva dva jezdeca sta držala v sedlu nekega tret- jega, ki je slepo strmel v daljavo. Prišli so že čisto blizu. Naenkrat so se napele častniku žile na čelu, napel je potegui! svoj meč iz nsžnice, a ga takoj zopet sunil nazaj. „Ne, kogar so že bogovi kaznovali, se ne dotaknem. Torej so vendar še pravični bogovi!" „Emo, kaj naj t« pomeni ? Saj je to le slep Žid! Cemu taka jeza zaradi tnkeg?. človeka!" Častnik ni poslušal teh besedi, ampak je poklical k sebi enega spremljevalca ter izvedel od njega da je slepec, kakor je domneval častnik, farizej Savel, ki je povzročil, da so d« smrti kamenjali nekega Nazarenca Štefana. Na poti v Damask, kjer je hotel dobiti še več Nazirencev, je padel nagloma brez zavesti s konja. Ko se je zopet zavedel, je pripovedoval o žareči luči in o grozečem glasu. To pa je seveda le domišljija; kajti neben spremljevalcev ni ničesar videl, ne slišal. Dejstvo je le, da je Savel hipoma oslepel. Mož je govoril zaradi slepca s pritajenim glasom. Rimec pa je smatral to, zaradi enega ž da, za svojo osebo za neumestno t r je glasno in trdo govoril in izpraševal. Slepec, ki je čakal nekoliko oddaljen, je boječe poslušal gro- zeči, ostri glas, a ni rekel ničesar. Jezdeci so se ločili. .Resnično t' povem, Bruno, ko bi že bogovi ne bili trga malovredneža zaznamovali, bi ga bil jaz zdaj na mestu ubil." „Ne razumem te, Emo. Kaj nas brigajo judje in privrženci Jezusa Nazaren-skega !" ,Si li kedaj videl tega Jezusa? Ne I Veš pa, da sem moral na judovskem mo-rišču čuvati red, ko je bil križan Jezus. Rečem ti, in rekel sera ti že večkrat: Ko umirajo ljudje med mukami in bolečinami, kolnejo ali pa jokajo in težijo ; to si sam izkusil na bojišč.h, kjer vendar umirajo možje v orežju, Jezus pa ni umiral tako ; on ni umrl kot človek, ampak kot sin bogov. In potem še ta tema in potres !" .Toda vse to pa vendar šc ni v nobeni zvezi z onim Savlom." „Pač! Ali je bil Jezu3 božji sin, potem je pregrešno zasledovati njegove pristaše, ali pa je bil vsaj plemenit in dober človek, potem pa tudi njegovi prijatelji ne morejo biti zločinci. Zločince je pa oni, ki jih mori; in to je storil oni Savel, ki se jc nad smrtjo Štefanovo ce'o veselil. Sam sem to videl; kajti tudi na tem morišču sem v varstvo reda slučaju« moral biti navzoč." nemiri In upori u Rusiji. V K i e v u so peneči zaprli mnogo učencev ljudskih Sol, dasi niso našli pri njih nič sumljivega. Zaprti so kot drugi politični zločinci v strogem samotnem zaporu Prošli teden so tu zaprli do 2000 oseb. Z .čeli so se zopet proti judovski izgredi. V Sibiriji se p o j a v 1 i a j o ne miri. Govori se, da so razstreliti veliki lelt zi. most čez Volgo, ko je čezenj volil vojaški vlak. S Um bi >ila Rusija odrezana ol S birije. Dva vojaška vlaka sta trčila pri J e -lisavetgradu, 12 oseb je mrtvih. I{ Odese poročajo, da so bile vržene v neko kavarno štiri bombe, ki so povzročile veliko poškodbo. Rarjenh je bilo več oseb. Bomba je bila vržena tudi v središču mesta in v policijski komisariat. Več oseb ie bilo ubitih. O položaju v Peterburgu poročajo: V nedeljo so zaprli v Peterburgu mnogo ostb in preiskali mnrgo hiš. Posredovalo je tudi vojaštvo. Poostrili so vojaške odredbe. Policija trdi, da izbruhne v kratkem velik, dobro pripravljen upor. Med stavku;očimi delavci je velika beda. Velika večina delavcev bi zapet rada pričela delati, a mnoga tovarnarjev je zaprla tovarne in zapustila Rus jo, vsled česar je stanje delavstva pe-stalo jaka žalostno. PeterburŠki stavkarski adbar je sklenil, da kanča v ponedeljek stavko, ki jo več ne ponovi. A po pravoslavnem navem letu hoče povziačiti oboroženo vstajo vsega peter-burškega proletariata,a za to gražnjo se v Peterburgu nibče ne zmeni. Cele rodbine ber»čije po mestu. Kcnserva tivni kn gi so pričeli pomagati bednemu delavstvu. Na ta način odvračajo delavstvo ad socialne demekracije. G a p o n je odpotaval iz San Rima. Imel bo konferenco z v bližini živečimi Rusi. Gapon se je pritožil, da ga obdajajo ruski policijski ogledubi ter je dejal, da se vrne v Rusija, da pomiri ljudstvo. Na Silvestrov večer sa se spopadli v Czenstebovu vojaki in romarji Ubitih je bilo 5 delavcev. Iz Varšave porača „Wolfov brzo-jav", da priči)o delavci najbrže delati v torek. V Peterburg in Brest vrzijo vlaki redno. Na Mla«ški železnici vozijo vojaki • vsak dan en vlak. Ponoči ne vozijo vlaki, ker se bojč, da poškadujeja vstaši železniške prog*. Na železnici Varšava-Dunaj stavka del delavcev Stavkujoči delavci so ranili več izprevodnikov in strajevodij, kakor tudi p o š k o -d a v a 1 i tir. Kljub temu vzdržujejo železniški promet Pi 1 cija je odkrila na Ka czki