Itesfci M9 ^ Naj točajka, naj točaj Branko Klančar razstavlja EVROVARTRADE STORITVE SERVIS TRGOVINA 1282 Sava pri Litiji, Tirna 23 tel.: 0601/78-200 Sistemska ponudba zajema: * svetovanje na področju projektiranja in izvedbe instalacij * projektiranje in izvedba instalacij * distribu debelo kompletne opreme za POGODBENO PREVZAMEMO VSE STROKOVNE NALOGE S PODROČIJ VARSTVA PRI DELU IN POŽARNEGA VARSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE AVTOHIŠA KRŽIŠNIK X, •• vi i *• iv Štiričlanska mažama družina 323 Izreden dizajn Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagoijc, Selo 65 telefomprodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 323P l,5i 16 V DOHC, 88 KM, l,3i 16VSOHC.73 KM NOVC Hitra, okretna, praktična 323F l,5i, 16 V DOHC, 88KM, 1,81 16V DOHC,114KM, 2,0i V6 GTI 24 V DOHC, 144KM Združevanje smiselnega z lepim razsežnosti vožnje: Živahen in športen 323 Sedan 1,31 16 V SOHC, 73 KM, 1,51 16 V DOHC, 88 KM, 2,0 diesel, 71 KM Darilo Avtohiše Kržišnik vsakemu kupcu novega vozila. Na zalogi rabljena vozila. Ugodni krediti z 9,14% obrestmi brez ostalih stroškov do 4 leta. Najvišja kakovost obvezuje 323C 1,51 16 V DOHC, 88 KM, 1,81 16 V DOHC, 114 KM ISO certifikat kakovosti Mazda ima triletno garancijo/1OO.OOOkm MAZDA NAJ BO PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR IZLAKE ŠE NAŠE UVOD Ljube moje, ljubi moji ! Debelo polovico leta smo pregurali, poletje je tu, na veliko že, ali pa šele, razmišljamo o počitnicah, takih iz pred let, poceni v proslulih sindikalnih domovih (bilo je pa fajn in poceni), ki sta nam jih "moderni", novi državi vzeli, pa še veste, da smo marsikatero "colngo" dali, da bomo imeli kam hoditi... Ja, danes pa razmišljamo o visokem turizmu, takem,—* nam bo pripeljal goste z novci, pa še sami ne vemo kaj bi z njimi. No, včasih še z novci ne... Pa se skoraj vsako sezono zgodi, da slovenski turizem rešujemo kar sami Slovenci, saj veste, tistega visokega, ki ni poceni! Kar poglejmo okoli sebe: Že dolgo imamo v dolini spečo tmjulčico, vseskozi nekaj brkljamo okoli nje, pa nobenega haska. Pa jo malček uspejo zbuditi, pa spet nič... In to sami^jT "strokovnjaki"! V nasprotju s tem vrvežem, pa tiho in uspešno nestrokovnjak" mimo trnjolčice vozi avtobuse z rumeno tablico, kjer piše NLX-9... Pa jim ima kaj ponuditi, pa jim zna kaj ponuditi! Ja, pojdimo v senco, naročimo si en mrzel pir (vsaj toliko pa vsak še menda imamo) in kupimo vsak svojega Zasavca, pa se malo ohladimo. Vroče Vaš urednik Mojmir Maček VEČER OBUJANJA SPOMINOV NA DR.ANTONA SOVRETA 30 LET ANSAMBLA ISKRE VEČNI KROG BRANKA KLANČARJA INTERVJU Z LUCEMMENAŠEJEM ORGANIST IZNAD LAŠKEGA UTRINKI S KMEČKE OHCETI IN 23 POČITNIŠKI HOROSKOP NAJ TOČAJKA, NAJ TOČAJ VIP TURNIR NA OTOČCU ZURIRAMO a tefffiksrilkff V naslednji številki pripravljamo predstavitev knjige Jožeta Ovnika! Robert Halze^p3 ^as2,vc cl o °-. Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Moimir M-Tn/C ,r,anc' ^fdunc- Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzingcr ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Igor Gošte Polona Ma!^' t^R01^ Južina (RePortaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Nasbw Suhima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško izhaia ob če,rll'r:TZ!SaVC' Cest.‘i 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, k n Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. profzTOdfinfnr0^3,0 prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med fotoenfii „ ™atlvne narave po 13. točki t.št. 3, za katere sc plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in tograrij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Priznanje radeškim ročnim izdelovalcem papirja Radeče - Radeška delavnica ročne izdelave papirja Valvazor je vse bolj poznana v slovenskem prostoru, še posebej na področju domače in umetne obrti. Nadaljujejo tradicijo izdelave tovrstnega papirja v Radečah, kjer kot je znano, so papir izdelovali že v letu 1750, radeška papirnica pa je rodila številne mojstre delavnice tovrstne obrti. Direktor mojstrske delavnice Valvazor, Aleš Breznikarje povedal, da so se njihovih izdelkov navadili predvsem tisti, ki cenijo tovrstno izdelavo, saj je praktično vsak papir unikat zase, izdelava sama pa pomeni svojevrstno umetnost, ki nedvomno ima svojo ceno. Med naročniki tega papirja so številna podjetja, turistične organizacije ter državne inštitucije. Med drugim so izdelali tudi ročni papir hrvaškemu predsedniku Tudmanu in se predstavili na nekaterih bazarjih, kjer je bilo zanimanje za tovrstno izdelavo precejšnje. Letos so sodelovali na začetku turistične sezone na Bledu in v imenu mojstrov domače in umetne obrti na slovenskem, v svoje vrste sprejeli ministra za gospodarstvo, Metoda Dragonjo. Da so to zaupali mojstrski delavnici Valvazor iz Radeč, je zanje gotovo veliko priznanje in vzpodbuda, da je potrebno tovrstno obrt gojiti še naprej, saj je navsezadnje tudi ta ena izmed identitete naše države. Franci Kadunc Direktor mojstrske delavnice Aleš Breznikar med mojstre sprejema ministra Metoda Dragonjo MEDIJSKE MICE ŠE ZA MESEC DNI POD OKRIUEM OBČINE Župan zagorske občine Matjaž Švagan je s stečajno upraviteljico Veleno Lokar - Škrget podpisal podaljšanje najemne pogodbe do 1.8. letos za hotelski kompleks Medijske toplice na Izlakah. Očitno se bomo vsaj za začetek pasjih dni še lahko hladili v izlaških bazenih. Vozimo se po Zasavju in poleg vzorno urejenih cvetličnih nasadov v Zagorju, nam pritegnejo pozornost okolice Petrolovih bencinskih servisov. Kjer koli se ustavimo, lahko občudujemo negovane trate, cvetlične nasade, pa naj bo to v Litiji, Zagorju, Hrastniku, na Izlakah ali pa v Trbovljah. Zato prižigamo vsem zasavskim Petrolovim servisem lampo! ________________ Pred časom smo dah na pranger zagorski oddelek za urejanje prostora in kot izvajalca zagorsko komunalo. Takrat sta si ga prislužila zaradi predolgega postopka ukrepanja odstranjevanja odsluženih avtov. Po dobrem mesecu pa ugotavljamo, da so začeli delovati in jima prižigamo lampo. , Geotrip ’97 Vsako naravno okolje ima svojo zgodovino, ki seže tako daleč, da ji naša misel težko sledi. Dogajanje v njej je bilo burno in je pustilo za sabo številne sledove. Hodimo mimo njih ali celo po njih, pa jih ne vidimo in zanje ne vemo. Da bi bila naša ozaveščenost tudi na tem področju večja, se je Slovenija vključila v projekt GEOTRIP, ki ga organizira Evropska zveza za varstvo geološke dediščine. Projekt je prvič stekel leta 1995, vanj pa se je vključilo petnajst držav. Lansko leto so se vse države udeleženke na sestanku v Rimu odločile, da akcijo nadaljujejo vsako drugo leto tretji teden v septembru. Letos bo to od 20. do 28. septembra. Akcija teče po vsej Evropi. Njen namen je aktivirati širšo javnost pri predstavljanju geologije in geokonservatorstva ter po možnosti tudi na tem področju vzpodbuditi mednarodno sodelovanje. Ministrstvo za okolje in prostor je za sodelovanje v akciji pozvalo posameznike, različne vladne in nevladne organizacije ter šole. Razpis je vzbudil zanimanje tudi na OŠ Vače. Učenci, ki jih zanima geologija, so skupaj z mentorjem Marjanom Rogljem odkrivali številne zanimivosti v domačem okolju. Fotografirali so jih in vrisali v zemljevid. Z desetimi najlepšimi fotografijami geološke dediščine bodo sodelovali tudi v fotografskem natečaju osnovnih in srednjih šol. Največje zanimanje je tudi pri učencih vzbudila tri metre visoka in deset metrov dolga apnenčasta stena, ki se razteza za pokopališčem na Vačah. Iz množice ritij in podatkov so zbral* omembnejše in jih objavil' enki Fosilna morska obala netričnem središču Slovenii6; t izid so z denarnimi pr'sPeVv igočile Občina Litija, KS Vač ovska družina Vače. Zloženk** zšla v 1500 izvodih 'n k° avednežem nudila n6^ eljnih informacij o geološk' mivostih Vač z okolico. Naj bilo čimveč. Tako bo name Milko Večer obujanja spominov no dr. Antona Sovreta Toliko znamenitih ljudi se še ni zbralo v Savni Peči, je dejala namestnica predsednika KS Danica Černuta, ko je pozdravila obiskovalce v nabito polni dvoranici krajevnega doma v soboto, 29. junija. Na srečanje so Prišli dr. Kajetan Gantar, skladatelj Uroš Krek, dramatik Andrej Hieng, dr. Erika Mihevc - Gabrovec in dr. Primož Simoniti. Leopold Grošelj, župan hrastniške občine je razložil, kako je pnšlo do tega večera. V vaščanih je že dolgo tlela želja, da se slavnemu rojaku oddolžijo, čeprav ea večina osebno ni poznala. Pravzaprav jim pooseblja skrito duhovno bogastvo, na katerega so Potem je Hedvika Pavlica, ki je skrbno in prisrčno vodila program, spodbudila k pripovedovanju visoke goste iz Ljubljane. Dr. Kajetan Gantar, Sovretov prevajalski naslednik je dopisni član SAZU. Z dr. Sovretom se je spoznal že v domači knjižnici, kjer so imeli vse njegove prevode. Spominja se, kako gaje leta 1951 ogovoril "gospod", kar se mu do takrat še ni zgodilo. Povedal je, kako lepe spomine je imel na praznike v domačem kraju, zato na velikonočni ponedeljek nikoli niso imeli predavanj. Izpite so največkrat opravljali pri njem doma in so trajali tudi več kot dve uri. Dr. Gantar je poslušalce presenetil z branjem pisma, ki mu gaje dr. Sovre poslal v vojsko... Uroš Krek, skladatelj in Prešernov nagrajenec je 15 let Uroš ^ ^avna z leve: Leopold Grošelj, Kajetan Gantar, e / ndrej Hieng, Mici Kotnik, Erika Mihevc, Primož Simoniti, Hedvika Pavlica. Ponosni. Oživila ga je Hedvika Pavlica, ki živi Ljubljani. Na njeno pob, Sovreta bolje spoznar odzvali Hrastničani in ucenci. Ena prvih aktivr ta večer. Najprej smo poslušal ■'"'-i - ivianja Kotnik. 1 kako je dobil Mokoti elektriko, kako je Ž Ančka ogovarjala stra, je branila ženinov del Pri Simeršku, kako m >mel pod trdo sk Kladnik... O Kladniki rir- Sovreta je pripovedoval njegov \ Čebin. prijateljeval z dr. Sovretom, na kar je zelo ponosen. Poslušalce je skoraj šokiral s trakom, na katerega je posnel svojega prijatelja pred desetletji, čeprav se v začetku ni dal prepričati. Potem pa je govoril tako temperamentno, duhovito in hudomušno, daje postal nenadoma živ pred nami... Skladatelj je predvajal tudi posnetek pisatelja Vitomila Zupana, ko mu je ob Sovretovi 70 letnici napisal in prebral sedem sonetov... Kaseto je Uroš Krek podaril krajanom Savne Peči. Dr. Erika Mihevc - Gabrovec je študirala pri dr. Sovretu skupaj si pisateljem Alojzem Rebulo. Poudarila je, da je bil Sovre zelo zavzet za lep slovenski jezik. Sodeloval je pri nastajanju SP, pri šolskih Berilih,... Dr. Mihevčevaje že pred leti obiskala Savno Peč, ker je želela spoznati kraj, kjer se je rodil človek, ki je dal Slovencem toliko lepega. Takrat se je srečala tudi z njegovim nečakom, ki je pisal kroniko o svojem stricu... Dr. Primož Simoniti, klasični filiolog, je poslušal njegova predavanja samo dve leti. Spominja se, kako so ga do dvigala pripeljali, ker je bil hudo bolan, da je lahko prišel v 4. nadstropje. Potem pa je do predavalnice skoraj pridrsal. Vedno se je priklonil in potem začel kljub bolezni s temperamentnim predavanjem -kot vulkan. Študentom je med predavanja vpletal tudi svoje aktualno prevajalsko delo in jih večkrat vprašal, kako se jim zdijo posamezni verzi. Na izpitih jih je rad vprašal, kaj trenutno berejo in bil mnenja, da v določeni starosti morajo pri branju uživati, da se jim knjiga priljubi... Za vse imenitne pripovedovalce, Sovretove učence je bilo značilno, da so zelo prijetni in preprosti. Tako seje lahko spletla med ljudmi v dvorani nevidna vez, ki je vse povezovala v spominu na velikega humanista. Leopold Grošelj jim je na koncu podaril umetniško fotografijo Savne Peči, delo Branka Klančarja, z željo, da bi se še kdaj srečali. Fanči Moljk Foto: Branko Klančar Morska obala v geometričnem središču Slovenije Govoriti o morski obali v poletni vročini je nekaj vsakdanjega, postane pa vznemirljivo, ko izvemo, da je ta obala v središču naše države. Gre namreč za fosilno morsko obalo, ki razkriva milijone let dolgo zgodovino zemlje in burna dogajanja v njej. Razteza se v dolžini deset metrov in se dviga nad tri metre visoko. Vsa porasla z grmovjem se je skrivala za pokopališčem na Vačah. Odkrile so jo budne oči geologov dr. Stanka Busarja in Blaža Zamika. V nedeljo, 29. junija, je bila fosilna stena predstavljena kot naravni spomenik tudi širši slovenski javnosti. Del stene je občina Litija zaščitila z nadstreškom, ki bo apnenec varoval pred kislim dežjem. Uredila je tudi okolico in dostop do nje. Nanjo bo obiskovalce opozarjala in usmerjala tabla ob cesti, napis pri skalni steni v slovenskem in angleškem jeziku pa radovednežu pojasni njeno zgodovino. Na dan otvoritve sta to nalogo opravila geologa, ki sta skalo našla. "V jurski apnenec, star do sto milijonov let, so se pred trinajstimi milijoni let naselile kamnovrte školjke iz rodu Lithophaga. Na obalah morja jih najdemo tudi danes. Poznamo jih pod imenom prstaki. S številnimi luknjicami so se v miocenu zapisale v kamen. V apnenčasti steni pa najdemo tudi fosile školjčnih lupin ostrig. Nekatere so ohranjene v prvotnem položaju, večinoma pa so zdrobljene in se nahajajo v drobnozrnati breči s peščenim vezivom." Radovednežev v nedeljo ni manjkalo. Za njihovo dobro počutje je poskrbela Lovska družina Vače. Prevzela je skoraj vse naloge za pripravo in izvedbo otvoritve naravnega spomenika. Izkazala se je kot dober gostitelj in pravi naravovarstvenik. Dogodek je pritegnil tudi številne filateliste. Pošta Vače je na otvoritveni prireditvi žigosala spominske ovojnice s priložnostnim spominskim žigom. Ovojnice je izdala fondacija Villa Lita, dohodek od njih pa namenila Krajevni organizaciji Rdečega križa in Moškemu pevskemu zboru KUD Lipa Vače. V niz znamenitosti na Vačah je dodan še en biser: fosilna morska obala. Geologi menijo, da je najlepše ohranjena v Sloveniji in med najlepšimi na svetu. Njeni fosilni zapisi nas opozarjajo, da si narava zasluži vse naše spoštovanje. Milka Rogelj PRI ZOBOZDRAVNIKU VIRBOVUAH "Gospod doktor, tako se bojim..." "Le pomirite se, gospa, ne “lodr*8'- Veterani na Kumu V soboto, 28.6., ob 11 uri, je bila na Kumu v počastitev šeste obletnice Dneva.državnosti in napada letal JLA na oddajnike, že četrta osrednja zasavska slovesnost. Na zasavskem "Triglavu" so se zbrali veterani vojne za Slovenijo, slovenski častniki in ostali obiskovalci v velikem številu. Po uvodni slovenski himni, ki sojo zaigrali člani ansambla Orlek; ki so ob tej priložnosti predstavili premierno pesem z naslovom "Pot na Kum", je povezovalec slovesnosti Bogdan Barovič v uvodnem govoru pozdravil vse udeležence ter med drugim povedal, da so nekateri na tem vrhu že sedmič. "Takrat ni z neba padal dež, kot danes (na srečo je deževalo le nekaj minut op.p.) temveč svinčene krogle, ki so mnoge mlade fante ranile in zaznamovale za celo življenje." Srečanja seje udeležil tudi podpredsednik ZVVS g. Bojan Potočnik, ki je poudaril, da mora država bolj poskrbeti za veterane vojne za Slovenijo. Podelil je tudi srebrne in bronaste plakete. Srebrno plaketo sta dobila g. Matjaž Piškur in g. Aleš Gulič , bronasto pa g. Rado Šuštar. G. Milan Butara, predsednik častnikov, je po krajšem govoru podelil na predlog pred. častnikov Slovenije zlato plaketo g. Bojanu Šoperju. Poleg tega je g. Butara predal prapor častniški organizaciji Trbovlje. Ob koncu slavnosti je g. Bogdan Barovič podaril veteranom iz Zasavja svoje likovno delo. Slika bo začasno visela v PD na Kumu. Tekst in foto: Igor Gošte VALVASORJEVA KONJENICAV TRBOVLJAH Na Dan slovenske državnosti, 25. junija, je prispela letos prvič v Trbovlje Valvasorjeva konjenica. Tvorilo jo je 35 konjenikov. To je bil že peti spominski pohod te konjenice v počastitev spomina na velikega Janeza Vajkarda Valvasorja. Doslej se je konjenica podala na pot štirikrat in vedno v Cerknico, tokrat pa se je podala v Zasavje, kjer je Valvasor preživel del svojega življenja. Konjeniki so odšli na pot 25. junija zjutraj z gradu Bogenšperk. Preko zasavskih vrhov in dolin so preko Podkuma in Dobovca prišli v večernih urah na "strelišče na Kipah" v Trbovljah. Tu jih je pričakalo veliko ljudi in njihov prihod so toplo pozdravili s ploskanjem vsi navzoči. Po privezu in oskrbi konj se je začel program. Začeli so Zasavski rogisti zasavske lovske zveze iz Šmartnega pri Litiji, nato pa je župan te konjenice, ki je hkrati tudi župan občine Litija, Mirko Kaplja, imel pozdravni nagovor, v katerem je povedal, iz kakšnih nagibov so ustanovili konjenico, orisal je njihovo letošnjo spominsko pot po Zasavju ter izročil spominsko listino županoma sosednjih občin Trbovlje in Hrastnik. Predstavnik Turističnega društva Trbovlje, T. Lenarčič, je nato orisal Trbovlje, sledila pa sta še dva pozdravna nagovora iz vrst konjenikov. Znova so nastopili zasavski rogisti. Konjeniki so oskrbeli konje in jih nastanili v lopah AMD na Kipah, konjeniki pa so zaspali v spalnih vrečah v zgradbi strelišča. Naslednji dan so preko Podmeje in Vrhov odšli proti Izlakam. IL. OBNOVITVENA DELA NA CESTI SKOZI SVINE Obnova ceste od Katarine skozi vas: Svine do Podmeje poteka že drugo leto. Izvajalec del, SGP Zasavje pa je pred dnevi seznanilo javnost, daje cesta v času od 1. do 15. julija v času od 6. do 18. ure zaradi del zaprta. ekipa GD Jagnenica, pri članicah so bile najboljše iz GD Sava in pfi članih pa so bili kot najboljša ekipa v svoji kategoriji in nasploh pripadniki GD Ravenska vas. Vsi sodelujoči so prejeli priznanja, prvi trije v vsaki skupini plakete, zmagovalci pokale> najboljša ekipa absolutno pa Še prehodni pokal. Organizatorji so se izjemno potrudili pri izvedbi tekmovanja, p3 še srce so imeli, da napovedane gasilske veselice niso odpovedali,ampak so tudi to spravili p0^ streho. 0 ZAGORSKA OBČINA USPEŠNO POMAGA POSODABLJATI MEMORIAL JOŽETA VRTAČNIKA Prostovoljno gasilsko društvo Šentlambert je v soboto S.julija pripravilo tradicionalno tekmovanje v gasilskih veščinah za memorial Jožeta Vrtačnika. Tekmovanja so se udeležile štiri gasilske zveze in sicer iz Litije, Trbovelj, Radeč in Zagorja. Običajno na memorialu sodeluje tudi gasilska zveza Hrastnik, vendar so ravno na ta dan praznovali 110 let organiziranega gasilstva v Hrastniku. Tekmovalo je 19 ekip, od tega 12 članskih moških, 5 članskih ženskih in dve veteranski. Pri veteranih je zmagala Tudi drugo gasilsko vozilo je zadnjo junijsko soboto dobilo last' nika. Zagorski župan Matjn župani posavskih občin ter predsti savskih elektrarn. Goste sta sprejela r; - pan ter predsednik občinskega sveta sk am komisije za spremljanje gradn novo. Po krajšem ogledu mestnega je nekaterih del, ki jih izvajalci še opravi sklopu gradnje HE Vrhovo, so domačini ozon i na številne še ne opravljene n začasni0 ^ °dloka 0 gradnj> HE vrh' jc, ua mineva natanko dese Prejema odloka in začetka gradnje, min n0SL Pa 86 Še vedno Pogaja za i ge, ki niso bile izvršene. Vprašat ne, je veliko, slej ko prej pa bodo g vore, saj se pripravlja podelitev k za vengo Savskih elektrarn in nedvom Pred podelitvijo v Radečah zahteval eresene zadeve uredijo. S tem so se ,8°SJe' Radečani so goste opozor Sb?'? fVUnih Problemov tuc minic ! ,k0°rdinacija med posan in ned .Vh S°bUad0lŽnasPremljati I " d sledno bajanje odloka, že r« bi dokr>0“ predlagal poseben sporazun lokalna*11*10 Uredil omenjena vprašanje oka^na skupnost opoZarja,davpredIc ajeta vsa odprta vprašanja in ta vsel ?evST-Ceneb0Up°S,evan odR številni dokumenti, ki so bili po njem še Dejstvo je, da gre za zaščito Radeč pred poplavami in sanacijo posledic, ki jo že in jo dolgoročno še bo prinesla omenjena gradnja, kije bistveno spremenila pogoje življenja v tem delu Slovenije. Franci Kadunc Zmanjšalo se je število obrtnikov v Trbovljah Gospodarska moč občine zadnja leta postopno usiha. To negativno znamenje se kaže tudi pri obrtnikih. V zadnjem času seje njihovo število zmanjšalo za 50. Sedaj jih je 260. Pristojni v občini in pri Obrtni zbornici Trbovlje so računali, da se bo povečalo predvsem število proizvodnih obratov, ki pa se, nasprotno, naglo zmanjšuje. Tudi na tem področju se odraža zmanjševanje obsega ali ukinitve obratovanja nekaterih večjih trboveljskih podjetij, kar ima za posledice večjo brezposelnost in kupno moč prebivalstva. XI. Ivanka Uršič razstavlja v Domu upokojencev Znana trboveljska slikarka, sicer upokojena pedagoginja Ivanka Uršič je znova pripravila samostojno razstavo. Tokrat se s sedemnajstimi deli predstavlja v družabnih prostorih Doma upokojencev Franca Salamona v Trbovljah. Raznovrstno cvetje je naslikala v raznih slikarskih tehnikah - akvarelu, oglju, pastelu, pergamamu. Razstavljena dela so na ogled do 31. julija. IL. Porušili so stare občinske garaže Na temelju izdane odločbe je SGP Zasavje konec junija končalo z rušenjem objekta starih bivših okrajnih, sedanjih občinskih garaž za upravno zgradbo občineTrbovlje na Leninovem trgu. Objekt so pred desetletji zgradili za potrebe takratnih in kasnejših oblasti. Z leti je dotrajal in lastnik seje odločil, da ga porušijo. Na tem prostoru nameravajo zgraditi nov poslovno-stanovanjsko objekt s 25 stanovanji in 70 garažnimi mesti v dveh etažah, kar bo temu delu Trbovelj dalo povsem novo podobo. U. JOŽE OVNIK IZDAL V SAMOZALOŽBI SVOJ PRVENEC "PERKMANDELJC" Zadnjega junija je prišla iz tiskarne nova knjiga, ki govori in dobesedno prikazuje - Jože Ovnik je zgodbo tudi ilustriral - življenje v Trbovljah skozi zgodbo, ki se prepleta z mistiko o perkmandeljcu, gotovo ne prvič uporabljenem motivu. V prihodnji številki bomo predstavili avtorja in knjigo. MM TRBOVLJE VEČNI KROG BRANKA KLANČARJA Branko Klančar, akademski slikar z Dola, je imel od 24.junija do 6.julija v Hrastniku razstavo slik, ki so v tehnološkem smislu fotografije. Čopič je zamenjal objektiv, film pa barve. Razstavo so v okviru občinskega praznika omogočili Občina Hrastnik, ZKO in KRC. Kdaj ste se začeli ukvarjati s to tehniko? Fotografijo imam že od nekdaj rad. Takoj po diplomi sem se za trinajst let posvetil pedagoškemu delu. Poleg likovnega pouka sem imel ves čas tudi fotografski krožek, kjer sem z mladimi eksperimentiral s fotografskimi tehnikami, potem, ko smo spoznali osnovna znanja fotografiranja. Tudi s čopičem, fiksirjem in razvijalcem smo slikali po fotografskem papirju. Pri tem delu se fotografska tehnika približuje slikarstvu ali obratno. Šola mi je vzela veliko časa, zato nisem utegnil stati ob slikarskem stojalu... Slikanje ob platnu mora biti kontinuirano, šolsko delo pa meje ob tem vedno prekinjalo. Razstavljene slike so iz cikla Večni krog. Zakaj takšno poimenovanje? Rad imam abstraktno slikarstvo. Človek je lahko pri ustvarjanju popolnoma svoboden. Svoj notranji svet lahko izrazim na svojstven način. Z nizanjem likovnih prvin ostanejo podobe tistega notranjega sveta. V teh podobah pa lahko gledalec najde še kaj drugega -odvisno od njegovega trenutnega razpoloženja. Za realno odslikovanje sveta imamo fotografski aparat. Moje slike so abstraktne, vendar tudi narejene z aparatom. Na akademiji sem že razmišljal o rojevanju, rasti. Iz tega obdobja imam nekaj litografij na to temo. V razstavljenih slikah pa so upodobljene stvari, ki na nek način zaključujejo nek krog. Snovi prehajajo v prvotna stanja - v zemljino, iz katere lahko ponovno vznikne življenje ali kdo to zemljino preoblikuje v material - za nek uporaben predmet. Te slike nimajo datuma in podpise, ker je slika brezčasna - to se dogaja kar naprej. Kako ljudje sprejemajo vaša likovna razmišljanja? To je zanimivo vprašanje. Spraševal