OSREDNJA KNJIŽNICA
nr
P.* 126 66001 KOPER
Poštnina plačana v gotovini .,
Abb. postale I giuppo Lidia 50U lir
IRAŠKI DNEVNIK
Lelo XXXVin. Št. 212 (11.340)
TRST, petek, 1. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 36. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni .Doberdob* * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja štavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NEGATIVNA SLIKA GOSPODARSTVA V PRORAČUNSKEM POROČILU MINISTRA LA MALFE
v v
ZARADI PREKOMERNEGA NARAŠČANJA DRŽAVNIH IZDATKOV INFLACIJA LETOS PRESEGLA NAPOVEDANIH 16 ODSTOTKOV
Dva recepta ministra La Malfe: kako bo, če bodo obveljali vladni predlogi, kako pa, če parlament Ji predlogov ne bo odobril - Spadolini poudarja enotnost, iz izjav ministrov Mareore, Di Giesija
in De Michelisa pa so že razvidne razlike v vladni večini
RIM — Inflacije je že presegla naprej določenih 16 odstotkov in leto 1982 se bo, če bo šlo vse po predvidevanjih, končalo s 17,5-odstOtno inflacijo. To je eden najzaniraivejših podatkov, ki jih je proračunski minister La Malfa navedel na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je obširno obrazložil svoj dokument /a državni proračun /a ielo 1983. La Malta je tudi poudaril, da je treba tako naraščanje inflacije pripisati predvsem čezmernemu višanju
Minister Giorgio La Malfa
državnih izdatkov in torej naraščanju državnega primanjkljaja, medtem ko dinamika cene dela na inflacijo ni bistveno vplivala.
Začeli smo s tem delom poročila ministra La Malfe, ki je morda manj pomemben, a vsekakor vključuje bistvo vprašanja? V vladi obstajajo namreč deljena mnenja o bodoči gospodarski politiki in čeprav je bilo včerajšnje poročilo ministra La Malfe soglasno odobreno, je sam La Malfa poudaril, da je soglasje v tem, da stanje, ki iz haja iz njegovega poročila, ni všeč nikomur. Velike razlike pa so v oceni ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Demokristjani, predvsem minister Marcora, ki je bil včeraj edini predstavnik KD v vladi, ki je ocenil La Malfovo poročilo, vztraja pri politiki strogega varčevanja, o-
«Če boste pridni...»
Minister La Malfa je nakazal svoj recept. Dejal je, da v prihodnjem letu inflacija ne ho presegla 13 odstotkov, da bo državni pri manjkljaj znašat največ 60 tisoč milijard hr, da bo proizvodnja narasla, pa čeprav za borih 0,8 od sto in še marsikaj■ številke, ki niso všeč nikomur, še najmanj pa ministru za proračun, je dejal, a ki kljub temu kažejo na možnosti, da se zaustavi izrazito negativni trend italilanskega gospodarstva.
Vendar pozor. Vse to se bo zgodilo, samo če bo parlament pridno in ubogljivo odobril včerajšnje poročilo ministra La Malfe. V nasprotnem primeru bo prišlo do katastrofe: inflacija preko 20 odstotkov, državni primanjkljaj 102.700 milijard lir in še marsikaj. Kaj vse bi lahko zakrivil parlament, če bi njegovi člani, poslanci in senatorji, dvignili ročico v nepravem trenutku. Ti navihanci si tega ven-j dar ne bodo moali privoščiti, saj bodo sedal vedeli, da Hm vlada, če bodo ubogali, zagotavlja 13-od stotno inflacijo in «sumo* 60 tisoč milijard državnega primanjkljaja. Malenkost!
Vprašanje je tako resno, da are že na smeh. Spomnimo se, na pri mer. lanskega leta, ko nam ie Spadolini svečano zagotavljal, da bomo imeli, če bomo pridni, infla cijo pod 16 odstotki 'n državni pri manjlcljai pod 50 tisoč miliidrdami. Bili smo pridni: sicer sm-o res go drnjali, a ne pretirano. Redno smo plačevali davke in vse poviške — krepko prelco 16 odstotkov — ki 10 si jih gospod Spadolini in njegovi oprode izmislili, da bi zadržali primanjkljaj pod 80.000 miliiar
••uiiimMiiiiiiiitiiiitiiiiHtiuuiiiiiiiiiitiiiiuiitiiuitr
dami (v Rimu namreč govorijo o milijardah kot mi o fižolih). Tudi nismo v prevelikem številu zahte vali obnovitve delovnih pogodb in tako danes še 10 milijonov delavcev čaka m poviške za pogodbe, ki so zapadle že decembra lanskega leta. Skratka. Spadolini lahko prizm, da smo bili tokrat res pridni.
hi rezultat Včeraj ga /e povedal minister La Malfa. Inflacija bo letos, če bo vse prav. znašala 17,5 odsiotica, državni primanjkljaj pa bo po vsej verjetnosti krepko presegel 60.000 milijard. Prejemki delavcev se še zdaleč niso zvišali za 16 odstotkov, pač pa so se povišale cene, predvsem cene javnih storitev, torej tiste, ki jih nadzira država. Nekatere za več kol 16 od stoikov. Na primer, če je v nas kaj matematika, znaša poaražitev avtobusnih vozovnic od 200 na 300 lir nič manj kot 50 odstotkov In obljube o 16 odstotkih gredo rakom žvižgat. . .
Sedaj pa resno. Kar je bilo. je pač bilo. Prihodnje leto bo drugače. vse bo šlo po predvidevanjih. Vlada jamči za to, minister pa opozarja:	* Se veda le če boste
pridni. . »
ziroma pri črtanju vseh manj po trebnih postavk v državnem prora čunu, med katere demokristjani vključujejo tudi razne investicije. Po drugi strani pa socialisti in socialdemokrati poudarjajo nujnost, da je treba zaustaviti brezposelnost in torej vključiti v državni prora čun investicije za povečanje zaposlitvene ravni. Tako je minister za delo Di Giesi dejal, da bi bila politika strogih gospodarskih ukrepov zgrešena, če bi privedla do visoke številke treh milijonov brezposelnih v prihodnjem letu, minister za dr žavne soudeležbe De Michelis pa je dejal, da ni mogoče zahtevati novih odpovedi od delavcev, če jim obenem vlada nakazuje možnost povečanja brezposelnosti.
Ni še mogoče oceniti, v kolikšni meri so te izjave obvezujoče za stranke, katerim ti ministri pripadajo. Vendar pa je vidno opazna bojazen, da bi se vladni gospodarski ukrepi prej ali slej v parlamentu zataknili. Tako lahko razumemo poziv Spadolinija, ki pravi, da se bo kriza še poslabšala, če parlament ne bo spoštoval rokov, ki jih je nakazala vlada, medtem ko je bil mi nister La Malfa radikalnejši, ko je podal dva recepta. V svojem proračunskem poročilu je namreč nakazal pot, po kateri naj bi v prihodnjem letu inflacija ne presegla 13 odstotkov in državni primanjkljaj ne presegel 60.000 milijard lir. Dejal pa je tudi, da bi bili v primeru, ko bi parlament ne odobril vladnih gospo darskih ukrepov, podatki drugačni: inflacija preko 20 odstotkov in dr žavni primanjkljaj več kot 102.000 milijard lir. Vsiljuje se seveda pripomba, da je dokaj nenavadno, da minister, član vlade, ki na papirju razpolaga z veliko večino v parla mentu, nakazuje možnost, da bi prav parlament ne odobril ukrepov, ki jih je vlada, vsaj navidezno soglasno, sprejela po tako obširni razpravi.
Seveda La Malfa. ki je včeraj i-gral vlogo posrednika, ne postavlja absolutnih trditev. Tako na primer dopušča možnost izdatkov za investicije, ki bi omogočile povečanje zaposlitvene ravni, vendar o-benem pravi, da je treba denar za te investicije zagotoviti z zmanjšanjem rednih izdatkov. Skratka, pra-
vi La Malfa, »lonca* 60.000 milijard letih zapustiti vodstvo nemške vla-
se ni mogoče dotakniti, sicer bo stanje prekipelo.
RIM — Med včerajšnjo sejo italijanske vlade se je iz enega izmed zvočnikov, ki so razporejeni na mizah ministrov, nenadoma zaslišal glas nekega zasebnika, ki je telefoniral svoji prijateljici: »Poslušaj, cvetka, moraš mi verjeti, taka so-parica je, da ne morem vzdržati. Ves sem poten. Zagotavljam ti: prav nič ne služi volnena majica. Popol noma sem premočen . . .» Ker je nekdo pogovor urno prekinil, ministri. kajpak odgovora «cvetke» niso slišali.
Zadnje ure
Schmidtovega
kanclerstva
BONN — Zahodnonemški zvezni kancler Helmut Schmidt, ki bo moral po vsem sodeč danes po osmih
de, se je včeraj poslovil od diplomatskega zbora.
Zahodnonemško zunanjo politiko je Schmidt strnil v nekaj točkah in sicer: zaupanje v atlantsko zavezništvo mimo «družinskih sporov* med obema bregovoma Atlantika, nemško - ameriško prijateljstvo, ravnotežje oborožitve in pomen EGS ter francosko - nemškega prijatelj stva.
Medtem pa je včeraj Josef Strauss napadel Genscherjeve liberalce kot nesigurne koalicijske partnerje, liberalno mladinsko gibanje pa se je izreklo za ohranitev zavezništva s Schmidtom. Kaj to pomeni pred današnjo «konstruktivno nezaupnico* ni še jasno, vsekakor se bo moral Kohl boriti za vsak glas.
RIM — Predsednik vlade Spadolini je včeraj pojasnil, da se je po-služil pravice o državni tajnosti, ko je preprečil vpogled sodstva v neki dokument tajne službe SISMI, ki se nanaša na pokol «Italicus», ker bi lahko to škodovalo odnosom Italije z neko drugo državo.
IZVESTIJA POUDARJAJO VLOGO NEUVRŠČENIH V BORBI ZA MIR
Povečano zanimanje Sovjetske zveze za politiko in gibanje neuvrščenih
Sovjetski časopis Izvestija omenja ie nekatere značilnosti neuvrščenega gibanja, ne pa njegovih protiblokovskih prizadevanj
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Ob novih in novih preprekah v sovjetsko - ameriških odnosih so v Moskvi te dni — iz-gleda — na novo -(odkrili* giba nje neuvrščenih in politiko neuvrščenosti. Že ob srečanju I-eonida Brežnjeva in indijske premierke Indire Gandhi je bilo precej govora o neuvrščenosti, v nedeljskem govoru v Bakuju se je sov.iet.ski voditelj ponovno dotaknil vloge neuvrščenih v borbi za mir danes pa tudi sovjetsko časopisje, zlasti vladni list »Izvestija* piše o neuvrščenih in ugotavlja, da sta »sovjetska partija in vlada ze od prvega dne, ko se je pojavilo, izkazala gibanju iskrene simpatije in se zavzeli za sodelovanje z neuvršče nimi ob vseh najpomembnejših vprašanjih sodobnega sveta*.
Tisti, ki so v Moskvi že v nedeljo govorili, češ da so bile v govoru sovjetskega voditelja Leonida Brež njeva v Bakuju «nekatere nove in tonacije*. šef sovjetske države namreč ni govoril — kot po navadi —o Ameriki in ameriški administraciji, ampak o splošnih sovjetskih prizadevanjih za mir, pri čemer je o-
menil tudi vlogo gibanja neuvrščenih ter pomen normalizacije odnosov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, so v današnjem pisanju Iz-vestij prav gotovo našli dokaz, da sovjetsko vodstvo v tem trenutku »resnično išče nove oporne točke za sovjetsko svetovno politiko*, ki nikakor ne more najti mostišča v sporazumevanju z Reaganovo administracijo. Toda večina tukajšnjih tujih opazovalcev je še vedno mne nja. da so najnovejše sovjetske zunanjepolitične intonacije samo posledica zagat, v katerih se v tem trenutku nahaja sovjetsko - ameriško sporazumevanje ter proces » mejevanja nadaljnjega oboroževa nja med supersilama. in nikakor ne posledica kakršnihkoli pomemb nejših »premikov* v sovjetski zu nanjepolitični doktrini.
Nihče namreč pri tem ne more pozabiti na vedno prisotno — pa tudi vedno jasno poudarjeno — blokovsko opcijo moskovske zunanje politike, v središču katere so bili — vsaj za zdaj — vedno odnosi z Ameriko, vse druge mednarod ne relacije pa so bile podrejene te mu cilju. Zato tudi tokrat, kljun zatrjevanju, češ da v Kremlju vi
PO SEDMIH LETIH DRŽAVLJANSKE VOJNE JE BEJRUT SPET ENOTNO MESTO
Buldožerji rušijo pregrude med vzhodnim in zuhodnim delom libunonske prestolnice
Odprli so tudi mednarodno letališče - Pokol v Šabri in Šatili zahteval najmanj 1500 mrtvih
BEJRUT — Zkhodnega SejVuta ni več. Nc zato. ker bi ga izraelske bombe, ki so sicer povzročile neprecenljivo škodo, docela porušile, temveč preprosto zato, ker bpldožerji od včeraj rušijo zidove in pregrade, ki libanonsko mesto ločujejo na dva de'a. Po sedmih letih državljanske vojne in štirih mesecih izraelske zasedbe je torej Bejrut spet združeno in enotno mesto. Dogodek, ki je za Libanonce več kot samo simboličnega pomena, je obeležil sam predsednik Džemajel. ki je uradno odprl enega izmed prehodov med vzhodnim pretežno krščanskim delom mesta in zahodnim, muslimanskim delom.
Skoraj istočasno je na bejrut skem letališču prvič po 115 dneh, pristalo potniško letalo libanonske
letalske družbe »Mea*. Popoldne je z letališča, ki so ga Izraelci šele predvčerajšnjim prepustili nadzorstvu ameriških marincev, vzletelo linijsko letalo za Pariz in London. Redno pa bo promet stekel v ponedeljek. Zadovoljstvo ob ponovnem od prtju' mednarodnega letališča, ki je za razvoj uničenega libanonskega gospodarstva bistvenega pomena, je skalila eksplozija zapuščene mine, ki je povzročila smrt enega ameriškega pripadnika mednarodnih mirovnih sil, trije pa so bili ranjeni. Glasnik Pentagona je potrdil, da je šlo za »nesrečo*, ne pa za »sovražno akcijo*.
Tudi v mestu samem se stanje hitro izboljšuje. Falangisti so se vrnili v svoje vojašnice, (kaže, da je Džemajel obljubil, da jih bo celo
Popravek
V Članek o poročilu Vide Tomšičeve na seji treh zborov republiške skupščine Slovenije se je v predpredzadnji odstavek vrinila neljuba napaka. Namesto »Politika odprtih meja in vsestranskega obmejnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja tudi ugodno vpliva na položaj in možnosti razvoja slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in ji omogoča, da se tvorno, kot samostojen objekt, vanj vključuje* bi se zaključek moral glasiti *. .. kot samostojen subjekt, vanj vključuje.*
• IIIIIMIIIMIJ*IA*lll*AIIIIIIIItMlllllllAnillllMIIIIIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIHIIIIIIIimimMIIIMIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIUMMHMIIIIIIII||»|||flfl*llll,l**ll***,***^*********,*********®ll*****®*****,*"*l*l*****ll®ll**l**l*****l***,*l***l*l**************^*,**l**®ll®
SEJA PREDSEDSTVA ZVEZNEGA ODBORA ZZB NOB JUGOSLAVIIE V BEOGRADU
Tudi borci morajo v sedanjih razmerah predstavljati aktivno politično postavko
BEOGRAD — Zaostrene gospodarske, pa tudi politične razmere v svetu, so poudarili na včerajšnji seji predsedstva zveznega odbora ZZB NOB Jugoslavije, ki se je je udeležil tudi predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič, zahtevajo tudi od borcev, da se drugače obnašajo in da, če je potrebno, spremenijo način dela svojih organizacij. Še naprej je slišati predolge govore, sai je stanje znano in je bilo analizirano z vseh strani. Tudi razprave o tem so nepotrebne. Zdaj je treba samo več delati.
Mitja Ribičič je v svoji razpra-
vi poudaril, da je zveza borcev tudi v sedanjih razmerah zelo aktivna politična sila v bazi družbe.
Menil je. da bi zaradi sedanjega gospodarskega položaja tudi zveza borcev morala izvesti nekatere spremembe. s katerimi bi ustvarila o-zračje optimizma in dokazala, da je mogoče premostiti tudi tako težak položaj. Borci lahko veliko prispevajo tudi h krepitvi bratstva in enotnosti ter izboljšanju mednarod-nostnih odnosov, če nastopajo kot pomembna moralna sila družbe.
»Potrebujemo sposobne kadre.* je dodal Ribičič, «ki lahko uresniču-
..............................................................................m
Časnikar Acciari na procesu Moro
RIM - Poskusi rimskega porotnega sodišča, da bi razumelo vzroke domnevnih zamud pri odkritju brigadističnega skrivališča v Ulici Gradoli so bili tudi včeraj neuspešni, Časnikar Sandro Acciari je namreč Pojasnil, da je nesporazum botroval objavi članka, v katerem je trdil, da je bilo notranje ministrstvo seznanjeno z Ulico Gradoli že 48 ur Po ugrabitvi Alda Mora. šef Cossi-govega tiskovnega urada Zanda mu je po telefonu potrdil resničnost vesti, mislil pa je na vas Gradoli, katere ime se je pojavilo po neki Spiritistični seansi.
Na včerajšnji razpravi^ procesa Moro pa je naletela 0a večji odmev od Acciarijevih pojasnil izjava skupine obtožencev, ki se distancirajo od oboroženega boja, ne da bi stopili v' vrste skesanih teroristov. Dokument predstavlja Zanimiv dokaz, da bi morale oblasti še bolj upoštevati ta pojav, da dokončno odpravijo s terorizmom in oboroženim bojem.
Razhajanja v komisiji o Gellijevi tajni loži
RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija o tajni prostozidarski loži «P2» se ni' še odločila, kdaj in katere politične osebnosti bo poslušala zaradi povezav Gellijeve lože z italijanskim političnim življenjem. Po negativnih ocenah poročila komunističnega komisarja Cec-chija o «P2» in politiki, bo dokončen sklep o zasliševanju politikov izredtto težaven. Cecchi je navsezadnje predlagal le poglobitev po vezav med Gellijevo ložo in Kviri nalom za časa predsednikov Leone-ja in Saragata, razčiščenje lanskoletnih izjav Piccolija o »framason-ski zaroti* in o srečanju med Craxi-jem in Gellijem. Omenil je tudi pogovor med Forlanijem in «skesanim» fratnasonom generalom Rossctijem, ki je skušal tedanjemu obrambnemu ministru prikazati nevarnost
pronicanja prostozidarjev v vojaške vrhove, na koncu svojega poročila pa je spregovoril tudi o vprašanju finansiranja političnih strank s strani Galvijevega Ambrosiana.
Kljub temu da ni Cecchi izrekel obtožb, je poročilo naletelo na obsodbe demokristjanskih in socialističnih komisarjev. Za Calarca (KD) je poročilo le propagandistično besedičenje. ki v škandalozni obliki blati inštitucije. V svojem ogorčenju je Calarca kar predlagal, naj zaslišijo tudi komunističnega senatorja Pecchiolija zaradi njegove vloge pri imenovanju vrhov tajnih služb za časa vlade narodne solidarnosti. KD in tudi drugi se torej že bojijo, da ne bi opozicija izrabila preiskave o loži «P2» za napad proti krščanski demokraciji in strankam, ki so' v vladi.
jejo dogovorjeno politiko. Mi zdaj s seboj vlečemo kadrovsko strukturo iz minulih časov, ko je bilo na lahek način mogoče zidati nove tovarne in izločati sredstva za karkoli. Menim celo. da gre za nekakšno sodelovanje izvršnega in upravnega aparata s političnimi iunkcio-narji, ki so vodili takšno politiko in ki je dehio tudi povzročila znane dogodke na Kosovu.* je dejal Ribičič. «Dolgo časa je prisoten poseben pritisk na federacijo, na delavski razred vse države, ki pravzaprav vodi k osvobajanju od dela, ne pa k osvoboditvi dela. Zato moramo na vseli ravneh zaostriti probleme kadrovske politike.
Problem kadrov je treba zaostriti do skrajnosti, od ZK, socialistične zveze in dalje, saj se je tudi tu nakopičilo veliko nepotrebnega. Od republik in pokrajin moramo zahtevati, da prevzamejo tiste kadre. ki so jih dali federaciji in jim je zdaj potekel mandat. Naj za njih poiščejo delo v svojih okoljih. Kako bi, na primer, izgledal Beograd, če bodo v njem še naprej ostajali vsi kadri, ki prihajajo na delo v federacijo. Tu je tudi igra z družbenimi stanovanji, ki jih puščajo otrokom in kdo ve, kaj se še vse dogaja z našimi proračunskimi sredstvi. Če bomo tako nadaljevali, bomo v federaciji imeli ogromen sklad kadrov in se nam bo zgodilo tako kot z mladimi na Kosovu, da sedijo in nič ne delajo.*
«Ne smemo se več obnašati kot države, ki imajo veliko večji narodni dohodek kot mi. Na primer, samo v federaciji imamo veliko protokolov. Gre tudi za smešne in nesmiselne stvari, v bistvu zelo primitivne. Po mnenju nekaterih je u-gled človeka odvisen od tega. s kakšnim avtomobilom se vozi, kakšen je njegov kabinet. Mi smo postali razvita država in se ne sme-
mo obnašati tako primitivno, posebej ne zdaj, ko je treba vso porabo zmanjšati na minimum. Treba je zaostriti tudi davčno politiko, tako da bomo od tistih, ki bogatijo, jemali višek sredstev. Vendar pa se pri nas to lahko obrne tudi tako, da preko mere obdavčujemo vsakega, pa tudi tiste, ki razvijajo drobno gospodarstvo,* je dejal Mitja Ri bičič.
Borci morajo še naprej ostati ob organizirani fronti socialističnih sil, ki se bojuje za moralno in politično čistost družbe.
(dd)
razorožil) da po ulicah patruljira jo samo enote redne libanonske vojske ob pomoči francoskih padalcev.
V obeli palestinskih taboriščih, ki sta bili prizorišče strahovitega pokola civilnih prebivalcev, se medtem nadaljuje iskanje trupel. Doslej so pokopali 336 oseb. Predstavniki civilne zaščite pa trdijo, da so svojci sami pokopali več sto drugih trupel, ne da bi o tem obvestili obla sti. Vrhu tega leži pod ruševinami še več sto žrtev, da je bilo skupaj ubitih najmanj 1500 oseb, čeprav končnega obračuna najbrž ne bo nikdar mogoče sestaviti.
