Bukev klma . . . .
V zmrztem snežcu bukev  kima             Jn čaroSne sanje sanja,
z vejicami drobnimi,                             da jo biseri krase,
skoz oblačke luna bleda                       pa si misli, da kratjica
z žarki zre milobnimi.                         slavna je postala že.
JSukev kima, sladko sanja,                  Jn mecesen, kralj ponosni,
da že zre pomtadni raj,                      v snežcu poleg nje šušfi,
oj, pa daleč za goro še                      bukev v lahnetn vetru kima,
tiho sniva zlaii maj.                            jasna noč se Ji smeji . . .
Sokolov .