sem se, če to lahko pokažem javnosti. Kako bo sprejela abstraktnost, ki jo navadno odklanja? Najprej sem razstavljal v Zagorju, kjer je publika likovno zelo izobražena. Tam je vsakoletna slikarska kolonija, v delavskem domu pa se vseskozi nekaj dogaja na likovnem področju. Odziv je bil lep. Slike so jim bile zelo všeč in so jih razumeli. V Hrastniku ni toliko te kulturne dejavnosti, zato sem bil presenečen, daje prišlo na otvoritev toliko ljudi. Zanimalo jih je vse v zvezi z mojim odnosom do okolice, kjer najdem te fragmente, z mojo likovno govorico. Velikokrat sem že sodeloval pri raznih skupnih razstavah - slikarskih in fotografskih, te slike pa sem razstavljal tokrat drugič. Ljudje, ki so prišli na razstavo, so odšli zadovoljni. Očitno imamo tega v naši občini premalo. Fond Moljk Iz knjige vtisov: Kdo bi si mislil, da je v fotografijah, ki so razstavljene, toliko lepega, prepletenega s poezijo in glasbo. Iskreno čestitam. * Čestitam za tako izviren fotografski pristop. * Nisem si mislil, daje lahko pogled skozi objektiv tako lep... * Hvala vam, ker smo skozi razstavo deležni te dragocenosti tudi mi, obiskovalci. * Pogled na vaše fotografije se mi zdi zelo prostran, čutim, da sem del vesolja. * Upam, da to ni zadnja razstava. Doslej mi je bila ta tematika nezanimiva, neznana. Zdaj pa sem odkrila lepote, ki človeka osrečujejo. Zgaga Rock festival Po uspešnem lanskem festivalu, če gledamo po glasbeni plati, so se organizatorji odločili, da izpeljejo vse skupaj še enkrat in še bolje, kot prejšnjič. Med prijavljenimi so izbrali 32 skupin, od tega največ iz Slovenije, nekaj iz bivše Jugoslavije (Goblini, KUD Idioti,...) ter iz Evrope in Amerike (Dumbell, Wanda Chrome and the Leather Pharaons,...). Poleg že znanih in uveljavljenih je bilo slišati tudi precejšnje število dokaj neznanih, a kvalitetnih zasedb, kot so Zablujena generacija, Hudo narobe, RhytmThieves, vse pa so po kakovosti mogoče celo presegle lanskoletni festival. Med manj znanimi so bili najbolj nabiti z energijo prav gotovo Erotični. Njihovega pevca je bilo bilo namreč moč zaslediti prav na vseh delih odra, pa tudi na plesišču samem. Cel dogodek je ponovno prenašal Radio Študent, žal pa ni bilo omogočeno snemanje skupin za kakšno zanimivo kompilacijo, kot je to navada na tovrstnih prireditvah po svetu. Petkov koncert je otvorila Utopija ter ga pompozno zaključili KUD Idioti in Pero Lovšin s Križarji. Ko so le-ti skupaj zapeli Bandiera Rossa, je nekaj deset poslušalcev nastopajočim priskočilo na pomoč kar na oder. Redarji pa so bili nerazumevajoči in so jih v zahvalo popršili s solzilcem in tako izpraznili dobršen del prostora pred odrom. V soboto se takšen val navdušenja ni ponovil. Mogoče ni bilo pravega vzdušja zaradi velike količine prejšnji dan popitega piva in vina. Tega se je vsekakor bolj splačalo prinesti s sabo, kajti cene so bile astronomske. Lahko bi rekli, da niso bile le previsoke, temveč tudi zelo nesorazmerno postavljene. Mineralna voda na primer je stala skoraj toliko kot vino (750/1000 SIT). Marsikdo je imel občutek, kot da je organizatorjem prav vseeno za vso rock kulturo skupaj, in da so festival organizirali le zato, da bi privabili čimveč ljudi in z njimi kar največ zaslužili. Naslednja pomanjkljivost je bilo žaljivo obnašanje predsednika KUD-a Zgaga, nespoštovanje dogovorov (npr. skrajšanje nastopa odlične rockovske zasedbe Metropolis) in v nekaterih primerih nekorektno ravnanje varnostnikov s publiko. Vse to je pripomoglo k slabši kvaliteti festivala kot celote. Predrage karte pa so bile prav gotovo glavni razlog, da je mnogo ljubiteljev rocka ostalo doma in zadevo poslušalo raje preko radia. SAMA Ducat slikarjev na Izlakah V četrtek, 10. julija, se bodo v Medijskih toplicah na Izlakah že 34-ič zbrali domači in tuji slikarji v najstarejši in prvi slikarski koloniji po II. svetovni vojni v Sloveniji. Kolonija je bila ustanovaljena leta 1964 in od takrat neprekinjeno deluje vsako leto od 10. do 20. julija. Idejo o koloniji so na slovenska tla posejali Tone Leskovšek, Milan Rijavec, Ivo Seljak Čopič, Andrej Pavlovec in še kdo. Desetdnevno bivanje na Izlakah organizira in financira občina Zagorje ob Savi, oziroma Svet slikarske kolonije. V koloniji se zbirajo skoraj izključno akademski slikarji in študenti akademije. Doslej je bilo na Izlakah 250 različnih domačih in tujih slikarjev, nekateri so bili po dvakrat ali tudi večkrat. V desetdnevnem ustvarjanju v slikarski koloniji bodo slikarji spoznavali tudi okolje in razmere v njem, v soboto, 19. julija, pa bo na terasi Medijskih toplic improvizirana razstava vseh dvanajstih slikarjev, ki so napovedali svoj prihod. Uspešno končana sezona V Domu starejših občanov Franc Salamon v Trbovljah so se prejšnjo sredo v lepem vremenu na dvorišču sestali stanovalci doma in zunanji sodelavci skupaj z zaposlenimi v domu in slovesno zaključili še eno sezono skupnega delovanja. V domu deluje šest skupin za samopomoč, v katerih sodeluje deset občanov Trbovelj, ki ljubiteljsko zahajajo med stanovalce doma in jim prinašajo delček zunanjega sveta. Oblika je vTrbovljah postala že tradicionalna in se je tako močno prijela, da se ni bati njenega zatona. V domu so stanovalci dobro preskrbljeni. Imajo vse, česar si doma zaradi starosti, bolezni ali osamljenosti niso mogli dati. Pripravljajo jim dobro in njihovemu zdravju primerno hrano, imajo lepe in čiste sobe, skupne prostore, kjer se lahko družijo, gledajo televizijo in se ukvarjajo z raznimi dejavnostmi, so oprani, imajo zdravnika, socialno delavko, delovno terapevtko, frizerski in pedikerski salon, pa še bi lahko naštevala. Nekdo bi dejal, saj to je pa vse oziroma več kot bi imeli doma. Da in ne, lahko odgovorimo. Ti ljudje so vendar iz sebi ljubega in znanega okolja prišli nekam drugam prav takrat, ko se navade zaradi let tako ugnezdijo v človeku, da jih je težko spreminjati. Iztrgani so bili iz sveta, ki je bil njihov, pa najsi je bil lep ali pa manj blesteč. Res je, da je na enem samem kupu veliko ljudi in to lahko zagotavlja druženje, ki si ga nekdo, ki živi sam, ne more privoščiti. Stvari pa vendar niso tako preproste, kot bi se zdele nam, ki še polni energije letamo naokoli in komaj čakamo malo samote, da si lahko oddahnemo od vsakdana. Marsikdo od stanovalcev si res najde v sostanovalcu dobro družbo. Vsi ljudje, ki se zberejo na enem mestu, ne da bi imeli v življenju iste interese, pa vendar ne morejo tvoriti homogene celote. Zatorej ne gre nikomur zameriti, če se ne najde, kot temu radi rečemo, če se zapre vase in je kljub vrvežu osamljen. Svojci so za stanovalce doma veliko olajšanje. Obisk je dobrodošel vsakomur, zatorej tisti, ki imajo sorodnika v domu starejših občanov, tega ne bi smeli nikdar pozabiti. Prihaja pa naj jih, če je le mogoče, več. Domača druščina naj se spreminja, da tisti, ki je v domu, dobiva čim več različnih informacij in novih spoznanj in vidi različne obraze, sliši različne glasove, s tem mu je omogočena tudi raznolikost njegovega veselja in zadovoljstva. Vsak stanovalec v domu potrebuje stik z zunanjim svetom. Tega pa jim že nekaj let vzdržujejo tudi zunanji sodelavci, ki določen dan v tednu prihajajo v skupine in dobro uro ali dve preživijo s svojo skupino. V dom tako prihajajo ljudje, ki imajo radi starejšo populacijo in so toliko komunikativni, da v sodelovanje znajo prepričati tudi stanovalce. Z varovanci doma se pogovarjajo, jim pripovedujejo novice iz zunanjega sveta, se odločijo za kakšno temo, organizirajo predavanje, skupaj zapojo, vzpodbujajo stanovalce, da povedo kaj o sebi, o svojem življenju, gredo na izlet, skratka najdejo številne oblike, ki so za stanovalce zanimive in spodbudne. Ves čas sem v prispevku govorila o tem, da zunanji sodelavci ponujajo stanovalcem skozi sebe zunanji svet. To je ena stran, ki stanovalcem res veliko pomeni. Prejemajo pa tudi prvi. To začutijo samo tisti, ki v teh oblikah delajo. Pristen človeški stik, ki je tu vzpostavljen, je dobrodošel tudi tistim, ki živijo v zunanjem vrvežu. Človek pri takšnem delu postaja in ostaja notranje bogat. Neizmerno bogastvo nudi spoznanje, da pomagaš ljudem, da niso le številke, pač pa spoštovane osebe. S to pomočjo pa oskrbovanci ne samo sprejemajo, pač pa tudi dajejo. Ponujajo svoje notranje, duhovno bogastvo, o svojem življenju in o ljudeh pripovedujejo na način, kakršnega bi bilo vredno živeti. Kako bi bilo življenje na svetu lepše, če bi znali prisluhniti in spoštovati modrosti starejših, skromnih, čustvenih ljudi, ljudi, ki so večji del življenja odživeli, morda tudi kaj zamudili, pa vedo kako in zakaj. Prijeten je tudi tisti živahen utrip ob šalah, ki si jih pripovedujejo, zanimive so zgode in nezgode vsakega življenja. Čudovito je medsebojno zaupanje, ki ga znajo vzpostaviti. To povezovanje daje vsakemu posebej določeno dostojanstvo, brez katerega je človekovo srce prazno. Uspešno je bila tako končana sezona, ki se bo jeseni nadaljevala. Da pa stanovalci med počitnicami le ne bodo preveč pogrešali znanih obrazov, bodo vodje skupin prihajali ob četrtkih zjutraj v dom in se skupaj s stanovalci podali na sprehod, na sladoled in kremšnito, ob slabem vremenu pa se bodo sestali v domski jedilnici in si izmislili kaj zanimivega. Deset zunanjih sodelavcev je za dom v Trbovljah lepa številka. Lepa predvsem zato, ker je stabilna in bodo dosedanji sodelavci prihajali v dom še vnaprej. Vabljeni pa so tudi novi sodelavci, saj je v domu kar stoosemdeset stanovalcev, ki jim bo drugačnost izvendomskega življenja še kako dobrodošla. Tisti, ki menite, da bi si želeli vzeti čas za danes še neznanega stanovalca doma, poskusite. Če povežem to delo s seboj, ki sem sicer precej zaposlena in aktivna ženska tako zaradi službe kot družine in družbenega življenja, lahko rečem le eno - kot zunanja sodelavka v domu dozorevam kot človek in za to bogastvo, ki so mi ga dali stanovalci Doma starejših občanov Franc Salamon v Trbovljah, sem jim izjemno hvaležna. Ivana Laharnar S Hrastnikom praznovali tudi rudarji V četrtek, 3. julija - ob hrastniškem občinskem prazniku in prazniku slovenskih rudarjev - je bila ob 11. uri proslava ob otvoritvi novega vhodnega objekta obrata rudnika Hrastnik na hrastniškem športnem igrišču. Praznovanju seje odzval tudi Alojz Kovše, državni sekretar za energetiko. V kulturnem, programu pa so nastopili recitatorji, ŽPZ Svoboda Dol, MPZ Svoboda I in hrastniška rudarska godba. Ob poslušanju prijetnega programa, kjer so naglasili življenje rudarjev nekoč in danes je direktor RTH d.o.o. Trbovlje, Aljoša Kink povedal, da je tovrstna otvoritev začetek konkureučnejšega pridobivanja premoga. ER. 1 &NKET4 Pravijo, da ljubezen dela čudeže. In četudi je zgodovina prepolna vojn, sovraštva, je tudi preglednica vzajemne ljubezni. Navadno so celo neuslišana vzdihovanja povod za sovražne misli, ker si ljudje pač ne znajo pojasniti, kako ob določenih niso znali ostati ravnodušni. Menda okoliščine nimajo nič pri tem, če se kdo odloči, da bo sovražil. Čeravno bi bili temu lahko vzrok slaba družba, neprimerna služba, odvratno vzdušje in podobno. Toda narediti iz nečesa prijetno opravilo, je odvisno od posameznika. Gnus ali odvračanje sta morebiti najbolj rutinski znamenji, da se kakšni stvari obeta osovraženost. Ampak vznemirjanje zavoljo dejstva, da koga ne prenesemo ali nam ni všeč situacija, še ne nagovarja ukvarjanje z vsem, kar ni komu po volji. Bolj kot človek misli na negativnosti, večji vpliv imajo nanj. Ni napak mnenje, da je v takih trenutkih pametneje delovati pozitivno in vnesti v življenjsko situacijo zadeve, ki vas osrečujejo in morda je med temi tudi kakšen "osovraženi mučenik", ki v svojem življenjskem slogu sploh ni napačen. Hudirja, boste rekli, kaj pa je lahko dobrega v človeku, ki ne štedi z besedami, se neprimerno obnaša, je odšel z drugo "ljubeznijo", ko je vi še niste našli ali vam "nagaja" na kak drug način. Hja, strokovnjaki menijo, da so tudi tisti dobri ljudje okrog vas takšni le zato, ker jim poklanjate več naklonjenosti. In končno, jeza ie škodi lepoti. Tekst in foto: Petro Radovič Jože Dragar, upokojenec z Dola pri Hrastniku: "Spoštovanje imam do vsakega. Preživel sem 2. svetovno vojno, ko je bilo sovraštvo v porastu, saj je bila F* svetovna vojna. Sicer pa: zakaj bi koga sovražil? Raje se ognem in ne delam problemov. Kolikor vidim, se ljudje ne sovražijo, saj se nimajo nad kom jeziti. Življenje pa je takšno, da vsaka stvar le nekaj časa trpi, sicer je pa treba en z drugim delati in sodelovati." Minka Teršek, frizerka iz Hrastnika: "Če je človek veliko v stiku z ljudmi, se vsega navadi, sicer pa reagiraš na vsak problem. Izkušenj s sovraštvom pa nimam, ker ne gojim takšnih čustev, saj jih je treba znati obvladati. Najbolje pa je, da se človek umakne in sovraštva ne potencira. Sem imela že hude probleme, pa še vseeno nisem nikogar zasovražila." Angel Ezgeta, dijak iz Hrastnika: "Ne vem, verjetno brez razloga ne bi nikogar zasovražil. Mogoče bi me sprovociralo, če bi me kdo razočaral ali da bi mi kdo nasprotoval, da nisem kakšno stvar povedal po pravici. Mislim, da je sovraštvo možno tudi do dekleta. Vendar je treba pri sovraštvu težiti k temu, da se pobotaš." Anica Grobljar, upokojenka iz Trbovelj: "Veliko stvari človeka razjezi v življenju. In pri nas sovraštvo zelo uspeva in je premalo ljubezni ter spoštovanja. In če sem kdaj koga zasovražila, me je kmalu minilo, kajti tudi sovražniki imajo svojega dobre plati. Nismo vsem simpatični in to ni nič takega. Vendar včasih na sovražnika kar ne moremo prenehati misliti, čeprav je pomembno, da se z ljudmi, ki nam niso !?• *•- * « r m < ! i -X A dragi, ne obremenjujemo. Pomembnejše je spoštovanje do sočloveka." Aleš Šinkovec, dijak z Izlak: "Mislim, da star pregovor, ki pravi, da je treba sovražnika narediti za prijatelja, včasih kar drži. Saj smo se z nekaterimi že sprijateljili, čeprav je šlo bolj za otroško sovraštvo. Sicer pa nisem navajen, da bi koga kakorkoli sovražil, pa naj bo to sovraštvo odkrito ali prikrito. Morda bi zasovražil v primeru, če bi me kdo res tako razjezil, da bi mu to zameril." Štefka Pistotnik, delavka z Izlak: "Sovraštvo ni najhujše čustvo. Mogoče je, da se človek razjezi in da to nekaj časa traja, ampak saj se ohladiš. Vsaj jaz sem takšna. ■i. Pogrevanje sovraštva ni dobro. Poleg tega si sovraštvo nekateri privzgajajo že od otroštva, ko so morda že starši sovražno nastrojeni pa se to prenaša iz roda v rod. Osebno me ni težko sprovocirati, da koga zasovražim, ampak sva si tudi hitro spet dobra." Romana Hudomalj, dijakinja iz Zagorja: "V določenem trenutku sem že koga zasovražila, ampak potem sem pa vse skupaj pozabila, odpustila. Mnenja sem, da lahko sovražiš le tistega, ki te zelo prizadene. Sovraštvo je, če ti nekdo nekaj hudega naredi, bodisi zavestno ali pa povsem nehote, in če še potem, ko se pomeniš z njim, vztraja pri svojem. In ni važno ali si moški ali ženska in ali si star ali mlad, saj sovraštvo vedno najde prilike." ENO STATISTIKO POZNAJO EKONOMISTI, H DRUGO DELAVCI Kaj se dogaja z našim gospodarstvom? To vprašanje se prav gotovo ne bi tolikokrat postavilo, če bi bilo gospodarstvo dobro, zdravo. Pa ni! Kljub temu, da mnogi "vladni" statistiki in razni komentatorji trdijo drugače, sem mnenja, da naše gospodarstvo ni zadosti uspešno, da je in bo v prihodnosti (ne tako daleč) sposobno nasititi mnoga lačna usta. Tu mislim na nič krivo in vse večjo množico nezaposlenih, upokojencev in žal iz leta v leto večje število državnih uslužbencev. Potem so tu še lačna usta naših otrok, ki se jih žal resnici na ljubo, v Sloveniji rodi vse manj. Če pogledamo malo statistične podatke našega gospodarstva, ki pa jih tudi vladajočim naklonjeni mediji ne uspejo v zadostni meri zamegliti, hitro ugotovimo, da ima iz meseca v mesec vse več podjetij težave z likvidnostjo, oziroma, da je v Sloveniji vse več takih podjetij, ki neizbežno hitijo v propad - stečaj. Vse večja je tudi nezaposlenost oz. vse več je ljudi brez dela. Po zadnjih podatkih za 3,5% več kot lani. Na drugi strani se delež uspešnih in zdravih podjetij, ki*se ukvarjajo z gospodarstvom vse bolj manjša. Ob tem je potrebno povedati, da so (bila) mnoga podjetja, ki so sedaj v stečaju ali pa tik pred tem, vodena brez potrebnega znanja in odgovornosti do nekdaj skupne lastnine in do zaposlenih. Ne vem za primer, da bi npr. slab ali skorumpiran direktor za svoje slabo delo odgovarjal. Pa bi moral. Zanimiva pa je pri vseh teh nečednih poslih apatičnost nič krivih delavcev, ki izgubljajo delavna mesta. Kako drugače razumeti obnašanje delavcev , ki jim nesposobni direktorji pred nosom zapirajo vrata v tovarne. Namesto, da bi se solidarizirali, organizirali ter se skupno borili za svoje delo- kar naši sindikati v večini primerov ne znajo, se prepuščajo samopomiljevanju in se po dobri stari slovenski navadi zatekajo v gostilne in na loterije utapljat svojo žalost in nemo razočaranost. Da ne bom "nakladal" samo o slabih podjetjih, še nekaj besed o tistih redkih, ki so se uspela dvigniti iznad povprečja. Žal so v večini primerov uspešna na račun odpuščanja oz. zmanjševanja zaposlenih- tudi za več kot pol- na eni strani ter zmanjševanja pravic (tudi plač) delavcev na drugi strani. No, statistiki sicer pravijo, da nam plače rastejo, ampak verjamite mi, nikakor ne delavcem. Tistim na individualnih pogodbah (vodstvu podjetij) pač. Igor Goite . LETNE DELAVNICE USTVARJALNOSTI IN POGLOBLJENEGA STIKA Z NARAVO Ustvarjalnost životari na robu šolskega sistema in prav tako na robu celotne družbe. To je družba racionalizma in preživele materialistične filozofije. In vendar je ustvarjalec vsak človek. Kreira svoje življenje vsak dan znova, če se tega zaveda ali ne. Kot da ne bi čutili globoke potrebe po ustvarjalnosti, svobodi, samostojnosti. Biti kreativen ne pomeni biti izločen iz družbe, ravno nasprotno, to je polna prisotnost in dejavnost v tistem, kar posameznik čuti, da mu pripada. V delu, ki ga posameznik zna prepoznati kot svojega, je največ možnosti za uspeh in zadovoljstvo. Likovno izražanje sprošča kreativne potenciale na vseh področjih. Ko ima nekdo izkušnjo popolne prisotnosti v ustvarjalnem procesu, se ta izkušnja samodejno širi na vsa področja življenja. Prvi korak je svoboda razmišljanja. V svetu razumskih pristopov in otopelih čutov intuicija in domišljija nimata mesta, kar je za celostnost človeka nujno. Tako vse bolj drsimo stran od narave, ki jo razumemo kot nekakšen mrtev mehanizem in s tem stran od samega sebe, od svojih sposobnosti in od enkratne priložnosi biti naravi sodelavci. Kot da nočemo priznati, da ima narava tudi svojo inteligenco in da naš analitični duh, ki zna vse razčleniti ni in ne more biti krona veselja. Delavnice so namenjen vsem, ki jim radovednost, kreativnost, želja po odkrivanju novega ne dajo miru. Prepoznavanje kreativnega potenciala v sebi je predpogoj za soočanje s problemi in za njihovo reševanje. V družbi in skupinskem deluje učenje intenzivnejše,... o sebi, o drugemu, o prijateljstvu. Delavnice razvijajo čut enakovrednosti in spoštovanja do vsega bivajočega. Kako živeti v enakovrednih odnosih sodelovanja z vsem, kar nas obdaja. POLETNE DELAVNICE USTVARJAL N O S T I IN POGLOBLJENEGA STIKA Z NA RAVO v Štanjelu na Krasu od 21. - 25. julija 1997 za mlade od 16-26 let. ZAJEMAJO: * Likovno psihološke delavnice: - oblikovanje gline, slikanje, vaje poglabljanja vase in žganje gline v naravi. Vodi Karin Lavin, akademska slikarka. * Delavnica grafičnega oblikovanja: - vodi diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij Jana Pečečnik * Delavnica raziskovanja nevidnih razsež-nosti narave: - vodi Robi Lavin * Diaprojekcija s poezijo Andi '96 "Dotik neba" - bo predstavil Janko Fon * Večer ljudskih pripovednih pesmi s krasa in širše Primorske Organizirana prehrana in prenočišča. Cena: 18.000,00 SIT Informacije: 067/65-321 N____________________________________________________, Y m načajsko je menda nagnjen k poveličevanju spomina in m vsakršna zbivanja rajši ogleduje iz časovne distance. JLJVendar pa je šentlambrški rojak, Luc Menaše, sicer letošnji zagorski Grumov nagrajenec, doktoriral iz umetnostne zgodovine in dokaj let posvetil likovni kritiki. Spisal je tudi Evropski umetnostno zgodovinski leksikon, pomembno pridobitev za slovenske bralce, kjer je popisana vsa evropska umetnost od starih Grkov do sodobne svetovne umetnosti. Ter "zbirko" ljudi in del v kar 27277 geslih oziroma Svetovni biografski leksikon, kjer zveste bodisi o delih A.P. Čehova bodisi ob kateri priliki je bil izrečen stavek: "To je majhen korak za človeka, vendar velikanski skok za človeštvo," in še mnogokaj iz dobrobiti javnih znancev. Vendar je bil večino let profesor za občo umetnostno zgodovino srednjega in novega veka na ljubljanski Filozofski fakulteti, sicer pa življenje posvetil na videz nepomembnim trenjem, ki so na samosvoj način bogatila zgodovinsko-umetniško zakladnico. V kakšnem spominu imate Šentlambert? Morda se banalno sliši, toda Šentlambert imam v lepem spominu, čeravno sem tam živel le do svojega osmega leta, saj se leta 1933 naša družina preselila v Ljubljano. In trideseta leta so bila res* zanimiva. Sicer groba in tragična, po svoji zgodovinskosti pa mogočna leta. Ste umetnostno zgodovino študirali zato, ker se radi spominjate? V bistvu me je bolj zanimala literarna zgodovina, ampak ker je umetnostno zgodovino študirala žena, je to morda vplivalo na mojo odločitev, da sem doštudiral umetnostno zgodovino. Sicer pa rad obujam spomine in mislim, daje človek to, česar se spominja. Rad brskam po preteklosti, kar je nujno predvsem pri razpoznavanju raznih usod. Tudi zdajšnjost je najlepša, če jo že hkrati doživljamo kot spomin. Bi rekli, da sedanjosti ne doživljate tako intenzivno? Kot likovni kritik sem prav gotovo dokaj intenzivno doživljal tudi sedanjost, vsaj kar zadeva likovno umetnost. Ampak vse je povezano, preteklost s sedanjostjo in ta s prihodnostjo. Se zanimate za politiko? Ne ravno, ampak brez politike itak na gre. Kako more kdo reči, da se ne zanima za politiko, če se pa stvari dogajajo neprestano. In vse, kar so doslej ljudje velikega naredili, so storili ravno v konfliktu s svojo generacijo. Z ljudmi venomer prihajamo v konflikte in to pomeni tudi porajanje novega. Čeravno je resnično novo redkost. Potemtakem se vam zdijo revolucije smiselne? Seveda. Kdaj bi se pa na primer vsi carji umaknili, če ne bi bilo oktobrske revolucije? Danes recimo, ko spet toliko razpravljajo o Hitlerju in Stalinu, še vedno ne razlikujejo njunega odnosa do zločina. V Nemčiji je bil namreč zločin uzakonjen. Revolucije so posledice nezadovoljstva, čeprav niso vedno uspešne. In kaj pravite o nasilju? Klerikalizem je recimo lahko oblika nasilja. So pa ljudje lahko tudi antiklerikalci, pa so tudi polni nasilja. Hja, kako sploh uiti nasilju, kajne? Najbrž s kultiviranjem ljudi. Zdaj je verjetno neugoden čas, saj je nasilja povsod dovolj. Ko sem bil recimo v Ameriki, sem si z izjemnim veseljem ogledoval arhitekturo mest pa ljudi, ki tekajo po bulevarjih in nakupujejo. In takrat sem nazadnje.videl policaja kot se sika. Velikokrat so policaji zgolj igrani liki, ampak newyorškega policaja zagotovo ne boste videli z rokami v žepih, kot pri nas. Zato pravim, da se nasilje rodi z nekulturo, s predsodki. Najprej nam Cigani niso všeč, zatem se jih pa lotimo. Najprej je to antipatija, potem že udrihate po njih. Ampak Zasavci so