Izraelski zunanji minister šamir je med svojim posegom na zaseda nju generalne skupščine Združenih narodov izjavil, da so izraelske sile napadle Libanon, da bi preprečite kombiniran arabski napad na I-zrael. PLO je obtožil, da je v Libanonu ustanovila «gusarsko. državo* in takšne vojaške utrdile, ki so že ogrožate varnost Izraela.
Ugledni «New York Times* je včeraj objavil, da je načrt o napadu na palestinska taborišča pripravil sam ubiti libanonski predsednik in vodja falange Behim Džemajel ob posrednem sodelovanju izraelskega obrambnega ministra Šarona in še fa vojaškega vrhovnega poveljstva Ejtana ter ameriške obveščevalne službe.
la samozvana organizacija »Gruppo di fuoco armato comunista*. Poleg živodske skupnosti, ki je obžalovala pojave rastočega antisemitizma v Italiji, je atentat obsodilo tudi pred stavništvo PLO v Rimu.
Bomba poškodovala sedež milanske židovske skupnosti
MILAN — Neznanci so v noči od srede na četrtek namestili pred sedežem milanske židovske skupnosti močan peklenski stroj, ki je povzročil precejšnjo gmotno škode, ni pa zahteval nobenih žrtev, ker je bilo poslopje, zaradi pozne ure, prazno. Očetovstvo nad atentatom ja prevze-
NEW YORK —- Predsednik koa licije zakonite vlade Demokratične Kampučije princ Norodom Sihanuk je včeraj v svojem govoru v generalni skupščini OZN predlagal Vietnamu mirovni sporazum takoj po u-miku vietnamskih čet iz Kampučije. Ko je govoril Sihanuk, je predsednik zasedanja, Madžar Imre Hol-lai, prepustil mesto podpredsedniku, predstavniki vseh držav sovjetske ga bloka pa so zapustili dvorano, ker. kot znano, podpirajo proviet-namski režim Henga Samrina.
dijo v politiki neuvrščenosti pomem- j ben faktor mednarodnih odnosov (kar je prav gotovo vzpodbudno) in nekaterim elementarnim informa- j cijam o gibanju, ki jin dajajo Izvestija, ni moč prezreti interpretacij j o »posebnih odnosih* med gibanjem neuvrščenih in deželami so-1 cialistične skupnosti, pa seveda tudi tez. ki vodijo na ta način v neuvrščenosti »zgolj rezervo ’re- j alnega socializma' v svetovni politiki*.
V Izvestijah je rečeno, da .je v zadniih dvajsetih letih gibanje ne- i uvrščenih pokazalo svojo aktivnost v borbi za izboljšanje mednarodnih odnosov in da sc .je število članic gibanja v tem času zelo povečalo (med drugim se pri tem tudi pripominja. da so članice ribanja tudi nekatere socialistične dežele, kot na primer — Kuba. Vietnam in Jugoslavija). Toda pri tem glasilo sovjetske vlade posebej poudarja, da se je potencial gibanja neuvrščenih širil prav zaradi »simpatij in določene podpore Sovjetske zveze in vseh drugih dežel socialistične skupnosti*.
Ni prvič, da v Moskvi »nekoliko po svoje* interpretirajo naravo in pomen politike neuvrščenosti v sodobnem svetu in v gibanju vidijvi predvsem antiimperialisticno in an-tikolonialno naravnanost dsže, član c ne pa v celoti odločnega hoja za enakopravne mednarodne odnose med vsemi članicami mednarodne skupnosti, tudi proti hegemonistič-nim pritiskom, za katerimi stojijo blokovske tendence in interesi dežel »realnega socializma*. Tudi tokrat Izvestija posebej poudarjajo, da so prizadevanja neuvrščenih usmerjena proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, rasizmu itd., niti besedice — razumljivo — pa ni o drugi plati politike neuvrščenosti.
Tudi za nesoglasja, do katerih je v zadnjem času prihajalo med nekaterimi neuvrščenimi deželami, po moskovskem mnenju ni kriva toliko svetovna politika blokovskega zaostrovanja kot pa imperialistični pritiski Washingtona, ki je — po besedah Izvestij — tudi neposredni krivec za vojno med Irakom in Iranom, za konflikt na Bližnjem vzhodu in za vrsto nasprotij v Latinski Ameriki. Pri tem seveda ni ničesar rečenega o drugih konfliktih med neuvrščenimi de želanti po svetu, ki so, na primer, privedli do kampuči iškega vprašanja, afganista skega vprašanja itd., in za katere nosi del odgovornosti — po besedah samih neuvrščenih dežel — tudi Sovjetska zveza.
DANILO SLIVNIK
NiiiimimoniiiiiMiitiiiiiiiMiiiiiimiiiiiHiiitiiiimaammmiinumiii
SPET POGAJANJA 0 OMEJEVANJU EVR0IZSTRELK0V
Po poletnem premoru se dialog nadaljuje
Stališči obeh strani daleč vsaksebi • Hudi sovjetski očitki VVashingtonu • Reagan vztraja pri «nulti rešitvi*
ŽENEVA — Po približno dveh mesecih poletnega premora, so se včeraj ponovno sestali predstavniki Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike, da bi nadaljevali pred slabim letom začeta pogajanja za omejitev števila jedrskih raket srednjega dometa v Evropi. Dvotedenska srečanja se bodo torej nadaljevala. potem ko v vsem tem času niso zabeležila nobenega napredka in ko se stališča obeh strani, izra-
Na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku je izruclskega zunanjega ministra Šami.a
večina delegatov bojkotirala poseg
(Teleioto Alj
žena tik pred začetkorr. nadaljevanja pogajanj, bolj kot kdajkolo razhajajo.
Američani vztrajajo pri Reaganovem predlogu za »nulto rešitev* ali umik vseh sovjetskih raket srednjega dometa iz vzhodne Etrope, v zameno za ameriški preklic namestitve «pershingov» in »cruisov* v deželah atlantskega zavezništva. Sovjetska zveza pa je prepričana, da gre predlog v izrazito korist Zahoda. ki bi ošibil samo vzhodni blok, zato se zavzema za postopno zmanjšanje števila raket na največ tristo za vsako stran, vključno s francoskimi in britanskimi jedrskimi silami, kar naj bi izvedli v teku petih let.
Gotovo gre za stališči, ki ne puščata dosti prostora upanju za hiter napredek pogajanj. Vodji obeh delegacij sta jih pred včerajšnjim srečanjem prepričano ponovila, pri čemer se je ameriški ambasador Nitze skliceval na trdne dogovore z atlantskimi zavezniki, ki delijo wa-shingtonsko stališče, da samo «nul-ta rešitev* lahko pripelje do trajne rešitve problema. Sovjetski veleposlanik Kvicinski pa je vztrajal predvsem pri kritiki porasta ameriških vojaških izdatkov, ki spravljajo v resen dvom pripravljenost ZDA z* sporazumevanje. Po njegovem mnenju želi Washington s pogajanji maskirati priprave na vojno, ne pa napraviti korak v razoroževanju.
Ponoven začetek v takem vzdušju gotovo ni obetaven, tako da vsaj za bližnjo prihodnost ni pričakovati konkretnih rezultatov. Jedrska grožnja je v Evropi še naprej navzoča, vendar je vzpodbudno že to, dat se dialog nadaljuje.
POSEG SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE PRI PODTAJNId ZA ŠOLSTVO
Reforma višjega srednjega šolstva naj upošteva zahteve slovenske šole
Na srečanju s sen. Falcuccijevo m sen. Buzzijem predstavniki SSŠ in sen. Gerbčeva zahtevali, naj se Slovencem zagotovi čim širša možnost višjega srednjega izobraževanja v lastnem jeziku
V Italiji se že dobro desetletje jovori o reformi višje srednje šole, /endar doslej še ni bilo nič iz te-?a. Res je že v prejšnji zakonodaj-X dobi poslanska zbornica odobrila besedilo zakona za reformo višje srednje šole, toda predčasen raz-just parlamenta je prekinil zakono-iajni postopek in v novi zakonodajni dobi je bilo treba začeti zopet >d kraja.
Sindikat slovenske šole je že v »rejšnji zakonodajni dobi formuli-•al v zvezi s to reformo nekatere '.ahteve, ki naj bi v čim večji meri sagotovile Slovencem možnost viš ega srednjega izobraževanja v slo-/enskem jeziku. Te zahteve je SSŠ udi obrazložil tedanjemu predsedni-tu komisije za šolstvo v poslanski :bomici Micheleju Di Giesiju, ven-lar brez pravega učinka.
Ob ponovni razpravi o reformi dšje srednje šole je SSŠ ponovno »retresel zakonski osnutek in evi-lentiral vse dodatke in spremembe, ti so potrebni zato. da se Sloven-•em zagotovi čim širša možnost vi-ijega srednjega izobraževanja v astnem jeziku. Zahteve s tem v :vezi je nato formuliral na sestan tu s šolskim sindikatom SAVT iz loline Aoste in SSG iz Južne Ti-olske ter jih poslal pristojnim or 'anom poslanske zbornice Zapro-iil je tudi za srečanje s podtajnico r prosvetnem ministrstvu, sena torto Franco Falcuccijevo. Toda prelen je prišlo do sestanka, je polanska zbornica že odobrila celo-en zakonski osnutek. Pri tem je >omenljivo, da so bile v 10. členu prejete vse zahteve južnih Tirol-:ev, v 11. členu skoraj vse zahte-'e Valdostancev, povsem prezrte pa o bile vse specifične zahteve Slo-encev. Pri tem se je v polni luči zkazalo, kakšno škodo trpimo Slo-rend, ker nimamo slovenskega >redstavnika v obeh zbornicah par-amenta.
Sindikat slovenske šole spričo ta-to poraznega izida dotedanjih pri-adevanj ni odjenjal, temveč je 'ztrajal pri prizadevanjih, da se estane s podtajnico v prosvetnem ninistrstvu, senatorko Franco Fal-■uccijevo. Ob tem je imel zagotov-jeno podporo valdostanskega šol-kega sindikata SAVT in južnotirol-•kega sindikata SSG. Končno je pri-lo v sredo, 29. septembra, do srebanja zastopnikov SSŠ, SAVT in S >G, ob prisotnosti senatorjev Gerb-:eve, Fassona in Mitterdorferja s. >redsednikom 7. stalne senatne’ko-nisije senatorjem Carlom Buzzijem n s podtajnico v prosvetnem mi-listrstvu senatorko Franco Falcuc-■ijevo. Potem ko so zastopniki sin-iikatov kratko predstavili specifič-le slovenske zahteve, nekaj skupnih zahtev in nekaj specifičnih val-lostanskih zahtev, je po posegih reh senatorjev prišlo do operativ-lega sporazuma, da bodo manjšin-;ki sindikati v kratkem času pre-lložilj ministrstvu in senatni komi-iji dokončno izoblikovane zahteve, lato pa bo v drugi polovici okto-
Na sedežu deželnega sveta so se včeraj sestali predstavniki pokrajinskih tajništev laičnega in socialističnega pola, to je zastopniki PSI, PSDI, PRI in PLI ter delegacija Krščanske demokracije. Proučili so krajevni politični položaj na krajevni ravni in globalno ocenili nastalo situacijo, potem ko je Lista za Trst zavzela svoje stališče glede možnosti razširitve sedanjega občinskega in pokrajinskega odbora tudi na KD. O sestanku niso zainteresirane politične sile izdale nobenega tiskovnega sporočila.
Pobudo za ta sestanek so, kot znano, dali socialisti z namenom, da bi med političnimi strankami prišlo do razjasnitve sedanjega političnega položaja: pred dnevi so se že sestali pokrajinski tajniki la-iko - socialistov, v prihodnjem tednu pa se bodo le ti srečah z delegacijo Liste za Trst.
Medtem pa politična kronika beleži še druge dogodke, ki kažejo kako se odnosi med LpT ter laiko -socialisti krhajo. Lista za Trst je namreč pokrajinskim tajništvom teh strank poslala v pogled «paket zahtev* v korist Trsta, ki jih sama
itfiiiiiiiHiliiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinMiiiiiiiMiMiiMiiMiMiiinMiMiMiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiittiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiin
Z VČERAJŠNJE SKUPŠČINE USLUŽBENK TOVARNE CALZA BLOCH
Tržaški industrija naj prevzamejo nase odgovornosti, ki jim pritilejo
Prihodnji teden na deželi odločilni sestanek - Delavkam zagotoviti dopolnilno blagajno
bra prišlo do ponovnega sestanka zastopnikov manjšinskih šolskih sindikatov. predsednika 7. stalne senatne komisije in podtajnice v prosvetnem ministrstvu senatorke Fran ce Falcuccijeve.
Ob koncu srečanja je zastopstvo SSš opozorilo Falcuccijevo na vpra šanje odprtja slovenskega razreda na industrijskem strokovnem zavodu G. Galilej v Gorici, v katerega se je ob predvpisu že vpisalo več slovenskih dijakov.
Predstavniki treh šolskih sindikatov so se nato sestah še s sode lavko republikanskega senatorja Gualtierija in s socialdemokratskim senatorjem Parinom. Obema so o-brazložili zahteve glede reforme viš je srednje šole.
Pod večer so se zastopniki manjšinskih šolskih sindikatov sestah še z generalnim tajnikom šolskega sindikata CGIL, z deželnim tajnikom šolskega sindikata CGIL za Aosto in pokrajinsko tajnico šolskega sin dikata CGIL za Bočen, da bi se
pogovorili o zahtevi, da se predstavnikom manjšinskih šol v vsedržavnem svetu za javno šolstvo zagotovi udeležba na sejah predsedstva in da se obnovi dogovor med predstavniki manjšinskih šol v Vsedržavnem svetu in konfederalni mj sindikati o podpori manjšinskim zahtevam na šolskem področju. Predstavniki CGIL so zavzeli sta lišče, da je njihova odločitev glede obeh vprašanj odvisna od volilnih koalicij, do katerih bo prišlo ob priliki dopolnilnih volitev za Vsedržavni svet v Aosti in v Boc-nu, in cd programskega preverjanja ob pogajanjih za sklenitev navedenih koalicij. Ob koncu tega srečanja so zastopniki manjšinskih šolskih sindikatov ugodno sprejeli predlog. da bi prišlo do skupnih srečanj zastopstev šolskega sindikata CGIL iz doline Aoste, Furlanije -Julijske krajine in bocenske pokrajine z zastopstvi manjšinskih šolskih sindikatov.
s. p.
POLITIČNI POLOŽAJ SC VEDNO NEJASEN
LAIKO-SOCIALISTI ZAVRAČAJO «PAKET ZAHTEV» LISTE ZA TRST
Po mnenju pokrajinskega tajnika PSI skuša lista onemogočiti sporazum o upravljanju občine in pokrajine
Gen. konzul Mirošič na obisku pri SDGZ
»Tržaške industrijce je enkrat za vselej treba prisiliti, da prevzame.) na svoja ramena odgovornosti, ki jim pritičejo. Drugod po Italiji pa tudi v Furlaniji - Julijski krajini so v nuji pokrajinska združenja indu-strijcev odgovorno nastopila, ko je bilo treba rešiti kolikor toliko zdrav proizvodni obrat in s tem tudi zaposleno delovno silo: le tu pri nas se otepajo takšnih odgovornosti, zapirajo tovarne in puščajo delavce na cesti ter bežijo drugam*. Tako je bilo rečeno na včerajšnji popoldanski skupščini delavk in delavcev tovarne ženskih najlonk Calza Bloch na sedežu sindikata CGIL, ki je bi-a sklicana zaradi stvarne nevarnosti, da 153 delovnih moči ostane brez zaposlitve. Prizadetim sta poleg drugih sindikalistov spregovorila Comuzzi in Treu, medtem pa je bila v teku »zasedba* Goldonijevega trga po delavskih-in sindikalnih močeh v okviru vsedržavne štiri-jme stavke uslužbencev vseh in-lustrijskih strok.
Poziv krajevnim industrijcem, naj ponudijo rešilno bilko obratu Calza Bloch, je izzvenel sicer kot alter-nacijski ukrep za primer, da ne bi prodrl načrt, po katerem naj v o-menjeni tovarni za proizvodno preusmeritev poskrbi družba IN.IN.CO. Kot znano, bi izdelovanje nogavic
zamenjali s proizvodnjo serijske je 28. julija letos obljubil, da bo za
konfekcije. Predsednik te družbe Paticchio je razglasil, da razpolaga v ta namen z 1,2 milijarde lir, ven-ar brez vsakega dokaznega gradiva; v sindikalnih pa tudi drugih krogih se potemtakem vprašujejo, če ta denar res je in od kod prihaja.
Jedro problema pa tiči V dejstvu, da prav nihče iz vrst onih, ki so zadolženi za rešitev žgočega vprašanja, zaenkrat jasno ne pove, kako in kaj. Deželni odbornik De Carli
Na Proseku sestanek za protivrednosti
KHbrdMŽijjsikft -odbora razlaščencev s Proseka in Kontovela prirejata drevi skupaj s Kmečko zvezo 'sestanek z* vsemi vaškimi organizacijami in društvi, na katerem bodo izdelali podroben načrt zahtev v zvezi s protivrednostmi za ogromno površino zemlje, ki jo bodo razlastili Prosečanom in Kontovelcem.
Srečanje bo v prostorih Mladinskega krožka Prosek - Kon-tovel v Kulturnem domu na Proseku ob 20.30.
•iiifMiiifiiiiHiMiMimiiMiifmiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiMmiimiiiiiimiiiittiiiiiiiHiiiiMiimiiiimniiiimiiiMitiiiittuiiiMiiiiniiffiiiiiiiMiiiiiHiiMMiimiiiiiiMiiiiiiKUiiMN
Mario Canciani odšel v pokoj
Mario Canciani je to noč poslednjič prelamljal strani Primorskega dnevnika. Po dopolnjenih službenih letih, od katerih kar dobrih 32 v tiskarni Založništva tržaškega tiska, je odšel v pokoj. Kot tiskarski vajenec se je zapisal nčrnemu pokli-'u* leta 1944 v takratni tiskarni •'ortuna v Ul. Nordio, od leta 1947
10	polovice 1949 je delal v Smo-arsovi tiskarni, potem do konca le-a v Piccolovi tiskarni. Decembra 949, ko se je tudi takratni «11 Cor-iere di Trieste» iz Ul. Silvio Pel-ico preselil v Ul. Montecchi, je z ijim prišel fc nam tudi Mario in lam ostal zvest do te noči kot roč-ri stavec in meter.
32 let smo preživeli dneve in no-:i, predvsem noči, za istimi pulti, ib istih strojih, ob istem vonju vinca in tiskarskega črnila. Čeprav prva nevešč slovenščine, mu je bi-a naša beseda iz leta v leto bolj lomača in v naslovih, ki jih je se-tavljal z izučeno roko, malodane
11	bilo črkovnih napak, kakor jih li bilo pri vlaganju korektur ali rti prelamljanju strani. Delati z ijim je bilo prijetno ne samo za-adi njegove poklicne strokovnosti, xtč pa tudi zaradi prijaznega in >eselega značaja. Saj ne rečem, da j vseh 32 letih ni bilo tudi kaj ne >šečnih dni, toda z Mariom smo
vedno razumeli kot sodelavci in ovariši, vpreženi vsak na svojem mslu v isti voz in rad bi poudaril, udi z enako odgovornostjo in zavzetostjo. Tovariši pa smo si bili tuli izven poklica, ko se je bilo treni poveseliti v družbi ali pa za-topati založništvo in Primorski Inevnik na raznih športnih tekmovanjih, kajti Mario je bil dolga le-a tudi steber nogometne ekipe po-ijetja.
Z Mariom Cancianijem je odšel z našega podjetja mojster starejše jeneracije, eden tistih, ki se lah-io z zadoščenjem ozirajo na minuti leta. Delovni kolegi v tiskarni n strojnici, v ekspeditu pa seveda •vsi mi iz časnikarskega kolektiva iiu želimo, da bi užival pokoj v tadovoljstvu in dobrem zdravju dol-jo, dolgo let. (jk)
POMEMBEN ZAČETEK RAZSTAVNE SEZONE
Jirži Anderle v Galeriji TK
Avtorjevo ustvarjalnost je predstavil umetnostni kritik Milko Rener
Galerija Tržaške knjigarne je sinoči pričela novo razstavno sezono s prikazom grafičnih listov svetovno znanega češkega umetnika Jiržija Anderleja. Razstava se uvršča med prizadevanja vodstva galerije TK, da posreduje tržaškemu občinstvu možnost neposrednega spoznavanja domačih in tujih avtorjev, izrecno takih, ki so v ospredju kar zadeva sodobno likovno problematiko. In Jirži Anderle je v tem pogledu nedvomno na samem vrhu.
Po kratkem nagovoru animatorja sodobnega razstavnega prostora v Tržaški knjigarni Franka Vecchie-ta, je o avtorju in o njegovih delih spregovoril umetnostni kritik Milko Rener. Kar posebno označuje tega umetnika, je med drugim dejal Rener, je že njegova tematika, osredotočena na stisko današnjega človeka in na njegovo bolest. Anderle se tu spopada z najaktualnejšimi problemi, ne da bi pri tem človeka obsojal ter se rogal nad njegovo razčlovečenostjo, pač pa ga spremlja Z vso soprizadetostjo v obupnem iskanju kake izhodnosti.
Osrednji izbor Anderlejeve razstave sestavljajo grafični listi z naslovom Apokaliptična antika, ki so slika tragičnega dialoga med le poto misli in strahoto nepremišljenih posledic zlorabljanja te misli. Spremno besedo lično opremljenega kataloga je napisala Tatjana Pregl.
Razstava bo odprta do 13. oktobra, na ogled pa je med poslovnim urnikom Tržaške knjigarne.
V sejni dvorani devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta v Nabrežini bo danes ob 17.30 srečanje z voditelji tržaškega odseka sodišča za uveljavitev pravic bolnikov. Na sestanku, ki se ga bodo udeležili zastopniki občinske uprave, bo govor o vlogi in pobudah tega važnega organizma.
Pridržana prognoza za mladega mehanika In priletno upokojenko
Zaradi nepazljivosti in nespoštovanja prednosti sta se pripetili včeraj popoldne v mestnem središču kar dve hudi prometni nesreči, ki sta spravili v življenjsko nevarnost novsem nedolžni osebi. Do prve nezgode je prišlo malo pred 15. uro na
Nabrežju, prav pred Trgom Unita. 16-letni mehanik Stefano Kvesto iz Ul. Cistemone 46 je z vespo vozil proti ribarnici, ko mu je 18-letni vojak Vitantonio Decaro iz Barija z avtom nenadoma presekal pot. Mladi mehanik je v padcu utrpel hud udarec v glavo z verjetnim zlomom lobanje. Sprejeli so ga s strogo pridržano prognozo na oddelku za oživljanje.