cesti delavnico za bombe, v kateri je našla 19 izdelanih in 13 praznih b< mb ter veliko množino dinamita. Zaprli so več anarhistov. Poročajo o napadih oboraženih čet na občmske urade. Odstopil je na lastno željo kavkaški namestnik knez Voroncov-Daš-ka v. VSevastopol je došel 1. t. m. sinfcrpolski polk, ki je zasedel nekaj postaj. D »hod čet in osobita zadušena vstaja v Aleksandrovem je iako vplivalo na seva-stopoljske upornike. Odposlali so vojaštvo, da zasede tudi one postaje, ki so v oblasti uporni kav. Pri zadušenju vstaje v Gerlovki sapo bile vojaške čete kakih 300 v s t a š e v. Vojaki, mačni kakih 400 mož, so izgubili 3 m tve ia 12 ranjencev. Udalo se ie 500 vstašev. Zaple njenih je 7000 patron, 300 sulio, mnogo pušk, revolverjev, dinamita in dve bombi. Boj ja trajal šest ur. Izfiel je carjev odlok za ureditev in varstvo rednih razmer na železnicah. V iz rednih slučajih se ustanovi posebii odbor, ki mu načeljuje železniški ravnatelj. Ta adbar ima prav co odpustiti uradnike in iz gnati zastbnike. Vojno sodi »če bi imela izključno pravico sad ti one, ki so osumljeni vstaje, vele-izdaje, stavke, p žarov in poškadovanja brzoiavnih drogov ali tirov. DJavski odbor v Ivanovem Vosnene-aenskem je izdal na delavstvo vseh moskovskih postaj oklic, ki naglaša, da nameravajo kmetje vstajo v varstvo prestola in čakajo le na znamenje. Ravnatelje železnic, ki vozijo v Moskvo, sa abvestili, da je ljudstvo priprav ljeno po navem letu zadušiti s silo stavka na železnicah in diktirati v Kremlu mir, če ne bo da 6. januarja zopet otverjen železniški promet. Ruska vlada izjavlja, da bo vkratkemčasu popolnoma zadušena vstaja. Nastopiti hoče z aktivno palitiko prati revalucionarjem. Po-ziviji tudi preb valstvo, naj podpira vlado v njene n stremljenju zadušiti vstaje. Potres. Na Hpvaftkem. Iz Zagreba se o potresu dne 2. t mes. zjutraj še poroča: Nekateri trdijo, da je tresenje trajala 5 minut, drugi pa zatrjujeja, da je trajalo 15 mi nut. Skoda je tudi po stanovanjih velika. Od stropa je v nekaterih stanovanjih odpadel za pest debel omet Tudi nekaj požarnih zidav se je podrlo. Par hiš ima zevajoče razpokliae, mnoga razpaklin ima tudi srbska pravaslavna cerkev in državni kelo-dvor Okolu 11 ure dopoldne se je včeraj lahka potresna tresenje dvakrat ponavilo. Magistratna komisija je konstatirala, da se je v stolni cerkvi neki steber premaknil za 10 cm. Na Bikačevem stolpu pri stalni cerkvi so nastale take razpokline, da ga bodo morali skoro gatovo podreti. — V Gorenji Stubici ni skoro nobene hiše, ki bi ne >mela večje ali manjše razpokline. Ljudje so bežali iz hiš. Sole so zaprli, ker se boje, da se podre. Vsled vedna se ponavljaje č h se patresav je med ljudstvom raz-š rje na govorica, „da se bliža kanec sveta". — Tudi vVaraždinu in Koprivnic i je bil močan potres. — Iz L e p a -v i n e javljaje, da je bil tam včeraj ab pol šestb zjutraj močan p< tres, ki je trajal 15 do 20 sekund. Ist« tako sa čutili zela hud patres v C u č e r j u pri Zagrebu in po vseh v bližini 1< žečih krajih. - V C u -čerju se je c e r k e v p o r u š i 1 a , hiše pa so zelo poškodovane. Na nekaterih mestih se vidijo ženske razpokline. Sadi se, da je Cučerje središče potresa. — VGradešini j e p a 1 k r i ž s c e r- „H'ala vsem bogovom, da so oslepili tega človeka ia ga kaznovali ker bi bil sicer ti svoj dobri meč ponižal za rabeljsko sekiro. &icer p», Eme: Pusti take stvari; Rimljani se ne brigajo za notranje razmere piemagatih narodov. Storimo tudi mi tako. Nas Polrimcev pa še celo prar nič ne briga, kaj imajo judje in vsi drugi med Ssboj Mi se bojujemo za svojo mezde, za vojno slavo in pa ker smo že take krvi Ur smo zato tudi pokorni povelju Drugega nič!' a a a Leta so pretekli. Po rimskih ulicah se izprthija visekozrasel pretarijanski častnik; Kvirilij Kornelij je rimsko njegovo ime. Pogleda kvišku, Po stranski ulici živahno karaka mal maž s polsivimi lasmi; sledita mu dva vojaka. Eno si dene roke na oči. Je-li res videl, ali jo gledajoč sanjal? Ne! On je bil! Brezobzirne si dela pot med vr-veča množico. Naj za njim psujejo in zmerjajo, kaj se briga častnik cesarske straže za pculično druhal! Ko pride okali ogla, ravno še vidi, da je mali mož stopil z enim vojakom v neka hišo. Vojaku, ki je ostal zunaj, namigne častnik k sebi. Od njega izve, da je ta mali mož jud, po imenu Pavel V Palestini je bil tožen, kat rimski državljan pa ondi seveda ni bil obsojen, ampak poslan v Rim Veliko ta človek ni mogel zakriviti, kei že nekaj časa sme haditi okrog po R mu, akeravno pod vojaškim nadzorstvam. Kaj počne ? Tupatam govori med s?ojimi znanci o nekem Jezusu ali