boljši zavoljo zavednega delavstva. Kajti predsodki nikamor ne vodijo. In če se ljudje ne bi mešali med seboj, bi bili vsi idioti in kreteni. Je res, da se zgodovina ponavlja? Zgodovina se ponavlja, toda z drugačnimi stopnjami, ne pa na isti način. Verjamete v usodo, da so stvari vnaprej določene? To je kot kloniranje ljudi. Saj je vse determinirano, ampak samo v pogledu nazaj. Kje je pa vedel kdo, kako se bo končala Jugoslavija? Eno figo smo vedeli.Tudi komunistična partija je imela lepe ideale - kaj paje lepšega, kot da nihče na svetu ne bi stradal.Tega še sedaj nismo dosegli. In zdaj je večina vlad v Evropi socialističnih. Mnoge stvari se ponavljajo. Ste optimist glede uveljavljanja Slovenije v tujini? Če bodo tisti, ki znajo samo metati polena pod noge, ostali osamljeni, potem bomo še veliko dosegli tudi v svetu. f* Ste veliko potovali? Za tiste čase še dosti, ker se je malo potovalo. Nekaj je bilo tudi •. službenih potovanj, konferenc, kongresov. Človek pač spoznava svet in ne samo domovino. Kdaj pa je recimo za vas, kot likovnega kritika, slika predstavljala umetniško delo? Veliko stvari je, ki vplivajo na to, da ti neka stvar predstavlja umetniško delo. Malo "nosu” je že treba imeti, kar je sicer malce mistike okoli likovne umetnosti. Ne škodi tudi izobrazba, da veš, s čim primerjati, oziroma da razbereš ali slika prinaša kaj novega v okviru že videnega, neko novo kvaliteto. Pri likovni umetnosti miselni svet ne pride tako do izraza kot v literarni. Tudi pristopi likovnih kritikov so se doslej zelo spreminjali. O socialističnemu realizmu, ki današnji tako buri duhove, pa bi dejal, da dejansko pri nas ni bil tako močan niti tako nasilen. Ampak ljudje, o katerih sem imel slabše mnenje, imam še vedno slabše mnenje. Človek se ne menja kar tako, tudi stvari ne doživljamo vedno tako drugače. In ta površnost me je pri nekaterih slikarjih motila. In še to je, da imajo nekateri likovni kritiki radi likovno umetnost. So pa tudi likovni kritiki, ki imajo radi predvsem zbirateljstvo. Toda hotel sem biti neodvisen in si kakšne zbirke slik nisem ustvaril, tako da gledam z veseljem na ta kritiška leta. So slikarji občutljivi na kritiko? Oh, pajasno, da. Ko sem napisal, da naša najboljša slikarja nosita očala, sem bil obema pri srcu, Gabrijelu Stupici in Mariju Preglju. Od mlajših je bil takrat učinkovit Vladimir Lakovič, od še mlajših pa Marko Šuštaršič. Hlepenje po priznanju je v slikarstvu prisotno. Saj, ko sem imenoval Evgena Sajovica k skupini petnajstih, pritaknjeni mi je skušal tudi kritike preprečiti. Ali umetnost v vojni bolje "diha"? Iz umetnosti sploh vsega ne ugotovite, recimo kakšno je življenje v resnici. In zakaj vam portret zbuja tolikšno zanimanje? Ker me zanimajo ljudje. Kaj bi bila zgodovina brez ljudi? Zanima me, kaj se razbere s portretov. Ampak nikoli ne razberete vsega. Tudi s fotografije Stalina ne razberete ničesar, saj je celo zapisal, da bi temu človeku zaupal čuvanje svojih otrok. In pri portretu je lepo, daje dobra slika, daje to človek, ki vam nekaj pomeni ali oboje hkrati. Energija pa je ena tistih stvari, o katerih je lepše govoriti z namigom, kot s trditvijo. Ničkoliko je takih fraz kot: sliko razganja od energije. toda ali to sploh kaj pomeni? Za kaj pa ste posebej spodbujali svoje študente? Rad sem imel predavanja, ker je bila to spet ena mojih iluzij. Predavanja takorekoč "zgradiš", toda na gradivo se moraš spoznati. Pri nas sila malo spoštujemo nadrobnost, toda vse je v nadrobnosti, čeprav citirajo. Hudič počiva v nadrobnostih. Toda nadrobnosti so usode. In vse mora biti v predavanju dobro: analiza slik, sinteza in tista lepa skrivnost, ki jo je boljše pustiti kot skrivnost. Menite, da se preveč jezimo in razburjamo? Edino prav je, da se človek razburja. Sicer pomeni, da nima srca, kot pravimo. Edino "bremzati" se mora in pogumno iti naprej. Tudi po holokavstu so mislili, da si Židje ne bodo upali imeti družin, a je življenje teklo dalje. Mislite, da ljudje dovolj zahajajo na razstave? Če jim to koristi, jih oplemeniti, bi morali zahajati še več. Kar pa ne velja v primeru, če gredo na razstave zgolj zaradi družabnosti. Kako pomemben je dialog v umetnosti in nasploh? Umetnost postane umetnost šele takrat, kadar komunicira z ljudmi in ima svojo publiko. Pisatelj Franz Kafka je imel v dvajsetih letih tega stoletja razmeroma maloštevilno Luc Menaše in sin Mark. publiko, toda sedaj je poznan po vsem svetu. Ali se lahko humanosti, moralnih vrednost uči tudi mimo šole ali cerkve? Seveda. Več kot šola lahko naredijo starši. Verouk in filozofija sta bila najbolj nesrečna predmeta. Ravno rimskokatoliška cerkev ima tako malo pravice govoriti o etičnih vrednotah, o morali. Že začela seje z veliko tatvino židovske vere. Začuda je v dvajsetih stoletjih postala še toliko bolj trda, neizprosna in povezana z nasiljem. Večino let sem poučeval srednji vek, za kar sicer nisem imel specialnega zanimanj a. Tako sem s svojo skromno religiozno izobrazbo opazil, da stvari niso pristne.Tudi inkvizicija ni šala. S čim si pa lahko razlagamo domobranstvo na Slovenskem? Antisemitizem je v 20. stoletju doživel take strahote kot Auschvvitz. Nacizem ima korenine v 19. stoletju. Kdo je pa dvajset stoletij šuntal male ljudi, češ, to so pa Judje, ki so križali našega Gospoda Boga, kot da ni kaj hujšega od tega. Saj so bile korenine ustvarjene za sovraštvo, saj je antisemitizem ustvarila katoliška cerkev. predstavlja tudi nek očiščevalen proces, naj gre za posameznike ali ljudstvo, ki ga zadene. So ljudje, ki jih trpljenje dvigne. Se pa trpljenje lahko stopnjuje do tega, da človek otopi, morda prej umre. Ljudje, ki plemenito živijo, se nekako bleščijo. Tisto trpljenje, ki otopi človeka ali ga pripelje v smrt, nikomur ne koristi. Trpljenje morda pride tudi samo po sebi, ker smo ljudje še vedno tako odtujeni. Vendar sem premajhen, da bi govoril o tako velikih stvareh. Ste se zagorskega Grumovega priznanja razveselili? Seveda, ker dr. Slavka Gruma cenim. Zdaj skušamo biti vsi problematični, kot je bil Grum v svojih časih. Na žalost s svojim delom nisem toliko segel do Zasavja. Ampak rudarje cenim ravno tako kot kulturne delavce. Zelo pomembna zame je tudi kulturna anonimnost. Ste dobro informirani? Če to zadeva prireditve, potem si jih ogledujem vse manj. In kadar imajo ljudje čas in možnost, so razstave, kino, gledališče dobra stvar. In kaj pravite o trpljenju? Trpljenje je tragična spremljava ljudi na najrazličnejših stopnjah življenja. In nihče si tega ne želi. Če uživate v trpljenju, je to mazohizem. Ampak ne da bi ga kdo klical ali želel ne le zase ali za druge, Ampak zbrati skupaj podatke za Svetovni biografski leksikon... To je predvsem vprašanje pridnosti in spomina, morda tudi neke izobrazbe. Svoje etične vzore izpričuje človek tudi tu. Petra Radovič EDINI PRi%VI SERVIS ŠTUDENTJE IN DIJAKI! ŠTUDEflTSKI SERVIS Posredovanje dela dijakom in študentom z rednim ali izrednim statusom Kidričeva 3, tel.: 0601/68-090 P.OMEMBNOi! Zasluženi denar ti za vsa boljša podjetja na željo nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice v CELOTNEM ZNESKU V\ I! Naročanje napotmc m informacije o prejetem zaslužku po TELEFONU Velika baza INŠTRUKCIJ za vse stopnje Študentski krediti! Odpiranje tekočih računov na servisu •f••••••e DIJAKI IN ŠTUDENTJE, SPOROČITE NAM SVOJ E-MAIL TRBOVLJE P* RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI P* VLEČNA SLUŽBA P* FOTOKOPIRANJE P* SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 AS POM2ALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/716-185, fax: 061/716-183 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES JLIO JVT>ZY IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO ABE SHOP Rudarska cesta 6 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h ZLATO. URE. TEKSTIL. STARO PRAVILO, ZLATO DARILO. ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okLrevolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni Cas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij FABIJAN KRIVONOG SPOŠTUJEM TISTO, KAR SO Mi; AAIČIIJ STARŠI Je človek, ki je z vsem srcem predan Bogu, ženi Pepci, svojim otrokom in ne nazadnje glasbi. Kljub temu, da ima častljivih 86 let je še vedno "mežnar" , organist in zborovodja v šentlenartski cerkvi svetega Lenarta. rI’udi vidi še dobro, zato rad prebere kakšno Mohorjevo knjigo ali pa Cerkveni glasbenik, kjer najde veliko člankov o orglah. Na televiziji ima najrajši oddajo Po domače ter reportaže iz sveta narave. Čeprav ni bil vedno najbolj trdnega zdravja, je redkokdaj segel po kemičnih zdravilih. Rajši si nabere zdravilnih zeli, ki jih namoči v "šnopc" ah si skuha čaj, včasih pa si privošči tudi kozarček hčerinega vina, ki je zanj najokusnejši. Pa vedno je v njegovih sodih v kleti domači jabolčni kis in "jabčk" kot rečejo na Štajerskem. Se lahko "vrnete" nekaj desetletij nazaj in nam poveste nekaj o vašem otroštvu? Od koga ste podedovali nadarjenost za glasbo? Rodil sem se v vasici Javorje pri Črni, na Koroškem, v družini, kjer je bilo osem otrok. Z očetom in materjo smo živeli na mali kmetiji, kjer smo bili najemniki. Osnovna šola, katero sem obiskoval v rodnem kraju, je bila takrat naj višje ležeča šola v Sloveniji. Nadarjenost za glasbo sem verjetno podedoval od matere, ki je imela zelo dober posluh, oče manj. Moj bratje bil takrat organist v domači cerkvi, kjer je igral vse do svoje prezgodnje smrti. Drugi brat, kije bil za "mežnarja" znanemu slovenskemu župniku in pisatelju Ksavetju Mešku, je bil celo vodja godbe na pihala, kjer je tudi igral. Tudi sam sem imel rad glasbo, kar je opazil župnik, ki mi je omogočil učenja igranja na orgle. Tisti čas v sosednji župniji Razbor pri Slovenj Gradcu niso imeli organista, zato so poslali pome.Tam sem igral tri leta in pol in se zelo navezal na župnika Karla Lamperta, ki seje veliko selil. Ko sem v Skopju leta 1935 odslužil vojni rok meje poklical k sebi v Šentlenart (Vrh nad Laškim), kjer je bil v cerkvi organist, oče moje kasnejše žene Pepce. Ker pa je zbolel na očeh in ni mogel več igrati, sem ga zamenjal jaz. Za svoje delo sem sicer dobival plačo, niso pa mi plačevali za pokojnino, ker nisem imel uradne šole za organista. Zato sem se odločil in župnik Lampret me je podpiral, da se v Celju vpišem v šolo, ki sem jo končal leto prej kot je bilo običajno. Verjetno zaradi tega, ker sem na orgle že prej znal igrati. Tisti dve leti šolanja sem med tednom preživel v Celju, vikende pa v Šentlenartu. Po šoli sem bil v Šentlenartu "mežnar" in organist, kar sem še danes po 60. letih. Leta 40 sem se poročil z Novakovo Pepco, ki mi je že 41. leta povila prvega otroka, hčerko Joži. Naslednji se je rodil sin Stanko, ki pa je zaradi nestrokovnosti in krutosti laične babice umrl star komaj šest tednov. Babica mu je namreč zaradi tega ker je imel težave s prebavo, bil je "zaprt", s šibko za klistiranje prašičev prebodla črevo in Stanko je umrl v hudih bolečinah. Kasneje sta se rodila še sinova Lenart in Zlatko. Kako ste preživeli drugo svetovno vojno? Ste bili vojak? Z družino smo živeli v skromni "mežnarski" hišici, kjer živiva z ženo in sinom Zlatkom še danes. Ker sem bil takrat predsednik Slomškovega društva v Šentlenartu, me Nemci niso vpoklicali v vojsko kot druge moje rojake, so me pa poslali v Zagorje na delo v rudnik. Kot zanimivost lahko povem, da sem enkrat za cerkveni praznik Rešnje telo v zagorski cerkvi celo igral na orgle. Ne vem, kako so zvedeli, da znam igrati nanje. Tam sem bil eno leto, nato pa sem se zaradi hudega revmatizma in izčrpanosti vrnil domov. Ko sem se doma nekoliko pozdravil, so prišli pome partizani, da bi me odpeljali s sabo v gozd, vendar sem bil za vojaka prešibak. Je pa skozi našo vas šlo veliko različnih vojakov. Skoraj vse vojske so s sabo prenašale svoje propagandne materiale. Tako tudi četniki, ki so nas svarili, kako se bo godilo, če bodo zmagali partizani. Delili so tudi knjige, katere sem vse po vrsti zažgal, ne da bi jih pogledal. Sojih pa po vojni našli v naši cerkvi in na UDBI so bili prepričani, da sem jih skril jaz. Zelo dolgo časa je preteklo, da sem jih prepričal, da te knjige niso moje, da jih nisem jaz skril. Že pred tem so me hoteli poslati v kočevske gozdove za dravarja.Tega sem se zelo bal, saj se mnogi moji prijatelji od tam niso vrnili, ali pa so prišli nazaj čisto raztrgani in slabotni. Obljubljali so sicer, da mi bo tam lepo, da bom dobil hišo, vendar jim nisem verjel. Po najdbi knjig so me vse večkrat klicali na zaslišanje, pa tudi obiskovali so me na domu. Ko pa so me začeli tudi pretepati, sem se odločil, da pobegnem v Hrastnik k sorodnikom in se poskušam zaposliti v rudniku. Tamkajšni zdravnik mi zaradi slabega zdravja ni dovolil dela v rudniku, zato sem se odločil, da mu povem , da me želijo UDBO-vci poslati na delo v Kočevske gozdove, da pa nočem iti, ker se bojim, da se mi ne bi kaj pripetilo. Pomagal mi je. Izdal mi je potrdilo, da nisem sposoben za težko delo in mi še naročil, da naj potrdilo, ko pridem domov v Šentlenart, pokažem tamkajšnim oblastnikom. Potrdila mi ni bilo potrebno nikomur pokazati, so že preden sem prišel domov vedeli zanj. Ne vem, kdo jim je povedal. Pri miru so me pa le pustili. Lahko sem se zaposlil. Kje ste se zaposlili? So vam leta, ko ste bili zaposleni v cerkvi šteli v pokojninsko dobo? Nikoli mi niso priznali moja predvojna delovna leta, čeprav so mi v cerkvi plačevali za pokojnino, niti mi niso priznali izobrazbe. Ponudili so mi sicer delo na občini Laško, vendar le v primeru, če se odpovem svoji veri. "To kar sta me naučila Fabijan na domačem balkonu oče in mati je zame sveto", sem odgovoril. Rekel sem tudi, da se ne bom bogu odpovedal in prodal hudiču. Dve leti sem delal kot drvar, 16 let, vse do invalidske upokojitve -zaradi slabega zdravja-pa sem delal na cesti kot cestar. Takrat, ko še ni bilo asfalta je bilo to delo zelo težavno, poleg tega pa smo bili izpostavljeni še različnim vremenskim razmeram. Ste vsa ta povojna leta, kljub zaposlitvi, še delali kot "mežnar" in organist? Ja, seveda. Poleg mežnarjenja in igranja pri mašah, sem poučeval tudi petje. V tej sobi, kjer se pogovarjava (v sobi je klavir, harmonij in spalnična oprema) je bilo včasih toliko pevcev, da se še premikati nismo mogli. Trenirali smo tudi po trikrat tedensko. V naši hiši seje vedno veliko pelo. Pevske zbore nisem učil samo cerkvenih pesmi, ki so mi sicer zelo pri srcu, še posebno božične, učil sem jih tudi narodne. Velikokrat smo sodelovali tudi na različnih prireditvah. Ste vzgojili kakšnega naslednika-organista? NE! Mi je žena rekla, nikar koga ne pripravi za naslednika, ko pa veva kako bi mu bilo hudo. Sem bil včasih sam tako zaničevan, da resnično nikomur ne bi privoščil, da bi bil na mojem mestu. Stari ste častljivih 86 let, naslednika nimate. Torej še vedno večino dela v cerkvi opravite sami ? Še vedno, ker imam svoje delo rad. Ste kdaj hodili na srečanja organistov? Teh sem se rad udeleževal. Hodil sem tudi na tečaje. Tako sem igral že na več krajih po Sloveniji: v Mariboru, Slovenj Gradcu, Šmartnem pri Litiji, pa v Zagorju.. Kaj pa v Cankarjevem domu? Ne, tam pa še nisem igral, čeprav si zelo močno želim. Imajo zares čudovite orgle.Pa še to napiši, da imam zelo rad novega slovenskega nadškofa, kije zelo odločen, pokončen in predvsem pošten. Takšne ljudi imam najraje. Ne pa tiste, ki se kar naprej sprenevedajo in lažejo. Tekst in foto: Igor Goste RIČET NA 1206 m KDOR HRUP MESTA SOVRAŽI IN MIR SI ŽELI, NA ČEMŠENIŠKO PLANINO NAJ POHITI Čemšeniška planina je drug najvišji vrh v Zasavju. S 1206 m višine in z lego človeku ponudi obširen razgled v dolino, hkrati pa se odkrito spogleduje s Kumom, Zasavsko Sv. goro ter s Kamniškmi in Julijskimi Alpami. Dostopi do vrha po markiranih peš poteh so možni iz Jesenovega, Čemšenika, Trojan, Zagorja, Savinjske doline,... Katerokoli pot si človek izbere, dolgo ali kratko, po vsaki, ko dospe do cilja, se prileže počitek in okrepčilo. Dom, ki na vrhu stoji od leta 1973, nosi ime po dolgoletnem predsedniku PD dr. Francu Golobu. V letošnjem letu je bila notranjost s pomočjo sponzorja, SVEA-e iz Zagorja, ki pomaga dom vzdrževati, močno prenovljena. Oskrbnica doma, Fani Novak iz Čemšenika se že petnajsto leto vsak, tudi ob dežju, povzpne do vrha. Skrbi za dostavo hrane in pijače do doma in za kasnejšo postrežbo gostom, hkrati pa tudi postori kaj okrog hiše, medtem pa pokuka v nebo, da ve, kakšno bo vreme in koliko bo obiska. In ker je znano, da je dobra kuharica, smo jo povprašali po ponudbi. Pravi daje hrana tipično planinska, hkrati pa odločno dodaja, da v kuhinji ne bo nikoli cvrtnjaka za pomfri, zrezke in podobne stvari, saj se to dobi v vsaki oštariji. Zato pa nudijo ob nedeljah klasična kosila, pečenko, domače klobase z zeljem, enolončnice ter potice ali zavitek. Skratka vse je planinsko in bo tudi ostalo, tudi cene. Podatki: Telefonska številka: 77-125 dve gostinski sobi s 70 sedeži 32 skupnih ležišč odprto od 1. maja do 1. oktobra vsak dan v zimskem času pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ričet Fižol en dan prej namočimo, v isti vodi ga skuhamo z ješprenom in prekajeno svinino. Skuhamo do polovice in odlijemo vodo ter jo zamenjamo. Dodamo korenjček. krompir, lovorov list, sol, cel poper, vegeto. Posebej prepražimo čebulo in malo moke, dodamo paradižnikovo mezgo, nazadnje pa še sesekljan česen in peteršilj in prilijemo. Kuha se eno uro do uro in pol. Pehtranova potica Iz 1 kg moke naredimo kvašeno testo, ga damo vzhajati za uro in pol, nato ga razvaljamo, na tenko premažemo z nadevom, posladkamo in posujemo s sesekljanim pehtranom in zvijemo. Nadev: margarino stopimo in njej stepemo jajce, da zakrkne, ohladimo, dodamo domačo sladko smetano. Pečemo v segreti pečici 1 uro pri 200° C. IN VSE TO PLANINA ČEMŠENIŠKA IMA, LE GORI, LE GORI IN VSE TO VAM DA. (ljudski pesnik Anton Izlakar) A.Z. ZDRAVILNE RASTLINE KAMILICA Je enoletna, 20-50 cm visoka rastlina z drobnimi, belorumenimi cvetki. Raste po njivah, med žitom, gojimo pa jo tudi na vrtu. Cvete od junija do avgusta. Vonj prave kamilice je izrazit in vsem dobro poznan, divje vrste niso aromantične. Izvira iz Male Azije in seje razširila po vsej Evropi. Dobro so jo poznali že stari Egipčani, ki so za čaj uporabljali močnejše in mnogo bolj koncentrirane odmerke kot danes. Vsekakor spada kamilica med tiste zdravilne zeli, ki ne sme manjkati v nobeni domači lekarni. Ko pripravljamo čaj iz te zeli, jo samo poparimo. Tako pripravljen čaj je nepogrešljiv pri skoraj vseh boleznih želodca in prebavil, pri kužnih boleznih in je v prvi vrsti zdravilo za ženske, zlasti za krče vseh vrst. Čaj iz kamilic je poznan tudi po lastnosti, da deluje blago. Pater Ašič pravi, da kamilica preganja kamne, trganje v udih, zlatenico, tesnobo v prsih, menstruacijske težave, gliste. Poleg tega si iz kamilic lahko pripravimo prevretek za grgranje, če imamo vneto grlo ali nam izpulijo zob. Bolečina kmalu poneha, rana se sčisti in zaceli. Nadalje kamilične kopeli pomagajo pri bolečinah v ušesih, očeh, glavobolu, sinusih, granulomih in bronhitisu. Pri bruhanju ni priporočljivo piti kamilični čaj (Ašič). Nasveti "naših mam" Zlatolaske si lahko s kamilicami še polepšajo svoj videz oziroma lase še posvetlijo. Potrebno je le skuhati močan prevretek, z njim oprati lase in jih pod brisačo posušiti. Lesk zlatolask bo še bolj zapeljiv. Kar preizkusite. Čaj proti glistam. V liter vroče vode dajte ščepec posušenih kamilic in spijte skodelico tega čaja na tešče. KORENJE Pravijo, da postanejo ljudje, ki jedo korenje prijazni. Pravijo tudi, da postanejo ženske, ki jedo korenje še bolj lepe, da dobe lepa in čvrsta stegna. Otroci ga imajo radi predvsem zaradi odličnega okusa, predvsem surovega, kar je navsezadnje tudi koristneje, saj kuhan izgubi mnogo zdravilnih učinkovin. V korenju je veliko vitaminov B, C, D, E zato je primeren v vseh primerih oslabelosti, slabokrvnosti, šibkosti in pa bolezni, ki jih povzroča pomanjkanje vitaminov (skorbut, rahitis). Zaradi provitamina A koristi očem, zato ga naj jedo letalci, mornarji, poklicni šoferji in vsi, ki morajo videti kot ris. Nekateri pravijo, da se kratkovidnim otrokom z uživanjem korenja vid izboljša. Ker učinkuje diuretično (čisti kri in žene na vodo), je primeren proti revmi. Preprečuje nastanek ledvičnih kamnov, gnitje v črevesju, nevtralizira želodčno kislino. Otroci, ki jedo korenje so bolj odporni proti glistam, prehladom, vnetju ušes. Tudi sladkorni bolniki, ga lahko brez skrbi jedo. Sok iz korenja pomaga še pri zapeki, jetrnih, plučnih in ledvičnih boleznih. Nasveti "naših mam" Ne odvržimo stran korenjevega zelenja, saj lahko čaj iz zelenja uporabljamo za izpiranje ust pri aftah (Ašič). Korenčkova juha je odlična proti driski dojenčkov (Ašič). Pripravil Igor Goste Kisovec, Naselje na {ahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7°° do 19°°, ob sobotah 700 do 1300 iiš. m > 'itisoni |rine 2,4 in 5m, tekači raznih širin tazorcev ■topli pdKširine2,3in4m^ - karnise vseh vrst - barve akril, jupol, barve za les in kovino p robimo itisone, tekače in razne, preproge p ■ polagartferbrušenje in lakiranje parketa,plu ostalih lesenih podov - preprofl, zavese, prti, brisače JjU - postelj k pi* :elji M Gostilna - Pizzeria KOVAČ Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz! MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/883-900 OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. dol 8. ure Pregledi za očala in kontaktne leče vsak: torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure C O N TA C T Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANI, GENNV, YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, VVINCHESTER, OLIVER ... v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju. Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust! Trgovsko podjetje POTROŠNJA po Zagorje Velika izbira intenzivne zaščite za vašo kožo * DELIAL * JOHNSON * SUN-M1K V prodajalnah trgovskega podjetja POTROŠNJA Zagorje Vinoteka KLOPOTEC Vsti, ki vino spoštuje, ga pije, da ga spozna in v njegovih kapljicah uživa. (ljudska modrost) Tržnica po uro tel.: 64-195 odprto: 8-12h in 16-19h sobota: 8-12h Obiščite vinoteko Klopotec in izberite kaj zase ali za prijatelje! ARI OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! UTRZZIKZ 1 ®w®wm Povorka po Zagorju, ki jo poleg parov na kočijah sestavljajo še narodne noše, mažoretke iz Trbovelj in Pihalni orkester SVEA. Ženini na kočijah prešerno vriskajo, pa še vedo ne kaj jih čaka... ...nekako so se zbarantali, sedaj pa še usodni "da" Tudi zasavski par je moral skozi vse preizkušnje... MM Poletje je čas dopustov. Verjetno že veste, kje si boste privoščili oddih in kaj boste takrat počeli. Če pa se še niste odločili, si preberite, kaj vam predlagajo zvezde. Naj vam bo v vzpodbudo ali v pobudo, lahko pa tudi samo v zabavo. OVEN J 22.3.-20.4. Ustreza jim aktiven dopust, ki obeta veliko avantur in nevarnih situacij. Ovni so radi ali vodniki potovanja ali vozniki. Radi imajo hitro vožnjo, ne marajo pa, da jim sopotniki "solijo pamet". Ko bodo prispeli na cilj, bodo Ovni opozorili na svoj prihod in skrbno označili svoje ozemlje. Počitnice si predstavljajo kot podvig ali izziv. Svoj pogum in predrznost preizkušajo v situacijah, ki dišijo po nevarnosti. Fizično energijo in nevarnost radi sproščajo v športnih aktivnostih, saj predstavljajo idealno sliko športnega junaka, ovekovečenega s prisluženimi medaljami. Čeprav so pravi stro- kovnjaki za atletske discipline, to še ne pomeni, da se morajo ves dopust omejevati zgolj na skakanje, tekanje in metanje diska. Njihovi naravi bi zelo ustrezal Kočevski Rog, znan po svojih divjih gozdovih. Ravno tako pa utegnejo uživati v nevarnem spuščanju po divjih brzicah zgornje Soče. Od tujih dežel jim priporočamo Kanado, ki je znana po svojih prostranih, neobljudenih gozdnatih pokrajinah, kjerjih lahko še posebej osreči srečanje z medvedi in volkovi. 