Prav tako s pridržano prognozo pa so na nevrokirurškem oddelku sprejeli uro pozneje 76-letno upokojenko Anno Olivo por. Codarini iz Ul. Zorutti 24. Žensko je na Ul. Mo-lino a Vento, na prehodu za pešce, povozil z vespo 22 letni Mauro Di Iglio s Trga Stare mitnice 8. Zdravniki so ugotovili, da je utrpela hud udarec v glavo, pretres možganov, šok, rane in poškodbe po nogah in rokah, ter verjetne zlome dveh sklepov. Tudi Di Iglia so sprejeli v bolnico. Na okulističnem oddelku se bo moral zdraviti 10 dni zaradi poškodbe očesa, njegova 9-letna sestra Cristina, ki je sedela za njim, pa je bila nepoškodovana.
deva rešena najpozneje do 15. tega meseca; ko so se sindikalisti z njim sestali v sredo, jim je v bistvu ponovil, kar jim je bil dejal julija, od tod ostra ocena sindikalne zveze CG IL - CISL - UIL na račun deželnega odborništva in deželne uprave kot tsks
Finančna družba FRIULIA je izrekla ugodno mnenje glede gospodarske vsebine načrta IN.IN.CO, po katerem naj bi v novem obratu zaposlili 340 oseb, od tega 120 tokoj na začetku. Družba FRIE bi morala izreči mnenje glede finančne plati načrta, a tega ni storila, vmes je nadalje Tržaška hranilnica, katere glavni ravnatelj Delise pa je sindikalistom- predvčerajšnjim ponazoril, da mu kolega Galoppin (FR IB) še ni poslal nobenih ustreznih listin, zato tudi ne more ukrepati. Skratka, “kot-je-naglasil Treu, tu se igrajo na zvračanje odgovornosti drug na drugega, prav tako kot je bilo z zadevo Vetrobel/SIRT: za rešitev steklarne oz. proizvodno preusmeritev je tedaj zadostovala poldruga milijarda lir, toda nič; porabili so 6 milijard za dopolnilno blagajno. nato pa delavstvo odpustili. Bo tudi tokrat tako?
Prihodnji teden bo na deželi še en — tokrat, kot pravijo sindikalisti, odločujoč — sestanek med vsemi zainteresiranimi: sindikati, odborni-štvom za industrijo, družbama FRIE in FRIULIA, inž. Pinijem (Calza Bloch) in predsednikom IN.IN.CO. «Tedaj nam morajo povedati, če je načrt o proizvodni preusmeritvi izvedljiv ali ne,» je menil Treu s pripombo, da bo sindikalna zveza drugače pritisnila na združenje indu-strijcev. Sindikati se hočejo naglo sestati tudi s temi. Najnujnejše pa e trenutno vprašanje delavk, ki ne smejo na cesto, ampak jim je treba zajamčiti posebno dopolnilno blagajno; toda kako, če ni stvarnih izgledov za nadaljevanje proizvodnje? Najbolje bi bilo, da bi deželno odbomištvo posredovalo pristojnemu ministrstvu zagotovilo, po katerem je proizvodni preustroj v bratu Calza Bloch že v teku. Mudi se torej, zato naj se De Carli ndviza, kot so dejali na skupščini. (dg)
Deželni svet F—JK se bo sestal danes dopoldne, ob 9.30; današnje zasedanje je predvideno po statutu avtonomije naše dežele, ki z 20. členom določa, da se mora deželna skupščina sestati na prvi delavnik meseca februarja in meseca oktobra. Na dnevnem redu bodo le odgovori na vprašanja in interpelacije.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
ocenjuje kot točni izvleček postavk sporazuma, ki ga je podpisala z la iko - socialisti za upravljanje obči ne in pokrajine. Po mnenju pokrajinskega tajnika PSI Pittonija pa , gre v tem primeru za samovoljno I interpretacijo liste, v bistvu za for | siranje nckateriti postavk sporazu- j ma. Gre torej za očitni poskus LpT, j kot je vsebino tega »paketa* ocenil tajnik socialistične stranke, da bi onemogočila podpisani sporazum.
Te zahteve liste nadalje predstav- j ljajo predpogoje — vedno po bese j dah tajnika PSI — za razhajanje j med laiko - socialisti in Listo za Trst. V zvezi z vsebino sporazuma, ki je bil pred dvema mesecema pod pisan z LpT za upravljanje občine in pokrajine, nam je tajnik Pittoni še dejal, da je bil le-ta sad posredovanja med izolacionizmom in muni-cipalizmom Liste za Trst na eni strani ter stališči laiko - socialistov na drugi. Predlogi, ki jih vsebuje «paket zahtev* so torej odraz stališč samo Liste za Trst, ki jih laiko - socialisti nikakor ne morejo sprejeti; tudi zaradi tega ne, ker odločno zagovarjajo svojo avtonomno vlogo, tako v odnosu do KD, kot tudi do LpT.
O tem »paketu zahtev* bodo predstavniki laičnih in socialističnih strank vsekakor govorili z delegacijo liste že v prihodnjem tednu, ko se bosta v mesto vrnila tako župan Cecovini, kot tajnik Giuricin.
Bo tisoč zaposlenih v čistilnici Aquiia ob delovna mesta?
Težaven položaj v žaveljski petrolejski čistilnici Aquila je bil o-srednja tema na včerajšnjem sestanku pokrajinskega in deželnega sindikata delavcev v kemijskih in petrolejskih obratih, ki se ga je ude ležilo tudi vodstvo tovarniškega sveta prizadete čistilnice. Sindikalne organizacije predvsem zaskrblja dejstvo, da je italijanska družba ENI v svojem načrtu za petrolejske o-brate predvidela preustroj žaveljske rafinerije v skladišče. Ukrep bi še oslabil že itak obubožano tržaško gospodarstvo, saj bi bilo tako približno tisoč sedanjih zaposlenih v obratu ob delo.
Sindikalne organizacije sedaj pričakujejo sfečanje z upravnim osebjem družbe Total, ki je lastnik žaveljske čistilnice, in sestanek vsedržavnih sindikalnih zvez na ministru—j za industrijo, da bj‘izvedeli za predlagane rešitve. Sestanek na ministrstvu bo v ponedeljek, 4. oktobra.	'I fcuA
Danes praznuje na Proseku svoj 70. rojstni dan
MARICA OD SLOVENCA
Se na mnoga leta H kličejo
Ljuba. Marino, Jadranka in Devan ter ostalo sorodstvo.
Generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič se je sestal včeraj po poldne s predsedstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Za Združenje so bili prisotni predsednik Vito Svetina, podpredsednik Vilko Nanut, načelniki posameznih sekcij iz Trsta in Gorice ter ostali člani predsedstva. V pozdravnem nagovoru je predsednik Svetina uglednemu gostu pre-dočil razvejano dejavnost in razsežnost organizacije, predvsem pa
pomen gospodarstva za obstoj nacionalne skupnosti kot take, ter težnje in prizadevanja SDGZ za o-jačenje našega gospodarstva, za krepitev gospodarskega sodelovanja ob meji in za pravičnejše zastopstvo pri javnih organizmih. Direktor Kocjančič je orisal delovanje združenja z vidika sindikalne strokovne organizaci.je v korist članstva, o številnih pobudah članov in o mnogokaterih težavah uveljavljanja članov in organizacije
same v velikokrat nenaklonjenem okolju.
Konzul Mirošič je odgovoril z argumenti dobrega poznavalca razmer in gospodarske problematike še posebej, da si bo v okviru danih možnosti prizadeval, da bi se problemi uspešno premoščali i in da bi se dobri odnosi ne samo nadaljevali, temveč tudi poglabljali in ustvarjali osnove za dolgoročno delo.
PREDSTAVITEV ABONMAJSKE SEZONE V KULTURNEM DOMU
Devet koncertov v abonmaju nove sezone Glasbene matice
Nastopili bodo solisti, komorni ter orkestralni in vokalni ansambli Pomemben delež domačih poustvarjalcev * Ugledni gostje iz Jugoslavije
Devet koncertov s solisti, komornimi in orkestralnimi ter vokalnimi zasedbami v Kulturnem domu v Trstu ter štirje koncerti v raznih sestavah v novem Kulturnem domu v Gorici, sestavlja 12. koncertni abonma Glasbene matice za sezono 1982/ 1983, ki se bo začela v Trstu 19. oktobra.
Koncertni abonma Glasbene matice predstavlja — kot je v svojem uvodnem nagovoru na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci na sedežu GM v Ul. R. Manna poudaril predsednik Adrijan Semen — pomembno in kvalitetno dopolnitev celega glasbenega življenja v Trstu, izpričuje pa tudi velike napore naše glasbene ustanove, da kljub komaj simbolični podpori, iz javnih finančnih sredstev hudi slovenskemu in italijanskemu občinstvu priložnost, da se ob predstavljanju glasbenih mojstrovin tujih ustvarjalcev seznanja tudi z jugoslovanskimi in posebej mladimi slovenskimi matičnimi in zamejskimi glasbenimi ustvarjalci in poustvarjalci. Tako bomo lahko poslušali dela slovenskih avtorjev L. M. Škerjanca, Marjana Lipovška, Alojza Srebotnjaka, Zvonimira Cigliča, Lojzeta Lebiča in mladega koroškega komponista Maksa Strmčnika, med izvajalci pa poleg nekaterih že uveljav-
ljenih mladih koncertantov iz Slovenije tudi dva, ki sta izšla iz šole GM, pianista Aleksandra Rojca in Teo Košutovo, odlični mladinski pevski zbor GM, pa mladega dirigenta Stojana Kureta.
Abonmajski repertoar je po nekaterih uvodnih mislih o programski usmerjenosti razčlenil podpredsednik GM .n bivši dolgoletni ravnatelj glasbene šole GM dr. Gojmir Demšar.
Kot rečeno se bo abonmajska sezona v Trstu začela 19. oktobra z gostovanjem Slovenskega komornega
Od danes spet odprta knjižnica-v Križu
Knjižnica v domu Alberta Sirka bo od danes dalje spet redno odprta za občinstvo. Marljivi kriški delavci so v poletnem času obogatili knjižnico z novimi, zanimivimi deli, zlasti iz svetovne književnosti in zgodovine NOB, posebno pozornost pa so posvetili knjigam za najmlajše. Knjižnica KD Vesna bo odprta vsak petek od 18. do 19. ure.
S TORKOVEGA SESTANKA V DVORANI «!G0 GRUDEN V NABREŽINI
Razlaščenci iz devinsko-nabrežinske občine se morajo izreči o predlogih podjetja ANAS
Nanašajo se na vprašanja nadvozov in podvozov ter ureditve poljskih poti in izgradnje vzporedne ceste, da bi bil vsem lastnikom omogočen dostop na svoja zemljišča
viti, da ne bo pritožb, ko se bodo dela začela in ne bo načrtov več mogoče spreminjati.
Tako je bilo sklenjeno na torko vem sestanku, ki ga je v sodelovanju s Kmečko zvezo priredil koordinacijski odbor krajevnih razlaščen cev v dvorani I. Gruden v Nabrežini, na katerem je občinski odbornik Brezigar prisotnim orisal predloge podjetja ANAS; kot je poudaril, je podjetje sprejelo le nekatere od tistih, ki mu jih je občinska uprava po skupnem sestanku posredovala; še te predloge pa je podjetje spre jelo na svoj način.
Najbolj enostavno se podjetju zdi, da vzporedno s- hitro cesto zgradi še novo cesto, kar pa bi terjalo še novih šest hektarjev razlastitev več
Vsi razlaščenci in lastniki zemljišč v neposredni bližini trbiške ceste (ki bo spremenjena v hitro cesto) iz devinsko - nabrežinske občine so vabljeni, da si v teh dneh ogledajo ustrezne načrte o izgradnji avtoceste Sesljan - Prosek, ki so na razpolago v sejni dvorani občinske hiše v Nabrežini, vsak delavnik od 8. do 14. ure. Na teh načrtih so tudi vrisani predlogi (nadvozi, podvozi, vzporedne ceste in ureditev poljskih poti), ki jih podjetje ANAS daje na zahteve prizadetih, da bi omogočilo pristop vseh lastnikov na njihova zemljišča, ko bo enkrat hitra cesta že zgrajena. Nujno je zato, da se vsi zainteresirani seznanijo s temi pred logi in povedo, če se z njimi strinjajo, ali pa je po njihovem treba kaj spremeniti, popraviti ali odpra
VČERAJ ZJUTRAJ PRI BARKOVLJANSKEM NADVOZU
NA ŽELEZNIŠKI PROGI NAŠLI TRUPLO NEZNANEGA MOŠKEGA
Star je bil med 30 in 40 let • Policija domneva, da gre za Pokojni ni imet prvega člena desnega palca
samomor
Kljub aktivnemu poizvedovanju v določenih tržaških krogih ni železniški policiji uspelo dati imena truplu od 30 do 40 let starega moškega, ki so ga včeraj zjutraj, o-krog 6.30, našli ob železniški progi, malo pred barkovljanskim nadvozom. Prvi je nanj opozoril neki pot nik, ki je prihajal v Trst z lokal nim vlakom iz Vidma.
Kot je ugotovil zdravnik Rdečega križa, je moški umrl kakih 7-8 ur prej zaradi hudih lobanjskih poškodb. Ker je prav glava najhuje poškodovana (vlak jo je dobesedno presekal) je policija mnenja, da gre verjetno za samomor, češ da je mo-
ki v trenutku obupa položil glavo na tračnico. Oblečen je bil v kavbojke, svetlomodro srajco in pulover enake barve, obut pa v telovadne čevlje. Pri sebi je imel le vžigalnik in ročno uro, ki je še vedno kazala legalni čas. Kar bo lahko pomagalo pri razpoznavanju pokojnega je značilnost, da ni imel prvega člena desnega palca.
Na železniški postaji so včeraj takoj sestavili seznam vseh strojevodij in vlakov, ki so od srede zvečer odpeljali iz Trsta. Sicer pa je zelo verjetno, da se strojevodja vlaka, ki je povozil moškega, sploh ni zavedel nesreče.
PRI VALDOLTRI ZAPLENIU 170 KILOGRAMOV KAVE
OBMEJNO TIHOTAPSTVO S KA VO ŠE VEDNO NE POZNA POČITKA
Dragocena zrna so tihotapili tudi v vrečah za cement
Kljub številnim aretacijam in represivni dejavnosti italijanske ter jugoslovanske obmejne policije, kaže, da se še ni poleglo tihotapstvo s kavo. Narobe; tihotapci postajajo vse bolj iznajdljivi, tako pri izbiri poti, po katerih roma kava iz Italije na Koprsko, kot tudi pri načinu pakiranja, oziroma prikrivanja dragocenih zrn. Tako so jugoslovanski obmejni organi v preteklih dneh za sačili dva tihotapca, ki sta na o-bali pri Valdoltri prekladala vreče iz motornega čolna v avtomobil. Ob prihodu policije se jima je posrečil beg, pustila pa sta avto, s pomočjo katerega so nato identificirali 31-letnega Tržačana Silvana Demiche-
lija, starega znanca tukajšnje policije. V motornem čolnu sta tihotapca pustila 50 kilogramov kave, v avtomobilu pa je že bilo natovorjenih 120 kilogramov.
Jugoslovanski državljani, ob pomoči tržaških »izvedencev*, si, kot rečeno, izmišljajo tudi nova skrivališča ali kamuflaže za «zeleno zla to*. Zadnja tehnika, ki so jo odkrili cariniki, je obstajala v tem, da so kavo stresli v originalne vreče za cement, ki so bile prav mojstrsko zapakirane. Morda bi goljufija šla neopazno mimo, če ne bi naivni tihotapci pozabili, da Kava drugače diši kot cement.
od že načrtovanih. Devinsko - na brežinska občinska uprava bo že itak sama dala nekatere protipred-loge (še vedno namreč lahko zahteva spremembe) za rešitev tega vprašanja, ki v glavnem zadevajo splošne interese krajevne skupnosti. V teku kakih desetih dni pa bi tudi morala točno vedeti, kaj mislijo vsi neposredno prizadeti, ker bo svoja stališča, morala nato zagovarjati pred podjetjem ANAS.
Zato gre ponovno poudariti, naj si vsi zainteresirani ogledajo načrte in dajo svoje pripombe. Predvidoma v drugi polovici prihodnjega tedna bi se razlaščenci in ostali prizadeti morali ponovno sestati: že sedaj so vabljeni, da se sestanka gotovo udeležijo, ker bodo na njem sprejeti dokončni sklepi.
Sicer pa je bil na torkovem sestanku govor še o vseh tistih problemih, ki spremljajo razlaščanje slovenske zemlje v javnokoristne namene. Tajnik KZ Bukavec je govoril o razlastitvenem postopku in o odškodninah, ki so po zakonu predvidene za odvzeto zemljo. Prav v zvezi z izplačilom odškodnin je bilo poudarjeno, kako še ni nobenih garancij, da bodo izplačane v po zakonu predvidenem roku (na Opčinah že beležijo 'večmesečne zamude, primer Sesljana pa je še bolj kričeč: za izgradnjo vozlišča so zemljo razlastili že pred 12 leti, lastniki pa še sedaj niso prejeli odškodnine), ravno tako ni jamstev za protivrednosti, ki jih za razlaščeno zemljo zahtevajo posamezne skupnosti. Vsekakor pa .je bila podčrtana nujnost po enotnem nastopanju vseh razlaščencev, ker samo z enotnim in odločnim nastopom bo mogoče doseči zastavljene cilje, to je takojšnje izplačilo pravičnih odškodnin za posameznike, protivrednosti za krajevne skupnosti in pa sprejetje tistih variant in predlogov, ki jih prizadeti predlagajo, da bi z izgradnjo hitre ceste utrpeli čim manj škode.
orkestra z dirigentom Antonom Nanutom in solistko Teo Košutovo pri klavirju. Na sporedu bo Vivaldijev Concerto grosso v d-molu, Mozartov klavirski koncert v Es-duru KV 449 ter skladba Alojza Srebotnjaka. 10. novembra bo na sporedu koncertna izvedba opere Bele Bartoka Sinjebradec s sopranistko Zlato Ognjanovič in basistom Ivanom Sancinom ob klavirski spremljavi Milivoja Šurbeka. 26. novembra se bo slovenskemu občinstvu prvič predstavil mladi furlanski pianist Um-berto Battel. ki sicer poučuje na tržaškem konservatoriju. Izvajal bo Beethovnovo sonato op. 53, Schumannove Simfonične etude in Stravinskega Petruško. Na zadnjem koncertu v letošnjem letu bomo imeli v gosteh priznani Zagrebški kvartet (v novi sestavi); Najavil je dela Beethovna. Dvoržaka in Maksa Strftlčrtikar Pdšftišali bomo izvedbo njegovega godalnega kvarteta, za katerega je dobil 1. 1973 Prešernovo nagrado.
6. januarja bo gostoval v Kulturnem domu violinist Tomaž Lorenz (član slovitega Tria Lorenz) s pianistko Alenko Šček. Njun spored bo obsegal tri sonate skladateljev Griega, Mozarta in Janačka ter delo slovenskega skladatelja Lojzeta Lebiča Invisibilia. 28. januarja bodo nastopili Zagrebški madrigalisti z dirigentom Vladimirom Kranjčevičem, ki bodo predstavili Orlanda di Lassa Messa pro profundis in dela dalmatinskih avtorjev hrvatske glasbene renesanse.
19. februarja bn v gosteh Simfonični orkester Slovenske filharmonije. To bo seveda eden od osrednjih dogodkov v abonmaju. Dirigent bo eden najuglednejših jugoslovanskih dirigentov Milan Horvat, solista pa naš pianist Aleksander Rojc in evropsko uveljavljena altistka Marjana Lipovšek. Spored bo obsegal Franckove Simfonične variacije za klavir in orkester, Lipovškove Pesmi za mezzosopran in orkester ter Prokofjeva Suito iz baleta Romeo in Julija.
8. aprila bo po daljšem času spet gost GM violončelist Ciril Škerjanc, skupno s pianistom Acijem Bertoncljem, za konec abonmajske sezone pa se bo predstavil Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana z mladinskim zborom Glasbene matice iz Trsta. Dirigent bo Stojan Kuret, solisti pa sopranistka Olga Gra-celj, mezzosopranistka Eva Novšak-Houška in harfistka Ruda Kosi. Izvajali bodo Pergolesiievo Stabat mater, Cigličev Concertino za harfo in orkester ter Brahmsove Variacije na Haydnovo temo.
Izven abonmaja bo Glasbena matica nudila še vrsto glasbenih prireditev v Gallusovi dvoranici šole Glasbene matice.
Cene abonmajev bodo tudi letos dostopne vsem, saj gredo od 30.000 v parterju do 12.000 lir za mladino in invalide na balkonu.
Na vprašanja prisotnih časnikarjev in glasbenikov so dajali pojasnila predstavniki GM Semen, dr. Demšar, ravnatelj šole Sveto Grgič. prof. Hrvatič in drugi.
Razstave
KASTA vabi na otvoritev razstave slik ex tempore z Repentabra jutri, 2. oktobra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani. Razstava bo do 9. oktobra.
Ob izgubi dragega očeta MIRKA CAHARIJE izrekajo Miru in Kseniji iskreno sožalje Gracijela in Devan, Vera in A-ljoša, Vesna in Igor, Maja in Pavel ter Vida in Dario.
Odbojkarski ekipi ŠD Sokol Izrekata iskreno sožalje Martini in Saški Pertot ter ostalim članom družine ob izgubi nonota
ADOLFA PERTOTA
Sre*
Lklittl
i«** SLOVENSKO •Svj^STALNO m;' GLEDALIŠČE P' V TRSTU
SEZONA 1982/83
REPERTOAR
V ABONMAJU
Titus Maccius Plautus Matjaž Kmecl
Gledališča
August Strindberg Piero Chiara
Ivan S. Turgenjev
Carlo Goldoni
HVALISAVI VOJAK, komedija
prvič v slovenščini
MUTASTI BRATJE, poljudna igra
krstna uprizoritev
SMRTNI PLES, drama
DELITEV, komedija
prvič v slovenščini
MESEC DNI NA KMETIH, komedija
gostovanje PDG iz Nove Gorice
SLUGA DVEH GOSPODOV, komedija
gostovanje Drame SNG iz Ljubljane
VRSTA ABONMAJEV
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldan na dan praznika) Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
CENE	ABONMAJEV Premiera	Ponovitve	
		Red B, C	Red F, G
Parter	35,000,- lir	26.000.— lir	20.000,- lir
Balkon	15.000,- Ur	15.000.- lir	15.000.- Ur
Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere) v Trstu tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 20.000.— lir.
Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane 15.000 lir.
Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom.
Vpisovanje abonentov do 7. oktobra ob delavnikih od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734-265. 734-269.
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria Priredita tradicionalni praznik grozdja jutri, 2. in v nedeljo. 3. okto-Pra, v društveni gostilni v Lonjer ju.
KD Vesna obvešča, da bo od da-!?es. L 10., spet redno odprta dru-rvena knjižnica v domu Alberta Sir-*a v Križu. Knjižnica bo odprta vsak P^k od 18. do 19. ure.
Mladinski odsek KD Vesna priredi danes, 1. 10., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu srečanje s Sergiom Ferrari jem, ki bo prikazal diapozitive o potovanju po Angliji. Svoje diapozitive pa bodo prikazali tudi Člani društvenega fotoodseka.
SKD Tabor vabi dosedanje in nove folkloriste na srečanje, ki bo v prosvetnem domu na Opčinah jutri. 2. oktobra, ob 15. uri. Pomenili se bomo ? letošnjem programu. Vpisovanje do Mri, 2. oktobra, tel. 211161.
Upravni odbor TPPZ «Pinko Toma-*k» poziva člane našega ansambla, da pridejo danes zvečer prej na vaje. Razdelili si bomo prostore v avtomobilih za potovanje na «Turnejo bratca* ob mestih Jadrana.
V nedeljo, 3. oktobra, s pričetkom ob 16. uri bo v prostorih barkovljanskega društva - Ul. Cerreto 12.
praznik karamalov
Ob zvokih vesele glasbe vas bomo postregli z ribami, kloba-sami, domačim pecivom, dobro kapljico itd.
Čaka vas tudi bogata loterija.
Vabljeni
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 1. oktobra
SEVER
®e vzide ob 6.03 in zatone ob
17.46
Dolžina dneva 11.43
vzide ob 17.33 in zatone ob 3.51.
Ju‘H, SOBOTA, 2. oktobra MIRNA
J?”*® vCeraj: najvišja temperaturo ■“•2 stopinje, najnižja 16;5 ob ■ Uri 21 stopinj, zračni tlak 1014,6 ^Pada, vlaga 62-odstotna, nebo ti D*ačeno, morje mirno, tempera-a m°rja 23,2 stopinje.
Rojstva in smrti
Rodili so SE: Christian Miceli, na,'5.ra Chiandotto, Alessandra Ri-naldl’ Marco Vigliani.
teliT^H, SO: 77-letna^ Angela Me-
cari vu'	07 letni Federico Zac-
vd 93-letna Beatrice Sambunjak w ssi' 77-letna Celidonia Piaz-d- Bose, 66 letni Giordano Sco-
ria ii ,“uaei oo-lemi uioruanu let,la letni Giuseppe Francia, 81-69.1. Karolina Bandel vd. Prodan, sco qoa. Maria Rigo vd. De France-cin et,na Antonia Godina vd. San-
DNEVNA SLUŽBI LEKARN
Ul.
(od 8.30 do 20.30)
[V, Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero i-1’ Felluga 46, Ul. Mascagni 2, 1 s *n Bazovica.
Ji i? d° 12.00 in od 10.00 do 20.30) vjjjulia 1, Ul. S. Giusto L ^°ČNA SLUŽBA LEKARN ji (Od 20.30 dalje) n' ^'ulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ses-• Bazovica.
LEKARNE V OKOLICI
tel0lŠ!}ec: tel. 228 124; Bazovica: Pp' i ® 165; Opčine: tel. 211001; Zgonfik: tel- 225 141; Božje polje, 200 lOi: tel' 225 596; Nabrežina tel Sesljan: tel. 209 197;
*DRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
služba od 21. do 8. ure, ' 42 627, predp-aznična od 14. do Ure U<.rf! in Prazmcna od 8. do We’ ^1. 68-441.
SLOVENSKO
^STALNO,,
; GLEDALIŠČE V TRSTU
vabi k vpisu v
GLEDALIŠKO ŠOLO
V TRSTU IN GORICI
V šolo so vabljeni vsi dosedanji slušatelji in tisti kandida-tiAe, ki čutijo željo do odrskega ustvarjanja in vzgoje v obvladanju lepe slovenske besede.
Vpisovanje in podrobnejše informacije ob delavnikih od 9. do 13. ure do '. oktobra v u-pravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734 265, ali v Gorici na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev, Ul. GtVx^>3. tel/‘84-495 ob delavnikih od 11. do 14. in od 16. do 19. ure
Izleti
SPDT sporoča, da bo odhod avtobusa na izlet v neznano (potreben veljaven dokument za prestop meje) v nedeljo, 3. oktobra, ob 6.30 izpred sodnijske palače.
. ; ,$£0®
BAtiC/V Dl' CREDITO Dl' TRI ESTE T R 2 A Š K A 'K R E DI T N A BANKA
V--.i Š.B. A.; -	s;,..
TRET *''ui.icrjs.P.	lO v'‘3C? m-«wie
30. 9. 1982 Ameriški dolai Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Švedska krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Irski šterling Nemška t.iarka Avstrijski šiling Portugalski eseudo Pezeta Jen
Avstralski dolar Drahma Debeli dinar Srednji dinar
1.418.— 1.120.— 654.— 155.— 198.— 222.— 509,-197.— 25.— 2.400.— 1.900.— 561.— 79.70
13.50
11.50 4.50
1.250,—
16,-
20.-
19,20
MENJALNICA
vseli tujih valut
SSG
V nedeljo, 3. 10.. ob 19. uri gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta v Komnu z delom Daniela L. Co-burna «Partija remija*. Z istim delom gostuje v ponedeljek, 4.10., ob 19.30 v Novem mestu in v torek, 5. 10., ob 20. uri v Solkanu.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se začenja oddaja abonmajev za operno sezono 1982/83, ki se bo začela 19. oktobra z gala predstavo Rossinijeve opere «Semiramide». Abonenti prejšnje sezone imajo možnost, da potrdijo svoj abonma z izpolnitvijo posebnega obrazca, ki ga izročijo pri blagajni najkasneje dn 5. oktobra od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Po tem datumu bodo abonmaji na razpolago za nove prosilce.
Kino
Ariston 16.45 «Montenegro Tango*. Režija D. Makaveiev. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 18.00 «Poltergeist (demoniache presenze)*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 «Rocky III*. S. Stallone.
Grattacielo 17.00 «Porky’s — questi pazzi, pazzi porcelloni*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenlce Danes zaprto. Jutri 17.00— 22.00 clnterceptor — il guerriero della strada*. Brian Hannat. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.30 «Manhattan Baby*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mlgnon 16.00 «Scomparso (missing)*. Za vsakogar.
Filodrammatico 15.00 «L'altro piace-re di una ninfomane*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «Conan il barbaro*.
Capltol 16.30 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto, E. Montesano, P. Villaggio.
Cristalto Danes zaprto. Jutri 16.30 «Apocalypse now». M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.00 «L’arancia meccani-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 «L’estasi e 1’angoscia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Nessuno e per-fetto*. O. Mutti. R. Pozzetto.
Lumiere 16.00 «11 laureato*. D. Hoffman.
f* Čestitke
Pevci mešanega zbora Primorec iskreno čestitajo Irmi ln Brunu ob rojstvu hčerke KARIN.
V sredo je praznovala 21 let PA-TRIZIA RADETIČ iz Medje vasi. 1-skreno ji čestitajo In želijo, da bi se ii izpolnile vse skrite želje, prijateljice in prijatelji iz vasi — posebno pa še prijateljica Adele.
V torek sta praznovala 30. obletnico poroke
ROSALIA in BASILIO SMOTLAK
Iskreno Uma čestitajo in želijo še mnogo srečnih skupnih let
sinova Davorin in \Valter z Eliso in Anjo ter mama Marija.
Čestitkam se pridružuje družina Sancin.
Mladinski odsek KD VESNA
prireja drevi ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu
SREČANJE S SERGIOM FERRARIJEM
ki bo prikazal diapozitive o potovanju po Angliji
Vabljeni
SKD IGO GRUDEN Nabrežina
vabi jutri, 2. oktobra, ob 20.30 na
PREDVAJANJE DIAPOZITIVOV MARIA MAGAJNE
o potovanju po Braziliji
^GROZDJE ZA VINO vg'
^Tg^SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 'ppl ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
sAMU IZBRANO GROZDJE: BELO-CRNO-MUŠKAT
Informacije SIP uporabnikom
* J * •” !
MENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE
Družba SIP sporoča, da bodo danes, 30. septembra t,m„ meniall telefonsko številko «duplex» približno 850 tržaškim abonentom (katerih številke začnejo s 729 in 734). Interesenti so bili že obveščeni.
Za nadal|n|e Informacije se lahko poslužlte št. 12 (Informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
Socletd Itallana per TEsercIzio Telefonlco
VČERAJ DOPOLDNI V TRŽIČU
SINDIKALNO ZBOROVANJE ZA OBNOVO DELOVNIH POGODB
Pokrajinski tajnik Pini je spregovoril tudi o položaju v podjetju Detroit
V okviru splošne stavke za obnovo delovnih pogodb je bilo včeraj dopoldne na Trgu republike v Tržiču sindikalno zborovanje, ki ga je oklicala enotna sindikalna federacija. Njen pokrajinski tajnik Luciani Pini je na zborovanju govoril o odporu, ki ga delodajalci kažejo do obnovitve delovnih pogodb številnih proizvdnih sektorjev, med katerimi so tudi takšni, katerih je pogodba zapadla že pred devetimi meseci. Delodajalci zavračajo zahteve sindikatov, ker hočejo odpraviti gospodarske in normativne izboljšave, ki so si jih delavci pridobili, prav tako bi radi zmanjšali stopnjo demokratičnih odnosov na proizvodnih mestih in hoteli uveljaviti svojo neomajno oblast.
Vprašanje se vključuje v dolgotrajni spor med delodajalsko organizacijo in sindikati, v katerega je posegla tudi vlada, ki je prav ta dan pri delodajalcih in sindikatih uspela, da so se končno začeli noga jati. Delodajalci so obnovo delovnih pogodb povezali s ceno dela.
Na zborovanju v Tržiču je pokrajinski tajnik Pini spregovoril tudi o položaju v podjetju Detriot, kjer bodo v prihodnjem mesecu odpustili 400 delavcev. Vprašanje reševanja tega podjetja je skrajno zapleteno in so v njem soudeleženi sodni likvidator, deželno odborništvo za industrijo in podjetje, ki naj bi postalo novi lastnik. Seveda pa je i-skanje rešitve zelo zapleteno in tudi zelo zamudno, kar ima za posledico slabitev sposobnosti podjetja za proizvodno uveljavitev kakor tudi uveljavitev na trgu. Izdelki podjetja so namreč na mednarodnem tržišču zelo cenjeni in bi hitra zamenjava lastnika omogočila takojšnjo nadaljevanje proizvodnje.
Kongres nefrologov
Včeraj ob 17.30 se je v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu začel srednjeevropski simpozij o nefrologiji, o dializi in o presajanju ledvic. Zborovanja se udeležujejo zdravniki iz sedmih držav. Po včerajšnjih uvodnih slovesnostih (zvečer so za udeležence simpozija pripravili koncert renesančne glasbe z nastopom orkestra Nuovo Ricercare iz Trsta) se bodo strokovnjaki danes in jutri sestajali v deželnem avditoriju in poslušali strokovna predavanja.
Otvoritev novega šolskega poslopja v Štarancanu
yčeraj dopolJne so slovesno izročili namenu novo pc-slopje trgovskega tehničnega zavoda Einaudi v
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi v nedeljo, 3. oktobra, ob 18. uri v Kulturni dom (Ulica Brass) na celovečerni nastop
FOLKLORNE SKUPINE Branko Cvetkovič iz Beograda
Štarancanu, ki ga je zgradila gori-ška pokrajinska uprava ter v ta namen porabila preko 2,5 milijarde lir. Pravzaprav so izročili namenu le prvi del objekta, učilnice ter prostore za kabinetni pouk ter nekaj drugih prostorov. V drugem delu načrta je predvidena še izgradnja telovadnice, prireditvene dvorane ter stanovanja za hišnika. Zavod obiskuje okrog 500 dijakov in je največja šolska ustanova na Trži-škem.
DOSLEDNO IZVAJANJE DOLOČIL VIDEMSKEGA SPORAZUMA
Bo poostreno nadzorstvo na meji vplivalo na špekulacije z gobami?
Teoretično lahko imetnik prepustnice prenese čez mejo vsakih petnajst dni po 48 kilogramov gob, ne da bi zato plačal carino - Posebni pogoji za dvolastnike
• Lekarne v Gorici poslujejo zdaj po zimskem um ku, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
Pravijo, da je letos gob zelo veliko, možnosti in priložnosti za primeren (dodatni) zaslužek, s prodajo in preprodajo gob, tudi. Vendar vse kaže, da bo živahna trgovina s temi gozdnimi sadeži, ki se je letos še posebej razvila, v prihodnjih tednih precej upadla. Ne toliko zaradi neugodnih vremenskih razmer naglo bližajoče se jeseni, ampak zaradi poostrenega nadzorstva, ki ga opravljajo italijanski carinski organi. Ne gre za posebne ukrepe, ampak za bolj dosledno izvajanje določil vi-
V SREDO ZVEČER IN VČERAJ ZJUTRAJ
Aretirali so pet uživalcev in preprodajalcev hašiša
Za zapahi štirje fantje in dekle - Karabinjerji iz Gradišča zaplenili tudi znatno količino mamila, denar in nekaj tehničnih pre dmetov
Orožniki iz Gradišča so v sredo popoldne in včeraj, zgodaj zjutraj, aretirali skupino petih narkomanov in prekupčevalcev mamila, zaplenili okrog 150 gramov hašiša, pakiranega v manjših dozah, vrednega o-krog 1,5 milijona lir ter zaplenili milijon lir v bankovcih, avtoradio in kasetni magnetofon. Ni znano, če je petorica osumljencev, od katerih je najstarejši star 23 let najmlajši član (pravzaprav članica) pa stara 17 let, bila povezana s skupino, ki so ji te dni sodili na goriškem okrožnem sodišču.
Vsekakor je krminski okrajni sodnik, ki je pristojen tudi za območje Gradišča, aretacijo potrdil.
V zaporu so 18-letni Alessandro Rešet iz Gradišča, Ul. Cividale 25 delavec, 20-letni Gianfranco L-ibar-tino, iz Ronk, Ul. Matteotti 19, 23-letni Valmi Gerion iz Ronk, Ul. Be-rini 19, 20-letni Giuseppe Tosetto iz Foljana, Ul. Pollini 6 ter D-letna Z. I. iz Gradišča.
Ker preiskava najbrž še ni zaključena, je bilo glede aretacije mogoče izvedeti le nekaj podatkov. Tako so mamilo našli med osebno preiskavo nekaterih članov skupine, deloma pa v nekem skrivališču.
Sodili jim bodo zaj?a$Ji ppseati in razpečevanja mamila.
Novica o aretaciji skupine mlade ničev ponovno potr ju je.-da-je poja ve širjenja mamil znatno bolj ob sežen kakor bi bilo mogoče na prvi pogled soditi in da je vse več ta kih, ki so pripravljeni (ali primo rani) iskati lahek zaslužek in uži tek na račun nesreče drugih.
Nesreča na gradbišču
Zasula ju je gmota
zemlje In kamenja
Na gradbišču v Ulici Licinio v Lečniku kjer te dni vkopavajo glavno cev kanalizacijskega omrežja, sta bila laže ranjena 28-letni Mati rizio Lepri iz Valdagna, sicer z bivališčem v Fari ter 32-letni Anton Drufovka iz Gorice, Grojna L Medtem ko sta se ukvarjala s pripravljanjem ležišča za veliko cementno cev v kakih šest metrov globokem jarku, se je nanju usula večja gmota zemlje in kamenja. Medtem ko
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je pozno sinoči končalo sojenje skupini uživalcev in preprodajalce” mamil iz naše dežele in Veneta ter nekaterih drugih dežel. Po dve in pol urnem posvetu je sodišče razglasilo sodbo: 24-letnemu Gianpaolu Lutiju iz Cervignana so prisodili eno leto in 8 mesecev zapora ter 1 milijon 600 tisoč lir kazni. 24-letnemu Massimu Roselliniju iz kraja Staru v beneški pokrajini eno leto in 6 mesecev zapora in 1 milijon 450 tisoč lir denarne kazni, 20-let-nemu Sandru Soranziu iz Ronk eno leto in 5 mesecev zapora ter 1 milijon 450 tisoč lir denarne kazni, 20-ietnemu Claudiju Guazzaroniju iz
ODMEVI NA NAŠE PISANJE
Kako gledajo komunisti na položaj Gorice
se je Lepre sam izkopal iz gmote kamenja in zemlje, so morali Dru-fovki priskočiti na pomoč gasilci. Tako Drufovko kakor Lepreja so sprejeli za nekaj dni na zdravljenje v goriško bolnišnico.
Razna obvestila
Drevi ob 20. uri se bodo na sedežu KD Jezero v Doberdobu, pričele redne vaje za pevski zbor. Vabljeni vsi dosedanji člani, pa tudi mladi, ki bi se radi pridružili zboru.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes, ob 20. uri M. Držič: Skopuh. Predstava za abonma red S petek in izven v gledališki dvorani v Novi Gorici.
demskega sporazuma o maloobmejnem prometu.
Glede prometa z gobami, tak izraz lahko upravičeno uporabimo, so bili tako jugoslovanski, kakor italijanski carinski organi vse do nedavna zelo tolerantni. Nič čudnega torej če so prišle na tak način na goriško, še bolj pa na italijansko tržišče, ogromne količine teh gozdnih sadežev in da se je pravzaprav okrog tega ustvarila neke vrste špekulacija. Nerodnost je tudi v tem, da je promet z gobami izključno enosmeren, iz Jugoslavije v Italijo.
Kakor so nam povedali, na naše izrecno vprašanje, v upravi carinske službe v Gorici, skušajo v zadnjih dneh samo bolj dosledno izvajati najnovejša določila sporazuma o maloobmejnem prometu oseb in blaga. Imetnik prepustnice namreč mesečno lahko prenese preko meje. ne da bi zato plačal carinske dajatve, določene količine blaga, zlasti prehrambenih artiklov. Gobe v prilogi sporazuma (najnovejši dogovor je bil podpisan maja letos v Vidmu) sicer niso posebej navedene, vendar se smatrajo kot zelenjava, oziroma sadje. Imetnik prepustnice pa lahko vsakih petnajst dni nese preko meje do 48 kilogram tega blaga, vendar je treba ob tem upoštevati tudi vrednost valute, ki jo lahko mesečno izvozi.
Teoretično torej bi imetnik prepustnice dvakrat mesečno lahko prenesel preko meje po 48 kilogramov gob. Ker je treba pa upoštevati še valutni plafon, bi bila količina gob logično precej manjša. Nobenih omejitev pa ni, to posebej poudarjajo na upravi carine, za tako imenovane dvolastnike, seveda za tiste, ki imajo ta status tudi uradno potrjen (poseben dodatek v prepustnici).
Večina gobarjev pa nabira gobe za lastno uporabo in torej v omejenih količinah. Za take ne bo v prihodnje pri prehodu meje nobenih težav. Tako kakor jih pravzaprav ni
uiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiffiiiimiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiinMiiiiniiiiiiiiiiitiiiititiKimiimii
Končal se je proces proti razpečevalcem mamil
DEVET OBTOŽENCEV OBSODILI NA ZAPORNO IN DENARNO KAZEN
Oprostili so jih glavnega kaznivega dejanja, v obtožnici, združevanja v zločinske namene, zato so kazni precej nizke - Javni tožilec napovedal priziv
V zvezi s članki v Primorskem dnevniku v mesecu avgustu, objavljenimi po članku v Iniziativi Ison-tini pred poldrugim letom, ki je imel za temo potrebo po preverjanju v političnih odnosih na Goriškem p0 Osimu, smo od političnega tajnika mestne sekcije KPI prejeli prispevek, ki ga objavljamo v celoti.	,
Na isto temo je Katoliški glas objavil pred nekaj tedni daljši članek, ki pa ni posegel v srž vprašanja, ampak so mu naša razmišljanja služila za propagiranje stranke Slovenske skupnosti, njene vloge in njenih bližnjih nalog, ki bodo še kako težavne prav ob upoštevanju deželnih volitev prihodnje leto. V zadevo je posegel goriški župan Scarano v pogovoru, ki ga je nedavno tega imel z dopisnico italijanskega programa Radia Koper.
Najbolj obširno je o zadevi pisala Iniziativa Isontina v številki od prejšnjega tedna, v kateri je zapisala, da je potrebno po Osimu šteti na trdnih tleh, in kjer je zapisano tudi to, da je zadnje ljudsko štetje v Jugoslaviji pokazalo občuten padec števila Italijanov, medtem ko je upočasnitev postopka za globalno zaščito, ki jo «vsi želijo*, pripisati prevelikim problemom, s katerimi se ubada Italija.
Tajnik sekcije KPI za Gorico prof. Marzio Lamberti pa je poslal našemu listu naslednji članek, v katerem poudarja, da je poglavitna značilnost goriškega prostora: vedno bolj poudarjeno ekonomsko in družbeno propadanje (izguba tiso-čev delovnih mest, zapora številnih podjetij, padec števila rojstev, naraščanje brezposelne kvalificirane ženske in mladinske delovne sile, upadanje avtoprevozništva in trgovine itd.) in iz tega izhajajoča vedno večja podrejenost drugim prostorom v naši deželi.
Krivdo za takšno stenje nahaja-
mo na različnih ravneh, pri državi in deželi, iskati jo moramo v domači in mednarodni gospodarski krizi, pa še v odgovornosti posoške krščanske demokracije. Krščanska demokracija se je namreč opredelila za lokalpatriotsko politiko, občutljivo za tiste sektorje, ki so prisesani bolj na prosto cono in njene ugodnosti kot na dinamične procese vsakdana. Na takšen način KD podpira parazitski razvoj in klienteli-zem do zadnje a diha, ki proizvajate vsem znane rezultate.
Spričo naglega vdora globoke kri ze v naše gospodarsko življenje, KD ni hotela in ni znala ločiti svo jih odogovornosti od države in de žele glede globalnega razvojnega načrta za goriški prostor, načrte, ki bi ga podprle vse sile. kot so to napravili komunisti s svojo deželi predloženo resolucijo, ki jo je pred dvema letoma podpisalo 6 tisoč oseb. Namesto takšne izbire, se pravi spora z nadrejenimi, je krščanska demokracija povabila v Gorico celo vrsto ministrov in pod tajnikov, pri čemer so ji sledili tudi drugi partnerji večinske koa lici je.