Kristusu, ki je bil sin Jupitra; hudega mož ne dela, iti vojakom, ki ga straž j«, se ne godi prav nič »labo; v hišah, kjer občuje, najprijaznejše ravnaja ž njimi; tu dobe piti in jesti ter tudi kak srebrn novec. Kaj vse gs-veri Pavel, tega on, vojak, seveda ne razume; najbrže je to kaka nova vera. Vendar je ta ravno taka neumnost, ko vse druge vere. Za take stvari se splah ne briga. Navidezno hladno prikima častnik. „Zdi se mi, da sem tega človeka poprej videl v Jeruzalemu." „On je — in zopet vidi! Takrat mu torej ni %zela svetlobe ači kaznujoča pravica bogov, bil je to le slučaj, ki se je zopet izboljšal. Mislim, da so vsi bogovi postali Rimljani; vsaj v krivičnosti so jim enaki. In kaj dela ta človek tukaj? O onem Jezusu govori in prišteva se Nazarencem. Cemu? Hoče jih zapeljati v brezskrbnost in potem uničiti. Ubogi ljudje niti ne slutija ne, kaj je ta ničvrednež počel v Jeruzalemu? Kaj je storiti? Ali naj jih svarim? Ne poznajo me in bodo prej verjeli temu, ki je navidez z njimi, ko pa meni, pretorijancu, na katerem se poleg tega že od daleč pozna severni barbar. Govorim še z Brunom." (Konec prih ) kvenega zvonika. Mignetna igla je Še vrdnn zelo nemir"a. Potres na Dolenjskem. Iz Novega mesta se nam dodatno poroča o pa-tresu: Včeraj zjutraj okoli 6. ure 35 minut je bil pri nas jako hud valovit potres, ki je trajal približno osem sekund Nekaj minut preje se je z«č:la zemlja lahko gibati, nata je sledilo vetia podzemeljska bobn nje z močmm navp čnim sunkom, ki je bil najdaljši v tej potresni dobi. Smer je bila zopet od vzhoda proti zahodu. Škode ni pe-vzračil Takoj po sunku so nebo zagrnili mrtnasti oblaki, ki so se zgostili tekom dne. Tudi okoli polaoči in včeraj dopoldne po 10. uri sta bila dva rahlejša sunka. Mraz pa je nenavadno bul. Otoli 6 ur« zjutraj je bila 12 stopinj C. mraza, ab 7. uri 10 stopinj, čez dan 1 stopinj. Ponuja sr cn>e Maribor. Včeraj okrog pal še ste ure i)uir*) so v Mariboru čut
  • ti smeri. V njegovi sobi so okna s* me praščala, kakor da bi se okviri odločevali od zida Zemlja s e j e v z -digavala menda trikrat, in vsled tega je v z davju praskalo še potem, ko je že bil nastal mir. Pri sosedu so klepetala okna in vrata, in po razmerah sodi, da bi smer patresnim valovom bila od jugovzhoda prati severozapadu. Neki ženski v kuhinji pri štedilniku se je zdela, kakor da bi v zidu glodala miš, ker ji ni prišla misel na potres. Tudi na cesti so pet-niki čutili g i b a n i e remije. Sv. Barbara pri Mariboru, 2. januarja. D mes ob 5. uri 33 n pol min. zjutraj je bil hid patres. Najprej od juga proti severu dva sunka, potem še štiri močnejši hudi sunki, taka da so klepetala akna, ste klen ce, težn ki na uri in so se stoli pomikali. Sk«>de tukai ni. Jarenina. Danes, 2. januarja, zjutraj ob pol 6 uii, se je tukaj čutil močan po tresni sunek. B I je mnogo močnejši kat lansko leto meseca decembra. Trajalje skoraj četrt minute. Vurberg. Dne 2. januarja zjutraj ob pol 6. uri je bu na Vuroeigu močan potres, da so okna šklepetala in je padel od zida kak mal omet. Sv. Miklavž blizu Ormoža, dne 2 januarja. D.nes zjutraj ob 5. uri 23 minut je bil tukaj precej močan potresni sunek, trajajoč več sekund, v smeri od za-pada na izbod. Vzbudil je ljudi in jih precei "plaftil! it. Pavel pri Preboldu. Sporočam, da je bu dne 2 januarja ob pol šesti uri zjutraj precej močan potresni sunek, trajajoč 6 sekund, spremljan od podzemeljskega bučanja, v južno severni smeri. Škode ni n*"ravit. Šmarje pri Jelšah. Danes ekoli pal 6. ure zjutraj smo Zopet Čutili nekoliko močnejši in b li dolgo trajajoči potres, kakor je bil zadnji dne 17. decembra. Smer ista. Pred potresom se je slišalo zemeljsko bobnenje. Dobrna pri Celju. Dne 2. januarja «>b pol 6 uri zjutraj čutili smo tri sekunde traiaioč precej mečan potresni sunek. Fram. Potres, in sicer tri mačne sunke, smo čutili tukaj 2. jan. ob 5. uri 15 tr zjutraj. Črneče pri Sp. Dravogradu. Nekaj pred pel 6. uro zjutraj čutih sme tukaj včeraj potres. Seva ob južni železnici. Dne 1. januana čut.I se je ob pol 5. uri zjutraj rahel potres, dne 2 januarja, zjutraj ab četrt tip 6. uro pa precej močan. Trbovlje, 2 janujija. Zjutraj ob pel šestih je bil tukaj močan potres. Spremljalo ga je hnhnenje Škode ni napravil. Krško. Včeraj zjutraj ob pol 6. uri čutili ima zelo m-ičan in dolgo trajajač potres. v kratkem času že tretji. Letuš. Tukaj smo včetaj v jutro ob 6. un čutili precej močan, eno minuto trajajač O tres. Trebnje, 2. januarja. Danes zjutraj malo piea p<>i 6 uro je bil tu precej mečan potres. Trajalje več sekund, doidevno v smeri od vzhoda proti zahadu. Ta potres so ljudje splošno čutili. Posamezniki so čutili slabejše sunke večkrat preteklega meseca; precej močan potres pa je bil 17. decembra ab četrt na 12 Blagovica. Dne 1. t. mes. ob pol 6 uri z uitaj je oil tu jako močan potresni sunek. Posebne škode ni potres naredil. Ljutomer. Potres smo imeli dae 2. t. mes. zjutraj ab pol 6. uri pri Ljutomeru Florenoa. Tudi tu sme čutili včeraj potresni sunek Na Ograkem. Iz Barcsa in Sele-pye poročajo, da so ondi včeiaj zjutraj ob p il 6 uri čutili nekaj sekund trajajoč valovit potres. O včerajšnjem potreau smo popoldne še dooili p«ročla it f e 6 u h a , Kaposvarja, Trsta in ix Celo v e a. Štajerske novice. 