21.4.-21.5. BIK Ti ljudje so kot narejeni za kakršenkoli dopust, a za poletnega so naravnost izmišljeni. Kraj dopusta ni tako pomemben, važno je le, da se dobro zabavajo in poskusijo vse lokalne specialitete. Vse civilizacijske dobrine morajo imeti na dosegu roke. Ker dajo veliko na svoje telesno počutje, jim ne bo težko jemati s seboj nepogrešljivih dopustniških pripomočkov (ležalnik, hladilna skrinja, sončnik,...). Odgovarjajo jim hotelski aranžma z dobro postrežbo. Nikoli ne pozabijo preveriti, ali se na plaži lahko skrijejo pred sončno pripeko v blagodejni hlad gozdička. Zaradi lenobe Biki radi vse, kar je v zvezi z dopustom, prelagajo na ramena drugih, zato jim svetujemo malce več aktivnosti - tudi na športnem področju. Če vam maraton, potapljanje ali kolesarstvo ne bo ravno dišalo, se lahko posvetite vsaj streljanju glinenih golobov, kjer lahko dokažete svojo sposobnost koncentracije. Bikom bi odgovarjal tudi organiziran kmečki turizem: na kmetih bi lahko zadovljili svojo potrebo po stiku s prvinsko naravo. Dobro situirani Biki naj si privoščijo počitnice na Japonskem - deželi blagostanja. DVOJČKA Njihov dopust naj bi bil poln razno-ll /7 LM vrstnih, senzacio-nalnih dogodkov. 22.5.-21.6. Vsak dan naj bi se dogajalo nekaj novega, kajti v nasprotnem primeru se bodo začeli dolgočasiti in nič ni bolj utrujajočega za sopotnike, kot zdolgočasen Dvojček. Radi imajo vedno nove aktivnosti, a niso rojeni za športne dejavnosti, ki zahtevajo napor. Prav zato je za njih najprimernejša poletna disciplina jadranje, saj v tem primeru njihov naravni element - zrak - lahko nekoliko umiri in omili naveličanost in utrujenost statičnega položaja. Na počitnicah se Dvojčki želijo naučiti nekaj novega (npr. koliko prebivalcev ima mesto, v katerem se nahajajo, ali kakšno prebivalstveno strukturo ima, zanima jih stopnja rodnosti in umrljivosti na prebivalca...). Ob večerih so še posebej vneti pri odkrivanju diskotek, kaštelov, bifejev, kavarn in podobnih nepogrešljivih lokalov. Zelo primerno dopustovanje za Dvojčke je v Slovenskem primorju, ki mu s svojimi strnjenimi naselji omogoča veliko gibanja in možnost srečevanja z ljudmi. Primerna tuja dežela za počitnice so ZDA, saj mu bodo zelo dobre komunikacijske zveze omogočale da zajtrkuje v New Yorku, popoldan pa se že sonči na vročih plažah Kalifornije. RAK Težko se odločijo za dopust, ki bi ga morali preživeti daleč od svojega rojstnega kraja. Če pa se že odločijo za počitnice v tujem kraju, si bodo tam poskušali ustvariti domačo atmosfero. Za potovanje jim odgovarjajo vsa prevozna sredstva enako, saj jim je v vseh potovanje mučno. Vendar si kljub temu radi omislijo počitnice s prikolico ali avtodomom. Po drugi strani pa radi preživijo romantičen dopust v naravi. Če jih kljub lunarni lenosti privlači šport, potem naj se odločijo za prevračanje kozolcev, saj tu fizični napor nadomestita gracioznost in harmonija gibov. Rakom svetujemo, naj se vsaj na dopustu otresejo strahu pred negotovimi situacijami. Vsekakor pa naj pred odhodom preverijo dopustniško "streho nad glavo", kajti nič jih ne more bolj spraviti v obup kot položaj, ki bo od njih zahteval malo več iznajdljivosti (iskanje prenočišča). Rakom primerna tuja dežela za dopustovanje je Italija s svojimi starodavnimi mesti, polnimi zgodovinskih znamenitosti, odgovarja jim tudi svetovno znana italijanska kuhinja in skrb domačinov za njihovo dobro počutje. LEV Za poletni dopust se bodo najverjetneje odločili hitro in ne bodo preračunavali o ceni. Zahtevali bodo prvorazredne storitve. Glede počitniškega kraja so Levi 24.7.-23.8. pogosto snobovski: dopust je za njih tudi znak prestiža, saj se kasneje radi hvalijo, da so dopust preživeli v kraju, ki je dostopen samo izbrancem. Na cilj želijo prispeti, še preden se podajo na pot, zato bodo izbirali najhitrejša prevozna sredstva. Na potovanju so nestrpni in radi pokomentirajo vsak dober avto, ki jih prehiti. Užaljeni so, če tudi sami nimajo takšnega. Thdi na dopustu se bodo hoteli dokazovati, saj so si pripravljeni zlomiti vrat, le da bi pokazali svojo uspešnost. Z lahkoto si predstavljajo, kako se nahajajo ob prečudovitem bazenu z visoko skakalnico, oči množice gledalcev pa so uperjene v njih, ki bleščijo v svoji lepoti, pripravljeni, da skočijo v popolnoma brezhibnem slogu... Na tujem bodo Levi uživali v modernih letoviščih, kot so npr. Nica, Monte Carlo, Las Vegas, kjer bodo lahko preizkušali srečo v igralnicah. 24.8.-23.9. DEVICA Za njih je značilno, da svoj dopust načrtujejo do zadnje malenkosti. Device na počitnicah ne prenesejo nereda, umazanije in netočnosti. Če pa vendarle na vse to naletijo, lahko postanejo neznosno tečne. Za Device počitnice niso zgolj zabava. Vedno jih bodo skušale praktično izkoristiti in se kaj uporabnega naučiti. Za potovanje si bodo izbrale najcenejše in najeko-nomičnejše prevozno sredstvo in natančno preračunale, koliko kilometrov je do cilja, kje se bodo ustavili in koliko denarja bodo potrošili. Zaradi svoje pozornosti do zdravja si bodo načrtovale dopust v zdraviliškem kraju, kjer se bodo lahko še bolj posvetile svojemu telesu (Radenci, Dobrna, Čatež...). Če se hočejo Device na dopustu počutiti povsem pomirjeno (rade si namreč umišljajo bolezni!), naj s sabo se nadaljuje na strani 23 ulebalgo ? ELIZABETA JAKŽIČ Kar je "dišalo" po umetnosti je zmeraj pritegnilo njeno pozornost. Že mala Elza je glede vztrajnosti kmalu naletela na krizo - z igranjem klavirja je namreč v drugem razredu osnovne šole hotela kar prenehati. Zato razume sedanje gojence glasbene šole, ki v nekem obdobju morda opustijo željo po instrumentu. Glasba je namreč mnogokaj, pomeni abstrakten način človekovega izražanja, nudi pa tudi obilo veselja, užitka. In kar je zanimivo, vseskozi je zaposlena na Glasbeni šoli Hrastnik, kjer je od leta 1980 ravnateljica. V družini so veliko muzicirali, oče je imel svoj orkester, mama dramsko skupino, z glasbo pa seje amatersko ukvarjal tudi brat. Začela je z igranjem klavirja in mu pozneje pridružila še violončelo. In ko je že mislila, da bo postala igralka, je ugotovila, da ima glasba širše izrazne možnosti. Tako je dokončala glasbeno akademijo in se leta 1968 zaposlila na GŠ Hrastnik kot učiteljica klavirja, že ducat let pozneje pa prevzela vodstveno delo na glasbeni šoli. Doslej je smatrala za poglavitno nalogo predvsem spodbujanje mladih za študij glasbe. "Pogrešamo pa interes učencev za pihala, trobila, godala," je dejala. V letošnjem letu so s strani hrastniške občine dobili tolkala in tovrstno sodelovanje je kar uspešno. Glede koncertov pa je vse leto pestro, saj sodelujejo skoraj na vseh prireditvah, zlasti zanimivi pa so njihovi lastni koncerti. "Smo majhen kolektiv, po značaju pa zelo veliki," je pripomnila Elizabeta Jakšič, "v celoti pa stremimo h kvalitetnemu delu." Sploh je pri ljudeh molčečnost ne moti. Čeprav je menda za glasbenike značilno, da svoja občutja le stežka izrazijo z besedami, je zelo veselega in pogovorljivega značaja. Najbolj pa jo razveselijo s pohvalo kakšnega njihovega koncerta. "Kajti uspeh glasbene šole je odvisen tudi od motiviranosti učencev in njih staršev," pove. Letos so se njihovi učenci izkazali tudi na 1. mednarodnem tekmovanju pianistov v Mariboru. In pri ljudeh najbolj ceni delavnost in poštenost. Z glasbo pa ni obremenjena, temveč ji pomeni neznansko radost. Dolga leta je plesala v folklorni skupini France Marolt, ampak pete jo ob prijetnih napevih še vedno zasrbijo. V Hrastniku je vodila tudi dramsko skupino, vrsto let pa vodi Zenski pevski zbor Svoboda Dol. Za ustvarjalno delo na kulturnem področju je leta 1994 prejela priznanje 8. februar ob hrastniškem občinskem prazniku. In povsem strinja se, daje življenje glasbenika eno samo razdajanje. Zato nerada prisluhne površni glasbi, četudi je hit. Tudi karaoke jo ne pritegnejo, ker se nastopajoči bolj vživljajo v posnemanje pevcev kot izvirno izvajanje pesmi. Originalnost človeka pa jo vedno pritegne. Pravi, da bi lahko več prispevali h kulturni dejavnosti. Kljub obilici dela pa vsako leto komaj čaka oddih na morju, kjer se razbremeni in nabere novih moči. Malce naravnosti in dobrega razpoloženja pa vnaša tudi vnuk, ki tudi sicer poskrbi, da ni nikomur dolgčas. ER.. SVETI BENEDIKT (H.julij) Svetega Benedikta je Cerkev šele pred nekaj desetletji razglasila za zavetnika zahodnoevropske kulture, in sicer zato, ker je benediktinski red ohranil in razširil najboljše pridobitve stare rimske omike med sedanje evropske narode, ki so se izobrazili na podlagi latinskega jezika. Benedikt se je rodil v plemiški družini okoli leta 480 v Nursiji (danes Norcia) v Umbriji v Italiji. Starši so mu želeli omogočiti čim boljšo izobrazbo in so ga poslali na šolanje v Rim, kjer se je seznanil z razmerami v takratnji Cerkvi. Razmere se bile slabe, razni verski odkloni so oslabili Cerkev, prav tako konflikti med posameznimi strujami in cerkvenimi vodstvi različnih pokrajin. Zaradi teh razlogov seje Benedikt umaknil v samoto, nastanil seje v neki votlini blizu Subiaca, kjer pa so ga odkrili pastirji in novico o njegovi prisotnosti raznesli. Menihi iz bližnjega Vicovarja so ga prosili, da bi postal njihov opat. Benedikt je samostan prevzel in ga vodil strogo in nepopustljivo. Zato so ga nekateri menihi želeli zastrupiti. Zopet se je umaknil v samoto, vendar so mu nekateri sledili. Sloves poštenega in svetega moža je privabljal vedno nove učence. Benedikt pa ni ostal v Subiacu. Na poti med Rimom in Neapljem se je ustavil v Monte Cassinu, opuščeni trdnjavi z Jupitrovim templjem in ustvaril novo skupnost. Benediktovi menihi so obnovili trdnjavo, jo spremenili v samostan in pozidali cerkev sv. Martina. Benedikt je sestavil za svojo meniško skupnost redovna pravila, ki so nekakšen povzetek duhovne tradicije zahoda in tudi vzhoda. Pravilo je postalo temelj zahodnega meništva. Benedikt je v pravilu zavezal menihe, da si morajo sami pridelati, kar je bilo potrebno za njihovo življenje. Na osnovi tega so benediktinski samostani kmalu postali tudi pomembna gospodarska središča pokrajin, kjer so delovali. Menihi so obnavljali dežele, ki jih je opustošilo preseljevanje narodov, krčili so gozdove, nove priseljence so učili obdelovati zemljo. Pridobitve antične kulture so rešili tako, da so vodili šole, prepisovali knjige, vodili delavnice in bolnice. Benedikt je bistveno vplival na svojo dobo in posledično seveda na celotno kasnejšo Evropo. Takratni Rimljani, pa tudi Germani so prezirali ročno delo. Benedikt pa je s svojim geslom "moli in delaj" ter z zahtevo po stalnosti kraja in delovanja, ustvaril temelje napredka. Benedikt je življenje v samostanu urejal z natančnim dnevnim redom, v katerem je bilo določeno vse: molitev, delo, prehranjevanje in spanje. Kljub strogosti in zahtevi po urejenem samostanskem življenju pa je bil Benedikt odprt za mnenja drugih. Danes bi rekli demokratičen: "Kadar gre v samostanu za važne odločitve, naj opat skliče vso samostansko družino in stvar sam razloži, posluša naj nasvete bratov, potem pa zadevo premisli in stori, kar se mu zdi bolj koristno...". Benedikt pa je tudi odklanjal pretirano askezo vzhodnih menihov. Samostanskega življenja ni pojmoval kot beg pred ljudmi, ampak kot odnos do družbe in potreb človeka v času, v katerem je živel. Benedikt je umrl marca leta 546, star blizu 70 let. Umetniki ga upodabljajo kot meniha v črni halji s knjigo pravil, ali s križem v roki. Včasih ga "spremlja" krokar s hlebčkom v kljunu, ali pa ima pri sebi kupico s kačo. Branko Nimac p™? _________________j vzamejo "domačo" lekarno. Svetujemo jim, naj zamudo vlaka ali prašno hotelsko sobo prenašajo z večjim filozofskim mirom, v nasprotnem primeru utegnejo sebi in drugim povsem pokvariti razpoloženje. V Švici, kjer pregovorno vladajo urejenost, točnost in čistost, bodo Device zanesljivo lahko preživele prijeten in zdrav dopust. 24.9.-23.10. TEHTNICA V svoji izbiri bodo Tehtnice pozorne na tiste kraje, ki bodo lahko zadovoljile njihov estetski čut in potrebo po druženju. Prtljago bodo zlagale mnogo dni in s seboj vzele tudi stvari, za katere vedo, da jih ne bodo potrebovale. Po prihodu na kraj dopusta bodo Tehtnice sprejele vse obveznosti, vendar ne bodo dokončale skoraj nobene; razen tiste, s katerimi bodo zadovoljile svojo nečimrnost (previdno bodo zlagale svoj nakit in parfumčke, ravnale elegantna oblačila...). Ko bodo odšle v kopalnico, jih ne bo ven vsaj pol ure in nikakor se ne bodo mogle odločiti v kateri večerni toaleti so videti bolj prikupne. Tehtnice bodo poskrbele za vsem prijetno dopustniško vzdušje. Iz ravnotežja jih utegne spraviti le kakšna neljubezniva, neprijazna in zanikrna hotelska postrežba. Nič jim ni bolj zoprno kot pomanjkanje olike in surovo obnašanje, zato naj ne hodijo v tretjerazredne hotele in restavracije. Njihovemu prefinjenemu okusu ustreza Francija oziroma Pariz, ki slovi kot mesto ljubezni, umetnosti in sploh lepih reči. ŠKORPIJON Ker so veliki individualisti, se bodo raje odločili za počitnikovanje v bolj komorni zasedbi. Radi bi odkrivali in raziskovali bolj temačne in srhljive kraje, ki jih lahko napolnijo z močnimi občutki. Zato bi bila Romunija -dežela rdečih in črnih vampirjev, povsem po njihovem okusu. Uživali bodo v krajih povezanih m 24.10.-22.11. s skrivnostmi, zato bi jih tudi gradovi na Škotskem, znanih po duhovih, lahko navdušili. S svojimi temačnimi globinami jih bodo privlačile tudi jame, kot so na primer Škocijanska ali Križna jama. Kornati ali Lastovo s svojimi kotički in možnostjo šporntega potapljanja bodo zadovoljili Škorpijonovo željo po odkrivanju vsega skrivnostnega in neraziskanega. Radi potujejo hitro, če pa slučajno sami vozijo avto, se dobro pripravite, kajti vožnja bo nora in nepozabna. Prijetno bi se počutili tudi v Španiji, znani po svoji strastnosti in vročekrvnosti. Še posebej bi uživali v predstavi bikoborbe in ob pogledu na plesalko flamenka. To dvoje bi jim zagotovo razburkalo njihova intenzivna čustva. Paziti se morajo le, da se ne zapletejo v ljubezenska razmerja, zaradi katerih bi utegnili izgubiti bistrost duha in še kaj drugega. STRELEC Če bodo le mogli, bodo Strelci šli na dopust daleč od svojega doma. 23.11.-22.12. Privlačijo jih kraji, kjer bi lahko spoznali popolnoma drugačen način življenja in mišljenja in kjer bi lahko preizkusili čisto drugačno kuhinjo. Potovanje pri Strelcih izgleda kot eno samo uživanje hrane in pijače. Ko prispejo na cilj, nimajo časa razložiti stvari, ampak hitijo povpraševat, kje se lahko najbolje je, kaj si ljudje mislijo, kako žive in kakšne navade imajo... Po možnosti se bodo pred odhodom v tuje dežele naučili vsaj nekaj fraz in besed, ki jim bodo na poti koristile. Počitnice neradi načrtujejo. So pravi avanturisti, ki se znajo prilagoditi še tako nemogočim razmeram, kot je npr. vožnja po neznanih poteh, ki niso označene niti na zemljevidu, kajti sreča jih vedno pripelje na željeni cilj. Zelo radi pa se tudi rekreirajo na prostem: dobri so tudi pri jahanju, pri streljanju z lokom pa so sploh videti naravnost veličastni. Strelcem priporočamo počitnice na Švedskem, kjer bi utegnili uživati 23.12.-20.1. v drugačnosti narave, podnebja in mentalitete. KOZOROG Če se Kozorogi že odločijo za dopust (obremenjeni so namreč z mislijo, da so v službi nenadomestljivi), potem bodo s seboj verjetno vzeli kakšno službeno delo. Počitnice bodo načrtovali zelo resno in vse predvideli vnaprej do detajlov. Nič jih ne sme presenetiti, zato imajo "v žepu" pripravljeni vsaj še dve dodelani dopustniški možnosti: odšli bodo v gore, če bo morje premrzlo ali če bo cvetelo... Na dopustu se bodo skušali držati ustaljenega reda; ob točno določeni uri bodo vstajali, hodili na plažo, obedovali, kolesarili, veslali, se udeležili maratonskega teka... Kozorogi so namreč pripravljeni prenesti vsakršne fizične napore in nikoli ne priznajo poraza, zato so odlični športniki. Priporočamo jim tudi planinarjenje, v katerem bodo uživali zaradi fizičnega napora in morda celo pozabili na službene obveznosti. Na dopust pogosto gledajo kot na nesmiselno razkošje. Če si ga že morajo privoščiti bodo pazili na vsak tolar in poskušali preživeti počitnice čimbolj konstruktivno. Anglija bo Kozorogom omogočila prijeten dopust z zmernim in nevsiljivim programom. Tam čakajo turista bolj špartanske, pa tudi izobraževalne počitnice. Svojo zbirateljsko žilico pa bodo lahko izživeli na boljših trgih. VODNAR Od dopusta siVodnarji vedno obetajo kakšno nenavadno, izvirno dogodivščino. Šli bodo v kraje, ne nujno turistične, a zadosti obljudene. Za dopust se odločijo nenadoma: izbira počitniškega kraja je pri Vodnarjih pogosto posledica trenutnega prebliska. Na potep se večinoma odpravijo v družbi svojih prijateljev, ki jim bodo domiselni vodje. Ker imajo dobro razvito reakcijsko odzivnost, 21.1.-19.2. lahko dosežejo dobre rezultate v hitrih akcijah in nepričakovanih napadih, zato si bodo kot šporno aktivnost radi izbrali odbojko na plaži, kjer bodo prevzeli vlogo kapetana. Lahko pa se odločijo tudi za samoten potep po visokogorskih področjih, kjer se bodo počutili čisto samostojne in svobodne. Idealno je, če Vodnarji potujejo s svojim avtomobilom, saj se lahko trudimo kolikor hočemo, oni enostavno vedno morajo zamuditi. Njihove dopustniške ideje so vedno izvirne: skoraj brez denarja se lahko odpravijo na krožno potovanje po Evropi. Preživeli pa bodo zahvaljujoč radodarnosti in gostoljubnosti novih prijateljev, kijih bodo spoznali na poti. Domače bi se Vodnaiji počutili v Kaliforniji, zibelki hipijevstva, ki s svojo humanistično filozofijo odpira vrata Vodnarjevi dobi. 0.c RfBI Zago- A tovo si bodo izbrale kakšen romantičen obmorski kraj, 20.2,21.3. kjer Se b0d0 lahko v miru in brezdelju prepuščale sončnim žarkom in melodiji škržatov. Čeprav se morda zdi banalno, je plavanje njihov idealni šport. Če pa so se pripravljeni celo malo potruditi in premagati svojo prirojeno lenobo, se lahko posvetijo modernemu pentatlonu, ki vsebuje jahanja, sabljanja, streljanje, plavanje in tek v naravi. Ribam je tudi blizu okolje, ki jih lahko mistično navdahne. Sem sodijo kraji, odmaknjeni od vsakdanjega živžava, in samotni kotički, kjer se lahko predajajo meditaciji in sanjarjenju. Za Ribe je dopust pogosto beg pred resničnostjo, vsakdanjimi skrbmi in težavami. Čas bodo v glavnem preživele s spanjem ali s pogledom uprtim v daljino. Z neredom in nespretnostjo bi lahko povzročile tudi škodo, a se jim bo oprostilo. Primerna tuja dežela za Ribe je Nepal, kjer med templji, pagodami, palačami, budističnimi samostani na samotnih gorskih stezicah ali na verskem praznovanju izgubijo občutek za resničnost in čas. Naj točajka, naj točaj "Vročina pripeka, zavlečem se v senco, ta naj bo čim bliže prijetne točajke ali vrlega točaja, v roke poleg osvežilne pijače vzamem zadnjega Zasavca in - glej no glej, GLASOVNICA...!" Seveda sedaj že veste koga zbiramo, da bo na koncu akcije veselica in še kaj. Želili bi vas opozoriti, da na eno glasovnico pišite le eno ime, sicer jih ne bomo upoštevali pri štetju, niti pri žrebanju. V veliko pomoč bi nam bilo, če lahko pošljete zraven glasovnice zudi sliko vaše "naj kelnarce, naj kelnarja". Zgodi se namreč, da so ljudje na dopustih, ko jih pridemo fotografirati in tako se nehote odloži objava vsaj do naslednje številke. Guna Milan, gostilna “Pri Medvedu”, Zagorje Milanka Krašovec, Justa Kuder, bife Navi, Zagorje bife Brabara, Trbovlje Nataša Kramžar, Merli, Zagorje mm® m WmM&i Vabimo vas, drage bralke in bralci h glasovanju s to glasovnico, ki jo izpoljnjeno pošljite na Zasavca. IME IN PRIIMEK: ______________________ '# GOSTILNA KJER DELA: ____________________a: ::;!g KRAJ: ______________■ •• : " •_____ GLASOVAL/A SEM: ______________________ MOJ NASLOV: ________ _______________________ m rotim poiem v nm wtii poism v mw 'fiMiln "©'fogi© itif" Ekipa iz Sveje z lepotno kraljico Slovenije 94 Natašo Kevc V prelepem dolenjskem okolju je na letošnjo zadnjo in sončno junijsko soboto potekal VIP teniški turnir, v sklopu katerega sta se odvijali tudi prvenstvi v malem nogometu in košarki. Poleg velikega števila direktorjev, managerjev in ostalih obiskovalcev, je bilo opaziti tudi nekaj znanih estradnih in medijskih obrazov. Udeleženci posameznih tekmovalnih zvrsti so se svojim željam, sobnostim, konkurenci in precejšnji vročini primerno trudili ter odrezali in kljub nekaj nepogrešljive bolj ali manj hude krvi so se do konca uradnega dela prireditve strasti večinoma že pomirile in je prevladal zdrav športni duh. Sicer pa je tudi običajno tako, da za mizo ob dobri kapljici in jedači beseda da besedo,saj je najvažnejše sodelovati, čeprav je lepo tudi zmagati in osvojiti pokal. Tako sta v malem nogometu na koncu slavili ekipi tabloida AS in BLEF NO.2, v košarki pa sta l.in 2.mesto pripadli moštvoma FORTUNE iz Trbovelj in MAKOMA iz Novega Mesta. V tenisu sta 1.mesto dosegla Frelih in Lavrič kot predstavnika firm PLASTA iz Šentruperta ter LOGING iz Novega Mesta, Prijatelja še iz zvezdnih časov jugoslovanske estradne scene: Anka Senčar in Miro Ungar 2.mesto pa Čižman iz Tacna in advokat Kek iz Ljubljane. Zmaga v tolažilnem tenisu je po zagrizeni borbi pripadla dvojici Vencelj-Klarič, 2.mesto pa sta prijetno presenetljivo osvojila Anka Senčar in njen brat Minko Kužnik (sicer mednarodni teniški sodnik). V sled Ankinega neizmernega veselja ob osvojitvi pokala je potrebno povedati, da tenis intenzivno igra šele dobrih pet mesecev, in daje bil to prvi uradni turnir, ki se ga je udeležila. Navdušena zaradi uvrstitve pa večno šarmantna in lepa Anka namerava na podobnih prestižnih prireditvah vsekakor sodelovati tudi v bodoče. Za konec je turnir Organizator turnirja Gunter Kržišnik Cvet lepotic: Vesna Musič.Janja Zupan,Nataša Kevc,Rebeka Dremelj,Tjaša Vidic popestril še cvet lepotic s tekmovanj za M1SS SLOVENIJE zadnjih let, ki so na modni reviji predstavile modele blagovnih znamk GOSSER ICE, RADENSKA, SCH, ELEKTROSTROS, PIZZERIJA BOTANA, AVTO CENTER VOVK, AVTO SLAK in FAL ŠPORT. Skratka, bilo je lepo, hrane in pijače dovolj za vse, postrežba pa hitra in kvalitetna. Za tiste, ki vas ni bilo zraven, pa nekaj spominskih fotografskih utrinkov prireditve in vzdušja ter seveda vabilo na naslednji turnir, ki bo septembra v Strunjanu. Roman TURNŠEK ml. foto R.l Zlata zasavska brat in sestra s srebrnim pokalom: Minko Kužnik in Anka Senčar Kum na Prešernovi Kum je še vedno na Prešernovi, pravzaprav se Prešernova cesta v Zagorju z Gostiščem Kum šele prične. Kako prijetno je življenje v tistem koncu bi znal marsikdo povedati, da pa je še prijetneje v poletnih dneh posedati pod lipo na terasi Gostišča Kum, bi pa verjetno tudi zatrdili. Jože Ule, lastnik Gostišča Kum se je pred leti nekako spustil v avanturo z gostilniško ponudbo, ki bi Zagorjanom omogočila obilo dobre hrane in pijače, da razbistrijo tako duha kot telo. Seveda - po ugodnih, dostopnih cenah. Preurejeno