Pravilna pot pa bi bila izhajati iz potreb in naše prednosti, se pra vi, upoštevati geografski položaj (povezava med Padsko nižino Ji državami Srednje in Vzhodne Evrope), cestne in obmejne infrastrukture in številne inštitute za javni finančni poseg. Vse te dobrine bi bilo potrebno dolgoročno obrniti v prid celovitega proizvodnega na predka Gorice in celotne pokrajine v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine.
V tem okviru je potrebno preseči obzorje, da je Gorica most. in se boriti za novo in naprednejšo usmeritev mesta. Gorica se ne sme zadovoljiti samo s tranzitnim prome tom in malo obmejno trgovino, kar
je sedaj njena poglavitna značilnost, ampak se mora na njenem prostoru zgraditi trdna in mnogo-stranska proizvodna podlaga, boljša od sedanje, za domače tržišče, za Vzhod in za Jugoslavijo.
Za dosego takšnega cilja je po trebno izkoristiti vse možnosti, ki jih nudi osimski sporazum. V celoti je potrebno izvesti njegova čle na 9 in 10, ki odpirata možnosti industrijskega sodelovanja in dolgoročne naložbe, kar bi razvijalo gospodarstvo in torej proizvodnjo na obeh obmejnih področjih. Rast proizvodnih dejavnosti ne bi ugodno vplivalo samo na obrtništvo in trgovino, ampak bi hkrati omogočila polno izkoriščanje mednarodne ob mejne postaje in bodočega avto-porta, kakor tudi vseh prometnic. Vedeti je namreč potrebno, da bi brez trdne proizvodne osnove prometni tokovi obšli Gorico.
Takšen razvojni model seveda ni po godu tistim, ki bi želeli, da bi Gorica slonela na hirajočih dejav nostih, odvisna od proste cone in malega obmejnega prometa. Za tak šen razvojni model pa so se neka teri opredelili zaradi bojazni da bi izgubili položaje, ki temeljijo na renti, na parazitskem izkoriščanju monopolnih položajev, na privilegi jih itd.
Dosti .je dokazov, ki govorijo v prid opredelitve večinskih političnih sil za takšen razvojni model Gorice. Zavračanje možnosti, da bi bila prosta cona sredstvo za razvoj proizvodnih dejavnosti, naspro tovan.je morebitni mešam industrij ski coni, prepuščanje industrije svo ji usodi («brez industrij je lepo?*), nasprotovanje polnokrvnosti indus trijske cone itd., vse to dokazuje vrtičkarstvo in kratkovidnost. Druga plat iste medalje pa se kaže v mlačnosti ali pa v popolni zapori teh istih sil do globalnega zaščitnega zakona za Slovence.
Tolentina eno leto in 5 mesecev zapora in 1 milijon 450 lir denarne kazni, 20-letnemu Vincenzu D’Ales-sandru iz Modene eno leto in 4 mesece zapora ter 1 milijon 400 tisoč lir denarne kazni, 39-letnemu Quintu Bordigatu iz Padove dve leti zapora in 2 milijona lir denarne kazni, 27-letnemu Fabriziu Cartechiniju iz Tolentina (Macerata) eno leto in 5 mesecev zapora in 1 milijon 450 tisoč lir globe. Isto kazen so prisodili tudi 31-letnemu Flaviju Lenar-donu iz Tržiča, 27-letnemu Luigiu Marconeju iz Tržiča pa eno leto in 9 mesecev zapora ter 400 tisoč lir globe. Sodišče je oprostilo tri obtožence ter dodelilo začasno prostost Bordigatu in Lenardonu ter odredilo izpust drugih obsojencev, ki niso zaprti zaradi drugih prekrškov.
Kanzenska obravnava proti skupini se je pričela že v petek, 24. septembra, ter se nadaljevala nato v ponedeljek, 27. septembra. Skupino so aretirali junija letos, potem ko so ji bili preiskovalni organi dalj časa na sledi. Enajst obtožencev je na sodno obravnavo počakalo v zaporu, na začasni prostosti je bil le 33-letni Vladimiro Donda. Proti devetim članom skupine je bila vložena obtožnica zaradi združevanja v zločinske namene, dolžili pa so jih tudi drugih manjših kaznivih dejanj v zvezi s posestjo in prodajo mamila. Zagovornikom pa je uspelo sodišče prepričati v neutemeljenost glavnega kaznivega dejanja iz obtožnice, to je združevanja v zločinske namene, zaradi česar so izrečene kazni razmeroma nizke. Javni tožilec, ki je že takoj po razglasitvi sodbe napovedal, da bo vložil priziv, je med obravnavo za obtožence zahteval skupno nad 35 let zapora.
bilo tudi doslej. O posebnih zdravstvenih ali drugačnih potrdilih, p« zaenkrat ni govora.
Kakšno je stališče Jugoslovanskih carinskih organov? Prejšnja lete so bili glede osebnega izvoza gob zelo tolerantni in se vprašanje pravzaprav niti ni postavljalo. Menda se pojavljajo težave prav zadnje dni zarad i bolj doslednega izvajanja predpisov s strani italijanskih carinskih organov. Za letos — pravzaprav bo sezona trajala še kakšen teden — bo najbrž vse potekalo po starem, kako pa bo v prihodnje, se ne ve. Še to: s potnim listom je mogoče prenesti preko meje do 5 kilogramov gob.
Tako carinski organi na eni in drugi strani meje. Ne bi se tu dotaknili vprašanja cvetoče trgovin* preprodajalcev, ki na meji za razmeroma skromen denar nakupijo lepe količine gob ter jih nato v drugih pokrajinah prodajajo po dvakrat do trikrat višji ceni. Niti se ne bi dotaknili vprašanja potrebnih potrdil zdravstvenih ali drugih oblasti, pač pa bi radi c pozorih na ekološki problem.
Če se bo ropanje (izraz prav gotovo ni pretiran) nadaljevalo tudi prihodnja lete, se velja prav gotovo zamisliti o posledicah takšnih nenadzorovanih posegov. Ob tem niti ne bo odveč podatek, da je nabiranje gob omejeno že v skoraj vseh deželah severne Italije, od lani pa tudi v Furlaniji-Julijski krajini.
Naibrž bi bilo smotrno urediti tudi odkup gob na jugoslovanski strani.
V	soboto in nedeljo razstava gob
v Park hotelu
V	soboto, 2.. in nedeljo, 3. oktobra, pripravljajo v novogoriškem Park hotelu bogato razstavo gob. Pripravlja jo gobarsko društvo iz Nove (Sorice, v sodelovanju z vodstvom turistično- gostinskega obrate. Razstava bo na ogled teko v soboto, kakor v nedeljo od 8. do 20. ure. Pa še to — ob koncu tedna bodo gostom Park hotela ponudili tudi vrsto jedi z gobami.
Simpatični psi za ljubitelje živali
Goriška podružnica za zaščito živali brezplačno ponuja ljubiteljem živali enoletnega psa pasme basset - hound, enoletnega nemškega ovčarja, samico in dva poldrugi mesec stara jazbečarja. Vsi so čistokrvne pasme in imajo zdravniške spričevalo. Kdor želi postati lastnik teh psov. naj telefonira ob ponedeljkih. sredah in petkih med 11. in 12. uro, ob torkih in četrtkih pa med 17. in 18. uro na telefon št. 82175.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev in sekcija VZPI - ANP1 Gorica prire jata 14. oktobra izlet v Istro. Odhod iz Podgore (pri spomeniku) ob 6.45, s Travnika ob 7. uri. Na sporedu je obisk Plave lagune in Poreča, kosilo je v Momjanu pri Bujah; povratek v večernih urah. Vpisovanje v pisarni Arturja Košute v Ul. Mameli 8 in na sedežu društva v Ul. Malta 2. Strošek 18.000 lir. Pohitite z vpisom!
Trčenje je bilo prehudo: motociklist umrl v videmski bolnišnici
V videmski bolnišnici je v sredo zvečer, kmalu po nesreči, umrl 32-letni Ferruccio Gregnrig iz Podgore. Hudo se je poškodoval v prometni nesreči, okrog 18. ure, v križišču državne in pokrajinske ceste pri Sovodnjah. o čemer smo poročali že včerai.
Omenjeno križišče je ena od najbolj nevarnih točk v cestnem omrežju na Goriškem. Kljub številnim smrtnim nesrečam, doslej še ni bilo rešeno vprašanje večje varnosti. Mogoče bi zadostovalo že če bi križiiie opremili s semaforjem namesto da bi čakali na zgraditev velikega vozlišča v nadvozu kakor imajo v mislih nekateri krogi.
Kino
Ilortcu
CORSO 18.00-22.00 «Io so che tu sai che io so*. A. Sordi in M. Vitti. Barvni film.
VERDI 18.00—22.00 Hnterceptor — il guerriero della strada*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
V1TTORIA 17.30--22.00 «Arancia mec-canica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCEUSIOR 18.00-22.00 «Reds».
PRINCIPE 18.00-22.00 «La časa di Mery».
DEŽURNA LEKARNA V Štandrežu. tel. 85136.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicold, Ul. 1. maja, tel. 73-328.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
LOJZETA GRAUNARJA
sf.,.iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami poča-stib njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
Števerjan, 1. oktobra 1982
Žalujoča družina
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IS SKUPŠČINE OBČINE IDRIJA VOJKOM BOŽIČEM
Kljub vsestranskim težavam dosegli vrsto lepih uspehov
Rudnik živega srebra še vedno nedorečen problem Nov otroški vrtec v Spodnji Idriji in še letos odprtje novega sodobnega zdravstvenega doma
IDRUA — Pisarna predsednika izvršnega sveta skupščine občine Idrija je v prvem nadstropju stare občinske stavbe v središču najstarejšega slovenskega rudarskega mesta. Stopnice, ki vodijo v nadstropje, so precej strme in za vite ter malo neugodne zaradi svoje višine. Predsednikovo pisarno krasi bronasti kip idrijskega rudarja, umetnina kiparja, slikarja in grafika .Nikolaja Pirnata, ki se je v tej stavbi rodil 1903, o čemer priča tudi spominska plošča na zunanji steni stavbe. Sobo še poživljajo slike z rudarskimi in idrijskimi motivi spominska darila pobratene rudarske občine Labin v Istri; na o mari pa sta okrogli lesorez z likom Petra Petroviča Njegoša in iz lesa izrezljani Lovčen, njeeov poslednji dom, oboje dar pobra tene občine Mojkovac iz SR Črne gore.
Brez nepotrebnega dolgega uvoda sva bila kmalu sredi pogovora z diplomiranim sociologom Vojkom Božičem, predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Idrija.
Tovariš predsednik, prosim, da bralcem Primorskega dnevnika na kratko predstavite sedanji gospodarski trenutek idrijske občine.
ri-etošnji občinski praznik — 1. oktober — bomo občani idrijske občine praznovali sicer svečano, pa vendarle drugače kot v preteklih letih. Delovni uspehi več kot 17 tisoč občanov ob prazniku ne bodo izraženi z odpiranjem novih tovarn in objektov družbenega standarda, pa čeprav bo tega dne izročen svojemu namenu nov otroški vrtec v Spodnji Idriji. Tokrat bomo uspehe naporov v preteklem letu ocenjevali zlasti s kakovostjo gospodarjenja. Zaostrene razmere, ki se iz svetovnega gospodarstva prenašajo tudi na jugoslovansko, so postavile pred delovne ljudi in občane tudi naše občine obveznost boljšega dela. večjega povezovanja ter še
večjega vključevanja v mednarodno delitev dela. To slednje je ključna naloga vsega jugoslovanskega gospodarstva, čeprav so razmere ravno na področju mednarodne menjave dela skrajno zaostrene.
Idrijska občine ustvari v primerjavi s SR Slovenijo le nekaj več kot odstotek celotnega prihodka. kljub temu pa je delež, ki ga delavci v delovnih organizacijah v Idriji, Cerknem, Spodnji Idriji, Godoviču in na Črnem vrhu nad Idrijo prispevajo k razvoju naše samoupravne skupnosti ni zanemarljiv. Struktura gospodarstva občine se je po začasni prekinitvi proizvodnje rudnika živega srebra in zaradi naložb v nova delovna mesta bistveno spremenila, tako. da sedaj predstavlja e-lektroindustrija, kot razvojno pro-pulzivna panoga, več kot dve tretjini celotnega gospodarstva idrijske občine. Tovarne ETA v Cerknem. ISKRA TOZD Montaža v S|X)dnji Idriji ter KOLEKTOR v Idriji so hkrati tudi tri največje delovne organizacije po številu delavcev v naši občini. Največ ja odlika teh podjetij, ob SLOVENIJALESU iz Spodnje Idrije in IMP iz Idrije pa je velika izvozna usmerjenost, saj je delež celotnega prihodka, ustvarjenega na tujih trgih večja od 12 odstotkov, kar je precej nad republiškem povprečjem.
seveda pa svetovna recesija in še lastne težave povzročajo tudi velike probleme. Le ti so najbolj izraziti pri gradbeništvu in avto-prevozništvu, kjer je padec konjunkture največji.»
Kaj je z rudnikom živega srebra"
«V občinskem prostoru obstaja nedorečen še en problem, ki pa znatno presega občinske meje — rudnik živega srebra. Če so še letošnjo pomlad obstajale realne možnosti za ponovno odprtje rudnika (700 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, 300 delavcev
Včasih kleklanje čipk, danes sestavljanje kolektorjev. Oboje zahteva spretne roke idrijskih žena	(Foto Silvo Kovač)
in okrog 5 milijonov dolarjev izvoza), pa so današnje ocene dosti manj optimistične. Nadaljna usoda rudnika je zlasti odvisna od rezultatov vsega slovenskega gospodarstva pri izvozu ter v možnosti nadpovprečnega razpolaganja z deviznim prihodkom kot enim izmed virov poslovnega interesa vlagateljev za obnovo proizvodnje živega srebra. Ob tem pa želim podčrtati dosežem dogovor. da širša družbena skupnost ne bo dovolila zalitje rudnika ter s tem izgubo narodnega bogastva, ki ga predstavlja še vedno deset odstotkov vseh svetovnih zalog živega srebra, ki se nahaja pod Idrijo.»
Ali se gospodarske težave odražajo tudi na družbenem standardu občanov?
^Stabilizacijska prizadevanja pri ustvarjanju dohodka se brez dvoma odražajo tudi pri njegovi delitvi. Nerealen obseg družbenega standarda z velikimi napori, vendar uspešno, potiskamo v meje možnosti, pri čemer pa ti ukrepi ne bodo ogrozili temeljnih pravic občanov pri izobraževanju, o-troškem varstvu, socialnem skrbstvu, zdravstvu, kulturi in telesni kulturi. Prav nasprotno: trudimo se. da bi na področjih, kjer še ni dosežena temeljna raven, to čimprej dosegli. Tak primer .je v naši občini zdravstveno varstvo, kjer bomo še letos odprli nov in sodobno opremljen zdravstveni' dom.
Kot najpomembnejšo pridobitev naše skupnosti pa brez dvoma Dostavljam na prvo mesto dejanski in živ interes vseh občanov, da kljub težavam in trenutnim zastojem še naprej razvijamo naš posebni način življenja, dela in upravljanja. Ta visoka zavest, ki se je dokazala prav v zadnjem letu, pa nam vliva optimizem, da se bomo ob letu lahko pohvalili z novimi uspehi.*
In še zaključno vprašanje: kaj želite sporočiti bralcem Primorskega dnevnika?
«Z veseljem izkoriščam priložnost, ki mi .jo nudite, da prisrčno pozdravim vse bralce "Primorskega dnevnika”. Iskreno jih vabim, da še večkrat obiščejo idrij-.sko obeipp, kjgg bodo, kot že vedno doslej, dobrodošli in se bodo prijetno počutili.
Razen tega pa občani idrijske občine ne pozabljajo, da so vašega predhodnika — Partizanski dnevnik —, ki je bil edini tiskani DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, tiskali v znani partizanski tiskarni "Slovenija” v strmi grapi pod Ogalcami na Vojskarski planoti nad Idrijo.*
Razgovor zapisal JOŽE OBLAK
SKUPŠČINA OBČINE IDRIJA
in
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
čestitajo
vsem delovnim organizacijam in občanom
ob prazniku občine Idrija
Proizvaia:
SPALNICE
IN SESTAVLJIVO POHIŠTVO MASIVNE REGALE IN MIZE ŽAGAN LES IN EMBALAŽO
lesna
industrija
idrija n. soi. o. sozd Slovenijales
naslov; 65280 idrija, yugoslavia, p. p. 88 telefon: 06576010, 76011 telegram; lesna industrija idrija
Del industrijskega dela Idrija ob reki Idrijci. V ospredju tovarna «Kolektor» in «Zala» Idrija, čez reko pa topilnica rudnika živega srebra, ki že pet let ne obratuje	(Foto Silvo Kovač)
OB 1. OKTOBRU, OBČINSKEM PRAZNIKU V IDRIJI
Domicil 3. bataljonu II. brigade VDV
Idrijski grad Gewerkenegg iz 16. stoletja, stare rudarske hiše in v ozadju novi stanovanjski bloki	(Foto Silvo Kovač)
Delovni ljudje in občani praznujejo občinski praznik v spomin na u-stanovitev Vojkove brigade. Vojkova koča na Brinovem griču je vedno obiskovana	(Foto Silvo Kovač)
trnovSKI maraton
ORGANIZACIJSKI KOMITE p.p. 24, 65280 IDRIJA telefon: (065) 71-090
LEP POZDRAV VSEM ZAMEJSKIM PRIJATELJEM TEKA IN HOJE NA SMUČEH
Ob letošnjem občinskem prazniku je skupščina občine Idrija podelila domicil 3. bataljonu II. brigade VDV (vojska državne varnosti) .
Operativno območje 3. bataljona, ki je aprila 1944 prišel v sestav H. brigade VDV, je zajemalo del Goriške, levi breg Soče, dolino Bače in Idrijce. Njegova tretja četa pa se je največ zadrževala na področju Idrija - Črni vrb nad Idrijo - Dolomiti.
Bataljon je ob ustanovitvi imel 87 borcev, kasneje pa kar 133. Vsi so bili prekaljeni borci, saj so pred tem sodelovali v sestavu Varnostno - obveščevalne službe OF (VOS OF) Primorske. Prvi komandant bataljona je bil Srečko Stupica, politkomisar pa Bogomir Stibilj - Gorazd, pomembne funkcije v tej enoti pa so imeli Idrijčani Feliks Prelovec, Franc Sever - Božq in Jože Eržen.
Borci VDV so izvedli več sabotažnih in diverzantskih akcij, med njimi tudi v idrijskem rudniku. Na področju delovanja bataljona so uspešno uničili domobranske obveščevalne enote. V začetku decembrske ofenzive 1944 so borci tega bataljona v Srednjem Lokovcu ubili italijanskega polkovnika Carallo in pri njem našli operativni načrt sovražne o-fenzive, ki je prav zaradi tega klavrno propadla.
Enota VDV na Idrijskem je s svojim bojem pridobila veljk u-gled in družbenopolitični pomen v zgodovini NOV.
V idrijski občini imajo domicil že naslednje enote, ustanove in službe NOV in POS: Trnovska če ta, Vojkova brigada, artilerija 9, korpusa, partizanski bolnišnici Franja in Pavla, tiskarna Slovenija, igralska skupina 9. korpusa, Severnoprimorsko okrožje OF in jurišni bataljon XXXI. divizije.
Številni domicili zgovorno pričajo o velikem prispevku prebival cev idrijske občine med narodno osvobodilno borbo.
J. O.

Iskra Idrija
Spodnja Idrija
65281 SPODNJA IDRIJA
Telefon: 065/76-020 Telegram: Iskra Idrija Telex: 32138
Žiro račun: 52D20-601-11992 pri SKD Idrija
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Pietro Parigi
90 let v mestu slikarjev
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	MASH - TV film
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Neposredno z Dnevnikom 1
15.00	šolska vzgoja
15.30	Dolina Craddockovih - TV nadaljevanka
16.20	Jackson Five - risanka
16.45	Dick Barton - posebni agent 4. epizoda
17.00	Dnevnik 1 - Flash 17.05 Risanka
17.20	Trije nečaki in majordom -TV film
17.45	Risanka
18.10	Dokumentarec
18.30	Programi pristopanja 18.50 Koga se spet vidi?!
Sandra Mondaini in Raimon-do Vianello vodita oddajo «Tante scuse*
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.40	Ping pong aktualni problemi
21.30	Bitka orlov - film
23.25	Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja
14.00	Program za mladino Čarovnica Bia - risani film Soba št. 13 - TV film Dokumentarec
16.00	Šolska vzgoja
16.30	Figur«, figure, figure televizijski revival
17.30	Dnevnik 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta
17.40	Sereno - variabile. oddaja o turizmu in prostem času
18.40	Dnevnik 2 - športne vesti
18.50	Profesionisti - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.40	Hudič na Pontelungu - TV nadaljevanka
21.50	Dnevnik 2 - Dosje
22.40	TV film
23.10	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
14.30	Sanremo: tenis italijansko prvenstvo
17.35	Studs Lonigan - po povesti J. T. Farela
18.30	Mladinska kinematografija ’82
19.00	Dnevnik 3
19.35	Ženske v odporništvu
20.05	Šolska vzgoja 20.10 Giselle - balet
22.15	Lažnjivec 22.40 Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55 TV v šoli
10.00	Poročila
10.05	Hrvaški potopisci
10.35	TV v šoli
17.05	Poročila
17.30	Begunec, otroška oddaja
18.00	Domači ansambel:
Ansambel Vita Muženiča
18.30	Obzornik
18.45 Otrok in promet:
Na poti do samostojnosti
19.05	Ekonomska terminologija
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.30	TV dnevnik
20.00	Fantje s Hill Streeta, nad. 20.55 Ne prezrite
20.10 Zgodbe iz delavnice, humo ristična serija
21.15	Spremljajmo - sodelujmo
22.05	Nočni kino: Obraz, film
Koper
13.30	Odprta meja
V današnji Odprti meji ’ odo na sporedu med drugim še naslednje vesti:
VIDEM - TRŽIČ - Stavka GORICA — Gledališka sezona Kulturnega doma
TRST — Otvoritev razstave češkega umetnika J. Anderle v TK
16.30	Odprta meja (ponovitev)
17.00	TV v šoli
17.30	Z nami pred kamero
18.00	Film
19.30	Z nami pred kamero
20.15	Cesta dolga leto dni, film
22.35	TV danes-
22.50	Baletni večer
23.50	TV danes
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri...: 8.30 Pot-puri napevov in melodij: 9.30 Dramatizirani roman: Andrej Budal: «Na konju*: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: simfo nični koncert na ploščah: 11.30 Opoldanskih zbornik: Literarni listi: 12.00 Pesniške podobe in u-sede; 13.20 Iz studia neposredno;
16.00	Klasični album: 17.10 Razširjeni cbzortflk: Na Obfsku pri...: 17.30 Romantične melodije; 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Priljubljeni motivi; 18.40 Kako ti je ime?