5 Zopet nereenica nemškega časopisje. It Frani a pri Manbeiu se nam pise: Nemški listi so raztrosili v svet neke poročilo o ^Nečloveških s-arših* in pozneje „S na je imel zapitega v kleti". — Djtični 38letni popolnoma slaboumni in božjastni Štefan Mom iz Like pri Framu ni bil v svinjskem hlevu zaprt, temveč orežništvo ga je našlo na sicer umazani postelji v obokanem zadostne razsvetljenem prostoru, kjer je vedno prebival. Nesramna I »i je, da bi bil z verigami priklenjen in še celo štiri leta. Spomladi in poleti še je hodil pe Framu in pri sosedovih, čemur je priča prejšnji župan ket njegov sosed. Laž je, da ne bi mogel prenašati svetlobe, ker je vedno prebival v temi. Tako je vedno zlasti po prestanem napadu božjasti vedno z očmi utripal. Sklju-čila ga ie le bolezen sem od poleti, ne pa verige. Zaprt je bil v hišo sicer večkrat, a zato, ker je večkrat pobegnil ter se klatil okalu in le po delgem času so gt zopet našli. Zlasti se ga podržavali v hramu, kadar se mu je bližal napad božjasti v strahu si, da bi kje zunaj ne obležal. Da je skero vse zlagana in silno pretirano, temu je jasna priča orožništvo sama, ki je očeta Mihaela Mom, dom h če Cender, okrajni sedniji naznanilo 7»radi zanemarjanja domačih po par»cr»fu 360, ki govori le a navadnem prestopku ne pa o zločinu. Podpsani je bil oseono pri orožništvu, ki mu je ves zapisnik prebralo ter bilo silna ogorčeno zaradi lažnjive pisave nemških listev. Namen je prozoren Ljudstvo naše blatiti pred svetom in duhovščini metati polena pod nege, vsaj »Tage?pest" in .Marburger Zeitung" tako pišeta, kakar bi bil vsega kriv edina jaz Frančišek Muršič, župnik. •— Opemba uredništva: Tudi „Stovenski Narod" je imel nemške liste za taka verodostojne, da je vse napade na »klerikalce* is .Marburger Zeitung" prepisal. V .Narodovem" uredništvu se na ta način vsak dan s posebno slastjo blamirajo. š Osebne vesti. Pri celjski cinkarni je imenovan g C.' z e g k a za rudniškega svetnika, g G e s t i š a pa sa višjega upraviHia. š Šolski nadzornik za ptujski okraj je imenovan nam stu g Bezjaka, učitelj B r e n z e iz St. Vida pri Ptuju. š Umrl je v Mariboru g. Štefan Končan, mestni učitelj v pokoju, star 75 let. š Nemci na Spodnjom Sta* jepskem so si v laseh. I'o smo vedeli že dolgo, a da je razpor res hud, to so sedaj povedali sami Graški listi se s tem odkrite pečajo. Vse je nezadovoljno z .nemško nacijenalno stranko". Vedstvu stranke same so popolnoma znane te zavažene razmere. — Nekateii okraji so se kar odkrito uprli „nemški ljudski stranki" in nočejo a sklepih strankarskega vodstva ničesar slišati. Odličen gornještajerski župan je pred kratkim izjavil čisto odkrita, da provinca ni več voljna le pri volitvah poslušati eficijelna naznanila in kandidate, medtem ko se sicer neben človek ne briga za interese okraja ali občine. Tako nekako piše o lastni stranki list nemške nacijonalne stranke. Vsenemški listi pa seveda to z veseljem kanštatirajo. V nevarnosti je mnoga mandatov. Posebno nezadovoljni so z dr. Pommerjem. Najbrže, tako pišejo vs-nenški listi, ga bo na-sledoval kak vsenemec Tudi v graški trgovski in obrtnijski zbornici se pripravlja za nove državnozborske volitve presenečenje, ker so abrtniki, ki imajo sedaj večino v tej zbornici, nezadovoljni z dosedanjim položajem Tako žalostno propada stranka, ki je stopila na dan s tako samozavestjo! š Pogreb g. notarja lferšeca. Sevnica et> Savi, 2. januarja 1906. Dines bil je pogreb rajnega c. kr. notarja Franca V e r š e c a , bil je sijajen. Ljudstvo in uradi, vse jc bilo zastopane, tudi gospod akrajai glavar p 1. V i s t a r i n i je skazal blagemu pokojniku zadnjo čast. Pogreb vodil je č. g. mestni župnik J Mešiček iz Brežic. Na grabu gavoril je svojemu zve-j stemu prijatelju ganljivo slovo g. tržki župan Mijo Starki. Pred letom še dogovorila sta se, kateri prej umrje, izkaže drugemu to usluge na grobu. Vrsta prišla je sedaj — a na 10 let starejšega Slava speimnu blagega moža in vzornega rodoljuba Franca