Gostišče Kum v Zagorju. Lani je Gostišče Kum v Zagorju obeležilo stoletnico, adaptirali so stavbo in poskrbeli, da bi se tam nahajala tudi dobro vzdušje in družba. V poletju bo verjetno mrgolelo povpraševanj, češ, kam bi se dal. Večina bo sicer čas preživela na morju ali bazenih, mnogi pa bodo namesto v potu svojega obraza rajši za isto ceno obedovali, večerjali kje zunaj. In ravno za to so poskrbeli tokratno poletno sezono. Kot je povedal Jože Ule bodo na terasi izdatno stregli razne jedi na žaru. Vsekakor pa tudi osvežilne zadeve od sadnih kup, sladolednih sladic, ledenih kav. Poleg tega pa zelenjavne krožnike, ki so v tem letnem času dobrodošli. Zlasti okusne bodo sadne kupe za najmlajše v vabljivi dekoraciji sladoleda in sadja. In če vas moti LAPIS - POUDAREK LEPOTI prehrupna glasba, ki onemogoča prijetno pomenkovanje, je tudi to kot nalašč za vas. Ampak za romantiko bo pa vseeno poskrbljeno, čeravno si jo znate "organizirati" tudi sami. Romantični so namreč tudi v Kumu, saj, kot je dejal Jože Ule, jim veliko pomeni, če se poslovna kosila, obletnice, poroke dogajajo v Gostišču Kum, zato tudi cene niso pretirane. Kljub temu pa strežejo kakovostno hrano ter so prijazni do gostov. In ali ste že poskusili 'sorbet', pijačo letošnjega poletja? Potem je izgovor kot nalašč, da se za spremembo pustite pogostiti gostincem v zagorskem Kumu in s tem si žepov še ne boste izpraznili. Poleti je čas za sladoled. Lep videz pomeni urejenost, sproščenost, nagovarja k zapeljevanju in nenazadnje vnaša tudi dobro počutje. Lepotila svetovno znanih proizvajalcev so le pripomoček, da se poudari tisto, kar ima kdo najlepšega. Lidija Kalšek, lastnica Parfumerije Lapis v Zagorju, je vedno stremela k atraktivni podobi, sploh pa jo je zanimalo področje kozmetike, ki jo venomer navdaja z veseljem. Menite, da so ljudje radi negovani? Zdi se mi, da vsakdo želi ugajati sebi in okolici, presenečena pa sem, da čedalje več ljudi ali celo večina že skrbi za celostno podobo negovane zunanjosti. Ko smo zadovoljni sami s seboj si krepimo samozavest, v odnosu do drugih ljudi pa smo bolj sproščeni. Lepšanje ni afnanje, ampak poudarjena osebna higiena. Mnogim naša zunanjost ponazarja tako mišljenje kot način življenja. K vsemu lahko pripomoremo sami z ustrezno izbiro parfumov in pa dekorativne in negovalne kozmetike, kjer lahko pomagam pri izbiri krem, pudrov glede na tip in barvo kože. In kaj najprej opazite pri moškem ali ženski? Tako pri moških kot ženskah je pomembna negovanost, da so lepo urejeni lasje, nohti, ustnice. Ter da se znajo poudarjati lepe strani svojega izgleda. Moški ali ženska rabi dnevno zjutraj in zvečer vsaj pet minut, da naredi nekaj zase. Bodisi da se izmije ličilo in nanese hranljiva nočna lopi s m PARFUMERIJA Cesta zmage 35 a, Zagorje tel.: 0601 64 141 delovni čas: vsak delavnik od 9.00 do 12.00, ter 16.00 do 19.00 ob sobotah med 8.00 ter 12.00 krema. Je možno biti čeden v vseh življenjskih obdobjih? Vsekakor. Tako moški kot ženske so lahko čedni v vseh življenjskih obdobjih, saj vsako obdobje lahko očara. Najbolj enostavno je to tako, da se že v mladih letih prične negovati, saj pravijo, da se koža začne spreminjati že po 25. letu starosti, zato ponujam široko paleto negovalne kozmetike Clarins, Marbert, Juvena, Ellen Bertix. Tako lahko vsakdo najde nekaj zase in je lahko urejen od pet do glave. Ste s ponudbo kos zagorskim kupcem? Lahko rečem, da. Vendar stremim k popolnosti. Imam še ogromno idej, ki jih nameravam uresničiti, vendar je za to potreben čas. Zagorelost je vedno moderna, ste poskrbeli tudi za brezskrbne poletne dni brez opeklin? Seveda, da se lažje privadimo na poletno lepoto. Sončni žarki so vedno bolj škodljivi in v te namene imamo sončno linijo Lancaster, ki v popolnosti in vseh ozirih zaščiti vse vrste kože pred sončnimi opeklinami in UV žarki.To je tudi čas, ko lahko za lepoto poskrbimo tudi z rekreacijo in pravilno prehrane. Tekst in foto: RR. Parfumerija Lapis stremi k vedno pestrejši ponudbi. Knjižnica ima nov delovni čas Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah je za čas počitnic od 7. julija do konca meseca avgusta uvedla nov delovni čas. Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih je odprta od 9.00 do 15.00, ob sredah od 12.00 do 19.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. U. RAČUNALNIŠKO TEČAJI KOMUNIKACIJ IZOBRAŽEVALNI IN INTERNETA CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale 713-660 ZAČETNI TEČAJ (25 ur): WINDOWS 95, WORD FOR WINDOWS BOČEL (20 ur) WINDOWS 95 (5 ur) INTERNET, UPRABA MODEMA (5 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO... Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta! K Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 INTERNET V ZASAVJU Povezava preko klicne linije - fizične osebe * samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe * samostojni uporabniki z lastno poddomeno v tref.so ali si World Wide Wed Izdelava in objava vaših strani Izdelava On-line prodaje preko Interneta Nudimo vam fax modeme: ZOOM, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prcvšcmova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 AVTOAKUSTIKA KENVVOOD, S0NY, PIONEER ŽE ZA 19.000 SIT, MONTAŽA BREZPLAČNA TV SPREJEMNIKI IN VIDEOREKORDERJI S0NY, PANASONIC, PHILIPS HI-FI KOMPONENTE IN GLASBENI STOLPI TECHNICS, S0NY, MARANTZ, AKAI, DEN0N... GLASBENI INSTRUMENTI ROLAND, YAMAHA... CD PLOŠČE IN KASETE (VELIKA IZBIRA) UGODNI KREDITNI POGOJI TRBOVLJE MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA ZAGORJE SE PREDSTAVI V nedeljo, 22. junija 1997, je mladinski odsek Planinskega društva Zagorje s kar dvema izletoma zaključil “sezono” izletov v šolskem letu 1996/97. Priložnost se nam je zdela dovolj primerna, da jo izkoristimo za kratek rezime, prikaz naših akcij v omenjenem šolskem letu. Posebej še zato, ker imamo občutek, da so Zagorjani vse premalo seznanjeni z našim delom (celo našim "obstojem"), da mnogo tega, kar otrokom ponujamo, ostane le na pol izkoriščeno. Po nekaj letih mrtvila se je pred kratkim zbrala skupinica mladih planinskih vodnikov, ki je premogla zadosti entuziazma in drznosti, da si je naložila na ramena zahtevno nalogo obuditi delovanje mladinskega odseka pri planinskem društvu, ponovno vzpostaviti planinske skupine po osnovnih šolah, organizirati izlete v gore in ponuditi otrokom ter mladim malce drugačno preživljanje prostega časa. Konec koncev velja Slovenija za gorato deželo in Slovenci za narod planincev. Radi se pohvalimo, daje gorništvo zapisano v naših slovenskih genih, da je del tradicije slovenskega naroda in slovenske zgodovine. Zagorjani tudi sicer nismo nobena izjema in pridno pripomoremo h gnečam v planinskih postojankah in na gorskih vrhovih. Nekaj prelepih planinskih točk imamo kar pred nosom, čeprav se tega včasih premalo zavedamo. Organizirana oblika gorništva, kakršno želimo v mladinskem odseku ponujati otrokom in mladim, je zanje posebej primerna, ker ustreza njihovi “filozofiji” gorništva, ki je pravzaprav zelo preprosta: druženje z vrstniki, spoznavanje novih prijateljev, spoznavanje Slovenije na drugačen način, "od zgoraj", odkrivanje novih krajev, krepitev povezanosti z naravo, ekološke zavesti..., vse to pa skozi avanturo, skozi nekaj drugačnega, skozi nekaj, kar se dogaja zunaj zornega kota staršev... Precej hitro se je pokazalo, da nekateri vodniki le ne premorejo dovolj entuziazma. Največje optimiste, ki vztrajamo, bi lahko prešteli na prste ene roke, zato pa se zdi vse, kar smo storili v tem šolskem letu še toliko vrednejše. V preteklem šolskem letu so planinske skupine bolj ali manj uspešno delovale na štirih osnovnih šolah oziroma podružnicah: na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju, OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju, podružnični OŠ Toneta Okrogarja v Kisovcu in OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah. Planinsko skupino na OŠ Ivan Skvarča sta vodila planinski vodnik Mitja Zakonjšek in učiteljica Darja Murn. Izvedli so 4 izlete, in sicer na Janče, Mrzlico, Gamberk in Klančiše ter Kopitnik. Izletov se je udeleževalo povprečno 20 učencev od 1. do 6. razreda. Žal je trenutno OŠ Ivan Skvarča ostala tako brez mentorice kot brez vodnika in planinska skupina zaenkrat ne deluje več. Na OŠ v Kisovcu sta planinsko skupino vodila planinska vodnika Ferdinand Drnovšek in Ani Rozman. Občasno se jima je pri organizaciji in pri izvedbi izleta pridružila učiteljica Mija Fajfar. Sedmih izletov na Kal, Janče, Čemšeniško planino, Gore, Zasavsko goro, Kopitnik in Gašperjevo kočo pod Velikim Kozjim seje udeleževalo v povprečju 10 učencev od 1. do 5. razreda. Na dveh izletih (Janče in Čemšeniška planina) so se kisovški planinski skupini pridružili še učenci iz matične OŠ Tone Okrogar iz Zagorja. V Hvala vsem, ki razumete in spoštujete drugačnost, je zapisala ravnateljica šole Vitka Pavliča, Ljudmila Deželak, v biltenu ob 45. obletnici njihove šole. In potem se predstavljajo s svojim delom, zabavo, risbicami,... Del tega smo skušali ujeti v našo rubriko. Pa še za kdaj drugič nam je ostalo nekaj prisrčnih prispevkov. Ob obletnici pa jim želimo še veliko sončnih dni... M!$ MAS MIS MAS MiS MAS KAKO SE JE ZAČELO... Alma: Ali se še spominjate, kdaj je bil ustanovljen prvi oddelek za učence s posebnimi potrebami? G. Zalar - Skobe: To je bilo leta 1946 v mesecu decembru. V oddelek so bili vključeni otroci, ki niso bili uspešni v osnovni šoli. Alma: Kdo je bil prvi učitelj teh učencev? G. Zalar - Skobe: Te učence je prevzela pokojna učiteljica Stana Vošnjar, ki je imela velik posluh za te otroke. G. Vošnjarjeva je sama delala s temi otroki tja do leta 1957. Bila je učiteljica, ravnateljica in socialna delavka v eni osebi, pa tudi aktivna organizatorka športnega življenja v Hrastniku. Alma: Koliko je bilo otrok v razredu? G. Zalar - Skobe: To je bil kombiniran oddelek, v katerem je bilo okoli dvajset učencev. 1 Alma: Kam so hodili v šolo? G. Zalar - Skobe: Oddelek je bil pri osnovni šoli, sedaj je v teh prostorih muzej. Alma: Kdaj je bila šola popolna? G. Zalar - Skobe: Popolna šola je bila ustanovljena leta 1952. Tega leta so se preselili v prostore na Frtici, kjer je šola delovala dolgih 21 let. Zraven šole je bil lep vrt. Leta 1973 seje šola preselila na Log v nove prostore OŠ heroja Rajka. Alma: Kdaj ste vi začeli delati na šoli? G. Zalar - Skobe: Na šoli sem se zaposlila septembra 1962. Sprva sem bila učiteljica, kasneje ravnateljica, vse do leta 1983, ko sem se upokojila. Kakšne spomine imate na čas, ko ste delali v šoli? G. Zalar - Skobe: Na ta leta imam najlepše spomine, tako na sodelavce, še posebej pa na učence. Ponosna sem, da sem dosegla, da je vse učence pred prešolanjem pregledala posebna strokovna komisija. Uvajale so se nove oblike dela, kot je šola v naravi na morju, celodnevna šola in delovna praksa za učence višjih razredov. Kaj pa bivši učenci, vas še poznajo? G. Zalar - Skobe: Velikokrat se srečamo na cesti in se pogovarjamo. Mnogi od njih mi izražajo globoko hvaležnost za vso pomoč, ki soje bili deležni v šoli, pa tudi osebno od mene. Zaradi takih ljudi mi ni žal za trud, ki sem ga pustila v šoli. Alma: Hvala za vaše spomine. ... IN DANES Osnovna šolaVitka Pavliča ima že od leta 1973 prostore na Logu. Svojih šest učilnic imamo na prehodu med nižjo in višjo stopnjo OŠ NH Rajka. Tu imamo še kuhinjo za potrebe pouka, zbornico in pisarno. Skupaj z osnovno šolo pa uporabljamo tehnično delavnico, telovadnico, bazen in druge športne objekte. Letos šolo obiskuje 46 otrok, ki so bili razporejeni v 5 oddelkov v OŠ PP, oddelek podaljšanega bivanja in oddelek vzgoje in izobraževanja. Vsi oddelki so kombinirani, le učenci 5. in 6. razreda so v čistem razredu. Učenci radi prihajajo v šolo, ker je program prirejen njihovim sposobnostim in metode pouka take, da upoštevajo individualne sposobnosti posameznika. Da je to res, nam bodo povedali učenci v kratki anketi. Na vprašanje "Zakaj rad hodil v šolo?", so povedali: - Ker imam velikokrat praktično delo v tehnični delavnici, ker lahko oblikujem iz gline, ker so v šoli dobra kosila in so tovarišice povprečju je skupina iz Zagorja štela 17 učencev, spremljale pa so jih učiteljice Nevenka Kos, Irena Ostrožnik ter Bojana Slekovec. Planinska skupina iz OŠ Ivan Kavčič na Izlakah je s planinskima vodnikoma Markom Malom in Valentino Uran opravila 9 izletov: kostanjev izlet na Gamberk in Klančiše, izlet na Čemšeniško planino. Mrzlico, Geoss in Slivno, Zasavsko goro, Čreto, Kum, Lisco in Lovrenc, ter dvodnevni izlet na Kriško goro. Izletov seje udeleževalo povprečno 6 učencev od 3. do 7. razreda. Skupaj torej 19 izletov. Poleg tega pa smo zgodaj poleti organizirali še dva, ki sta bila namenjena vsem planinskim skupinam, udeležila se jih ni le tista iz OŠ Ivan Skvarča. 24,maja smo se v lepem številu (47 otrok in 7 spremljevalcev) udeležili srečanja zasavske planinske mladine na Lisci, dva tedna kasneje pa smo obiskali Julijce, dolino Tamar, od koder smo se preko Slemenove špice povzpeli do Vršiča. Planinsko društvo je prevzelo levji delež stroškov avtobusnega prevoza do Planice, s čimer smo predvideli, da bo izlet tudi s finančnega vidika dostopen čim večjemu številu otrok, na koncu pa se ga je vendarle udeležilo le 26 otrok. Kljub temu smo vsi mnenja, da je bil to brez dvoma najlepši izlet, ki je otroke in spremljevalce navdušil ne samo zaradi "pravega" gorskega okolja, pač pa tudi zaradi prekrasnega vremena in dobrega razpoloženja vseh udeležencev izleta. Kljub začetnemu “iskanju” in “preizkušanju” smo zadovoljni s tem, kar smo v zadnjih mesecih uspeli narediti. Nabrali smo si precej izkušenj, tako pri samem delu z otroki in z vodenjem, kot tudi organizacijskih izkušenj, zato smo prepričani, da bomo v naslednjem šolskem letu še uspešnejši. Že takoj jeseni, natančneje oktobra, bomo na Čemšeniški planini organizirali planinsko šolo za učence predmetne stopnje (5. do 8. razred), maja 1998 se bomo udeležili srečanja mladih planincev iz Zasavja, ki bo tokrat na Jančah, v začetku junija pa bomo po letošnjem zgledu ponovno organizirali izlet, ki naj bi bil nekoliko bolj atraktiven in za katerega bomo poskušali del stroškov prevoza pokriti iz sredstev PD Zagorje. Med samim šolskim letom vsaka planinska skupina načrtuje po en izlet mesečno, večinoma po Zasavskem hribovju. Načrtov pa je seveda še veliko več, tako bi npr. želeli ustanoviti planinsko skupino dijakov in študentov in organizirati poletni planinski tabor v eni od naših alpskih dolin... Ob koncu tega prispevka bi želeli povabiti vse osnovnošolce, ki ste bili letos v dvomih, ali naj se udeležite naših izletov ali ne, da vendarle poskusite. Naši izleti so zanimive in prijetne izkušnje, tako vsaj pravijo tisti, ki se jih redno udeležujejo. Prav tako pa vabimo tudi dijake in študente, ki radi hodite v gore, ki morda bi hodili v gore, pa nimate družbe, ki bi vas veselilo delo v mladinskem odseku planinskega društva ali ste celo razmišljali (ali pa razmišljate zdaj), da bi postali planinski vodnik, da brez oklevanja okrepite našo zdesetkano ekipo. Obrnete se lahko na katerokoli zgoraj navedeno ime ali se oglasite v prostorih PD Zagorje vsak četrtek od 17. do 18. ure. Veseli bomo novih idej, novih obrazov, novih moči... Vsem mladim gornikom seveda želimo prijetne počitnice ter čim več lepih in zabavnih trenutkov v gorah! Valentina Uran MiS MAS MJS MAS MJS MAS MIS MAS MfS MAS MIS MAS prijazne. (Mirko) Ker grem lahko med poukom v knjižnico, hodim k šivanju in imam veliko prijateljic. (Sabina) Ker praznujemo rojstne dneve in gremo na morje. (Sandra) V šolo rad hodim zato, ker je prijazna učiteljica. Všeč mi je, ker se razumemo s sošolci. (Mojca) Zato rada hodim v šolo, ker je lepo. (Mateja) Zato, ker je lažja snov in učiteljice niso stroge. (Mitja) Rada šivam, kuham in pomivam. (Edina) Na kmetiji Z učiteljico smo šli na kmetijo puliti kolerabo. Moji sošolci so vozili traktor, jaz pa sem vzel kosilnico. Na tej kmetiji so imeli majhnega psička. Dejan se je igral z tem malim psičkom. Dejanu je bil psiček zelo všeč. Upam, da bom še kdaj šel na kmetijo. Boštjan Glinšek Hrček Hrčka smo dobili pred enim tednom. Hrček rad spi podnevi, ponoči pa rad vrti kolo. Rad je solato, korenček, kruh in druge stvari... Hrček močno ugrizne. Rad imam svojega hrčka. Sebastjan Zupančič, S. r Moje ovčke Jaz imam pet ovčk. Moja mama zjutraj nahrani ovčke. Ko pridem v hlev, so vse ovčke vesele. Kadar me ni doma, so vse žalostne. Jaz imam zelo rada svoje ovčke. Melvija Batič Majhni koraki Deklica je morala s tremi leti v vrtec, prvo leto v normalno skupino, nato pa je bila razporejena v razvojni oddelek. Pri tovarišici Slavici in varuški Refiki se je kar prijetno počutila in lepo napredovala, tako da je bila s sedmimi leti prerazporejena v 1. razred šole s prilagojenim programom. Takrat sem se prvič srečala s kolektivom OŠ Vitka Pavliča. Tako kot vsaka mati sem od svoje hčerke in šole pričakovala vse najlepše in na žalost preveč. Čeprav je L razred obiskovala dve leti, ni osvojila potrebnega znanja za napredovanje. Tretje leto je bila vključena v oddelek za delovno usposabljanje in tam v učiteljici Minki našla drugo mamo za dopoldne. Počasi sem s pomočjo zaposlenih v šoli in delom Društva za pomoč duševno prizadetim, ki smo ga obudili s pomočjo in na pobudo šolskega kolektiva, začela sprejemati za naj lepše vsak najmanjši napredek svoje hčerke. Danes je v oddelku že šesto leto in tuje njen drugi dom, njeni prijatelji in njeno napredovanje. Gospo Minko so zaradi bolezni zamenjale Helena, Saša in Ladi, ki se trudijo, da ti naši drugačni otroci napredujejo po korakih in ne po skokih, kot normalni otroci. Za vsak tak korak se vsem zahvaljujem. Vesnina mama C\M MLAPlNA! Kako ste kaj? Že kaj pogrešate šolo? Jaz je ne in mislim, da tudi vam ni tako hudo brez nje. Zaenkrat si belijo glave samo maturantje, ki kalkulirajo, koliko točk bodo nabrali pri posameznem predmetu. No, do 6. avgusta jim bo vsekakor znano, kdo bo in kdo ne bo sprejet na željeno fakulteto. Prav tako čestitam tudi tistim, ki ste uspešno zvozili prvi rok popravnega izpita. Sedaj vam obljubim, da ne bom več morila s šolo, saj so vendar počitnice. In kdaj, če ne med počitnicami, bomo žurirali? Razne organizacije in klubi poskrbijo za zabavo, nekateri pa si jo pripravijo kar sami. Jaz bi rekla, vsak je svoje žurke kovač. Pri nas v Zasavju (v Sloveniji) je Mesečina ena boljših diskotek, ki vedno poskrbi za dobre žure, za vse generacije. Pred kratkim sta srca mladih zagreli Sanja in Nikolina, pa tudi Anteno je zanimalo, kako zgleda naša Mesečina. Eva je še vedno zaljubljena. Le v koga? Petra še vedno piše pesmice jaz pa moram zaradi prostorske stiske zaključiti. Smola! Ajd, fino se 'mejte! Špela y\o\UL Vae>i Sonce že pošteno pripeka, slana voda pa z vso svojo širino vabi. Vroča telesa, kijih boste veselo hladili v vabljivem morju in barčkih ob obali, ter večeri in noči namenjeni spoznavanju novih diskotek in novih ljudi, sklepanju prijateljstev in za manj ali bolj nedolžne romance. Ni pa vse tako lepo, kot se sliši. Treba je prepričati starše, da ni tako grozno in da je pač razumljivo, da enkrat gremo sami na morje. Potem so tu stroški, povezani s prenočitvijo (največkrat so to kampi), pa prehrano (tudi jesti je treba), pa diskoteke, koncerti ipd.. Na to, kako boste prišli do "velike vode" ste seveda pomislili!? Res je najceneje "na stop", je pa tudi nevarno, zato dvakrat premislite! Če ste se odločili za popotovanje po svetu (najbrž ne z agencijo), se pozanimajte za kartice, kot so ISIC, FIVTO, IYHF ipd., namenjene dijakom in študentom. Omogočajo popuste pri prevozih, prenočiščih, ogledih muzejev in galerij, gledališčih in še kaj. Ne pozabite na fotoaparate, saj je vedno lepo gledati fotografije in se spominjati lepih trenutkov s počitnic. Kakorkoli, s komerkoli, kamorkoli boste že odšli, uživajte, kolikor je le mogoče. Spomnite pa se tudi nas in nam pošljite fotografije ali kakšne zanimive zgodbice vaših dogodivščin z vašega dopusta in rade jih bomo objavile. Pošljite na naslov: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, za "Smrkolinsko" Petra Če obiskujete Mesečino, sigurno že dobro poznate D.J. DADY - ja (predvsem dekleta). Priznani D J. že enajst let vrti glasbo in ne bo vam žal petka ali sobote v Mesečini ob njegovi izbiri glasbe. Pa tudi za glasbene želje je izredno dojemljiv. Sigurno pa ste ga prepoznali v videospotu skupine Smrkci. Vsestranski, ni kaj! Kako hudo je biti sam! Kako hudo je biti sam, a s samimi znanci obdan. Vse poznaš, vse imaš rad, a spet vsi tuji so, in ti si sam. Vsi vedo, kje te boli, vsak na svoj način pomaga ti, a si Še vedno sam. Ko "Kako si?" vprašajo te, praviš, da "nikoli bolje", a si sam! Zapiraš vsak dan bolj se vase, bolj so bolečine tvoje, bolj si sam. Težko je gledati obraze, polne upanja, veselja, ker si sam. Zato greš stran, v dolino smrti, kjer še bolj si sam. Petra PRJ P.AZ.-U JO. POČILO Ja, prav ste prebrali. Pri D.A.Z.