KOPER
(Slovenski drogram)
6.00.	6.30, 7.25, 13.00, 14.00. 17.55 Poročila' 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere: 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 13.00 Glasba: 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti: 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po te lefonu, glasba: 14.30 Pesmi in plesi naših narodov: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah: 10.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema: 16.30 Glas bena medigra; 16.40 Piknik ob koncu tedna.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30. 12.30. 15.30 m 18.30 Dnevnik: 8.30, 9.30. 10.30. 14 30. 16.30. 17.30 Poročila: 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 6.15 Ko ledarček. 7.15 Horoskop; 8.1*2 Pesem dneva: 8.45 Izletnik; 9.32 Lu cianovi dopisniki; 10.00 Beseda in glasba: 10.32 Glasbeni trenutek: 10.40 Mozaik: 11.00 Kirn, sve1 mladih: 11.33 Pesem: 11.30 Audio box;
13.00	Prva stran: 13 05 Glasba po željah: 14.33 Lahka glasba 15.(K) Pesmi in plesi iz vsega svela;
16.00	Kultura in družba, 16 32 Crash; 16.55 Izletnik: 17.00 Rock glasba; 17.32 Petkov koncert; 18.45 Slišimo se jutri.
RADIO 1
6.00.	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Glasbeno govorni program; 11.10 Glasba; 11.34 Irving Berlin: Cheek to cheek radijska nadalj.; 12.03 Vrnem se takoj - radijski variete: 13.25 Ma ster - glasbene novosti: 14.28 šolska vzgoja: 15.03 Glasbeni doku mentarec; 16.00 Poletni spored:
10.00	Bernardo di Muro - radijska priredba; 18.30 Plošče; 19.30 Jaz zovska glasba: 20.00 Radijska drama: f0.48 Glasbeni premor: 21.03 Koncert; 21.45 Opereta; 22.30 Napotki’-za 'avtomobiliste; 22.35 Glasbeni premor; 22.50 Danes v parlamentu; 23.00 Telefonski klic.
LJUBLJANA
6.00,	6.50. 7.00. 8.00. 9.00, 10.00, ll.no 12.00. 14.00, 19.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.25 Iz naših sporedov: 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica Sergej Prokofjev: Peter in volk;
9.05	Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...:
11.05	Ali poznate...?; 11.35 S pes roijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glas bene tradicije jugoslovanskih na rodov in narodnosti; 12.30 Krnc tijski nasveti: 12.40 Pihalne god be v ritmu poike in valčka; I3.(X-Danes do 13.00: Iz naših krajev Iz naših sporedov: 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...
13.50	človek in zdravje: 14.05 ška tilica z godbo: 14.25 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo:
15.00	Dogodki m odmevi: 15 35 Ža bavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17 (Hi Studio ob 17.00; 18.00 Pojemo in godemo: 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glas ba: 19.35 Lahko noč. otroci: 19.4.’ Vsa zemlja bo z nami -zapela
20 (10 Uganite, pa vam zaigramo...;
21.00	Oddaia o morju in oomor ščakili glasba; 22.25 Iz naših sporedov.
ran
Mercator
sesluvijonu oiyunizuci|Q združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitve, n. sub. o., Ljubljana
Mercator
Rudar / Idrija
trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, 65280 Idrija, St. Rozmana 1, p o. telefon, h. c. 71-028, 71-486. računovodja /1 026,. telegram: Mercator, IOZD idrija, p.p. 37 — 65280 Idrija
\/ SKLOPU DELOVNE ORGANIZACIJE SO:
TOZD UNIVERZAL IDRIJA LJUBLJANSKA 5 TRGOVINA NA DROBNO TOZD PRESKRBA IDRIJA, MOKRASKA VAS (SP. IDRIJA) TRGOVINA NA DEBELO TOZD JAVORNIK IDRIJA, STANETA ROZMANA 35 GOSTINSTVO
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
1. oktobra 1982
NOGOMET
PO PRVEM KOLU V EVROPSKIH POKALIH
Presenetljivo uspešne igre Škotov
Italijani in Jugoslovani so izgubili po enega predstavnika - Vsa vzhodnonemška moštva izločena - Nizozemci v krizi - Tudi Španci zadovoljili
V sredo s 2 je zaključilo prvo poglavje knjige o evropskih pokalih, ki nas bodo spremljali tja do maja prihodnjega leta, ko bodo na sporedu finalne tekme. Zaenkrat so posamezne enajsterice zaigrale le prvo kolo, to se pravi dvaintrideseti-no v pokalu prvakov in pokalu pokalnih prvakov ter štiriinšestdeseti -no v pokalu UEFA. Že start je pokazal na nekatera presenečenja, ki jih je vredno opisati.
Na prvem mestu gre vsekakor o-Pozoriti na popoln poraz vzhodnonemških moštev. Vsi predstavniki NDR so se že po prvem kolu morali posloviti od Evrope, kar je značilen pokazatelj krize, ki je zajela nogomet v vzhodnih državah oziroma težnjo le-teh, da se daje pred nost ostalim, manj popularnim športom. To dokazuje tudi dejstvo, da bodo imeli Sovjeti v drugem kolu samo dve moštvi, medtem ko so se za spoznanje bolje odrezali Bol-
nici na ljubo pa moramo poudariti, da so Jugoslovani (Crvena zvezda, Hajduk in Sarajevo) naleteli na zelo ugodne nasprotnike, to je na taka moštva, ki v Evropi nimajo kaj povedati in so med najslabšimi.
Vse enajsterice z nestrpnostjo pričakujejo današnje žrebanje v Ziiri-chu, kjer bodo določili pare dru gega kola. Vsa moštva namreč u-pajo, da bodo dobila šibke nasprotnike in tako nadaljevala svojo pot v evropskih pokalih, saj so vsa tri tekmovanja zelo popularna in zagotavljajo posameznim klubom znatne zaslužke. Vsekakor pa gre po prvem kolu ugotoviti, da je padlo manj golov, kot je bilo pričakovati, kar kaže tudi na to, da je nogomet v Evropi zelo uravnovešen in da ni več tako šibkih moštev, ki bi poceni prodajala svojo kožo. Zgovoren primer je uvrstitev v naslednje kolo Tentorija iz Tirane, saj so Albanci po običaju izpadli takoj na začetku
Seznam moštev v drugem kolu
POKAL PRVAKOV
Standard Liege (Bel.), Hamburger (ZRN), Juventus (It.), Dinamo Kijev (SZ), Liverpool (Angl.), Celtic Glasgow (škotska), CSKA Sofija (Bol.), Aston Vitla (Angl.), Real Sociedad (Sp.), Rapid Dunaj (Av.), Wi-dzev Lodz (Polj.), HJK Helsinki (Fin.), Dinamo Bukarešta (Rom.), Tentori Tirana (Al.), Olimpiakos (Gr.), Sporting Lizbona (Port.).
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Crvena zvezda (Jug.), Barcelona (Šp.), Bayern (ZRN) Real Madrid (Šp.), Austria Dunaj (Av.), Inter (It.), Tottenham (Angl.), Ujpest Dosza (Madž.), BK Kopenhagen (Dan.), Water-chei (Bel.), Lech Poznan (Poljska), Galatasary (Tur.), Swan-sea (Wales), Pariš Saint Ger-main (Fr.), Aberdeen (Škotska).
POKAL UEFA
Valencia (Šp.), Banik Ostrava (ČSSR), Servette (Švi.) Ben-fica (Port.), Haarlem (Niz.), St. Etienne (Fr.), Bohemians (ČSSR). Roma (It.), Ferencva-ros (Madž.). Hajduk (Jug.), Andcrlecht (Bel.), Slask Wro-claw (Polj.), IK Brage (Šve.), Wor\yaerts Frankfurt (ZRN), Dundee United (Škotska), Spar-tak Moskva (SZ), Lokeren (Belgija), Viking (Nor.), Bordeaux (Fr.), Norkopping (Šve.). Gla-sgow Rangers (škotska), PAOK Solun (Gr.), Universitatea Cra-iova (Rom.), Sevilla (šp.), Zii-rich (Švi.). Nanoli (It.), Kai-serslauteren (ZRN). Sarajevo (Jug.), Corvinul (Rom.).
Smolarek poškodovan
VARŠAVA — Levo krilo moštva Widzew Lodz in poljske državne
gari in Romuni. Poljaki pa bodo imeli po enega zastopnika v vseh treh tekmovanjih.
Druga presenetljiva ugotovitev je ta. da so vsa škotska moštva prestala izpit ognjenega krsta. To pre seneča toliko bolj, ker so se Škoti v zadnjih letih že zgodaj poslavlja li. bili so kmalu izločeni. Takoj za Škoti bi postavili Špance, ki so v drugo kolo uvrstili kar pet moštev. nato Italijane (štiri), ki so izgubili samo Fiorentino. Povedati gre tudi. da so Italijani igrali svojo značilno obrambno igro, ki bi jih kma-•u drago stala. Glede tega je zgo voren podatek, da so Italijani zmagali samo eno tekmo (Napoli) in *e to z izdatno pomočjo sodnika.
Angleški nogomet ne bo imel svo ^ga predstavnika v pokalu UEFA, (tor je gotovo neuspeh, medtem ko le opaziti nekakšno stagnacijo žahodnonemškem nogometu, čeprav J® ZRN uvrstila v naslednje kolo *tor štiri svoje predstavnike. Zelo alabo se godi Nizozemcem, katere bo zastopal samo Haarlem (pokal UEFA), medtem ko so Belgijci in Francozi na običajnem standardu s P° tremi predstavniki.
Tudi jugoslovanska moštva so se v sredo dobro odrezala z izjemo Di-lama, ki .je v najbolj kakovostnem tekmovanju (pokai prvakov) doživel J' Lizboni proti Sportingu pravo katastrofo in izgubil s kar 0:3- Res
reprezentance Wladimir Smolarek si je med prvenstvenim srečanjem zlomil ključnico.
TENIS
TURNIR V PHILADELPHII
Mirna Jaušovec v Ireije kolo
PHILADELPHIA — Na ženskem mednarodnem teniškem turnirju v Philadelphii je Jugoslovanka Mirna Jaušovec uspešno premostila drugo kolo.
Jaušovčeva je namreč premagala Američanko Fernandezovo 6:2 in 6:2.
OSTALI IZIDI
Austin (ZDA) - VValsh (ZDA) 6:4. 6:4, 6:4; Mascarin (ZDA) - Leand (ZDA) 6:3, 6:1; Potter (ZDA) -Jones (ZDA) 7:5, 6:1.
Teltscher izgubil
MAUI (HAVAJI) - Na medna rodnem teniškem turnirju v tern
kraju je Američan Teltscher ne pričakovano izgubil proti rojaku Gilbertu z 1:6, 6:7,
OSTALI IZIDI
Pattison (N. Zel.) - Saviano (ZDA) 6:3, 6:2: Cahih (ZDA) - Ba tier (ZDA) 6:1, 7:6, itd.
Italijansko državno prvenstvo
SANREMO — Pomembnejši izidi drugega kola italijanskega državne ga teniškega prvenstva:
Barazzutti - Ferrari 6:3, 6:1; Bottazzi Moscino 6:2, 6:2; A Pa-natta - Ricci Bitti 6:2, 7:6; C. Pa-natta r F. Meneschincheri 6:3, 6:3.-
KOLESARSTVO
Vsi najboljši na startu
BOLOGNA — V nedeljo bo na sporedu 65. dirka po Emiliji. Dirke se bodo udeležili vsi najboljši italijanski kolesarji s svetovnim prvakom Saronnijem in Moserjem na čelu ter z nekaterimi tujimi kolesarji.
ODBOJKA
SVETOVNO PRVENSTVO V ARGENTINI
Tudi tokrat Sovjeti favoriti
Ostra konkurenca ■ Za Italijane bo nemogoče ponoviti podvig iz Rima
V štirih mestih Argentine se da nes prične 10. SP v odbojki za moške.
Tako kot pri ženskah tudi v moški konkurenci ima pravico nasto*. pa 24 reprezentanc. To pa bo obenem tudi zadnje prvenstvo s tako številnim zastopstvom. V prihodnje se bo borilo za najvišji naslov sa mo 12 držav, skupina dvanajstih slabših selekcij pa za napredova nje med najboljše. Po tem novem ključu bo konkurenca med prvo dvanajsterico veliko izenačena in samo tekmovanje pa izjemno kakovostno. Glede na dejstvo, da mo ra imeti vsak kontinent najmanj po enega zastopnika, nastopajo na SP ekipe, ki po kakovosti ne so dijo v to konkurenco. To Da .je nri vseh panogah in samo tako je možen razvoj na tistih kontinentih, ki močno zaostajajo.
Svetovni naslov brani reprezentanca SZ, ki je od leta 1977 v svetovni in evropski areni osvojila prav vse. in sicer: dva evropska naslova, dva svetovna pokala, o-limpijske igre v Moskvi, svetovno prvenstvo v Rimu. Statistiki vedo povedati še več, da Savin in to variši od Finske naprej (leta 1977) niso še izgubili nobene tekme na uradnih tekmovanjih. Ob vsem tem je vrsta trenerja Platonova tudi v Argentini nesporen favorit za osvojitev šeste zlate kolajne in druge zapored. Zavesti nas ne sme niti zadnji poraz SZ na velikem turnirju v Riu de Janeiro, ko ie v sklepnem srečanju Brazilija premagale branilce svetovnega naslova s 3:2.
Pot do svetovnega naslova ne bo lahka. Sovjeti bodo imeli precej nevarnih tekmecev, ker slej ko nrej zmagovita pot te generacije se mora enkrat končati. V moški konkurenci pa res ni pričakovati tako nepričakovanih razpletov kot pri žen skah. Po našem mnenju na na.ihu
še tekmece bo SZ naletela pri Kitajcih, Brazilcih, Kuoancih, Polja kih, Japoncih. Nevarna zna biti tudi NDR. ki je svojo ekipo močno pomladila in se izjemno prizadevno pripravlja za domače evropsko prvenstvo leta 1983. Ostale reprezen-
bil
Pred štirimi leti v Rimu je končni vrstni red na 9. SP nasledil ji :
1. SZ: 2. Italija: 3. Kuba; 4. Južna Koreja: 5. ČSSR; 6. Brazilija; 7. LR Kitajska: 8. Poljska; 9. NDR; 10. Bolgarija; 11. Japonska; 12. Mehika; 13. Romunija; 14. Madžarska; 15. Francija; 16. Nizozemska; 17. Finska; 18. Belgija; 19. ZDA; 20. Kanada; 21. Venezuela; 22. Argentina; 23. Egipt; 24. Tunizija.
nepremostljive ovire. Njhujši tekmec v kvalifikacijski skupini je NDR. Ne glede na to pa mesto med prvimi 12 najboljšimi reprezentancami za Italijo ne bi smel biti velik pro blem.
Italijani so v Argentini pred iz redno težko nalogo, ker ponovitev Rima iz pred štirih let. ko so bili odlični drugi, ne bo mogoče.
V Rosariu bodo branili barve Ita-li ie naslednji odbojkarji:	Negri.
Zecchi, Di Bernardo Bertoli. Dal 1'Olio. Nassi, Dametto, Recine, Squeo, Vecchi, Venturi in Arri-chielio.
tance pa ne bi smele biti tako ne varne, čeprav Japonske, ZDA. Romunije, Severne Koreje, Bolgarije, Finske in ČSSR ne gre podcenje vati.
Varovanci trenerja Pittere in njegovega pomočnika, našega rojaka Pavlice, so imeli pri žrebu precej sreče. Tako Kanada kot tudi Avstralija ne bi smeli predstavljati
Igre Commonwealtha
BRISBANE — Tu so se začele 12. igre Commomvealtha, ki se jih bo udeležilo približno 2000 atletov iz 45 držav. Prisotna je tudi ekipa iz Falklandskega otočja, ki je sestavljena iz dveh atletov, ki bosta tekmovala v streljanju. Otvoritveno svečanost pa je spremljala demonstracija naslednikov prvotnih prebi valcev Avstralije, ki so protestirali proti rasni diskriminaciji.
Policija je priprla 39 demonstran tov.
Konec rekreativnega igranja košarke v Gorici
Udeleženci rekreacijskega igranja košarke, ki je redno tekla čez vse poletje na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma «Si moti Gregorčič* v Gorici, so se odločili, da do naslednje spomladi prenehajh z vadbo.
Letošnje rekreacijsko igranje košarke je želo precejšnje uspehe, saj so nanj redno zahajali številni ljubitelji te športne panoge. Poleg tega pa se je ta dejavnost razširila tudi na druge športne panoge, saj so mladi udeleženci igrali še nogomet in pa odbojko.
Torej, rekreaciiško igranje na igrišču Dijaškega doma bo za nekaj mesecev zamrlo, naslednjo spomlad pa bo ponovno steklo. V tem času imajo rekreativci možnost, da s te-lesnokulturno dednostjo ravno tako nadaljujejo. Rekreativcem priporočamo telovadbo, ki bo dvakrat tedensko v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, (ik)
Tržačan Danelon prvi
SABAUDIA (LATINA) — Tržaški jadralec Danelon je osvojil prvo regato italijanskega državnega prvenstva v razredu »tornado*.
Tele Santana
RIO DE JANEIRO — Brazilski trener na letošnjem *mundialu» Tele Santana je podal ostavko. Svoja trenersko delo bo nadaljeval pri nekem klubu v Saudski Arabiji.
Start za žogo met) prvenstvenim srečanjem 2. amaterske lige med Zarjo In'mošlvom Giarizzolc
1.	— prvi
drugi
2.	-- prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1
2
1
2
1
2
X
1
X
I
t
X
1
2
X
X
X
1
2
1
X
.....................................................1...I1.1IIIIIIIIIIIIII.l.illllUli...........................................
NAŠI NA DEŽELNIH LESTVICAH
ATLETIKA *
Med mlajšimi slabše uvrstitve
Borovec G. Pučnik odličen med mladinci - Adrievee V. Pečar prvi v troskok«
Pred časom je deželni odbor atletske zveze objavil deželne lestvice za prvo polovico letošnje sezone.
O lestvicah za ženske kategorije smo že poročali, sedaj pa si oglej mo še uvrstitve moških. Žal, je tu stanje dokaj slabše, predvsem med mlajšimi. Med člani se je na dobro mesto uvrstil Gabrijel Sedmak v metu kopja. Kljub temu da ga služenje vojaškega roka ovira, je dokazal, da sodi med najboljše kop-jaše v deželi. Na dobro četrto mesto pa se je uvrstil Fabio Ruzzier, ki letos dosega v hoji zelo dobre rezultate.
Med mladinci se je Gorazd Pučnik uvrstil na dobra mesta na lestvicah številnih disciplin, v dese teroboju pa je na prvem mestu z rezultatom, ki sodi med najboljše v Italiji. Žal, p<) je Pučnik letošnjo sezono predčasno končal zaradi 'tk>-
škodbe, ki ga je prisilila k dolge mu počitku.
Odlično se je uvrstil tudi Vasilij Pečar, ki je prvi v troskoku z zelo dobrim rezultatom. Med kadeti je v lestvici uvrščen le en slovenski atlet, in sicer Maks Viller s svojim zelo kakovostnim rezultatom v če-tveroskoku. Majhno število uvrščenih atletov je tudi posledica pomanjkanja naraščaja. To se opazi tudi v primerjavi z mladimi atletinjami, ki so številčnejše in so se tudi mnogo bolje uvrstile na lestvicah.
ČLANI
Kopje (800 g); 1. D. Torre (Li-bertas Videm) 73,18 m; 7. Gabrijel Sedmak (Bor) 54.90 m
Hoja 10 km; 1. Chiarello (Liber-tas Videm) 43’49"6; 4. Fabio Ruzzier (Adria) ,51’35"9..



'£'s>	'V ^	J’*	f
Danes igra za vas
k ■ .tto—ofcv*-.
•r1
•.vkvivjv.v.v.v
Igor Canciani
Ponavadi vprašamo, naj nam sestavi stolpec nogometnih stav «To-tocalcion, kakega amaterskega nogometaša ali izvedenca za ta šport. Tokrat pa smo imeli priložnost povprašati za to uslugo Igorja Cancia-nija, ki se sicer bari s košarko.
Igor Canciani (letnik 1962) se je začel aktivno udejstvovati v košarki pred 10 leti. S šestnajstim letom pa ‘e začel tudi trenirali mladnske ekipe svojega društva Bora. Zanima pa se tudi za nogomet.
O letošnjem prvenstvu prve italijanske lige nam je povedal, da je bilo zanj največje razočaranje Juventus, ki glede na svoj igralski kader in na denar, ki so ga potrosili za nove nakupe, igra zelo sla-
bo. O Sampdorii pa meni, da ne bo vse ostalo pri začetnem presenečenju.
Avellino - Cagliari	1
Catanzaro - Cesena	2
Genoa - Verona	X
Inter - Fiorentina	1
Juventus - Napoli	1
Piša - Sampdoria	2
Roma - Ascoli	1
Udinese - Torino	1
Bologna - Palermo	1
Campobasso - Milan	X
Sambenedet. - Lazio	X
Rimini - Modena	1
Giulianova - Teramo	1
X 2
Pri UdincMju poškodbe na dnevnem redu
Videmski prvoligaš zares nima sreče.
Končno so si povsem opomogli po nedavnih poškodbah Šurjak. Tesser in Cattaneo, pa se je včeraj na treningu poškodoval branilec Galparoli. ki verjetno ne bo igral na nedeljskem srečanju proti Torinu.
Naj omenimo, da je na včerajšnjem treningu Ivica Surjak pokRzal znaten napredek.