V e r š e c a ! —a. š Duhovniške vesti. C. g. Jože f Kostanjevec, provizor v Soboti, je postal župnik v Kalebju; kot provizar v Soboti je poitai č. g. Franc Adias- pik, kaplan na Muti. — Prestavljena sta 5 g kaplana: Ivan Lah iz Č »šij^vca na Muto in A n t K o v a č i 6 u St. E> z b«r»u p< nw. u novo šolsko tablo i* n»pis Rralnig» druStv«. š Nesreča na lovu. Pri Sest Juriju na G nnjcai S m) r«Kcm je šel posestnik in nadzornik lova Anton R a n t a Š a s sve- {irn 19 let starim sinom J žef m na lov. — ^vski pes je uiel mačko in je ni hotel iz pustiti. Mladi Rantaša je z dolenjim koncem puške udaril po psu, puška se »e izprožila in strel je zadel Rantaša v prsa. V dveh urah je bil mrt^v. š Ubogi Nemci. „T»gespost" bruha iveplo. Ker »o na p< 8ti v Radgoni slovenski poštni uradniki. „T«igespo.>,t" misli menda, da so vse službe poštnih uradnikov v Avstriji .npinška posest". 6 Prijeli so v G go dolgov Z-isi« dovalo ea ie s diš*e r->di zl >či»*a goljufi e š Iz življenja natakarice. Dae 29. m. u) iVcCtr so naSli v M«riooru v pre hodu v mestai hiti neko nezavestno žensko Iz ust so ji tekle krvave sline. — Ko so jo dvignili in izpraševah, je z znamenji pokazala, da se je zastrupila. Pri njej so našli poslovilno pismo, iz katerega je razvidno, da se piše Marija Korošec, 24 let stara, doma iz Verbolj v okraju Maribor. Po poklicu je natakarica. B ta je že v norišnici. B la je poslana domov po odgonu. Ker so jo starši in sorodniki zavrgli, je sklenila umrtti. — Prenesli so jo v b«lni4mco Dnevne nnvlce. Nevarnost za koro&ke Nemce. Dvojezičen napis je dobila orož m&ka kasarna v Sp Dravogradu. Zato se nemški listi sedaj postavljajo na glavo in kriče, da je Sp. Dravograd v nevarnosti, da se posloveni Preneumno I »Gospodarsko delo stranke ljudskih sleparjev11. Prejeli smo tale dopis: „Slov. Narod" je dne 23. dec. v zelo živahnem slogu napadel .Zadružno zvezo" in mene, če§ da je „Zadružna zveza" pod mojo odgovornostjo zvršila veliko go ljufijo glede na gospodarske društvo v Tr novem. Ta napad, ki sem ?anj zvedel šele danes izvira od bivšega revizorja „Zadruž. zveze" Seliškarja, s katerim je mesca oktobra ravno tisti .Narod" dokazoval, da sem jaz vodil akcijo za podraženje mleka. Zvest načelu, da časnišsim napadom človeku, čtgar delovanje je vsem odkrito, ni vredno odgovarjati, bi tudi v tem slučaju ne pomočil peresa v odgovor; dva važna razloga me pa vodita, da se javno oglasim. Prvi razlog je oseba našega bivšega revizorja Seliškarja. Mož je hud na »Zvezo" in kakor se vidi, tudi name On natančno pozna delovanja „Zadružne zveze" mi seveda tudi njegovo; v svoji jezi je brez dvojbe za nasprotnike našemu zadružnemu delovanju klasiška priča. Odvezujem ga javno njegove obljube glede na uradno tajnost na svojo osebo in ga pozivljem, naj vse, prav vse, kar more služiti njegovi strasti, o „Zvezi" in o njenem delovanju, v kolikor je to združeno z mojo osebo, spravi na dan. Drugi razlog je pa poziv „Narodov" na državno pravdništvo. Goljufom gre kazen! Zato želim tudi jaz, naj se Seliškarjevi napadi natančno preiščejo Če sem res slepar in goljuf, naj me sodišče spravi tja, kjer je mesto za take može. Da se pa ne bo reklo, da se skrivam kakorkoli za svojo poslaniško imuniteto, izjavljam, da hočem vse storiti, da v tem oziru dobi sodišče proste roke. Brez ovinkov tudi povem, da v nobenem oziru ne odklanjam odgovornosti za „Zrezino" delovanje za ves čas, kar ji načelujem. 0 stvari sami pa naj izvedo blagovoljno vsi nasprotniki .Zveze" te le zanimive stvari: Pristojna revizijska oblast je „Zvezo" najnatančnejše preiskala in jo pohvalila zavoljo vzornega reda, ki vlada v nji. Nadzorstvo ,Z'eze* je proučilo njene knjige in po vestni preiskavi izjavilo, da je našlo vse v redu Občni zbor je potrdil računske zaključke in načelstvu dal abselutorij. »Trnovsko gospodarsko društvo" kakor čujem, se je popolnoma izkopalo iz nekaterih neprilik in dobro deluje „Zadr. zveza še ni in tudi ne bo plačali zanj noben; ga vinarja. „Z>eza" se zaveda, da zvr- iuje svojo nalogo odločno in odkrito. Le všeč more biti mi in njerenu načelstvu, če se jim« ponudi prilika pred sodiščem izka zati svoje težko, gospodarskemu razvoju našega narod« posvečeno delo. Po svojih skromnih mnčeh pojdemo naprej; napade pa mirno slej ko prej rt gi stri rame kot edino »gospodarsko delo stranke ljudskih sleparjev — V Ljubljani dne 2. pro senca 1906. Dr. Krek, načelnik .Zadruž. zveze." Premefičen je č g. A d r i j a n B r u m e n iz Jeišan v Grožajan kot župai upta itelj Pojasnilo. Dne 19. decembra 1905 smo objavili dopis iz Bele Krajine, v katerem se je mej drug m trdilo: „Neki Metli