-u je počilo in to pomeni, da sta se Zvone Kranjec in Dadi Davidivič razšla. In kakšen je bil vzrok za prekinitev njune skupne glasbene poti? "Z Dadijem sva še vedno prijatelja, žal pa se poslovno nisva ujela," je povedal Zvone, ki takšnega konca resnično ni pričakoval, saj sta fanta posnela kar nekaj uspešnic, zadnja med njimi nosi naslov Podoben sem zmaju, ki se ravno v teh dneh vrti na radijskih postajah. In kaj bo sedaj s skupino Chateau (Dadi je bil tudi njihov pevec)? "Skupina je zopet ostala brez pevca, tako si bomo sedaj vsi člani privoščili malo počitnic, si nabrali novih moči, potem pa poiskali novega pevca.” Upamo, da sedaj Dadi in Zvone ne bosta pela drug drugemu, da sta podobna zmaju, ampak, da bosta še vedno prijatelja. S.G. (g_A5&A PL&LNllJ OJdO^P) IZ ZA^ZJA Kdor sledi punk - rock koncertom, opaža, da se na vsakem pojavi nova, mlada skupina, ki na začetku svoje kariere, ogreva žurante pred nastopom "zvezd" večera. Predstavljam vam skupino GDO? iz Zagorja. -V skupini ste trije. In, ker še niste tako zelo poznani, je najbolj, da začnemo pri zasedbi. Kdo ste Gdo? Za mikrofonom in z električno kitaro v objemu je MARKO PAVLOVIČ, bas in back vokal smo zaupali ROBIJU ŠUŠTARJU, takt pa drži DAMJAN JAGAR, ki neusmiljeno udarja po bobnih. Igramo pa punk - rock. -Zadnje čase prihaja malo novih, svežih informacij iz vašega "tabora", kaj je glavni krivec za to? Šola, vojska,... -Koliko časa pravzaprav že igrate skupaj? Začeli smo septembra 1995. -Koliko nastopov je že za vami, kje ste na oder stopili prvič in kje vasje publika najbolj sprejela? Za nami je približno 8 koncertov, ki smo jih otvorili lani, s koncertom v Jevnici. Najboljše vzdušje med publiko pa je bilo 1. maja, letos, ko smo igrali na žuru motoristov v Litiji. -Kje pa vadite? Pri Damjanu, v kleti (pritožb še ni bilo!). -Nastopati bi morali v soboto, 5.7.1997, na Plazu v Zagorju, vendar je bil koncert zaradi višje sile odpovedan. Ste se na ta koncert kaj posebej pripravljali? Igrali naj bi namreč glasbeniki, ki že nekaj pomenijo. Z dobrim vtisom na njih bi se lahko povzpeli stopničko višje. Kaj vam pomeni več: pohvala publike ali pohvala priznanega ansambla? Na nastop se nismo posebej pripravljali, saj imamo malo časa; služba, vozniški izpit, pevec je imel probleme z zdravjem,... Na naš razvoj seveda bolj vpliva pohvala ansamblov, zato so ti večjega pomena; vsekakor pa je velik uspeh tudi pohvala publike. -Se vam zdi, da Zasavje nudi dovolj možnosti za razvoj mlade, perspektivne skupine, kot ste vi? Samo s koncerti ni velikega uspeha, potrebno je pesmi posneti, za kar potrebuješ denar, denarja pa ni! -Koliko pesmi je že napisanih? Približno 9,10 pesmi. Piše jih Marko. Na žalost pa še nobena ni posneta. -Igrate tudi pesmi drugih skupin (Rancid, Ramones). Je to zgolj zaradi priljubljenosti skupin med mladimi? Ne, igramo tisto kar je všeč nam. -Kdo so po vašem mnenju vodilni v svetu glasbe Slovenije? Racija. -Kaj vam pomeni slovenska narodna glasba? Se vam ne zdi, da skupine vse preveč iščejo idole v tujini in svetu ne morejo ponuditi nič slovenskega - kar še ne poznajo?! Slovenska narodna glasba nam ne pomeni ravno veliko, nič posebnega. Naša besedila so slovenska, z njimi ohranjamo nacionalno zavest. -Mislite, da bodo nekoč že slavni, a zdaj že skoraj pozabljeni komadi znova oživeli v vaši izvedbi? Določeni bodo. Težko pa je o tem misliti, saj so skupine katerih komade igramo tehnično dokaj dobro podkovane in se je z njimi težko primerjati. Vsekakor pa vsaka skupina začne najprej s priredbami, saj se tako učimo, spoznavamo prijeme,... -Najlepša hvala za pogovor, želim vam še veliko dobrih koncertov, in da boste končno lahko stopili pred domačo publiko. V Zagorju skupina Gdo? namreč še ni nastopila. Pripravila: Katja Sladič PAT&?L Na 5IRDJ Dolenjska skupina Patrol je pred kratkim posnela video spot za vročo skladbico Hej mala, ki bo prav gotovo hit tega poletja. Fantje so spot posneli v Novem mestu in okolici, nekaj odlomkov pa so posneli tudi na strehi Poslovnega centra. Čili je povedal, da jim je bilo takrat kar precej vroče, saj so bili na strehi kar šest ur (ali jim je bilo vroče zaradi sonca ali zaradi straha nam ni povedal). Dolgčas pa jim vseeno ni bilo, saj so jim družbo delale brhke Novomeške plesalke, režiser Primož Kastelic - pomagal mu je Patrolovec Frenk Lindič, za produkcijo pa je poskrbel studio Vrtinec. Spot si boste lahko prav kmalu ogledali na vseh TV postajah, mi pa upamo, da se nam bodo Patrolovci kmalu predstavili tudi v živo. S.G. Tradicionalno kolesarjenje moravskih upokojencev na Geoss V Domu upokojencev je živahno Moravče - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Moravče že nekaj let organizira kolesarjenje v geometrično središče Slovenije v vas Spodnja Slivna pri Vačah. Središčni kamen Geoss simbolizira našo svobodoljubnost, trdno odločenost živeti na svoji zemlji in sedaj v samostojni Sloveniji. Simbolizira idejo knežjega kamna. Tu je tudi znani kmečki turizem Kimovec, sedanja najemnica, gospa Mencin pa vsakomur postreže z jedačo in pijačo s predhodnim naročilom za skupine. Nedavno so se moravški kolesarji - upokojenci zapeljali s svojimi jeklenimi konjički-brez bencina na Spodnjo Slivno. Ogledali so si lepote neokrnjene narave, muzej v naravi in prisluhnili gostoljubnim ljudem v okolici, ki tam živijo in delajo. Kolesarji in pohodniki iz DL) Moravče na GEOSS-u V Domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah se vedno kaj dogaja. Posebno sedaj v pomladnih in poletnih dneh se kaže tudi vsa prizadevnost ne le osebja, pač pa tudi oskrbovancev doma. To se vidi predvsem v urejenosti okolice s cvetličnimi nasadi in zabojčki. Skupine za samopomoč prirejajo razne dejavnosti, na primer izlet v neznano, kjer so pripravili razne zabavne in razvedrilne igre. Za dobro voljo je skrbel harmonikaš Lojze Vrtačnik. Zakonca Mrzle pa sta poskrbela za imeniten golaž, čevapčiče in še kaj. IL. Izleti upokojencev - planincev Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje je v prvih poletnih dneh še posebno aktivna. Potem, ko so na Dan državnosti pripravili skupinski izlet na Lubnik (1025 m) nad Škofjo Loko, katerega se je udeležilo 45 udeležencev, med njimi je bil tudi 93 letni Sajevic, so nato pripravili še dva izleta. Najprej 27. junija na Žrebljev hrib, ob povratku je skupina izletnikov počastila 70. rojstni dan ustanovitelja te skupine, Martina Rojška. Bilo je prisrčno srečanje. Izrečenih je bilo mnogo čestitk in lepih besed, tudi hvaležnih, saj je skupina v petih letih obstoja pripravila preko 200 skupinskih izletov na različne vrhove v Zasavju, sredogorju in visokogorju. Že naslednji dan so se udeležili izleta na Mrzlico, na tradicionalni družinski izlet ob Dnevu državnosti. V naslednjih dneh pripravljajo še dva izleta. lO.julija gredo na skupinski izlet na Pokljuko, do vznožja z avtobusom, nato peš. Dva dni kasneje pa se bodo udeležili spominskega pohoda po poteh spominov na Vrhe, z odhodom od kopališča pri občini Trbovlje. IL. Vreme je bilo čudovito, brez oblakov, naše počutje pa enkratno. Na kmečkem turizmu smo se okrepčali s čajem, kavico in toplo malico (obaro), ter vrčkom hladnega piva. Po obilni topli malici, smo se še skupaj fotografirali za spomin, na naše skupno druženje in se zadovoljni poslovili od prijaznih domačinov. Kolesarski izlet je bil sicer organiziran že osmič v prav toliko letih, in tradicija se bo prav gotovo še nadaljevala. Jože Novak foto MJHencin Pestra kulturna dejavnost upokojencev DU Trbovlje ima v svojih vrstah številne kulturnike, ki se tvorno udejstvujejo v moškem in ženskem pevskem zboru ter vokal-noinstrumentalni zasedbi. Poleg številnih vaj imajo tudi pogoste skupne nastope. Ženski pevski zbor je pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček pripravil 5. junija koncert v Domu upokojencev Franca Salamona, 6. junija pa koncert pri Domu Svoboda Dobrna. 10. junija se je zbor udeležil občinske revije odraslih pevskih zborov v Trbovljah, 22. junija pa 28. pevskega tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Moški pevski zbor pod vodstvom zborovodje Mihe Hercoga je 27. maja nastopil na literarnem večeru v domu DUTrbovlje, 28. maja je pripravil koncert za oskrbovance in osebje doma v Tisju, 6. junija je zbor pel na Dobrni pri Domu Svobode, 10. junija pa je sodeloval na občinski reviji odraslih pevskih zborov v Trbovljah. VIS, ki ga vodi Anka Grahek, pa je nastopil nazadnje 17. junija in sicer na koncertu oskrbovancev in osebja doma v Impoljci. Počastili so visoko obletnico Pred kratkim so v Domu upokojencev Franca Salamona vTrbovljah v svojo sredo povabili primarija dr. Ludvika Krambergerja, upokojenega zdravnika - specialista pediatra, sicer častnega občana Trbovelj. V prijetnem razgovoru z oskrbovanci in osebjem doma so obudili marsikakšno srečanje izpred let. Ob tej priliki so mu izkazali posebno pozornost in mu čestitali za njegov 80. rojstni dan. Tudi svečke je moral upihniti. Toplo in z zbranimi besedami so se mu zahvalili kot zdravniku in občanu ter še posebno kot njihovemu prijatelju, saj jim je večkrat pomagal. Čestitke tudi s strani bralcev Zasavca. IL V RUDARSKI KOLONIJI "RUDNIK" V HRASTNIKU - NEKOČ... "Soseda Fani, že spet jc pet vaših otrok v moji jablani!" "Križ božji, kam je pa šesti šel?” NA ZASAVSKI SVETI GORI Možak je gnal po cesti osla. Srečal ga je vaščan iz Tirne in ga vprašal: "Hej kam pa vidva?" "Mimo tretjega!" se odreže možak. Janez Krajnc IL Turistično rally prvenstvo treh dolin, ki smo ga že večkrat omenjali in kije pravzaprav neuradno slovensko prvenstvo v turističnem rallyju, se v soboto 12. julija seli v Trbovlje. Po dolgih letih, ko v Trbovljah ni bilo nobene avto-moto prireditve, omenjeni rally pomeni enkratno priložnost za vse, kijih avtomobilistični šport zanima, bodisi kot tekmovalce, ali pa kot gledalce. In kakšna so sploh pravila v turističnem rallyju? Turistični rally je skoraj identičen "pravem" rallyju, ki ga bolj poznamo, saj vsebuje iste elemente: vožnja po vnaprej določenem itinerarju, časovne kontrole, start in cilj, le da so tu namesto hitrostnih preizkušenj spretnostne vožnje, ki so v bistvu tudi hitrostne preizkušnje, le da potekajo na večjih asfaltnih površinah, hitrost pa omejujejo stožci, tako da lahko vozniki nastopijo s svojimi serijskimi avtomobili brez varnostne opreme. Tudi tu sta v vozilu voznik in sovoznik. Nastopi lahko vsak, ki ima veljavno vozniško in prometno dovoljenje, vozila pa so razdeljena v 3 razrede in sicer: do 1000 ccm, do 1500 ccm in nad 1500 ccm. Poleg tega imajo ženske svoj enotni ženski razred. Trboveljski rally bo dolg 47 kilometrov in bo imel 5 spretnostnih voženj. Start prve posadke bo ob 11.30 uri izpred Avtomotorja, prijave tekmovalcev pa bodo od 8. ure naprej na istem mestu. Trasa bo nato speljana po okolici Trbovelj, spretnostne vožnje pa bodo še na parkirišču termoelektrarne (od 12.30 ure dalje), na industrijski cesti Sušnik-Lakonca (od 13.45 ure dalje), ki bo v tem času tudi zaprta in zaključna spretnostna vožnja pred Delavskim domom s predvidenim štartom prve posadke ob 16. uri. Zaključek rallyja in podelitev priznanj bo na trboveljskem bazenu, s čimer se vrača še ena tradicija, saj tudi bazen že dolgo ni gostil kakšne prireditve. Po podelitvi bo seveda obvezna fešta, ki sledi vsakemu turističnemu rallyju, saj to ni samo športna, temveč tudi družabna prireditev, in na katero ste seveda vabljeni vsi. Ob zvokih žive glasbe bo to večer, ki ga še nekaj časa ne boste pozabili. Naj na koncu še enkrat povabim vse, ki ljubijo hitro vožnjo, da se nam pridružijo na 1. Turističnem rallyju Trbovlje 97. Videli boste, da ima tudi hitra vožnja med stožci svoj čar in ne zaostaja veliko za pravim dirkanjem. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefonski številki 64-064 ali 64-033. Vidimo se v soboto zjutraj pred Avtomotorjem! Klim, khm, prihodnost sploh ni zanemarljiva stvar, kajne? In verjetno že nestrpno pričakujete odgovore, zavite v šifre, ki ste jih izbrali. Jasnovidka Maruča vas bo v novi rubriki bodrila s svojimi nasveti, s katerimi boste pripomogli k izboljšanju sedanjosti, s tem pa ustvarili prijaznejšo prihodnost. In če se še niste odločili, da pišete, naredite to zdaj. Šifra: TARA Spoštovana gospa. Kot sami navajate, imate težave s hrbtenico in teh težav se ne da odpraviti kar tako. Priporoča se telovadba, katere vaje že verjetno poznate in pa plavanje. Težave, ki jih imate s sluhom pa je potrebno zdraviti. Če še niste obiskali zdravnika, ga obiščite sedaj. V dveh letih bo nastala sprememba pri vašem delu in to taka, da boste prenehali z delom. Ne ustrašite se, vse se bo izteklo normalno. Veliko sreče vam želim. Šifra: M4M Vprašanje se glasi: Ljubezen. No, ker si še rosno mlada oseba, se ni treba obremenjevati z zadevo, ki naj bi te "metala iz tira". Nekaj bo, ampak nič konkretnega. Amorček bo ciljal in zadel v tvoje srce pravo puščico čez tri leta. Do takrat pa šola, učenje in tudi malo zabave. Počakaj. Šifra: INVALIDKA Vaše zdravstveno stanje ni dobro, kot veste tudi sami. Načeti ste na vseh koncih. Velika krivda je vaše večno nezadovoljstvo. Oprostite, prosim, vendar je tako. Upokojili vas bodo po parih poizkusih in ta zadnji rezultat je odvisen od potrdila enega od zdravnikov. Priskrbite si to in vse bo v redu. Šifra: BABICA Pri vas so vidne težave z nogami, popazite na pritisk, oči in ledvice. Pijte več tekočine in po zmožnosti se gibajte na svežem zraku, ki vas bo malo razbistril in prinesel nove prepotrebne energije. Šifra: RADOVEDNA VODNARKA Kaj pomeni to "uspešna poroka"? Vsaka poroka je uspešna, vendar se ne ve, koliko časa. Poroka bo, otroci tudi - vidim dva - in obeta se selitev. Maruča Predstavljamo prvaka 1 .lige v malem nogometu; Magros - Domadenik Ekipa Magros - Domadenik je letošnji zmagovalec zasavske lige malega nogometa. Za razliko od prejšnjih let je tokrat zmagalo srce in prijateljstvo, saj so fantje prava "klapa" in čeprav je ekipa iz Zagorja, v njej igrajo tudi nekateri IVboveljčani. In če k temu dodamo še "alfo in omego" moštva, Branka Praznika - "Kosa", dobimo - kaj? Ja, jasno, recept za prvaka zasavske lige v malem nogometu. Ekipa je bila ustanovljena okoli leta 1992, vendar se takrat od fantov ni pričakovalo nič resnejšega. Vse skupaj je bilo le igranje za zaboj piva. Nato je sponzorstvo nad ekipo prevzelo podjetje Svarog in prva zahteva sponzorja je bila, da se za trenerja postavi Branka Praznika. In prišlo je tisto najtežje. Ker je ekipa nameravala resno nastopati, je bilo treba narediti "čistko" med igralci in nekatere tudi odsloviti. V ekipo so takrat pripeljali tudi enega najboljših igralcev malega nogometa, Bojana Šinka, ter brata Dejanovič, Hlebca,... Od takrat se je ekipa le vzpenjala. V treh letih so napredovali iz tretje v prvo ligo. V tej sezoni so se ekipi pridružili tudi nekateri igralci državnih prvakov Assaloni Cosmos (zasluge za to imata predvsem predsednik litijskega kluba Tone Vrhove in Edvard Tekavčič). Poleg prihoda ,,. Barbeka, Feleta, Kosa in Širce, so v ekipo pripeljaR'Tegehdo slovenskega malega nogometa , vratarja Andreja Zakrajška (prvak Slovenije z Avanturisti leta 1986). Kapetan Bojan Šink prejema pokal za 1 .mesto v 1 .ligi. Cilj pred začetkom prvenstva je bil skromen - obstanek v ligi. V prvih kolih se je to izkazalo za pravilno, saj ekipa v štirih krogih ni osvojila niti točke. Tu seje pokazalo, kaj lahko en sam igralec naredi za moralo ekipe. V mislih imamo seveda Tomaža Barbeka, kije fante potegnil za sabo in jesenski naslov je bil tu. V spomladanskem delu so bili fantje do konca dovolj motivirani in naslov je prišel v prave roke. Ampak ni vse v motivaciji. Fantje so držali skupaj tudi v najtežjih trenutkih. In čeprav zagorska publika ne mara litijskih igralcev, je težko najti takšne igralce, kot so Fele, Barbek, Kos in ostale, ki bi pošteno odigrali do konca. Ne moremo mimo vratarja ekipe, Branka Marinčiča, kije več kot uspešno zamenjal poškodovanega Zakrajška. Ob tem je treba povdariti, da igralci niso dobili nikakršnih premij. Še več, Branko Praznik nam je o govoricah, ki krožijo po Zagorju (češ, koliko dobijo plačano Lilijani) dejal: "Noben igralec naše ekipe ni dobil niti tolarja, edina nagrada za osvojeno bo piknik, ki ga bomo Ekipa Magros-Domadenik je zasluženo ovojila Superpokal. priredili s pomočjo obeh sponzorjev (Draga Brezovnika in Draga Domadenika). Edini, ki je dobil denar, je bil Barbek, ker je pač on vozil ostale igralce iz Litije v Zagorje in ta denar je dobil kot povračilo potnih stroškov." Edini spodrsljaj so imeli v pokalu, ko jih je premagala ekipa Buldožerji z 2:1. Cilj ekipe v naslednji sezoni je, pripeljati turnir Pokala občinskih prvakov (POP) v Zagorje. Ekipa se bo za naslednjo sezono tudi spremenila. Nekateri igralci bodo okrepili ekipo Magros 2, moštvo pa bosta okrepila Danijel Repovž in Igor Trampuž. Ponavadi je tako, da ekipa po osvojitvi naslova pade. Ljudje, ki so v prejšnji sezoni stali ob strani ekipi Magros - Domadenik, upajo, da temu ne bo tako. Končni vrstni red v vseh ligah 21. Zasavske lige v malem nogometu: l.liga: Magros-Domadenik 44 točk, KZ Izlake 40, ŠD Mlinše 38, KMN Malo po Malo 38, KMN Amaco-Painkiher 35, RTV Trbovlje 32, Izlake 11 30, Elektrostroj 22, ŠD Čolnišče 21, KMN L Muhy 20, Optika Jazbec 6 (-2), Inženiring Šarbek - izstop. Naj strelca: 30 Guna (Elektrostroj) in 29 Fejzič (Amaco). 2.liga: Šentlambert 50 točk, Linne-Ford Hribar 50, Ni-da-ni 49, KMN Vače 44, KMN Juventus 42, Buldožer 37, ŠD Mlinše 11 26, Trgovina Čop 25. Šport Plus 25, Te-Ve Varnost 13. ŠD Prapreče 1 9 (-2), Antimon 8. Naj strelca: 34 G.Baš,28 Mars (oba Šentlambert) in Barič (Linne). 3.liga: ŠD Čolnišče 11 48 točk, EL Servis Potočnik 41, ŠD Mlinše 111 38, ŠD Prapreče 11 37, ŠD Sava 37, Tirna 37, Izlake 111 32 (-2), Okrepč.Vrt 30, Pekarna Leniči 21 (-6), Eti El. 17, Merli 17 (-2), Udarnik-Tsg Lunar 7. Naj strelca: 42 Guček (Pekarna Leniči), 23 Bregar (Tirna). 4.1iga: Talci veterani 43 točk, Magros 11 41, KMN TNT Litija 40, Gamsi 31, Bistro Slavi 28, Vulkanizerstvo Boki 24, Amater 7 (-2), Polje in Bistro Domino -diskvalificirana. Naj strelca: 33 Fazlič (Magros 11) in Ravnjak (B.Slavi). Tekst in loto: Peter Nlotnikor Eden najzaslužnejših za regularen potek lige je tudi Igor Grčar. LOKOSTRELSTVO Skubic začel teči po "Slovenski transverzali" Savšek in Pavlovič odlična Zagorje - V soboto, 5.julija, je bil na Krvavcu 3D turnir za pokal Camo in Alpski pokal. Na tej tekmi sta streljala tudi lokostrelca LK Valvasor Pavel Savšek in Alojz Pavlovič. V izredno težkih razmerah (veter, dež in megla) sta ustrelila odlično in dosegla Savšek 2.mesto ter Pavlovič 4.mesto. S temi uvrstitvami sta dobila nove točke, tako, da sta oba uvrščena pri vrhu v Camo pokalu in tudi Alpskem pokalu. Prav tako paje bila to tudi zadnja 3D tekma v Sloveniji pred Evropskim prvenstvom v Poreču, ki bo v septembru, kamor potujeta tudi lokostrelca LK Valvazor. Peter Motnikar Pavel Savšek se je odlično odrezal na Krvavcu. V NASLEDNJI ŠTEVILKI ZASAVCA NA ŠPORTNIH STRANEH PREBERITE: * RADOVAN SKUBIC; TEK PO S LOVEN S KI TRANSVERZALI * KAJ JE NOVEGA V ZASAVSKEM NOGOMETU? * 28. LUČKIN MEMORIAL V PLAVANJU * SPREJEM ZA LITIJSKE ŠPORTNIKE PRI ŽUPANU * IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA 7A VROČE DNI - ZASAVC (ŠPORT) TE OHLADI! im Zagorje - Radovan Skubic, znani 44-letni gorski tekač iz Zagorja, sicer vodja poslovalnice Slovenijašporta vTrbovljah, seje znova podal na pot po Slovenski planinski poti. To pot je namreč leta 1995 že pretekel v izjemno slabih vremenskih razmerah, saj se še dobro spomnimo, da ga je takrat na Uršuli gori oplazila strela. Radovan je pred kratkim pretekel pot od Čemšeniške planine do Trdinovega vrha in to v enem dnevu. Tokrat pa se je podal na pot od Bolfenka na Pohorju do Ankarana. Na pot je odšel 2.julija ob 14.uri s tržnice "Pod uro" v Zagorju, kjer so mu zagorski planinci izročili dnevnik slovenske planinske poti, kamor Radovan Skubic bo na cilj slovenske transferzale prispel v soboto, ob 1 2. uri. Teniške novice Trbovlje - Članski ekipi TK Trbovlje se žal ni uspelo uvrstiti v zaključni del tekmovanja za uvrstitev v l.ligo. Po odličnem začetku in prepričljivih zmagah so jim zagodle poškodbe in v zadnjem kolu jih je premagala Radovan odtiskuje žige planinskih vrhov in planinskih postojank, ki stoje na tej poti. Uspešno pot mu je ob tej priliki zaželel tudi zagorski župan Matjaž Švagan. S tekom je začel pred tednom dni, pot pa ga bo vodila čez Pohorje, Mozirske planine, Kamniško Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe in dalje po primorskem gorskem svetu vse do Ankarana. Na cilj naj bi prispel 12.julija okoli 12.ure. Tu ga bodo pričakali njegovi znanci in prijatelji iz Zagorja. Sicer pa je ob odhodu obljubil, da se bo vsak dan dvakrat oglasil po mobitelu. Na posameznih točkah omenjene poti ga bo pričakala spremljevalna skupina, ki jo tvorijo tekačeva žena Ivi, Borut Dolanc, Stane Hudolin in Igor Beuermann. Ti skrbijo tudi za njegova okrepčila, perilo, obutev, zdravstvene pripomočke, itd. Tudi letošnji tek so omogočili razni sponzorji, npr. Ministrstvo za obrambo Uprava za obrambo Trbovlje, Občina Zagorje, Telekom, Slovenija-šport in drugi. Želimo si, da bi Radovanu ta tek navzgor in navzdol v celoti tudi tokrat uspel. Upamo lahko, da bo to neverjetno hudo obremenitev tako po fizični, kakor tudi po psihični strani, uspešno prestal in znova dokazal, kaj zmore. Tine Lenarčič Teniška akademija iz Žalca. Trboveljčani se sedaj pospešeno pripravljajo na dvoboj z ekipo iz nemške lige, ki bo avgusta v Ahlenu. Najboljši posamezniki pa se bodo julija udeležili članskih satelitov za uvrstitev na ATP lestvico. Denis Bovhan in Krištof Golob sta povabljena tudi na priprave državne reprezentance do 18 let v Novi Gorici. Dečki in deklice do 18 let so se na kvalifikacijskih turnirjih potegovali za uvrstitev v glavni turnir, ki je bil v Trbovljah. Sodelovalo je preko 300 tenisačev. V zaključni del so se kvalificirali tudi Trboveljčani Sandi Lepoša, Marko Radak in Maša Redenšek. S povabilom organizatorja je tekmovala tudi Teja Čuk, ki se je v glavnem turnirju uvrstila v 2.kolo. Od 25. do 29. junija je bilo Odprto prvenstvo Velenje, kjer so se zbrali mladi do 12 let iz cele Slovenije. Pri dečkih je Sandi Lepoša tekmoval v tolažilnem turnirju, pri deklicah do 10 let pa je Teja Čuk v kvalifikacijah vse nasprotnice gladko premagala z 6:0, ter se potem v glavnem tumiiju uvrstila med 8 najboljših, v dvojicah s Celjanko Nušo Kukovičič pa je izgubila šele v polfinalu. Peter Motnikar BRODARSKO DRUŠTVO HRASTNIK Brodarsko društvo Hrastnik je bilo ustanovljeno leta 1948 v okviru Okrajnega odbora Zasavja. Čolnarjenje se je v naših krajih sicer pojavljalo že prej, toda v drugačni obliki. Vmes je vladalo nekakšno mrtvilo, kot kaže, pa se je sedaj spet začelo nekaj premikati. In to v Hrastniku. In ravno zato smo namenili nekaj vrstic Brodarskemu društvu Hrastnik. Od ustanovitve naprej (1948) je bilo delo zastavljeno predvsem na modelarstvu in kajakaštvu. Že na samem začetku se je delalo precej kakovostno, saj je bil npr. Franc Barič st. v letih 1955-1960 član takratne reprezentance. Kar se rezultatov tiče, je nato sledilo nekakšno zatišje, kontinuirano pase je delalo v modelarstvu oziroma z radijsko in motorno vodenimi modeli in to se nadaljuje še danes. Poleg tega je danes močno razvito še kajakaštvo, rafting in tekmovalno kajakaštvo. Zasluga za uspešen razvoj posameznih panog gre seveda predvsem na rovaš mentorjev, npr. g.Skočir (modelarstvo), g.Barič ml. (rafting) in g. Kauzer (vrhunsko kajakaštvo). Sad njegovega dela se že pozna, saj so nekateri fantje že člani slovenske reprezentance. Rafting je namenjen predvsem turizmu in tržnemu efektu za društvo. Velik delež zaslug za zdajšnje rezultate imajo prav gotovo tudi nekateri posamezniki, ki ves svoj prosti čas vlagajo v delo pri društvu. Danes lahko z veseljem zapišemo, da se 50 mladih aktivno ukvarja z kajakaštvom, medtem, ko je aktivnih članov okoli 200. Društvo se nekako trudi, da bi bilo mesto Hrastnik ponovno zanimivo za turiste, zato organizirajo tudi rafting od Renk do Hrastnika in stane za eno osebo 2500 SIT (posamezne skupine imajo popust). Mogoče se to Prizadevni organizatorji so speljali 3. tekmo za slovenski pokal odlično. Športna obutev C0NVERSE, ALI STAR, ADIDAS, NIKE, REEBOK, PUMA, ELLESSE, FILA ter vsa ostala oprema in oblačila za prosti čas in sprostitev. Oprema za raft in kajak. komu zdi pretirana vsota, toda treba je vedeti, da samo raft stane okoli 6000 DEM, oprema za posameznega kajakaša pa okoli 4000 DEM, tako, da mora društvo vloženo nekako dobiti nazaj. Sicer pa za naslednje leto društvo načrtuje, da bodo za uresničitev plana potrebovali okoli 10 milijonov tolarjev, upajmo pa, da jim jih bo uspelo zbrati in da bodo nadaljevali začeto. V soboto pa je v Hrastniku potekala 3. tekma za Slovenski pokal za mlajše kategorije do 16. let. Na tekmi je sodelovalo okoli 90 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov. Kljub temu, da na tekmi nista nastopila dva domača favorita, in sicer Peter Kauzer ml. (bolezen) in Aleksej Bočko (nastop na generalki za SP za mladince v Loferju v Avstriji), so domači tekmovalci dosegli lep uspeh. Velja pohvaliti tudi organizatorje, Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik, ki so kljub močnemu nalivu uspeli izvesti tekmovanje. Rezultati: Kajak - KI, mlajši dečki: 1.Andrej Bijukič (SS), 4.Janoš Peterlin, 5.Gregor Vretič, 6.Mihael Vidmar, 12.Denis Frajle, 14.Matic Stoklasa (vsi BD Steklarna Hrastnik). KI - starejši dečki: 1 .Andraž Krepil (LJ), 5.Nejc Kovač, IS.Igor Jamšek, 18.Robi Seničar (vsi BD Steklarna Hrastnik). KI - mlajši mladinci: 1.Gregor Laznik, 3.Robert Sticher (oba BD Steklarna Hrastnik) KI - mlajše mladinke: 1.Sara Vidmar (BD Steklarna Hrastnik). Spust - KI ml. dečki: l.Nejc Višnar (LJ), S.Janoš Peterlin, 6.Gregor Vretič, 7.Mihael Vidmar, 8.Matic Stoklasa, 13.Denis Frajle, 18.Gregor Kaiser, 19.Aleksander Pintar (vsi BD Stek.Hrastnik). KI - st.dečki: l.Vasja Pavlovič (SS), 7.Nejc Kovač, 15.Robi Seničar, 16.Igor Jamšek, KI ml.mlad.: l.Gregor Laznik, 4.Robert Sticher, KI ml.mladinke: l.Sara Vidmar, KI mladinci: l.Boštjan Pečnik, 2.