KOŠARKA
JUTRI START V PRVENSTVU C-l LIGE
Že v prvem kolu Jadran pred težko nalogo
Igral bo v Vidmu proti moštvu Eurocar - Splichalovi varovanci optimistično razpoloženi - V moštvu nekaj perspektivnih mladincev Letos tudi do Terama - Posamezniki in ustanove priskočili na pomoč
MLADINCI
100 m; 1. Milocco in Bonessi (o-ba Atletica Goricr) 10"7; 5. Gorazd Pučnik (Bor) 11”29
400 m: 1. Milocco (Atletica Gorica) 48"70; 4. Gorazd Pučnik (Bor) 51 "42
Višina: 1. Toso (NAF Videm) 2,22 metra: 2. Gorazd Pučnik (Bor) 2,10 metra
Daljina: 1. Casetta (Libertas Šarile) 7,21 m; 7. Gorazd Pučnik (Bor) 6.60 m
Palica: 1. Fabris (NAF Videm) 4,30 m: 2. Gorazd Pučnik (Bor) 4.00 m
Krogla (7 kg); 1. Gorazd Pučnik (Bor) 13.01 m
Disk (2 kg); L Canton (NAF Videm), 42.46 m; 4. Gorazd Pučnik (Bor) 35,46 m
Kopje (800 g); 1. Vittor (Atletica Gorica) 51,16 m; 3. Gorazd Pučnik’ (Bor) 51.02 m
Deseteroboj:	L Gorazd Pučnik
(Bor) 6.746 točk (el. merjenje) NARAšč JNIKI
Troskok: 1. Vasilij Pečar (Adria) 13.43 m
KADETI
četveroskok: 1. Lavarone (Libertas Videm) 15.30 m; 6. Maks Viller (Adria) 13,87 m.	(C. D.)
Jutri se začne državno prvenstvo C-l lige v košarki, kjer sodeluje tudi naš Jadran. Takoj na začetku moramo ugotoviti, da bo prvenstvo daljše — tako po številu tekem kot po razdaljah do posameznih mest, kjer bodo naši košarkarji igrali zunanje tekme.
Letos bo namreč v vsaki od treh skupin po 16 ekip, kar pomeni, da se bo prvenstvo zavleklo do meseca maja. Mesta, v katerih bo Jadran igral, pa so naslednja; Videm, Treviso, Porden n. S. Dona di Piave, Castelfranco Veneto, Vicen-za, S. Bcnifacio (Verona), Budrio, Cento, Bologna, Forli, Pistoia, Fi renze, Portorecanati in Teramo Portorecanati in Teramo sta najbolj oddaljeni mesti, saj je do prvega kakih 600 Um in do Terama približno 700 km.
Že ti podatki nam povedo, da bo prvenstvo vse prej kot lahko. Če izvzamemo ekipe iz Vidma. Trevi-sa. S. Donaa, Vicenze in S. Boni-facia, so vse ostale popolnoma neznanka, saj ne vemo, s kakšnim po tencialom razpolagajo. Govori se sicer, da je ekipa iz Forli ja zelo močna, ker da je postavljena na
strogo profesionalno osnovo in star ta baje z gotovostjo na osvojitev prvenstva. To je vse, kar smo lahko zvedeli, vendar bodo že prve tekme pokazale, ali vsaj nakazale, kakšno bo letošnje prvenstvo.
Jadranovci so se na prvenstvo vestno pripravili. S treningi so začeli takoj po velikem šmarnu, po tem so bili deset dni na skupnih pripravah na Otočcu, sodelovali so na treh turnirjih in sedaj redno trenirajo štirikrat na teden. Fantje imajo občutek, da so na začetek prvenstva boljše pripravljeni kot v pretekli sezoni in z zaupanjem pričakujejo prvo tekmo v Vidmu s tamkašniim Euroearom. Glede te e-kipe velja omeniti, da je Jadran z njo igral na turnirju na Proseku in je tekmo izgubil V ekipi, ki bo nastopala na prvenstvu, pa ne bodo igrali Puntin, Zaggia in Corradi, kar naj bi pomenilo, da je ekipa oslabljena.
V ekipi Jadrana letos ne bodo igrali Udovič, Klobas in Adrijan Sosič, zato pa je prišlo nekaj mladincev, ki bodo igrali tako v članski ekipi kot tudi v mladinski. Jasno je, da še niso uigrani, vendar
H,I|<M||	.................................................um.     um.,,,mmh.hu,n,,,,, m,,,..,., m,..,....,,..,..,......n..,,,,.,,,,,,,,,...,..,.,.,m,,,,,,..,.,m-
BRATA BORUT IN DARJAN PETRIČ BOSTA JUTRI NAŠA GOSTA
(Posebno za Primorski dnevnik)
Ljubljana — Na povabilo zs
r°L Bora ter Športne šole prihajajo jutri v Trst plavalci in plaval-*?. konjskega Triglava, absolutni ®k‘Pni državni prvaki Jugoslavije •zadnjih letih v vseh kategorijah, SJ*1. njimi p« tudi brata Borut in Darjan Petrič, dva izmed plaval-2? svetovne elite. Svetovnih lest-najboljših plavalcev na sred-■ ln dolgih progah si
tooč zamišljati brez
dolgih progah si že nekaj s?i.nV to°č zamišljati brez kranj-Sklh bratov, ki sta na največjih
“ °'voi"'
J&nji uspeh sta dosegla na le-kvaa svetovnem prvenstvu v e-mlaišfuCem Quayaquilu, kjer je kol»i>! ^rat Darjan osvojil bronasto vr«tiin° na 1-500 m kravl in se lina 4o<?a 4- mest0 v velikem finalu naJr-H kravl. Borut pa je bil ieJkI J>7' na 200 m kravl in vse no jfZa °' da bo osvojil tudi kolaj-”?pHna 400 m kravl, toda le 30 ur Lri su,rtom je zbolel, a nato vse-kr,vineS4oPil in osvojil na 400 m dal -* toesto. Za nastop na naj-JS1 progi pa mu je nato zmanj-
Jorut Petri!
kalo moči. Res smola, kajti že pred dvema letoma mu je olimpijske načrte v Moskvi prekrižala bolezen, saj je moral zaradi nevarnega vnetja slepiča izpustiti tri mesece treninga.
Toda Borut Petrič vendarle sodi med najboljše srednje in dolgoprogaše na svetu vseh časov. Naj naštejemo le njegove največje uspehe v karieri (ob tem da je bil neštetokrat državni prvak in je v karieri dosegel kakšnih 1.500 republiških in državnih rekordih za vse starostne kategorije): bil .je balkanski prvak na 1.500 m kravl, pa vi-cešampion na 400 m kravl in 200 m delfin, sredozemski prvak na srednjih in dolgih progah, 5. na 0-limpijskih igrah na 1.500 m kravl, drugi na svetovnem prvenstvu v Berlinu 1978 na 1.500 m kravl, kar je bila največja senzacija takrat, pa tretji na evropskem prvenstvu na 1.500 m kravl na Švedskem, nato pa je vse to kronal lani na evropskem prvenstvu v Splitu s senzacionalno zmago nad evropskim in svetovnim rekorderjem, Sovjetom Saljnikovim, je postal evropski prvak na 400 m kravl, nato pa še vi-cešampion na 1500 m kravl.
To splitsko zmagoslavje pa je še dopolnil mlajši brat Darjan. Ljudje v splitskem bazenu lani, pa tudi tisti pred televizijskimi sprejemni-
Darjan Petrič
ki skoraj niso mogli verjeti da je bil za bratom Borutom in Saljnikovim prav Darjan tretji na 400 m kravl in tako osvojil bronasto kolajno.
Darjan .je vse svoje kvalitete letos na svetovnem prvenstvu v Ek vadorju vnovič potrdil in osvojil še bron na 1.500 m kravl. Njegov re-
zultat 15’10”20 ga uvršča na šesto mesto na svetu vseh časov, kar šele prav kaže njegovo vrednost Sicer pa sta tudi na 400 m kravl brata Petriča na letošnjih svetovnih lestvicah izredno visoko: Darjan je s 3’52”55 četrti, Borut pa s 3’52”95 peti. Sicer pa .je Darjan samo za letos na 1.500 m kravl tretji na svetu.
Takšna sta torej jutrišnja gosta zamejskih športnikov v Trstu. Ob tem velja poudariti, da sta oba že začela trenirati za novo sezono, katere vrhunec bo prihodnje leto na evropskem prvenstvu v Rimu. Že v Quavaquilu je Borut po koncu svetovnega prvenstva dejal: «Zdaj je jasno, v Rimu mora Darjan startati na zlato kolajno na 1.500 m. jaz pa na zlato kolajno na 400 m kravl*.
Te izjave nikakor ne gre .jemati preveč neresno ali s podcenjeva njem, kajti brata Petriča sta vse lej najboljše rezultate dosegala na tančno tisti dan in tisto uro. ko je bilo treba potrjevati kvaliteto. Zato tudi sta takšna šampiona.
STANE TRBOVC
so med njimi nekateri, ki bodo s trdim delom in voljo lahko relativno kmalu prišli v korak s svo jimi starejšimi sovrstniki.
Trener Jože Splichal je pred za četkem prvenstva zelo redkobeseden. Po njegovih besedah so fantje dobro pripravljeni in se v prvenstvu lahko potegujejo za prestop lige. To seveda le v primeru, če bedo skozi vse prvenstvo redno trenirali, če bodo vztrajni, požrtvovalni in borbeni. Možnosti so, pravi Splichal. toda res je tudi, da ne poznamo nasprotnikov. Lahko se zgodi, da je kakšno sponsorizirano moštvo sestavljeno iz samih plačanih profesionalcev in v tem primeru postane vse vprašljivo . . .
Poziv prijateljem
JADRANA
Odbor Jadrana vabi prijatelje naše združene košarkarske ekipe, da v sezoni 1982/83 priskočijo na pomoč Jadranu pri reševanju organizacijskih in administrativnih problemov.
Če ima kdo — ne glede na starost in spol — vsaj uro časa na teden, ki bi jo lahko daroval Jadranu, je vljudno na-prošen, da se javi osebno ali po telefonu uradu ZSŠD1 v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. št. 76-73-04) ali pa pri odbornikih Jadrana.
Vsakdo bn dobrodošel, zlasti še, če je pripravljen sodelovati v tehničnem odboru Jadrana, ki sc sedaj ustanavlja.
Odbor JADRANA
Jadran ima od prejšnjega tedna tudi nov glavni dobor, ki ga sestavljajo predstavniki Brega, Kon-tovela, Poleta in Sokola. Ta odbor bo moral med drugim poskrbeti za finančna sredstva, ki gredo letos v velike vsote. Teh sredstev še ni, vendar jih bo treba najti, kajti v nasprotnem primeru se lahko vse zatakne. Odborniki pa so prepričani, da bodo tako posamezniki kot ustanove priskočili velikodušno na pomoč, saj je sedaj povsem jasno, kakšnp vlogo igra Jadran v našem zamejskem športu. Računajo tudi na velik — morda še večji odziv publike v tržaški športni palači, kjer bo že v soboto, 9. oktobra, prva domača tekma, in sicer proti ekipi US Castiglione iz Bologne. Vstopnice bodo po 3.000 lir. za člane »Kluba prijateljev Jadrana* pa 2.000
lir Zvedeli smo, da bodo izkaznice Kluba na razpolago že nasled nji teden.
Kot že rečeno, bo prva tekma e kipe Jadrana jutri ob 18.30 v Vid mu. in -sicer v športni palači »P. Carnera* (blizu stadio.ia). Priča kovati je. da si bo tekmo ogledalo tudi precej Jadra novih navijačev, čeprav ura ni najbolj primerna.
Za zaključek naj izrazimo željo — željo nas vseh — da bi Jadran tudi v letošnji sezoni dostojno predstavljal ne samo košarko temveč ves slovenski zamejski šport in si zlasti na gostovanjih utrdil ugled, ki si ga je pridobil ne samo z igro. temveč tudi s svojo kulturnostjo in odnosom do nasprotnikov
S to željo voščimo našim fantom kar največ uspehov, ki ne bodo samo njihovi, temveč posredno tu di naši!
BOGOTA — Nogometna zveza Kolumbije je predlagala mednarodni nogometni zvezi, naj bi prenesli datum svetovnega nogometnega prvenstva, ki bi ga morali odigrati v Kolumbiji leta 1986 na leto 1994.
BorovKf uspešne na miiingu v Kranju
V	torek so tri slovenske atletinje nastopile na mitingu v Kranju. Bo-rovke so kot že večkrat posegle po boljših mestih, zadovoljivi pa so tudi rezultati.
V	metu krogle (3 kg) sta nastopili Irena Tavčar in Loredana Kralj. V precej močni konkurenci sta osvojili prvo. oziroma tretje mesto. Tavčarjeva si je zmago zagotovila t metom 13.76 m. medtem ko je Kraljeva vrgla kroglo 12,38 m daleč.
V	skoku v daljino pa je nastopila Marina Purič. Prav tako kot Tavčarjeva je tudi ona zmagala. Zmago si je prisvojila s skokom 5.22 ra.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Kresovi naraščajniki zmajali v Vrtojbi
V prijateljskem namiznoteniškem srečanju v Vrtojbi je moška nara-ščajniška ekipa Krasa v sestavi I-gor Colja, Ervin Doljak in Boris Štoka, katero je okrepil tudi Robert Milič, premagala domačo Vrtojbo z 11:5.
Krasovi predstavniki so zadovoljivo igrali. Najboljši igralec srečanja pa je bil domačin Bucik, ki je sam dosegel štiri zmage. (B. S.)
OBVESTILA
ŠZ Bor - Atletska sekcija
sporoča, da bo seja odbora atletske sekcije v torek, 5. oktobra, ob 20.30 na stadionu «1. maj*.
« * *
ŠD Mladina, baletni odsek
obvešča, da bo vpisovanje oziroma potrditev v novo sezono baletne šole potekalo danes, 1. oktobra t.l., od 16. do 18. ure v prostorih bivšega vrtca - šole Albert Sirk v Križu.
• * »
SPDT
sporoča, da se bo začela pred-smučarska telovadba za odrasle pod vodstvom prof. Furlaniča danes. 1. oktobra, ol 20.30 na stadionu «1. maj*.
* • •
ŠZ Bor - Gimnastični odsek
sporoča, da bo
OBČNI ZBOR
sekcije jutri, 2. t.m., ob 16. url
na stadionu «1. maj* v Trstu.
* • •
ŠZ Bor - Odbojkarska sekcija
sporoča, da ho prvi trening ženske začetniške ekipe v torek, 5.
oktobra, ob 17.30 na stadionu «1. mai». Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom.
ŠZ Bor
sporoča, da bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 18 uri na stadionu «1. maj* sestanek s predstavniki sekcij za določitev novih urnikov vadbenih ur.
Športna šola Sv. Ivan
osnovnošolska telovadba se začne danes, 1. oktobra, ob 15. uri za prvi in drugi razred, ob 16. uri za 3., L in 5. razred.
• • *
SK DEVIN
obvešča, da se bo jutri, l. oktobra, pričel tečaj za alpske smučarje na plastični stezi v Nabrežini z naslednjim urnikom: začetniki od 14. do 15. nre, druga skupina od 15. do 16.30, tretja od 16.30 do 18. ure. 7,a začetnike je tečaj brezplačen. Pojasnila in vpisovanje pri Brunu Škerku vsak dan od 18. do 20. nre, tel. 200256 ali na sedežu vsak torek od 20.30 dalje. Na razpolago so tudi izkaznice FISI.
Uredništvo. uprava, oglasni oddalak
TRST. Ul Montacchl 6. PP S59	Tal. (040) 78 40 72 (4 linija) TU 460270
Podružnica Gorica Dravorad 24 maggio 1	Tal. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — caloletno 59 000
V SFRJ številka 6 00 din, ob nedeliah 6 00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo orgamzaciia in podietio mesečno 120.00. letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS 61000 Ljubljon«
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 6
1. oktobra 198S
Zo SFRJ 2(to račun 50101-603-45361 ADIT —
Gradišče 10/II. nad., telefon 223023 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir Finančni 1 100. legalni 1 000. osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob piazmkth: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se ndiočaio pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	‘ V Vrsf založnikov fieg'
'M
VZPOREDNO l ZASEDANJEM (iENERALNE SKUPŠČINE OZN V NEW VOUKI
Srečanje Kadumi - Ellemann-Jensen politični dogodek z velikim odmevom
To bo v bistvu prvi uradni stik med visokim predstavnikom PLO in predsedujočim v ministrskem svetu EGS
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Današnje new yorško srečanje med predsedujočim v ministrskem svetu zahodnoevropske deseterice, Dancem Uffe jem Ellemann - Jensenom in šefom političnega oddelka palestinske osvobodilne organizacije Farukom Kadumijem je v tukajšnjih krogih dobilo avreolo prvorazrednega političnega dogodka. »Prvo uradno srečanje na najvišji ravni*, malo ne vzhičeno ugotavlja današnji «Soir», četudi preznava, da se je F'aruk Kadumi doslej sestal z vrsto zahodnoevropskih zunanjih mi-listrov, med drugim tudi z Bel gijcem Henrijem Simonetom, ter da .je Nizozemec Chris Van Der Klaauw med »informativno turnejo* po Bližnjem vzhodu imel krajši pogovor tudi z Jaserjem Arafatom.
Kaj bo mladi danski zunanji mi nister v imenu evropske skupnosti sporočil Kadumiju, je zavito v temo tudi po »usklajevalnem* sestati ku deseterice šefov zahodnoevrop skih diplomacij, med premorom razprave v generalni skupščini OZ N. A obeti za konkretizacijo zahod noevropske strategije za Bližnji vzhod so dokaj majhni. Takšna napoved pred pogovorom Ellemann •Tensen - Kadumi sledi iz izjave danskega ministra, češ, da bo »PLO obvestil, da je evropska skup n ost pripravljena konstruktivno od govoriti na morebitne pobude palestinske organizacije*. Ključ za de-šifriranje te — več kot diplomat sko — zavite izjave je bržčas v nedavnem intervjuju belgijskega zunanjega ministra Lea Tindeman sa, ki je za tukaišnii «Libre Bel gique* takole opredelil vlogo evrop ske skupnosti na Bližnjem vzhodu t »Potrebno je počakati, da vidimo, v katero smer se bo sedaj razvijala PLO. če postane predvsem pojitična organizacija in če se po trdijo zmerna stališča, ki jih je .laser Arafat izrekel v Fesu, notc-m bo PLO postala glavni glasnik pa lestinskega ljudstva*.
Tindemansovo misel je potrebno še nekoliko globlje razložiti. V pomanjkanju skupne politike do Bližn jega vzhoda so se v evropski skupnosti naslonili predvsem na nekatere »pozitivne pobude*, kot jih je označil prav šef belgijske diplo macije. Ena takšnih »pobud* ie Reaganov poskus razširitve Čamp Davida na palestinsko vprašanje, riiuga. v zahodnoevropskih očeh še pomembnejša, pa arabski »vrh* v Fesu. ki je na veliko olajšanje EGS prinesel soglasje o revidira nem Fahdovcm planu, iz katerega je deseterica iztrgala predvsem možnost uradnega priznanja izraelske države in varnosti njenih meja v zameno za pravico Palestincev do lastne države Skratka če PLO prizna Izrael — in v EGS bi najraje videli, da to stori sam Arafat, in sicer za govorniškim odrom generalne skupščine — bi se dalo kaj narediti za palestinsko or ganizacijo in palestinsko ljudstvo, sledi iz strategije zahodnoevrop ske deseterice.
Takšno usmeritev so utrdili tudi zadnji dogodki v Libanonu. Odhod palestinskih borcev naj bi po mne nju EGS pomenil pričetek presnav Ijanja PLO iz bojevn.ške organiza cije v politično silo. kar — trdijo v skupnem trgu — olajšuje diplomatske nobude. Na drugi slrani je grozoviti pokol v palestinskih taboriščih Sabra in sati la dodobra raz burkal zahodnoevropsko javno mne nje in zunanji ministri morajo se daj računati tudi na ogorčenje svoje javnosti, tudi če je bila vselej doslej bolj ali manj proizraelsko naklonjena. Nedolžne žrtve v Dal" stinskih taboriščih ter ugotovitve, da so izraelske enote orav/aorav omogočile pokol, so v Zahodni Ev ropi močno degradirale ugled izraelske države, s katero .je EGS do slej delala v rokavicah. In nrav nevv.vorško srečanje naj bi pokazalo zahodnoevropskemu lavnemu mnenju, da se zunanji ministri EGS zavzema io za dialog s palestinsko organizacijo, še posebej, če le ta. kot pravi Tindemans, postane »poli tičiva organizacija*. V tem primeru bo evropska skupnost bržčas voljna nekoliko razširiti stališče iz »bo neške deklaracije* (junij 1380) ter palestinski osvobodilni organizaciji, ki je bila tam omenjena kol »eden predstavnikov palestinskega ljudstva*. odmeriti položaj «g'avnega predstavnika*.
Ta minikoncesija pa kajpak ne spreminja ugotovitve, da je evropska skupnost — če izvzamemo francoske in italijanske sile, pa še te so v Bejrut prišle po dvostranskem degorovu — še vedno povsem ob strani bližnjevzhodnega konflikta čakajoč na pobude, ki bi se jim pridružila. »Iniciative*, ki so jo začrtali v Benetkah, torej še ne bo.
Ena od oblik novega danskega zunanjega ministra, ki mu je poma gala k političnemu vzponu in priljubljenosti pri domačih volivcih, je menda, da je vselej znal kompli eirane probleme predstaviti na e nostaven. razumljiv način. Ta red
ka sposobnost mu bo vsekakor prišla prav, ko bo Faruku Kado-miju v New Vorku razlagal zavite poti zahodnoevropske politike do Bližnjega vzhoda, ki so se pričele z optimizmom vzbujajočo »beneško deklaracijo*, nato pa se polagoma izgubile v »informativnih sreča njih*.
BO/O MAŠANOVIČ
V Makedoniji spel izgred albanskih nacionalistov
SKORJE — V struški vasi Livada so te dni izvedli še eno sovražno dejanje s stališč albanskega nacionalizma in iredentizma. Ro zidovih hodnikov in učilnic tamkajšnje vaške šole so do zdaj neznane osebe pisale sovražna gesla, ki zanikajo osebnost predsednika Tita in poveličujejo Enverja Hodžo. Roleg tega so prečrtali urnik razporeda make donskega jezika z imenom učitelja in poteptali dve sliki spominskega muzeja v Beogradu ter narodnih herojev Makedonije. Odnesli so tudi sliko predsednika Tita iz avle šole.
Tamkajšnja javnost je najnovejši sovražni izpad odločno obsodila, še posebej pa člani ZK občine Struga, žal pa v sami Livada, kjer živijo pretežno pripadniki albanske narod nosti in kjer imajo osnovno organizacijo ZK z okoli 60 člani še niso sprožili odločne akcije, za odkritje sovražnika in preprečevanje takšnih pojavov. V vasi še prevladuje vzdušje molka in oportunističnega obnašanja. (dd)
Dilema v ZDA: čigavi hamburgerji so boljši?