čan je pri c. kr. davkar j baje plačal precejšnjo svoto denarja, a b ez potrdila, oziroma pobotnice. D >bil je zopet opomia naj plača isti dolg itd". C kr. fii. ravnateljstvo v L ubljani pa nam piše, da je neki posestnik trdil, da je plačal neko pristojbino v znesku 50 K 40 vin. pri davkariji v Metliki, ne da bi spnjel pobotnice. Vsled tega se je proti njemu postopalo kazenskim potom in je bil obsojen v globo 100 K radi prestopka zoper varnost časti. To obsodbo je potrdilo tudi okrožao sodišče v Rudolf ivm. — Knez Poroijeva posestva prodana. Dae 2 t. m. je kup i g žup mk Kar ii 1 Lenasi knez Porcijeva po sestva na Notranjskem. Dražili so tudi tujci. H ala B gu, da se je slovenska zemlja re šila doma^m kmetom — |,Obmejno" policijo so uvedli Mažari na Ritu viiic hu-tira protestom ob črnskega s*eta. DosUj je že imenovan men načelnik, bivši dižavni pravdnik v Kaniži, Drosdy, več uradnikov in osem detektivov. Ta policija bo odvzela mestni vse važnejše posle, odvisna bo pa zgolj od ogrskega no tranjega ministrstva. — Pri dopolnilni volitvi v cenilno komisijo za osebno do-hodarino Sta bua V KiSkem voljena gg. L e s j a k , župnik v St. Jerneju kot član in Otmar Sever, posestnik v Kostanjevici, kot namestnik. — Žrebanje obveznio posojila kranjske dežele. Zaznamek dne 2 jan. 1906 izžrebanih obvezne 4% posojila kranjskega, katerih g'avinski zneski se bodo dne 1. jutiia leta 1906 v imeniki vrednosti izp'ačal>: & 20 000 K. štev. 8, 79; 4 10 000 K, št. 38 68; i 2000 K štev 20 60 93 97 144 246 297 342 348 3 tO 390 4ll. 418 480 591 602 672 744 863 976 989 1031. 1032 1043 1076 1170 1224. 1253 1456, 1495, 1568, 1603 1623 1670 1749 1761, 1768, 1769 1772, 1815. 1883 1904. 1931, 1953 1983, 1994. 2010, 2074; & 200 K št : 181. 372 447. 592 611. 633 677 695 709 820. 885 969 1081. 1155, 1225 1279 1291. 1407 1412, 1437, 1468 1566 1667, 1707, 1779, 1785, 1802. 1877, 1970, 2045, 2140 2375, 2482, 2494, 2515, 2524 2680, 2862, 2984. — Z veselice v — ,večnost1. V Btegovici je 3 t. m. .b 11 uri nagiooia umrl F r a u c Florjančič, posestnik v Zgornjih Lokah, občinski svetovalec, bivši predsednik krnjnpgs šolskega sveta v B«a goviet. Ponesrečit se je pri vcse'ici v Lu kovici na Silvestrov večer. Z veselice v — večnost *eprevid>n. — Boj z divjim lovcem. Te dni je mejni gozdar Wed*m izPontafja na svoji poti go gozdu zapazil ca laški strani div jega lovca, ki je takoj ustrelil na gozdarja, ko ga je zagledal. Kroglja pa ni zadela. Ko je gozdar videl s oi opisni položaj, je tudi ustrelil in zdrobil divjem i lovcu koleno. K« so divjega love* zasilno obvezali, so ga v spremstvu pontafelj&kih orožnikov prepeljali v beljaško bolnico. Divji lovec je bil ustrelil krasno dirjo kozo, ki so mu jo pa so ved a zaplenili — Za vojake. Prihodnje dni izide nova strelna lustrukcija za karab nce ko njenice in za kratke repttirke pionirskih čet. — Jeseni tega leta se ustunevi na Ogr skem brzojavni in telefonski tečaj za aiti-ljerijo, pri katerem bodo uporabljali izkuš nje zadnje vojske. — Razpuščeni so pa trd njavski signalni oddelki. — Najstarejši hrvaški časnikar g. J rovi Seji. da o pustu 1. 1906. ne bodo priredilo mbene veselice s pitaom is to z ozirem na do gidke v poljskem kraljestvu. ro zgledu tega druš va so tako sklenila tudi druga poljska društva, t, da je zginil neznano kam se je zopet našel. Vrnil se je z več Slovenci naz«j v d< mo vino. — Fran Grahar, doma iz Smerja na Notranjskem, je umrl v sled preblajenja v P itsburgu. — V Yemy Lindu ie umrl vsled v rovu zadobljene rane Franc Mam iz Trebnega. — Ubit je bil v rremogovem rovu v Hunnngtonu Vincenc Vidmar, doma iz Dobrindola pri Toplicah. — V Calumetu je umrla soproga trgovca J >sipa S o 11 i č a. — Ravnot m je zblaznel Janez Plavc. Karol Zupančič iz Svibnika pri Crnomliu pa je smrmo ponesreč 1 v rudniku. - Umrla ie v Y*lietu soprrga Jurija J u r i č i č a — V Bn ckw yu je umrl 27 let stari A 1 o j -zij Mencinger. — V D am< ndw lle sta ponesrečila pri razstrelbi Lovrenc Jenko in Ivan Smerdel iz Suhe vasi prt Š-cofi Loki — V Ravensdalu je ponesrečil Alojzij Kante, doma iz Mokionoga. — V Y »lietu je umrl Peter Ivanšček, star 61 let — Samoumor starca. "<3 let stari posestnik Janez Levičar iz Straže pri St. Lovrencu si je z železnim dr< gnm zadal take poškodbe, da je umrl. UubllonsKe nnuice. lj Božičnica v Marijani&ču. V četrtek. 