Žiga Zalokar, 3.Branko Žagar (vsi BD Steki.Hrastnik). Tekst in foto: Peter IVlotnikar r" wmmš\~ ’ ' I ; za naj športnika ' GLASUJEM ZA | I IME IN PRIIMEK j | NASLOV___________________________________________ , OBČINA_______________________________________________ I fotokopij ne upoštevamo TRGOVINA, ZASTOPANJE, EKONOMSKO SVETOVANJE Rudarsko 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601-26-102 del. čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00 Sponzor strani: PETROL Piše: Primož Kostajnšek USPEŠEN PRVI DEL SEZONE Za nami je prvi del sezone 1997 v rallyju. Poglejmo, kako gaje preživela sploh prva zasavska posadka, ki seje preizkusila v konkurenci za državno prvenstvo, posadka Zagorskega rally društva KBM racing Boštjan Turk -Tomaž Razboršek. Pozimi je Boštjan kupil razbito opel astro GSI 16V in s pomočjo prijateljev in entuzijastov je avtomobil počasi začel dobivati dirkalno podobo. A dela so zaradi določenih okoliščin potekala nekoliko prepočasi in s prvim nastopom v Avstriji, ki sta si ga fanta še kako želela, ni bilo nič. "Bo vsaj več časa za dobro pripravo na Opatijo”, seje takrat tolažil Boštjan. A tudi Opatije nista videla, saj so ravno v tistih dneh potekala zaključna dela na astri. Tako sta prvič nastopila šele na vrhuncu vsakoletne sezone, rallyju Saturnus, na katerem si želi vsaj enkrat nastopiti vsak slovenski dirkač. S pobožnimi željami, da bi le prišla do cilja, saj je bil avtomobil popolna neznanka, pa tudi izkušenj sta imela ravno toliko kot nič, sta torej zapeljala preko štartne rampe. Po prvih kilometrih je trema že nekoliko izginila, in ko sta se ravno dobro ogrela in ujela, je sledil hladen tuš: na enem izmed zadnjih ovinkov proti Velikim Žabljam, ki slovijo po najbolj drsečem asfaltu na slovenskem, je astra nekoliko zdrsnila s ceste. Posledica je bila le zvita vilica levega kolesa. Časa za menjavo ni bilo, zato se je spremljevalna ekipa odločila za "partizansko" varianto: vilico so z verigo privezali za vlačilec spremljevalne ekipe, nato pa z astro toliko časa z vso silo speljevali vzvratno, dokler ni bila vsaj za silo poravnana. Ker je avtomobil nekajkrat priletel nazaj v tovornjak, na prednjem odbijaču še sedaj kaže sledi ravnanja. V nesreči ja počila tudi manšeta homokinetičnega zgloba, zato so zglob ob vsakem postanku mazali z mastjo. Pravo veselje je bilo gledati spremljevalno ekipo, saj so delovali skoraj tako usklajeno kot vodilna moštva formule ena. V nekaj trenutkih je bil avto v zraku, podmazan, pregledan, dolili so še gorivo in že sta brzela proti naslednjemu brzincu. Za uvrstitev pa tako ali tako že veste, fantastično tretje mesto v razredu. Četrta letošnja dirka je potekala zopet v Avstriji, tokrat v Krappfeldu na Koroškem in KBMčka sta se še enkrat izkazala. Astra je delovala brezhibno, kar sta kasneje v šali komentirala: "Pri takšnih časih, kakršne sva dosegala, tako ali tako ni bilo nobene nevarnosti, da bi se kaj pokvarilo." A tako hudo spet ni bilo. Res, da nista vozila tako divje kot neposredni konkurent Rok Černjavski, ki je le nekaj kilometrov pred zanesljivo zmago clia postavil na streho ali tako noro kot Smrdelj, ki je s popolnoma nekonkurenčno lado spravljal v obup slovensko in avstrijsko konkurenco, nato pa pri prevračanju izgubil ogromno časa in končal na repu razpredelnice. Zato pa sta bila ves čas zanesljiva in ravno dovolj hitra, da sta branila tretje mesto pred zasledovalci. Spet se je izkazala spremljevalna ekipa "žagarjev", ki pa tokrat ni pomagala našim, temveč vsem ostalim. Profesionalnim italijanskim mehanikom, ki skrbijo za več stotisoč mark vredno specialko Janija Trčka, bodo prav gotovo še dolgo ostale v spominu odrezane kavbojke Draga Šinka, s katerimi so zaustavili kapljanje olja iz servo tlačilke na tla in diskvalifikacijo, s katero so že zagrozili strogi avstrijski funkcionarji. Takšne improvizacije se pač lahko spomnijo le vsega hudega vajeni zasavski fantje. Oglejmo si še trenutno bilanco: v dveh nastopih sta dvakrat stala na stopničkah in s 24 točkami držita trenutno 5. mesto v razredu. Pri tem sta uspela uničiti samo dve nosilni vilici (ena skrivljena in ena s preveliko zračnostjo), izrabiti 4 in predreti eno gumo. JEMC POMETEL S KONKURENCO Tretja dirka za državno prvenstvo v gorsko hitrostnem avtomobilizmu je postregla že s tretjim zmagovalcem. Po Martinu Črtaliču, ki je zmagal na Učki in Slavku Deklevi, kije bil najhitrejši na Grgarju, je s 4 kilometre dolgo progo med Jesenicami in Planino pod Golico najhitreje opravil odlični rallyjist z Bleda, Tomaž Jemc, ki je tukaj slavil že lani. Jemc, ki je lani slavil z mazdo, je letos vozil kar za sekundo hitreje, a bi bil lahko po lastnih besedah še hitrejši, če bi vozil z novimi gumami, tako pa je uporabil kar tiste, s katerimi je zmagal na zadnjem rallyju v Avstriji. Zmagovalca prvih dveh letošnjih dirk se tokrat nista uspela vmešati v boj za vrh. Dekleva je s svojim BMW 318is zaostal za več kot 4 sekunde, še slabše pa se je godilo Črtaliču, ki je zaradi zraka v bencinskem filtru odstopil že v prvi vožnji. Da je pravi športnik, je dokazal kasneje, saj je vseeno nastopil še v ostalih dveh vožnjah, kljub temu, da je vozil izven konkurence. Tretje mesti in zmago v skupini N si je privozil Boris Popovič z najetim fordom escortomcosvvorth: "Mitsubishi po nesreči v Avstriji še ni popolnoma nared in ker je pomembna prav vsaka točka, sem si avtomobil za dirko pač izposodil." Četrto in peto mesto sta si privozila še dva rallyjista, Grum in Rihtar, ki jima po vsej letošnji smoli ta rezultat res privoščimo. V formuli 2 je bil najhitrejši Komel pred Valantom, v pokalu clio Klančič pred Petrom Pavličem in v pokalu peugeot Regvat pred Jarcem. Naslednja dirka za državno prvenstvo bo 20. in 21. julija v Ilirski Bistrici. PROTON miom OUA MIH DIMENZIJ. PROMET Hrastnik, 23. junij - Ob 20.35 so policisti intervenirali na Cesti VDV brigade na Dolu pri Hrastniku, kjer je A.K. iz Hrastnika nadlegovala svoje starše. Policisti sojo pospremili iz hiše in jo napotili domov. Zoper njo sledi predlog SP. Hrastnik, 24. junija - Ob 18.11 uri so PO Hrastnik obvestili policisti iz Laškega, da se je s kraja prometne nesreče odpeljal voznik osebnega avtomobila Zastava 101. Policisti so pobeglega povzročitelja ustavili v Suhadolu in ga izročili policistom PP Laško. Hrastnik, 28. junij - Ob 18.50 uri je druga policijska patrulja opravljala ogled kraja kaznivega dejanja v Bobnu. Ta čas se je iz smeri Čeč z neprimerno hitrostjo in po levi strani pripeljal petnajstletnik iz Čeč s kolesom z motorjem. Ko je zagledal policiste, je naglo zavrl, zatoje padel, ase ni poškodoval, čeprav ni imel čelade. V nadaljnjem postopku je bilo ugotovljeno, da je vozil pod vplivom alkohola, brez vozniškega dovoljenja, vozilo pa je vzel svojemu prijatelju brez njegove vednosti. Policisti so vozilo nepoškodovano vrnili lastniku, petnajstletnika pa so izročili staršem in zoper njega napisali prijavo SP in kazensko ovadbo zaradi odvzema motornega vozila. Hrastnik, 28. junij - Ob 16.00 uri je LB. z Dola pri Hrastniku povzročil prometno nesrečo v Trbovljah in s kraja nesreče odpeljal. Policisti PO Hrastnik so ob 16.30 uri očitno pijanega povzročitelja izsledili doma in na njegovi zastavi 101 našli sledove trčenja. Ob 17.25 uri seje povzročitelj pripeljal s svojim vozilom na Policijski oddelek Hrastnik, kjer je svoje vozilo ustavil kar v nepreglednem ovinku, nato pa se pri dežurnem policistu informiral o obisku policistov na njegovem domu. Zoper LB. je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 2,98 g/kg alkohola v izdihanem zraku, kar je voznik zanikal. V ZD Hrastnik je nato zavrnil še strokovni pregled in kršil javni red in mir v ambulanti dežurnega zdravnika. LB. je bil pridržan do iztreznitve. Zoper njega sledi predlog SP. Hrastnik, 1. julij - Ob 15.45 so policisti PO Hrastnik na Marnem obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročil M.Z. iz Hrastnika zaradi nepravilnega prehitevanja. Nastalo 100.000 SIT materialne škode. Sledi predlog SP. Hrastnik, 29. junij - Ob 15.00 uri so policisti na Ulici prvoborcev obravnavali prometno nesrečo, ki jo je zaradi neprimerne hitrosti povzročil B .P. iz Hrastnika. Policisti so ugotovili, da je B.P. vozil pod vplivom alkohola. Sledi predlog SP. Litija, 6. 7. - R.N. je vozila po Bevkovi ulici, kjer jo je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v škarpo inZ 101 seje prevrnila na streho. Škode je za 50.000 SIT. Zoper voznico sledi predlog SP. Litija, 27. junij - P.D. je vozil iz Kresnic proti Litiji po desnem bregu Save v Pogoniku je trčil v osebni avto J.G. zaradi neprimenre hitrosti.iVastala je materialna škoda 200.000 SIT. Litija, 27. 6.: V.A je vozil po gozdni poti v Dragovškem, zapeljal preveč na rob, naklon je bil prevelik in traktor se je prevrnil. Voznik si je poškodoval le nogo, odpeljali so ga v klinični center. Šmartno, 2. julij Pred pekarno je bilo pravilno parkirano tovorno vozilo TAM, pred njim pa prav tako osebni avto Lancer Mitshubishi. Ob 10.30 uri seje tovornjak nenadoma sam vžgal, trčil v osebni avto, ga porinil naprej za 20 metrov, pod lopo - skladišče, kjer seje tovornjak zagozdil v tram in s tem poškodoval že zid. Tu seje ustavil, ugasnili so ga tako, da so potegnili kable z akumulatorja. Litija, 3. junij. L.M. je vozil po Sitarjevški cesti proti Zavrstniku. Sekal je levi ovinek, trčilv nasproti vozeče vozilo, trčila sta z levima prednjima deloma. Nastala je manjša materialan škoda, povzročitelj je bil telesno poškodovan. Vozil je brez vozniške. Sledi predlog SP. Litija, 3. 7. L.M. je vozil po Sitarjevški cesti proti Zavrstniku. Sekal je levi ovinek, trčilv nasproti vozeče vozilo, trčila sta z levima prednjima deloma. Nastala je manjša materialan škoda, povzročitelj je bil telesno poškodovan. Vozil je brez vozniške. Sledi predlog SP. Pustov mlin, 5. 7. - Zaradi neprimerne hitrosti je na vlažni cesti izgubil oblast nad vozilom ter na ograji poškodoval vozilo. Nastala je materialna škoda. Hrastnik, 24. junij - Ob 14.18 uri so bili policisti obveščeni, da so v Čečah med seboj obračunavali mladoletniki. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je sedemnajstletnik iz Čeč v Bobnu ustavil štirinajstletnega kolesarja iz Hrastnika, ki seje vračal proti domu. Prijel gaje za vrat in mu zagrozil, da naj pusti njegovo dekle pri miru. Napadeni seje umaknil nazaj, preko bankine, zato sta oba skupaj s kolesom padla v globino 3,6 m. Pri padcu sta dobila praske, saj ju je pred hujšimi poškodbami zavarovalo grmovje. Zoper napadalca sledi kazenska ovadba. Hrastnik, 28. junij - Ob 19.15 uri se je V.Č. iz Hrastnika zadrževal pred stanovanjsko hišo na Novem domu. Ko je opazil policista, je pričel nanju kričati in ju žaliti. Zoper njega sledi predlog SP. Omenjeni je žalil in grozil policistom tudi 24. 6., ko je bil kontroliran v cestnem prometu. Tudi tokrat je bila zoper njega napisana prijava SP. Hrastnik, 28. junij - Ob 23.10 uri so bili policisti obveščeni, daje na javni prireditvi Dolska nočT.P. iz Dola pri Hrastniku udaril sokrajana M.O. Zoper pretepača sledi predlog SP. V tej noči so policisti poleg umenjenih zadev obravnavali še 4 voznike osebnih vozil, ki so vozili pod vplivom alkohola, in jih izključili iz prometa. En voznik je preizkus zavrnil. Hrastnik, 29. junija - V jutranjih urah so policisti obravnavali vlom v Z 750 na Ulici prvoborcev. Neznani storilec je iztočil več goriva. Ker to ni prva tatvina goriva, je očitno, da se neznanec redno oskrbuje z gorivom na nedovoljen način. Za storilcem policisti še zbirajo obvestila. Hrastnik, 29. junij - Ob 21.25 uri so policisti intervenirali v lokalu Čebelica bar, kjer je petnajstletnik udaril natakarico. Policisti so ga odpeljali domov. Sledi predlog SP. Hrastnik, 30. junij - Na starem Hrastniku so policisti uničili manjši nasad indijske konoplje. Hrastnik, 1. julij - Ob 21.00 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, daje v potoku Boben prišlo do pogina rib. Vzrok ni bil ugotovljen. Policisti so o poginu obvestili državnega tožilca. Hrastnik, 2. julij - Ob 12.10 uri je na PO Hrastnik prišel M.J. iz Laškega, kričal na policiste, se razburjal ter jim očital neučinkovitost. Zaradi nedostojnega vedenja do policistov zoper njega sledi predlog SP. Hrastnik, 2. julij - Policisti PO Hrastnik so bili obveščeni, da nekdo razbija v gostinskem lokalu Čebelica bar na Cesti L maja v Hrastniku. Policisti so na kraju ugotovili, daje v lokalu razbijal B.S. iz Radeč. Zoper njega bodo napisali predlog SP. Hrastnik, 4. julij - Ob 22.10 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da B.A. iz Hrastnika moti sosede z navijanjem glasbe. Policisti so ga opozorili, zoper njega sledi predlog SP. Hrastnik, 5. julij - Ob 16.20 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da iz stanovanja G.H. iz Hrastnika mečejo steklenice, ki padajo na cesto. Policisti so ugotovili, da so steklenice in kozarce skozi okno metali lastnik stanovanja G.H., G.Š, in K.M., vsi iz Hrastnika. Zoper njih sledi predlog SP. Ker je G.H. s kršitvijo nadaljeval tudi ob 20.10 uri, je bil pridržan v prostorih za pridržanje do iztreznitve. Hrastnik, 6. julij - Ob 11.40 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da je ha dvorišče stanovanjske hiše L.B. iz Brnice prišel M.J. iz Laškega in fizično napadel L.B. Zoper M.J. iz Laškega sledi KO na ODT. Hrastnik, 6. julij - Ob 19.15 uri so imeli policisti PO Hrastnik v postopku državljanko Hrvaške N.K., ki je brez ustreznih dokumentov bivala in delala v Trbovljah. Bila je pridržana do uradnih ur sodnika za prekrške, po postopku pa so jo policisti odpeljali iz RS. Hrastnik, 7. julij - Ob 17.35 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, daje P.D. iz Hrastnika prišel v stanovanje F.F. iz Hrastnika in se neprimerno obnašal ter grozil s pretepom in kršil javni red in mir. Sledi predlog SP. Litija, 28. 6.: Ob 4.00 odpravnik vlakov ŽP Kresnice je javil, da neznanci mečejo na tire in v vlake steklenice. Patrola je ugotovila, da so to počeli udeleženci rock koncerta, ki se je pred tem končal. Sledijo prijave. Hotič, 28. 6 - Ob 9.30 je zaradi nepravilnega prehitevanja nastala materialna škoda. Slo je za dvojno prehitevanje. Litija, 29. 6. Lastnik kioska P.A. na ŽP je obvestil policijo, da so mu ponoči vlomili in odnesli za 100.000 tolarjev robe. Storilc(a)e iščejo. Litija, 29. 6. Ob 12.45 je U.G. prijavil tatvino kolesa z motorjem APN 4, ki gaje imel parkiranega ob vhodu na koncertni prostor v Pogoniku. Isti dan ob 15.00 uri pa je sporočil na policijsko postajo, da je moped našel v Kresnicah pri ŽP. Litija, 30. 6: Ob 15.30 je policijska patrulja privedla starega znanca v prostor za pridržanje, ker se ni hotel pomiriti in je ob prihodu policistov razgrajal. Litija, 30. 6. Ob 18.28 pod naseljem Ježa je voznica Forda trčila v kolesarko otroka, ki je dobila hude telesne poškodbe in sojo odpeljali v Klinični center. Voznica kolesa je bila brez kolesarske čelade. Sava, 30. 6. Ob 18.35 je Ž.M. šel z vlaka, ki je pripeljal iz Ljubljane, prečkal tire izven perona, kjer ga je zbil vlak, ki je pripeljal na postajo. Ž.M. je dobil lažje poškodbe. Litija, 30. 6. J.F. je prijavil tatvino prikolice in na njej dva čolna MAESTRAL. Škode je za 90.000 SIT. Če bo kdo ukradeno videl, registrska tablica prikolice je LJ K-5-869, naj javi na številko 113. Šmartno, 2. 7. G.L iz Črnega Potoka je opazil, da v kapelici ob cesti za Bogenšperk ni več kipca svetega Janeza, ki je star okrog 200 let. Policija je naredila prijavo in poizvedujejo. Litija, 5.7. - O.M. je sporočil na PP, da gaje na rock koncertu Zgaga zaradi spora med prireditelji s pestjo po obrazu udaril B.T. Šmartno, 7.7. Ob 6.15 je na parkirnem prostoru pred IUV Šmartno neznanec vlomil vY in ukradel avtoradio. Škode je za 15.000 SIT. Storilca iščejo. Trbovlje, 28.junija ob 01.20 so zaradi kršitev cestno prometnih predpisov, vožnje pod vplivom alkohola in neupoštevanja odredb pooblaščenih oseb pridržali v za to namenjenem prostoru S.R. iz Trbovelj. Istega dne ob 16.uri je voznik osebnega avtomobila zastava 101 pri trafo postaji ob bazenu zaradi neprimerne hitrosti trčil v parkiran avto, odpeljal naprej in malo za tem trčil še v drug parkiran avto na Neži. Tudi s kraja druge nesreče je pobegnil. S prekrški je nadaljeval v Hrastniku, kjer pa so ga policisti dobili in ga pridržali v prostoru za iztreznitve. Trbovlje, 4.julija ob 10.47 uri je v križišču na Trgu revolucije voznik osebnega avtomobila K.M. na prehodu za pešče podrl peško B.A. Le-ta je v nesreči dobila poškodbe. Zagorje, 29.junija ob 9.40 uri se je voznik kombija na Izlakah zaradi neprilagojene hitrosti zaletel v ograjo pred osnovno šolo. Vozilo je pustil kar tam in odšel s kraja nesrče. S tem je osnovno šolo oškodoval za 200.000 SIT. Zagorje, 6.julija je ob 20.05 uri je voznik motornega kolesa Z.M. na Cesti zmage pri Mladinski knjigi zaradi prevelike hitrosti pri zaviranju padel po vozišču in dobil poškodbe. Že čez dobri dve uri je prišlo do nesreče na Izlakah pri ETI-ju. M.I. je zaradi vožnje po levi oplazil nasproti vozeči avto. Nastala je manjša materialna škoda. KRADEJO KOT SRAKE V Trbovljah je bilo dne 29.6. pri kontroli prometa zaseženo kolo z motorjem Tomos APN 6 zaradi suma, daje ukradeno, saj so bile pretolčene serijske številke. Podobno prevozno sredstvo temno sive barve je imel v lasti do 6.7. tudi H. A., nato pa je pred diskoteko Mesečina dobilo drugega lastnika. Tudi v Zagorju so bili na udaru dvokolesniki. Tako je 23.6. izginilo v Kolovratu motorno kolo tomos BT 50. Policisti so ga čez nekaj dni našli razstavljenega na prafaktorje in ga zasegli. : Pri tem so zoper 5 mladoletnikov napisali kazensko ovadbo. V noči na 5.7. je N.N. zamikala roba v trafiki Urška. Skozi zadnja vrata je prišel v notranjost in si nabral za 50.000 SIT izdelkov. AUFBIKS Na veselici v Čemšeniku je veseljačil K.F. Po prepiru z D.M. je prijel steklenico in slednjega udaril po glavi. GORELO JE 1. julija nekaj po polnoči je na trboveljsko policijsko postajo prišlo obvestilo o požaru na leseni vikend hišici nad Vodensko cesto. Ugotovili so, da je v celoti zgorela stara lesena baraka v velikosti 3 x 4 metra. 4. julija ob 17.uri je prišlo do požara v skladišču SGP Zasavje na Savinjski cesti, ki so ga iz malomarnosti povzročili mladoletniki. NAPAD NA POLICISTA 28.6. ob 7.30 uri je policijska patrulja v Trbovljah na Rudarski cesti zaradi vožnje v nasprotno smer ustavljala mladoletnika H.A. Le-ta ni ustavil, temveč je z vožnjo nadaljeval do parka pred Občino Trbovlje. Tu sta ga policista ujela in odredila preizkus alkoholiziranosti, s čimer pa se ni strinjal in je iz žepa potegnil nož. Pri tem je policistoma grozil, da ju bo ubil, zaradi česar sta uporabila strokovni prijem. Pri tem je eden izmed policistov dobil urez po palcu leve roke. Po končanem postopku so H.A. izročili staršem, sledi pa kazenska ovadba. NAŠLI MAMIT,A Zagorski policisti so 27.6. občanu M.M. zasegli 12 cigaret, za katere sumijo, daje marihuana. 5.7. so drugemu občanu zasegli neznano snov, za katero prav tako sumijo, da je mamilo. V obeh primerih bo končno besedo dala analiza. "STRELI" V KANDRŠAH V noči na 8.7. je več občanov iz Kandrš klicalo na zagorsko policijsko postajo, češ da se sliši streljanje. Policisti so stvar preverili in ugotovili, daje streljalo iz izpuha nekega avtomobila in tako pomirili vznemirjene prebivalce. Tortuna Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja v. dobava in montaža opreme za tehnično varovanje .. ji priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah NOVOST! ZA ČAS DOPUSTA VAM V STANOVANJSKIH ALI POSLOVNIH PROSTORIH LAHKO VGRADIMO ZAČASNI ALARMNI SISTEM, PRIKLOPLJEN NA NADZORNI CENTER V TRBOVLJAH! ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ ’ poslati na naslov UredništvaZasavcalCesta20.julija2cI1410ZagorjeobSavi.Objavilibomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ • jeponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz OiOl. L — — — — — -- — — — — — --.-. — ...