COLUMBUS (Ohio) - »Naši hamburgerji so za 20 odstotkov težji od njihovih, vrhu tega pa jih oni cvrejo, mi pa jih pečemo na žaru*. Propagandna bitka med največjimi ameriškimi proizvajalci priljubljenih prigrizkov je bržkone popolnoma zmedla povprečnega potrošnika. ki se sedaj ubada z navidez nerešljivo uganko, ali je «Mc Donaldsonov* proizvod boljši od «Wendyjevega* ali pa sta oba za nič. dober pa je le »burger king».
ItfVSMMIIIIIIIII
Še vedno ni znan obračun nesreče sovjetskega letala
POTIM KO SO CA IZSLEDILI V fRANCUl
Skesani brigadist Pisetta se je predal karabinjerjem
Italijanskim oblastem se je predal tudi domnevni terorist Castaldo
'TURIN — Prvi »skesanec* v zgodovini italijanskega terorizma 37-letni Marco Pisetta se je piedsinoč-njim pri Domodossoli predal karabinjerjem iz Turina, ki so ga po večmesečnem iskanju staknili v Franciji in ga prepričali, da se preda italijanskim oblastem.
Pisetta je pripadal »zgodovinskemu jedru* rdečih brigad skupaj s Cureiom in Francesehinijem, bil je član milanskega voda rdečih brigad. Po aretaciji leta 1972 je preiskovalce seznanil s celotno organizacijsko strukturo rdečih brigad, jim navedel imena brigadistov in jim pokazal skrivališča. Istega leta so ga izpustili na prostost, od tedaj pa je za njim izginite vsaka sled. Marsikdo je že mislil, da so ga likvidirali izdani tovariši.
Leta 1978 so ga sodniki na procesu proti »zgodovinskemu jedru* rdečih brigad obsodili na pet let ječe pod obtožbo sodelovanja v o-boroženi tolpi. Skoraj deset let je bil Pisetta na begu, da bi se izognil roki pravice, predvsem pa ma fičevanju svojih nekdanjih tovarišev. Pisetta se je bržkone predal, saj bo vsak čas zapadel rok. do katerega se lahko teroristi skesajo svojih zločinov. Sodeč po dosedanjih izkušnjah pri upoštevanju zakona o skesanih teroristih je Pisetta bržkone prejel jamstva, da ne bo kon čal tako, kot toliko drugih skesanih teroristov.
V Pescari pa se je takoj po izkr canju s trajekta «Tiziano* predat domnevni rdeči brigadist Enrico Castaldo, ki ga obtožujejo oboroženega upora, napada na neko karabinjersko {»stajo, sodelovanja v o-boroženi tolpi in dveh ropov. Castaldo se je predal, ker baje lahko dokaže, da je bil v tujini, ko naj bi zagrešil dejanja, ki ga obtožujejo. Dokazljivo je baje samo, da je bil Castaldo član genovske teroristične skupinice «Lotta armata per il co-munismo*. ki pa je le pozivala k o-boroženemu boju. se proslavila s pouličnimi izgredi in manjšimi a-tentati, krvavih zločinov pa ni zagrešila. Po vsem sodeč so tudi Ca-stalda prepričali, da se iz tujine vrne v Italijo, da bi bil deležen o-lajšav, ki jih predvideva zakon o skesanih teroristih.
Razbitine sovjetskega iljušina na luksemburškem letališču
LUKSEMBURG — Še vedno ni znan dokončni in uradni obračun nesreče sovjetskega letala iljušin 62, ki se je predsinočnjim pripetila na luksemburškem letališču Findel. Veliko štirimotorno letalo sovjetske družbe Aeroilot. ki je letelo na redni progi iz Moskve v perujsko prestolnico limo. se je ob 20. uri in 25 minut srečno dotaknilo pristajalne steze, po dvesto metrih pa se je nenadoma nagnilo in preko trav nika zdrselo v globel. Močno poškodovan iljušin se je takoj vnel, vendar kaže, da se je večini potnikov uspelo rešiti iz gorečih razbitin.
Velike zasluge ima tudi hiter poseg reševalcev in gasilcev, ki so ranjence s helikopterji prepeljali v najbližje primerno opremljene zdravstvene centre. Pilot, ki je nesrečo preživel, je neposredno po njej izjavil, da se je letalo nagnilo takoj .ko je vključil zavorne naprave in kaže. da se je tedaj eden od le vib motorjev blokiral. Sicer pa jp v teku preiskava o nesreči, v ka tero so se nemudoma vključili tudi včeraj prispeli sovjetski letalski strokovnjaki.
Sovjetska tiskovna agencija TA SS je novico o letalski nesreči spo ročila z 48-ufno zamudo, kar je sicer že ustaljena navada. Po njenih poročilih je življenje izgubilo le pet oseb, vzroki nesreče pa niso znani.
V zadnjih desetih letih je to četrta
(AP)
Max Strauss pa jaga ...
BONN — Mas Strauss, sin slovitega bavarskega politika Franza Jo-sefa Straussa, se je zaradi nedovoljenega lova znašel pred sodiščem v Fiissnu. «Kronprinz*. kot ga imenujejo v predelu Nemčije pod Alpami, je namreč v bližini avstrijsko -nemške meje ustrelil divjega petelina. ki je na Bavarskem strogo zaščiten.
Max se je zagovarjal rekoč, da je začel loviti na avstrijskem ozemlju, kjer ta lov ni prepovedan, da pa ga lovski čuvaj, ki ga je spremljal, ni obvestil, da sta že prekoračila državno mejo.
Ker stari Strauss o vsej zadevi
Deželno odborništvo za higieno in zdravstvo je pred kratkim izdalo poročilo o stanju zdravstvenega sek torja v Furlaniji r Julijski krajini; poročilo je izpopolnjeno in v glav nem sloni na podatkih iz leta 1980, je pa v bistvu pomemben aktivni instrument v procesu načrtovanja. Poleg tega,, da usmerja odgovorne v tem sektorju tako na deželni, kot na krajevni ravni, v tiste odločitve, ki jih morajo sprejeti, poročilo o mogoča letne kontrole o stanju izvajanja programskih določil ter opozarja na pomanjkljivosti in probleme tega sektorja.
Poročilo je zaobjeto v dveh knjigah: prva vsebuje analizo dežel nega odbornika o stanju izvajanja reforme, o deželnih zdravstvenih službah ter še splošno poročilo o stanju zdravja prebivalstva in o trenutnem stanju siužb. V drugi knjigi De ie zaobjet letni statistični pregled o razpoložljivostih in dejavnostih raznih služb v posameznih krajevnih zdravstvenih enotah in za vsako od teh enot Prinaša podrobne preglede specifičnih argu mentov.
Splošno poročilo o stanju zdravja in služb vsebuje številne podatke in ocene: med drugim prinaša sintetične podatke o glavnih pojavih, ki karakterizirajo Zdravstveno stanje v deželi.
Število prebivalstva v F JK je v zadnjih desetih letih ostalo v bistvu enako: v nasprotju s splošnim ita lijanskim poprečjem se je v tem obdobju v naši deželi rodilo mnogo manj oseb, kot pa jiii je umrlo: z druge strani pa se je v teh zadnjih desetih letih izselilo mnogo nižje število oseb, kot pa se jih je ponovno vrnilo v rodne kraje. V primerjavi z državnim poprečjem je v B’-JK število umrlih nekoliko višje, imamo pa velike razlike med posameznimi predeli naše dežele Še posebno izstopa podatek, da je v F-JK mnogo višje število umrlih — v primerjavi z državnim popre čjem — zaradi rakastih obolenj, za posledicami obolenj prebavnih or-
nesreča letala vrste iljušin 62 na mednarodnih poletih, medtem ko je človeških žrtev bilo okoli 330.
NEW DELHI - Na šolskem izletu v Severni Indiji je v umetnem jezeru Nangal Dam utonilo 22 otrok.
«Veliki mojster» Corona tožil tednik «L’ Espresso»
RIM — Framasonski »veliki mojster* Armando Corona je namestniku državnega pravdnika Antoniu Mariniju izročil pritožbo poti tedniku »l/Espresso*. ki je v eni izmed svojili številk objavil seznam 298 framasonskih bratov, ki pa bi moral ostati tajeh. Seznam je bil sam Corona izročil parlamentarni preiskovalni komisiji o loži P2, tednik pa jih je objavil skupaj z intervjujem, ki ga je Corona dal ča snikarju Albertu Stateri.
Da bi izvedel, kako se je «L’E-spresso* dokopal do dokumentov komisije, je sodnik Marini ukazal preiskavo na sedežu znanega Vsedržavnega tednika, a tajnega se-
znama niso našli. Obenem je sod stvo tudi uvedlo , sodni postopek proti odgovornemu uredniku Espres-a Liviu Zanettiju, ki naj bi pre kršil ustanovitveni zakon komisije o loži P2, ki predvideva stroge kazni za objavo aktov, za katere je predvidena preiskovalna tajnost.
Corona je Mariniju izključil, da je sam posredoval tedniku seznam fra-masoncev, potrdil pa je, da je o-bjavljeni seznam enak tistemu, ki ra je izročil preiskovalni komisiji. Sodnik Marini bo zato sedaj zahteval. naj mu člani komisije izročijo prepis Coronovih dokumentov, da >i ugotovil, ali je objavljeni seznam tudi oblikovno podoben izvirniku.
ni hotel govoriti, lovec očividno ni smel in petelin ni mogel, je mladi Strauss z lahkoto prepričal sodišče > svoji nedolžnosti. Max je tako skončal na svobodi (le kje naj bi?), »nevestni* lovec je (kljub svojemu Razumevajočemu molčanju) dobil osem mesecev ječe pogojno, petelin pa, to se ve. bo krasil trofejno dvorano Straussov.
Pravzaprav je skončal najslabše prav on.
Namreč v družbi Straussov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Delavski protest na Goldonijevem trgu
PROSTORSKA STISKA V RIU
Prazna stanovanja natrpane kolibe
RIO DE JANEIRO - Tudi Rio de Janeiro, ki v svetu velja za eno izmed najlepših mest sploh, ima svoje senčne strani. Med več kot 9 milijonov prebivalcev je namreč milijon 800 tisoč takih, ki še živijo v 30 «favelasih*, ogromnih kompleksih koč in kolib. To je najznačilnejša ugotovitev, ki izhaja iz posveta o uporabi mestnega ozemlja / Riu. Ob tem velja poudariti, da je v mestu okrog 800 tisoč praznih, a dokaj udobnih stanovanj.
mmMmmmmmmBMmmMMimm mi 4
Včeraj popoldne je delavstvo industrijskih obratov na Tržaškem v sklopu vsedržavnega stavkovnega protesta zasedlo Goldonijev trg, sicer osrednjo ploščad za pešce. Vse naokoli so bili razpostavljeni rdeči transparenti tovarniških svetov, pa tudi table s protestnimi gesli na račun rimske vlade, Confindustrie in zasebnih ter javnih delodajalcev, ki ne marajo pristati na obnovitev delovnih pogodb in zahtevajo od delavstva, naj se odpove draginjski dokladi pa še marsičemu drugemu, skratka dosedanjim tako težko
priborjenim socialnim pridobitvam
V PRIMERJAVI Z VSEDRŽAVNIM POPREČJEM
V deželi F-JK mnogo višja umrljivost zaradi rakastih obolenj in bolezni prebavnih organov
Višje je tudi število smrtnih primerov zaradi nezgod, zastrupitev in drugih poškodb * Kar se otrok tiče, je umrljivost med najnižjimi v državi ■ V zdravstvenem sektorju zaposlenih preko 20.000 oseb
PRIMORSKE VESTI
I
# mrnm
■
Podružbljenje izvajanja kazenskih sankcij
KOPER — Beseda zapor med ljudmi vzbuja spoštovanje, saj si ob njej ponavadi predstavljamo visoke sive zidove, obdane z žico, oster režim in ljudi, ki jim je odvzeta svo boda. klasični, sivi zapori pa postajajo vse bolj preteklost. Koprski zapori že nekaj let odpirajo vrata obsojencem, ki se lahko po vsem vključujejo v običajen tok življenja zunaj zidov.
Zavod in obsojenci se vse bolj vključujejo v družbeno življenje, vrata so za mnoge na stežaj odprta, seveda le za tiste, ki so zaupanje upravičili.
Koprski penologi že dalj časa poudarja jo, da bi morala za obsojence širša družba veliko bolj skrbeti, saj zaenkrat vsa o skrba za resocializacijo in vzgojo ostaja na ramalf delavcev zaporov. Tako bi moral za zaposlovanje zaprtih oseb poskrbeti sindikat, še posebci pa bi se morali zavzeti, rla bi obsojencu po prestani kazni zagotovili pri-
merno delo. da je to eden izmed osnovnih pogojev za vključevanje nekdanjih obsojencev v običajen in vsakdanji tok življenja. Obsojenci v času prestajanja kazni dobivajo 23 odstotkov zaslužka, družba pa mora njihovim družinam zagotavljati razne oblike so cialne pomoči, kar bi dokaj enostavno razre šili s tem, ko bi se držali meril nagrajeva nja pd delu, ki veljajo v združenem delu.
V koprskem oddelku imajo odprt oddelek, v katerega so vključeni obsojenci, ki se pri memo obnašajo in uspešno vključujejo v pro ces resocializacije. Nekateri iz tega oddelku so zaposleni na istih delovnih mestih kot pred nastopom kazni, nekaterim pa so delo v različnih delovnih organizacijah poiskali med časom bivanja v zaporu. Ti pa imajo tudi zagotovila. da bodo lahko tisto delo opravljali tudi potem, ko bodo kazen prestali. V od-, prtem oddelku ima trenutno 16 obsojencev redne stike z zakonci, ostali pa občasno, en-
krat tedensko ali manj.
Obsojenci v zaprtem oddelku so zaposleni v delavnicah zapora. Za izolsko Mehano-tehniko brizgajo plastiko, za dekansko Lamo izdelujejo okovja, za Iplas kasete, nekateri pa skrbijo za redno vzdrževanje zgradbe. Višina osebnega dohodka je odvisna od povprečja v panogi, v žep pa ga obsojenci spravijo le četrtino.
Obiski kinopredstav. gledaliških predstav, kopanje, izleti in ekskurzije so že ustaljene oblike rekreacije in izobraževanja koprskih zaporov. Poleg tega pa nekateri obsojenci redno obiskujejo različne šole na obali. V zavodu pa jim delavska univerza pripravlja različna predavanja in vzgojnoizobraže-valne programe osnovnega in poklicnega izobraževanja, teko da se številni obsojenci v času prestajanja kazni usposobijo za različna dela.
D. B.
zasebnih klinik 6,2 od sto vseh tistih, ki so potrebovali bolniško oskrbo, medtem ko 12,7 od sto specialističnih anibulatorijskih služb nudijo konvgncionirane zasebne ambulante (leta 1979 je odstotek dosegal 13,8 medtem ko državno poprečje. kot tudi poprečje posameznih dežel dosegajo znatno višje odstotke).
Iz poročila deželnega odberništva za higieno in zdravstvo so nadalje razvidni še nekateri drugi zanimivi podatki: vsega zaposlenega osebja je nekaj več kot 20.000 enot, kar pomeni, da na vsakih 1.000 prebi valcev odpade 16 uslužbencev (od katerih jih je skoraj 14, ki so zaposleni v bolniških službah). Jasno je zato. da tako visoko število za poslenih pogojuje finančne izdatke tega sektorja: v letu 1980 je na vsakega prebivalca iz dežele od padlo 382.000 lir (te vsote ,so krite iz vsedržavnega zdravstvenega sklada), medtem ko državno poprečje znaša le 313.000 lir.
ganov, zaradi nezgod in zastrupitev ter drugih poškodb-
V	otroškem sektorju pa F JK potrjuje svojo dobro pozicijo v primerjavi z državnim poprečjem: umrljivost komaj rojenih otrok je med najnižjimi v državi, medtem ko le na Tridentinskem - Gornjem Poadižju beležijo nižjo umrljivost doraščajoče mladine.
V	delovnem sektorju pa niso podatki nič kaj vzpodbudni v Drimer-javi z državnim poprečjem1 umrljivost za posledicami nesreč na delu v obrtniškem in industrijskem sektorju je enaka oni na vsedržavni ravni, medtem ko stalno narašča število smrtnih nesreč v kmetijskem sektorju.
Glede razpoložljivosti in delova nja služb se v Furlaniji - Julijski krajini beležijo nekateri značilni aspekti: dežela razpolaga s precejšnjim številom javnih služb, ored vsem bolniških, s katerimi so bile v glavnem izpolnjene vse potrebe. Leta 1980 se je v F-JK poslužilo
Pismo uredništvu
ŠE ENKRAT LOKAR
Spoštovani gospod Urednik,
vidim, da ste se me v včeraj šnji številki Vašega cenj. glasila prav lep j privoščili! Po eni plati sem kar vesel, da sem prvič doživel čast treh kolon v Vašem dnev niku. kljub temu, da se že leta ubadam s politiko za Slovence,-
Po drugi plati pa opažam, da ste se bistvu moje debate z Vami izognili. Napadate me, ker se nji bojda «cede sline* po stolčku v Ce-covinijevem odboru. Torej me napadate zaradi »slabega* namena. Toda to ni demokratično. Tudi Stalin je dal procesirati na tisoče ljudi, ker je sumil, da imajo do njega slab namen. Demokratično je soditi po dejstvih. Dejstvo je. da arh. Jagodic sedi v Cecovinijevem odboru. Njega pa ne napadate
Seveda, treba bi bilo vedeti če je Cccovinijev odbor res tako slab. Vendar bi morali po tem, kar pišete in objavljate zadnja leta so diti, da je.
Nedemokratičnost se prične pri tem, da ste proti temu, da bi ob javljali razna mnenja, ki se z Va širni ne strinjajo, kakor mi je svoj čas pisal gospod Koren.
To je negativno ne toliko zato. ker bi meni ali komurkoli onemogočalo vstop v ta ali oni odbor, kolikor zato. ker ustvarja pavšalne fronte javnega mnenja, ki nam onemogočajo kolikor toliko racionalen pristop k političnim problemom našega mesta. Demoniziranje nasprotnikov in povzdigovanje nas samih je metoda, ki nam je omogočila, da smo napravili po vojni v Trstu celo vrsto kapitalnih političnih napak. Ta metoda pa postaja zdaj smešna, kadar jo prelamljajo že sami Vaši najzvestejši in mirno ter smehljaje vstopajo v krimi nalizirane odbore. To je bistvo problema.
Upam, da mi boste končno to pismo objavili, tudi na podlagi os novne časnikarske etike in pa zakona o tisku. Vsakemu človeku je
S spo
treba dati možnost zagovora štovarijem Vaš	Aleš Lokar
Kar se tiče etike, ne vemo. ali ima Lokar pravico sklicevati se nanjo po temi kar je o nas govoril v tržaškem občinskem svetu. Za kona o tisku pa očitno ni prebral, sicer se nanj ne bi skliceval. Mislimo tudi. da ni priporočljivo, da tisti, ki se skuša ukvarjati s politiko, prozi z zakoni.
Pismo objavljamo zato. da bi zaključili — vsaj kar se nas tiče — brezplodno polemiziranje, va naj si to Lokar razlaqa kakor hoče.
Stališče do sedanjih koaiicij na tržaški občini in pokrajini smo že obširno obrazložili v našem dnevniku (uvodni članek I. avg. til.), zato nam ni do tega. da bi aa ponavljali. Takrat smo med drugim zapisali, da bomo sedanja odbora ocenjevali po 'njunem delu. Enako merilo bomo uporabili do odbornika Jagodica. Prav talco stališče bomo zastopali tudi v primeru, če bi se uresničile trditve iz dokumenta KD. o katerem ie predsednik pokrajin skega sveta Clarici poročal dne 24. sept. (glej ll Piccolo 26. sept.), in ki pravi, da bodo proračun pokra jine izdelali skupno sedanji odbor. KD in Slovenska skupnost.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
DNE 29. septembra sem na avtobusu iz Trsta na Prosek pozabil šolsko torbo črne barve. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na
fWt/99n1JQ
PEDIATER dr’ Oskar Volpi sporoča, da deluje v okviru zdravstvenega zavarovanja SAUB od danes, 1. oktobra dalje v ambulanti v Ul. S. Catarina 1. Informacije od 9. do 12. ure na št. 040/68114.
IZREDNA PRILIKA: cirkularka za hobbistc, mali kompresor 25 1. kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami - Ul. Combi 9/1 Trst.
MOTOR Honda 750 Ecour v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/34220.
DOKTOR komercialist organizira te čaj b davčni amnistiji (condono fiscale). Telefon 040/763965.
PRODAM merilec za vino in lijak iz medenine. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/741670.
PRODAM fiat 850 special v odličnem stanju - generalno popravljen v avgustu 1982. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148.
IŠČEMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ali dr. ekonomije. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Novi uradi*.
KUPIM rabljeno žensko kolo klasičnega modela. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/567876.
GROZDJE za vino prodaja Kmetijska zadruga v Trstu vsak dan v skladišču v industrijski coni - III. Travcrsale Est — telefon 81-73-25.
16-LETNI fant s prakso v peki kruha išče službo v pekarni ali slaščičarni. Telefon 040/228318.
PRODAM alfa sud 1300 b letnik 79. kovinsko sive barve, prevoženih 44.000 I m Telefon 61034 od 10. do 12. ure. Vprašati po Švabu.
PRODAM motor honda CB 400N letnik 80. Telef 410476.
PRODAM vrtno kletko in kanarčke. Prostornina kletke 4 kub. m. Telef. 299 488
PRODAM kitni pas dolg 100 cm po ugodni ceni. Telef 040 33441.
PRODAM avto minor letnik 70 v odličnem stanju. Cena po dogovoru Tel. od 19. do 20. ure na št. 229234
PRODAM zazidljiv in nezazidljiv te ren na Krasu. Telefonirati od 12 do 14. ure na št, (040) 226377.
SLOVENSKA družina kupi tudi sta rejšn hišo z vrtom na Proseku ali v bližini. Ponudbe pod šifro »Hiša* ali tel 704072 int. 43.
PRODAM hišo v dobrem stanju v pkolici mesta. Telefonirati- .od 17. do 20. ure na št. 040 - «26242.
PRODAM slrnoo 1100 ES v dobrem stani., leliiik 76 T^ofop ‘^O 761*.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO- ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL, 68980
Ribja rižota Tartufi Ribe Jastogi Rarogi Morski pajki Škampi ■ Školjke
VABIMO MA' V
Pavel-Piran
TEL. 066/37-619 P.RAN - Prešernovo nabrež|e
Solidna postrežba
zmerne cene