4 t. m ob 5 uri pop »iS se v Marijanišč" v Ljubljani božična predstava za povabljene goste in dobrotnike hiše. — Drusa ptedstava za vse bo na sv. Treh Kraljev dan t b 5 uri popoldne z vstopnino na korist hiše. — Zan miv program objavimo lutri. lj Leonova družba. Dvimo. lj Umrl je včeraj deželni knjigovodja g. Anton Prelesnik. Veluspoštovani rodbini na4e iskreno sož»he. li Strokovno dru&tvo tekstilnega delavstva ima jutri zvečer, dne 4. t. mes., oo 6 uri v prostor h „S o-venske krščansko socialne zveze", Frančiškanske ulice, društven shod. lj Mlad žepni tat. V soboto dopoldne je opazna neka gospa na trgu mladega fanta, ki sa je drenjal med ženskami in hotel tegn>ti eni iz žepa denarnica Oivestila je stražnika, kateri je mladega tatu v osebi 15ietne?* I ana Simič^ iz aretoval. li Javna vinska pokušnja v tukaj&nji deželni vinski kleti bo jutri, v Četrtek od p<>l 8 do p 1 10 zvečer. Ob 9- uri priredi .Društvena godba" koncert v k»vami „E tropa*. lj Umrla je 30. decembra Marijana Klemenčič, prodajalka klobasi c. lj Deželni muzej si je v preteklem letu • g eoal« 972«) -tb lj Tobačna tovarna. Podravnatelj g. Mortc T o p o 1 h n s k i je premeščen na Dunaj, na njegovo mesto pride podrav natelj v Gružu gosp. Karol Pessiak, trat tukaišiiee* flmnčneea s etnika. lj Drufitva v Ljubljani. V pre-tečene.u letu jo bilo v LjUoijfni 195 raznih društev. 'i Kordeft zopet aretiran. Zari ne vame g rožnih k«^nval lj Poizkušen samoumor. 86 letna dekla I f. u Hoijuia, ki je služila na Dunajski cesti, se je hotela te dni zastrupili. Nastrgala je v vodo žveplenk in potem iz pila. Ker to ni povzročilo nobenih hudih posledic, si je kupila četrt litra bencina. Predno ga je pa zam*gla iioiti, ga ji je odvzela njena gospodinja Vzrok je baje „nesrečna ljubezen". Oddali so jo v deželno bolnišnico. Telefonsko tn brzojavna poročila. Jesenice, 3 januarja. Liberalci bodo imenovali v petek ob 10. uri dopoldne častne občane Ktejseji prideodnas tisoč mož. Krk, 3 januarja. Biskup Mahnič je izdal pumo, v katerem odločno zavrača napade na glagolico. Senj, 3 januarja. Tudi tu smo včeraj ob pol 6. uri ziutraj čutili potres. Dunaj, 3 jan. Nova volivna rif-»rma bo skoro gotovo taka le: Pogoj bo dveletno bivanje v občini, če se kdo vrne v svojo domačo občino, zadoščalo bo 6mesečno bivanje. Volivna okrožja bodo obsegala 50000 prebivalcev. Če bo večja davčna moč, bode volivno okrožje že za manj prebivalstva. Foslancev bo 440, posebno se pomnože mandati na Nižjeavstrijskem, Češkem, v Galiciji. Dunaj bj imel 25 poslaocev. Vsaka občina bo volivni okraj. Voliti se bo moglo le osebno. Tudi deželna glavna mesta dobe večje število mandatov. Dunaj, 3 jan. Listi zopet zabeležu-jejo govorice, da je stališče ministra za zu-najne stvari Goluchovskega omajano. Take govorice so se že opetovano širile, a so bile vedno dementirane. Zadnji čas so ogrski listi napadali Galuchovskega, da je vseh zmešnjav na Ogrskem on kriv. Debrecin, 3. januarja. Novoimeno-vani župan Gustav Kovacs se je pripeljal včeraj zvečer v Debrecin. — Na kolodvoru g». je pričakovala velika množica, ki je naskočila vagon, izvlekla nadžupana ter ga direktno napadla Nič ni pomagalo, da je starček prosil usmiljenja in s tresočim glasom prisotnim klical, da odstopi, naj ga izpuste, množica ga jc vrgla v pripravljeni odprti mrtvaških voz in ga peljala v mesto. Med potjo je množica Kovacsa tako bila, da je izgubil zavest. V mestni hranilnici, kateri so pobili vsa okna, so napravili hitro iz neke sobe mrtvaško celico, v kateri je na mizi stal križ in dve sveči. Oadi je moral Kovacs podpisati izjavo na ministra Kristififyja, da odhtopi. Vojaštvo je prihitelo in na vse strani r8Zt ravalo demonstrante. Govorile se je, da bodo morali zdravniki dva ranjena Kovacsova prsta odrezati, kar pa ni res. Kovacs ima dvanajst težkih ran. Prepeljali se ga v budimpeštansko bolniš-nišnico. Vlada je odredila najstrožjo preiskavo ter be postopala z največjo strogostjo. Več oseb je aretiranih. Mesto je zopet miroo. Bahmut, 3. januarja. Kazaki in in-fanterija so pri Golovki zapouili vstaše v beg. Oblasti konfl.kujejo občinstvu orožje. Stavko bo vlada s silo udušila. Lodz, 3. januarja. Stavka traja tu dalje. Neu&atelj, 3. januarja. Danes se je končno posrečilo iz rova dobiti 16 trupel ponesrečenih rudarjev, tri trupla so še v rovu, katerega so morali vsled nevarnosti zopet zapreti. ..Vita" je življenje! Vrelec, Vita* odll«, naravna n»tron*ka kmiina. ki oiivlja oboleli ca-nUem, ker izdatno pospeške menjavanje sno in zatorej privede na prejšnjo pot bolezni, n. pr.-o-tin, diabotes, bolezni v mehurju itd., ki obsti it motenja menjavanja sn>vi. Premnogi zdia\\ki izvidi in spontana priznanja mnogih bolnikov ri-Cujejo izvrstno zdravilno moč vrelca ,Vita\ Najlepše praznično darilo jo g5 251-50 2. 2 60 4 84 6'- Velika zaloga cerkvene oprave in električnih svetilk itd Naročila se hitro izvršujejo. — Načrti in proračuni se po želji naročnikov naglo izvršč. Stari cerkveni predmeti se prenavljajo najceneje 2666 30—8 Velespoitovanjem L. Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. V idožbi so velike, lepe jaslice (umetniško delo), za kako cerkev ali samostan. LEKARJA PICCOLI-JA v LJUBLJANI prebavo in odperlje Cenik brezplačno. pospesuje telesa. 1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z 2371 obratno pošto izvršujejo. I 8 = UellKo presenefenje! = Nikdar v življenju več take prilike! £ 500 komadov < 13 3-i fca S|d 1 prekrasno pozlačena prerijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov,3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1~95. Razpošilja proti poštnemu po vzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošlljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Zahvala. Ker mi je letos požar uničil vsa poslopja, zahvaljujem se vsem mnogobrojnim dobrotnikom, kateri so prispevali, da si napravim nov dom, dalje c. kr. uradnikom v Višnjigori, slavnemu odboru vi-šnjegorske posojilnice, gospodu Javortiiku v Žalni, gosp Alojz. Koprivcu, gostilničarju in županu v Grosupljem, gospodu doktorju Mauringu, župniku na Igu, gospej baronici v Pešceniku, posebno pa gospodu Omahnu županu dedendolskemu, kateri mi je bil prva pomoč v moji nesreči in še sedaj mi je vedno moja desna roka. Želim, da bi Bog vsem mojim dobrotnikom v prihodnjem novem letu vse stotero poplačal. Anton Novljan 2638 1 — 1 posestnik na Peščeniku. Trgovski pomočnik vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine In nekoliko laščine, kateri se je Izučil v večji trgovini mešanega blaga, želi premeniti službo. 12 9 — 1 Naslov pove upravništvo tega lista. Zahtevajte zastonj In (ranko moj vtlikl, bogato llustrovan flavnl ccnlk i nad 100 illkami vseh vrst alkrlaaailh, srebrnih In tlatlh ur z mamko Koakopf, Haba, Ornega. Krh.ffll.uit-n, Ulaabfiltr kakor tudi vseb vrst solidnih clatnln in artbrala po Izvirnih toiaraliklb ccaab. Nikel. remont, ura •lat. Roakopl patent ura err '" . K 3 — r-..... ........ 4 - crna teki. rem ara . 4-— ivlc Izvir. Rosknpl pat. ura . . . S'— Ooldln rem. ura .Luna" kolce|c . 7 50 irebr. . . -Olorla* , , 7-60 . . . dvojni plašč . . 11-50 . oklep, veriiica z rindco na pero In karab., IJ gr. trika . J 50 ruska T.la nlkel. rem. ura s sidro z .Luna" kolesjem . 9-50 nra s kukovlco K 8-50, budilka K J 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2' Z. vaako aro Slelao pismeno Jamstvo I Nlkak risi ko I Zamena doTolJ«aa, ali deaar aaz»J I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (BriU) St. 843, Češko. 100-67 Ali že veste 4 B M I. kranjsko reklamno ? ■ 8 podjetje ■ i I W. K. NUCIC I H v Ljubljani, klenburgove ulice it. 6 m 0 sprejema 2683 10—4 H 1 raznašanje reklamnih I 1 listov, koledarjev I SB in drugega pod jamstvom za resnično raz- H fj| nešen.je po najnižji ceni. H 9 5000 listov 3 K. Koledarji od ko- B H mada 2 vin. Veliki lepaki od ko- ■ ■ mada 2 v vin. ■ Trije peščeni kamni (KollergSnge) vsak 2 m v premeru in 1/2 ni močan, popolnoma še rabni so naprodaj v tovarni za barvo pri Devici Mariji v Polju pod Ljubljano. — Več o tem se izve pri Blažu Zabretu v Britofu pri Kranju. 2689 8-4 Naravni dobri brinjevec 2487 3 St dObl pri L. Šebeniku v Sp. Šiški. Najelegantnejše izvršene obleke za gospode In dame. Konfekcija, solidne cene, kulantna postrežba le pri JOS. ROJINA Ljubljana. 2179 20—19 a*- Koledarja za kmetovalce 2640 6- 4 spisal agr. dipl. J. Legvart, je še nekaj v zalogi. Kdor si ga želi nabaviti, naj si ga naroči nemudoma pri J. Bonaču v LJubljani. — Cena knjižice je 1*80 K, s poštnino 2 K. Pri naročilu na skupaj 5 komadov se cena zniža na & 1*40 K komad. Jh !!Otvoritev trgovine!! P. n. občinstvu naznanjava, da sva m trgovino galanterijskega in modnega blaga v Selenburgovi ulici št. 3 ter se priporočava za blagohotno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem 2643 3 2 Senica & Zupan. ■P; 2291 38 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Akcijski kapital R 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000 — Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamen »ta tn ekabomptnje Daje predujme na vrednontne p»i>lr]e. Izžrebane vrednostne papirje in vnovči\Je Zavaruje sre&ke proti kurzai zapale kupone. Izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. JW B.homu* In Ink...« m.nlo. >l\ JU* Bonna naroSIl.. >U Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje" dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. od Izdajatelj in odgovorni ureduik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk .Katoliške tiskarne" v Ljubljani.