- —..J STANOVANJA. PARCELE PRODAM hišo z zemljiščem, v Šentjanžu na Dolenjskem, tel.: 21-850 PRODAM lastno hišo, urejeno ali menjam za lastno stanovanje, tel.: 65-201 PRODAM parcelo na Golovcu vTrbovljah, 1.200m2, tel.: 21-841 PRODAM 4 sobno stanovanje, 2 kopalnici, 2 balkona, 94 m2, v Trbovljah, tel.: 24-808 PRODAM 3 sobno stanovanje v T rbovljah, tel.: 26-485, mob.: 041 / 666-579 PRODAM 3 sobno stanovanje, 2. nadstropje, v Trbovljah, tel.: 25-432 PRODAM 2 in '/z sobno stanovanje na Logu v Hrastniku, zraven cerkve, tel.: 41-218 PRODAM garsonjero v Zagorju na Cesti Zmage, tel.: 66-224 LOKAL v centru Hrastnika oddam šivilji, tel.: 063/730-235 V NAJEM oddam sobo v Mariboru, tel.: 062/302-958 AVTOMOBILI. DELI PRODAM Opel Kadett, 1,6 i, FRISCO, ABS, 5 vrat, 1. '91, dodatna oprema, tel.: 22-582, 23-398 PRODAM Alfa Romeo 1,3 spi-der, modre barve, 1. '86, vlečna kljuka, električno odpiranje stekel, tel.: 22-461 PRODAM Peugeot 205 diesel, 1. '90, 1774 ccm, 74 KM, reg. do 3/ '98, bele barve, 3 vrata, poraba 5 1/ 100 km, Dušan Povše, Vreskovo 8 d, Trbovlje PRODAM 126 P, 1. '89, garažiran, prodam za 1.200 DEM, reg. do 6/'98, 43-421 PRODAM Z 750, prev. 40.000 km, nove gume, tel.: 27-464 PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM TAM T 170, kiper, 1. '82, reg. do 4/'98, cena 8.500 DEM, tel.: 21-841 PRODAM tovorno voziloTAM 110,1. '77, nosilnost 5,5 t, aluminijasti kason, tel.: 43-828 PRODAM APN 6 - razstavljen, tel.: 43-565 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM kosilnico GORENJE UN1VERZAL, 127 cm, tel.: 75-323 PRODAM deško kolo na 5 prestav, cena 8.000 SIT, tel.: 66-099, po 16. uri RAZNO PRODAM dva zvočnika, ojačevalec in CD player Samsung, tel.: 77-184 PRODAM synthesizer, ROLLAND D 800, kot nov, ugodno, tel: 041/669-297, 24-373 PRODAM videorekorder PHILLIPS, malo rabljen, cena po dogovoru, tel.: 27-175 PRODAM zmrzovalno skrinjo LTH ŠKOFJA LOKA, cena po dogovoru, tel: 25-638 PRODAM računalnik C 128 s kasetarjem, 5 kaset in TV, tel.: 43-565 PRODAM kuhinjo s pomivalnim koritom, tel.: 21-583 SEDEŽNO garnituro, 2 x kot, 2 x dvosed, 1 x trosed, tel.: 24-965 PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tel.: 44-332 PRODAM knjige - računalniške priročnike: COREL 5, WORD 6, PROGRAMIRANJE V WIN-DONVSIH, kupim priročnik za EXCEL, možna menjava, tel.: 64-166 ali 64-250, dopoldan PRODAM vse učbenike za 6. razred OŠ, rabljene, cena 4.000,00 -6.000,00 SIT, tel.: 26-580 PRODAM učbenike za 1. letnik trgovske šole, tel.: 62-251 PRODAM smrekove deske in siloreznico.tel.: 64-524 ŽIVALI PRODAM nemške ovčarje, tel.: 73-641 ODDAM pse mešance, stare 6 tednov, tel.: 75-280 ODDAMO mlade muce mešance - mama siamka, ata perzijec, navajene čistoče, tel.: 64-732 PRODAM angleške kokeršpanjeie z rodovnikom, stare 8 tednov, tel.: 24-516 INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285 INŠTRUIRAM slovenski jezik za OŠ in SŠ, tel.: 22-396 ŽELITE boljšo oceno - poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 29-390 STORITVE STAVBNO KLEPARSKA dela, polaganje izolacij, montaža žlebov, strešne obrobe, snegobranov, hitro in kvalitetno, tel.: 27-885 POPRAVILO vseh vrst električnih aparatov, tel: 64-285 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo -3 leta garancije, tel.: 064/332-053, 0609/624-731 IMATE poln disk, bi radi naredili rezervno kopijo podatkov na CD-ROM, tel.: 29-390 EVROPSKO priznana bioenergetičarka Vam povrne zdravje po naravni poti ali olajša življenjske odločitve, tel.: 041/669-297, 24-373 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto SMREKOV opaž L kvalitete, cena 630,00 SIT m2, ladijski pod in brune po 1.100,00 SIT m2, na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, tel.: 063/ 762-986 DELO - IŠČE IŠČEM pripravništvo, končala sem srednjo tekstilno šolo, tel.: 43- 565 DELO - NUDI DELO NA DOMU - prodaja nemške dekorativne in negovalne kozmetike, dober zaslužek, tel.: 29-522,zvečer IŠČEMO več prodajalcev za delo na terenu, tel.: 27-386 HONORARNO delo, tel.: 64-250, 64-166 AKVIZITERJE za prodajo atraktivnega artikla zaposlimo po vsej Sloveniji, tel.: 061/16-84-040 ZAPOSLIMO REDNO ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125,3302 GRIŽE, tel.: 063/ 715-735 DELNICE. CERTIFIKATI SVOJ certifikat lahko še vedno vložite! Tel.: 062/836-904 od 8.00 - 20.00 ure, 062/631-164 od 16.00 - 20.00 ure, pridemo tudi na dom ODKUP DELNIC Mercata, Dadas, Maxima, delnic serije B in G, certifikatov in ostankov, za gotovino, pridemo tudi na dom, tel.: 25-830 VAŠ VODNIK VAM PRIPOROČA DNEVE NAKUPOV ► PLIBERK LENTI 1Š.7.1997 19.7.1997 Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom. Pokličite 060164 443 BIRO-10 d. o. o. računovodsko-knjigovodske storitve davčno svetovanje Rošulov Hilda Ulica pohorskega bataljona 28 tel.:061 347 301 RAČUNOVODSKI SERVIS! Računovodske storitve in svetovanje opravljamo za obrt in podjetja. Nudimo knjigovodske storitve obrtnikom in podjetjem. Po dogovoru vam sestavljamo in vodimo ostale potrebne evidence. Strokovnost, ažurnost in točnost zagotovljeni. BirolO d.o.o., tel. 0601 347 301. KŠEFTI INFORMACIJE 64-250, 64-166 Trgovina NIANSA Narof 4 tel./fax: 0601-73-529 mobitel:0609-647-854 Specializirana trgovina za prodajo barv za zaščito lesa, kovinskih ograj,ter kiti, brusnimi materiali. Pestra ponudba vseh Heliosovih artiklov za široko potrošnjo. AVTOJOLV RogličBojans.p. Jevšnikova26a 1412 Kisovec tel.:0601/71-130 NOVO! Panoramski poleti z letalom. KONKURENČNE CENE! avtoservis - avtokleparstvo prodaja in montaža pnevmatik MICHELIN izpušni lonci za vsa osebna vozila brezplačna menjava olja SHELL ležaji SKF delovni čas: 8.00 do 16.00 CICd.o.o. Agencija za nepremičnine 1420 Trbovlje Ul. 1. junija? tel./fax:0601/26-242 Mnogim smo že pomagali, zakaj ne bi še vam,pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu stanovanj, hiš, vikendov, parcel, poslovnih prostorov. Od osnovne informacije do prenosa lastništva. Velika izbira, dober nasvet, najugodnejša rešitev, brezplačna evidenca in ogledi. Arho avtodeli UM. junija7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Poslovalnica Hrastnik Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje,GSM 041 670 554 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE. VIDEO ZALOKAR ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO,VIDEO, TV PANASONIC, TEHNICS, PHILIPS, KENVVOOD Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj! RORCd.o.o. Tel,/fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186 strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala Sponzor: LISCA d.d., Sevnica, PE Zagorje NAGRADNA Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 23. 7. 1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom 'NAGRADNA KRIŽANKA" Fotokopij ne upoštevamo. Nagrade, ki vas čaknio: 1. : praktična nagrada v vrednosti 4.500,00 SIT 2. : praktična nagrada v vrednosti 3.000,00 SIT 3. : praktična nagrada v vrednosti 2.500,00 SIT Izžrebanci nagradne križanke 12/'97, nagrade prispeva AVTOSERVIS MAHKOVTC. Spodnii Log 27. Sava pri Litiji, tel.: 061/874-112; KRIŽANKA 1. : praktična nagrada v vrednosti 4.500,00 SIT Erika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje 2. : praktična nagrada v vrednosti 3.600,00 SIT Zdenka Dragič, Novi log 14, Hrastnik 3. : praktična nagrada v vrednosti 2.700,00 SIT Marija Goste, Trg pohorskega bataljona 6, Kisovec 4. : praktična nagrada v vrednosti 1.800,00 SIT Matic Tesla, Novi log 19 e, Hrastnik 5. : praktična nagrada v vrednosti 900,00 SIT Mirko Hribar, Polje 24, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo? Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 24. 7. 1997 od 9.00 do 13.00 ure. Če se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili. Rešitev nagradne križanke IH'91: SVIREL, FORD, Z VOZILOM OPEL F, MAHKOVIC, STAR, JUR, IRIS, OKO, ANI, SERT, RAN, AST, IVA, IRS, T, VPAD, LVOV, ATAŠE, STOLE, JAKA, NEMIR, RODIN, ALANI, KAPA, USNJARNA, RS, ROV, KEJ ,ROJ, ABAK, UNA, RIK, LESKOVAR, M, AVL1DA, ROBA, AHAB, VI-OLON, ASGARD, TANI, OPEL 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 1 22.5.-21.6. Morda boste ne-kateri med vami začudeno ugotovili, da ste vztrajali na napačnih mestih in z napačnimi ljudmi. Vendar vsake izkušnje prinesejo nova spoznanja in nas obogatijo. Št.: 3. Včasih imate še vedno občutek, da se stvari in dogodki nikamor ne premikajo. Toda različne zunanje sile lahko obrnete sebi v prid, če ste le pripravljeni in odprti. Št.: 16. Pospešene so vaše intelektualne in mentalne funkcije, pa tudi čustveno ste za poletni čas prav ustrezno prebujeni. Svojo barko spoznanj mirno vozite po brzicah življenja. Št: 2. Napetost čakanja in pričakovanja je za nekatere že naravnost neznosna. Dejstvo pa je, da se mora v prvi vrsti premakniti nekaj v kolesju vašega mišljenja. Bodite prožnejši. Št.: 10. Energija Leva predstavlja moč, vzdržljivost kot tudi človeško modrost, ki jo lahko duhovno oplemenitite. Vsaka nasilna odločitev pa vam lahko spodnese tla pod nogami. Št.: 5. Zapravljivih Devic ni veliko, ostale pa svojo prikrito zapravljivost skrivajo za preračunljivostjo in celo sti-skaštvom. V tem času se lahko naučite pravilnega poslovanja. Št.: 24. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. V trboveljski porodnišnici so od 25. juniia do 5. iuliia 1997 rodile: 25. 6.: Nataša Kreže, Hrastnik, hči Lili 26. 6.: Karmen Zalezina, Trbovlje, hči Nika Jožica Senica, Laško, hči Anja 27. 6.: Irena Vasic, Sevnica, hči Amadeja Tanja Hrga, Radeče, sin Aljoša 29. 6.: Damjana Knez, Sevnica, sin Luka 1. 7.: Mateja Simončič, Dobovec, hči Lucija Tanja Bašelj, Zagorje, sin Lovro 2. 7.: Mateja Jazbec, Hrastnik, sin Žan 3. 7.: Polona Kulušič, Trbovlje, sin Jan Simona Flere, Zagorje, sin Nik 4. 7.: Marija Horvat, Čemšenik, hči Sara Adrijana Bregar, Zagorje, sin Alen Alenka Lipovšek, Izlake, hči Tajda Cvetka Breznik, Zagorje, sin Tomaž Karmen Dolganovič, Litija, hči Rasa 5. 7.: Mateja Teršek, Laško, sin Jaka V TRBOVELJSKI BOLNIŠNICI "Nič se ne bojte, vaše zdravje se vidno boljša, kmalu se boste spet smejali!” "Bog obvaruj, gospod doktor, Bog obvaruj!" "Zakaj pa?" "Jaz tu ležim, ker sem se nasmehnil dekletu, ki je bila zaročenka drugega!" LOVSKA Viktor: "Moj prijatelj lovec Zdrave je z menoj stavil, da ne bom mogel nesti, kar bo on ustrelil." Ciril: "Pa kdo je dobil stavo?" Viktor: "No on, Zdrave! Ustrelil je kravo! oba poslal J.Krajnc RECIKLAŽA Mati vpraša Špelo: "Zakaj si neprestano grizeš nohte?" "Poskušam reciklirati samo sebe..." Longi iz Zagorja 24.9.-23.10. napor zbranost naravanost. Št.: 21. Nahajate se v intenzivnem obdobju, v katerem z malo napora lahko dosegate zelo dobre rezultate. Pravzaprav predstavlja zgolj in duhovno 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Na begu v osamitev ne boste dosti pridobili. Bolje je poiskati vse skrite moči v sebi, ki naj bodo pozitivne in z njimi uravnavati dogodke, odnose in razmerja. Št.: 7. Z lahkoto se lahko posvetite intelektualnemu delu. Vprašajte se le, če lahko vašo spremenljivost preobrazite v nekaj stalnega. Št.: 24. Včasih je koristno, če zadržanosti in bojazljivosti napravimo konec, saj si boste sicer stežka priznali, da vas pretirana zadržanosti ne more pripreljati daleč. Št.: 17. Ideje in ostale vizualizacije se vam materializirajo in spreminjajo v realnost. Z veliko lahkoto in predvsem s poštenostjo do sebe, se vam lahko uresničijo želje. Št.: 9. Tisti, ki ste se odločili za radikalnejše poteze in prijeme v zvezi z obli-kovanjem vašega življenja, lahko pridete nekaterim zadevam do dna in bistva. Št.: 25. 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. KINO HRASTNIK 10. 7.-13.7.: KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU (kom ), čet. in ned. ob 20.00, pet. ob 18.00; 11.7. in 12.7.: EMMA (kom.), pet. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00, ned. ob 18.00; 14. 7. in 15. 7.: NI KINO PREDSTAV; 16. 7. - 20. 7.: ZVERINE (kom.), sre. in čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 19.7. - 20. 7.: METRO (thriller), pet. 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 21. 7. -22. 7.: NI KINO PREDSTAV; 23.7. : ANGLEŠKI PACIENT (drama), sre. ob 19.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 12. 7.: KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU (kom.), sob. ob 19.00; 19. 7.: ZVERINE (kom.), sob. ob 19.00; KINO TRBOVLJE 10. 7.: LJUDSTVO PROTI LARRVU FLVNTU (drama), čet. ob 20.00; 11. 7. - 14. 7.: MICHAEL (kom.), pet. in sob. ob 20.00, ned. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 18.00; 11. 7.-17. 7.: TI TI LAŽNIVEC (kom.), pet. in sob. ob 18.00, pon. in sre. ob 20.00, ned., tor. in čet. ob 18.00 in 20.00; 18. 7. - 21. 7.: ANAKONDA (thriller), pet. in pon. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 22. 7. in 23. 7.: EMMA (kom.), tor. ob 18.00 in 20.00, sre. in čet. 20.00; KINO ZAGORJE 10. 7. - 15. 7.: SVETNIK (thriller), čet., pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 12. 7. in 13. 7.: KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU (kom.), sob. in ned. ob 20.00; 16. 7. - 20. 7.; EMMA (kom.), sre., čet. in pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 18. 7. - 22. 7.; MICHAEL (kom.), pet,, pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 23. 7.: MULARIJA (drama), sre. ob 19.00; KINO IZLAKE 13. 7.: SVETNIK (thriller), ned. ob 20.15; 20. 7.: MICHAEL (kom ), ned. ob 20.15 RADIO Trbovlje Četrtek, 10. 7. in 17.7.1997 6.00 -10.00 Jutranji program 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 11.7. in 18.7.1997 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sobota, 12.7. in 19.7.1997 8.00 Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bilje živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.45 Obvestila in EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program. Nedelja, 13. 7. in 20.7. 1997 8.00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 Obvestila in EPP, 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev. Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 14.7. in 21.7.1997 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Torek, 15.7. in 22.7. 1997 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 16.7. in 23.7. 1997 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program KANAL 10 TV Trbovlje Četrtek, 10.7.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Rezervirano, 20.05 EPP, 20.10 Kontaktna oddaja, 20.50 Video spot, 21.00 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica, 21.55 Obvestila Petek, 11.7.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Poletni Miš maš - razvedrilna oddaja, 20.00 EPP, 20.10 Žebljički - skriti gost in filmska lestvica, 21.05 Film tedna po izboru gledalcev, 22.40 Obvestila Sobota, 12.7.1997 9.30 Video strani, 10.00 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro, Napoved sporeda, 10.00 Risanka, 10.15 Kviz za mlade, 10.55 Mini 5 - otroška glasbena lestvica, 11.20 Glasbeni gost - 4 fun, 12.15 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica, 13.00 Video strani Nedelja, 13. 7.1997 9.30 Sobotna dopoldanka - p, 12.15 Obvestila, 14.00 Pesem domača -narodno zabavna glasba, 14.35 Večni krog z Rožo Kačič - p, 15.35 Predstavitev studia M v Babilonu, 17.00 Kontaktna oddaja - p, 17.40 Žebljički - p, 18.35 Film tedna, 20.10 Obvestila Ponedeljek, 14.7.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost, 20.00 EPP, 20.10 Izbor za lepotico Slovenije, 21.50 Pesem domača - narodno zabavna glasba, 22.25 Obvestila Torek, 15.7.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Pesem domača - p, 20.00 EPP, 20.05 Z vami nocoj, 20.45 Video spoti, 21.00 V družbi z Meto Malus - razvedrilna oddaja, 22.00 Obvestila, Sreda, 16.7.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.05 V družbi z Meto Malus -razvedrilna oddaja, 20.05 EPP, 20.10 Valvasorjeva kopjenica v Trbovljah, 20.40 Video spoti. 21.00 Zrcalce, zrcalce - razvedrilna oddaja, 22.00 Obvestila Četrtek, 17.7.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Rezervirano, 20.00 EPP, 20.05 Kontaktna oddaja, 20.35 Video spoti, 20.45 Kuhajmo zdravo - zdrava prehrana, 21.20 Video boom 40 -slovenska glasbena lestvica, 22.15 Obvestila Petek, 18.7.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Poletni Miš maš - razvedrilna oddaja, 20.05 EPP, 20.10 Žebljički - skriti gost in filmska lestvica, 21.00 Film tedna, 22.40 Obvestila Sobota, 19.7.1997 9.30 Video strani, 10.00 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro. Napoved sporeda, 10.10 Risanka, 10.20 Kviz za mlade, 10.50 Bombastičnih 7 -glasbena oddaja, 11.40 Glasbeni gost - Vladimir Samec, 13.05 Video strani Nedelja, 20. 7. 1997 9.30 Sobotna dopoldanka, 14.00 Pesem domača - narodno zabavna glasba, 14.35 Z vami nocoj, 15.15 V družbi z Meto Malus - p, 16.15 Valvasorjeva konjenica v Trbovljah, 16.45 Zrcalce, zrcalce - razvedrilna oddaja, 17.15 Kontaktna oddaja - p, 17.45 Kuhajmo zdravo - zdrava prehrana, 18.15 Žebljički - skriti gost in filmska lestvica, 19.05 Film tedna po izboru gledalcev Ponedeljek, 21. 7.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video Strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost - 12 nasprotje, 20.00 EPP, 20.05 Mali brezdomci, 20.25 Rezervirano, 20.55 Pesem domača -narodno zabavna glasba, 21.30 Obvestila Torek, 22.7. 1997 9.00 Video strani, 17.00 Video Strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost - Napoleon, 20.00 EPP, 20.05 Bombastičnih 7 - glasbena oddaja, 21.00 Večer z Albinom -razvedrilna oddaja, 22.00 Obvestila Sreda, 23.7.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Večer z Albinom - p, 20.00 EPP, 20.10 Hip Hop - oddaja za mlade, 20.50 Video spot, 21.00 Zrcalce, zrcalce - talk show, 22.00 Obvestila POLETNE DFT AVNTPF USTVARJALNOSTI IN POGLOBLJENEGA STIKA Z NARAVO v Štanjelu na Krasu od 21. -25. julija 1997 za mlade od 16-26 let. ZAJEMAJO: * Likovno psiholnšU-p delavnim: - oblikovanje gline, slikanje, vaje poglabljanja vase in žganje gline v naravi. Vodi Karin Lavin, akademska slikarka. * Delavnica grafičnega oblikovanja: - vodi diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij Jana Pečečnik * Delavnica raziskovanja nevidnih razsežnosti narave- - vodi Robi Lavin * Diaproiekciia s noeziin Andi '96 "Dotik neha" - bo predstavil Janko Fon * Večer ljudskih nrinovednih pesmi s krasa in širše Primorske Organizirana prehrana in prenočišča. Cena: 18.000,00 SIT Informacije: 067/65-321 OBVESTILO UPOKOJENCEM V HRASTNIKU Upravni odbor sklada DU Hrastnik sporoča upokojencem, da DU v Hrastniku organizira oz. ustanavlja sklad solidarnostne in posmrtninske samopomoči. Član sklada lahko postane vsak , ki bo redno plačeval prispevek v sklad. S plačevanjem te obveznosti lahko pričnete v mesecu juliju ali avgustu, obveznost sklada za izplačilo posmrtnine pa se prične 1 .januarja naslednje leto. Plačilo obveznosti lahko opravite: - v klubskih prostorih DU na Rudniku vsak torek ali sredo od 9.00 do 11. ure - v klubskih prostorih DU v Steklarni vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00 - na Dolu pri Hrastniku v klubskih prostorih DU vsak četrtek od 9.00 do 11.00 Prispevek lahko plačate v dveh zaporednih mesečnih obrokih (julij in avgust, izjemoma še do 30. septembra). Višina prispevka znaša 2.000,00 tolarjev. Vse ostale informacije lahko dobite v navedenih urah v klubskih prostorih DU. EM. Razstava fotografij Foto klub Hrastnik pripravlja v hrastniškem Zdravstvenem domu od 15. julija do 15. avgusta fotografsko razstavo gostujočih fotografov iz Jesenic, Francija Sluge in Alojza Muliča. Franci Sluga se bo predstavil s trinajstimi, Alojz Mulič pa z enajstimi fotografijami. Razstava predstavlja motive iz jeseniške železarne. Simon Tanšek 34. SLIKARSKA KOLONIJA IZLAKE - ZAGORJE OKVIRNI PROGRAM: od 10. do 20. julija 1997 1. dan, četrtek, 10.7.: prihajanje, spoznavanje okolja in razmer 2. dan, petek, 11.7.: ob 16.uri krožna vožnja: Šentgotard (izlet na hrib), Čemšenik, Gamberk, Zagorje, Izlake 3. dan, sobota 12.7.: slikanje in pogovori 5.dan, ponedeljek, 14.7.: Kolovrat (?), ■Slivna. Vače, Klenik, Litija, Bogenšperk, Izlake, odhod db 16.uri 6. dan, torek, 15.7.: slikanje in pogovori 7. dan, sreda, 16.7.: slikanje in pogovori S.dan, četrtek, 17.7.: Zagorje. Ravenska vas, Trbovlje (razstava RHdčevarjaj 9.dan, petek, 18.7.: Slikanje in priprava slik za improvizirano razstavo: 10.dan, sobota, 19.7.: improvizirana razstava na terasi Medijskih toplic (če bo lepo vreme) 11 .dan, nedelja, 20.7.: poslavljanje, odhod Program bo odvisen od razpoloženja slikarjev, vremena in še od česa. Imejmo se tvorno in lepo! Za Svet slikarske kolonije Nande Razboršek Društvo invalidov Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, vabijo vse srčne bolnike, ki čutijo potrebo po nabavi aparata "MOBILINK" ali "TELELINK", da se zglasijo na enem izmed navedenih društev: Društvo invalidov Trbovlje, Ulica 1 .iuniia 4 Uradne ure vsako sredo, dopoldan od 9.ure do 12.ure popoldan od 17.ure do 19.ure Društvo invalidov Hrastnik. Log 3 Uradne ure vsako sredo od 9.30 ure do 10.30.ure Društvo invalidov Zagone. Ulica talcev 1 a Uradne ure vsak torek od 9.ure do 12.ure vsak četrtek od 17.do 19.30.ure Vse podrobne informacije dobite osebno ob obisku na društvu! Društvo invalidov Trbovlje Območna organizacija Rdečega križa Zagorje obvešča vse občane, da bo redna poletna krvodajalska akcija v Zagorju dne 24.julija 1997 od 8.do 15.ure v prostorih Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo v Zagorju. 4,dan, nedelja, 13.7.: slikanje in nedeljski pogovori (ob 16.uri morebiten izlet v Podkum) Prosimo vse zdrave občane, da se udeležijo odvzema krvi! OBČINA ZAGORJE OBVEŠČA Na zadnji seji občinskega sveta so zagorski svetniki obravnavali osnutek dveh ureditvenih načrtov, ki obravnavata območje mesta Zagorje, ki sta bila v preteklosti posredno ali neposredno zaznamovana in oblikovana za potrebe Rudnika in rudarjenja - to sta Ureditvena načrta za območje Rudnik-Toplice in območje Farčnikove kolonije, ki jih izdeluje Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, pod vodstvom nosilca naloge prof.Petra Gabrijelčiča. Zaradi novega dejstva v prostoru, to jc zapiranje rudnika, obravnavani območji dobivata novo funkcijo, podobo in značaj. Oba Ureditvena načrta bosta javno razgrnjena v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju ter v prostorih KS Rudnik-Toplice ih KS Franc Farčnik, in sicer od 1.avgusta do 15.septembra 1997, v petek 5.septembra 1997 ob 16.uri pa bo v stekleni dvorani javna obravnava. V se zainteresirane krajane obveščamo, da si oba Ureditvena načrta ogledajo ter podajo svoje pripombe in predloge v knjigo pripomb in predlogov ali pisno na Oddelek za okolje in prostor občine Zagorje. Predvsem pa naprošamo strokovno javnost, da se aktivno vključi z dodatnimi pobudami in predlogi pri oblikovanju Obeh vstopnih predelov naselja Zagorje, ki bosta ; z novimi urbanističnimi rešitvami dodatni) spremenila podobo centra zagorske doline. Oddelek za okolje in prostor Tatjana Podbregar TRBOVLJE Barbka Rebolj Jiiip! Poletje je tu! (telefoto HORUK) Petek, nastop tenorista Luciana Pavarottija, vesoljna Ljubljana zbrana: povabljeni-ne vemo koliko, vsekakor veliko, nekaj (ne)srečnežev, ki so kupili karte, lahko jih imenujemo tudi sponzorje onim prvim, priviligiranim, vsi v Cankarjevem domu, z oholo-vsemogočnim pl. Mitjo Rotovnikom na čelu. Zelo prav mu je prišlo (z njim pa še vladnim kuharjem), daje tenorist kategorično odklonil neposredni televizijski prenos, se vsaj videlo ni sponzorirancev. Zunaj, na Prešernovem trgu pa pravi navdušenci, pred multivizijo... Kako je svet krivičen! Hvalica pa ni šel, še šenkati ni hotel karte, saj tako ni vedel čemu je njen namen... (HO-RUK) 5LA^R. 5Ltf\/Q.NCLM Cel zbor sedi v beli Ljubljani in se prereka kako zgodovino pisati, (za neposvečene: kateri prazniki so bolj zgodovinski) Kaj ni nekoč nekje na tej zemljici nek poet zinil "Le čevlje sodi naj kopitar..."? (zgodovinarji pa nič horuk) NAGRADNO VPRAŠANJE: KAJ JE NA SLIKI? (odgovore pošljite na redakcijo likofa, naslov glej spredaj horuk) \5t\l\CL Na ZAPNJI 5TIZANI Ni jim učpllo Alternativi SKD, med katerimi je tudi zagorski podžupan B. Nimac ni uspelo zamenjati "večnega" predsednika L. Peterleta. Nikoli ni prepozno! IbPLLtf JIM S. Vladajočim je uspelo utišati ljudski glas. Kako si drugače razlagati, da ob vseh napravilnostih, od kraje družbenega premoženja do večanja števila brezposlenih, raznih obdavčevanj kar tako in vse vprek, državljani molčijo. Vsak v svojem kotu s svojim kozarcem. U5PLL0 MU JL-PtfJ)LUi>ALI 50 ^A Kandidat SLS J. Škrinjar iz Zagorja, je na ETV na soočenju kandidatov za državnozborske volitve dejal, da bi bilo po njegovem najboljše, če bi v Sloveniji imeli le dve stranki. Čeprav se jih je v Državni zbor prebilo več, se njegova in LDS obnašata kot, da bi bili edini. iJlTLNJL V 6MIZT Če bi ljudje le malo premislili, bi ugotovili, da nenehno hitenje ne pelje nikamor drugam kot na končno postajo -smrt. Ustavimo "konje". P. JANČIČ V \JLČW "Ne potrebujemo mesije. Le preproste in včasih skromne politike", (konec citata) Bo kar držalo. Žal taki (preprosti in skromni) pri nas ne pridejo na oblast. &. JAUi^VLč V VLČLIZU Za Balkan smo hoteli biti tretja država, toda kakor se je izkazalo, smo skupaj z Romunijo postali tretja država za NATO , pa menda tudi za EZ. Brez komentarja!!? USTAVNI J^PNlkl PLJLP JAM&R.ELIČ V NčM RlVlJI "Vladajoči razred na opozicijo še ni pripravljen. Zato je vsak, ki se gre opozicijo resno in odgovorno, refleksno zaznamovan". Ne samo zaznamovan, tudi medijska promocija mu je onemogočena. Razen negativna. IZJAVA V JLčVELNčjIČI PANCAMI Kje smo? V dreku! Tako je izstrelil prvak ZSSS D. Semolič. Iskrice zbral in dodal Igor Goste Pokoj nina po vaši meri. ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko za varovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav /O ljubljanska b Celje - skladišče D-Per 6/1997 ATT ^ a ^ ^ Haj fin psatafl® i® isbiini Banka Zasavje d.d., Trbovlj 5000004414,14 ^2 O n O COBISS s LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za vas NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek......................... Datum rojstva .......................................... kraj ...................... poštna št................... ulica...................... telefon..................... datum...................... podpis...................... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)