★ ES PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 122 - Cena 2.- liri TRST, petek 5. oktobra, 1945 UredaiStvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L Tel, št. 93806,93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo Nared in ljudska 17« demokracija Ena izmed posledic fašističnega napada na evropske narode in na njihovo civilizacijo je tudi izredna poživitev prenovljene narodne zavesti. Nacionalne vrednote evropskih narodov, ki tih je fašizem s svojo rasno teorijo obsodil na smrt, so v narodno osvobodilni vojni predstavljale osnovo za mobilizacijo najširših ljudskih množic v obrambo njihovih življenjskih Pravic. Polet narodno osvobodilnega gibanja je v teku borbe proti okupatorju rasel in vedno bolj utrjeval osnovno narodno socialno in politično vsebino osvobodilnega gibanja, tako da je te sama brezkompromisna borba proti fašizmu istočasno u-stvarjala novo obliko družbenega sožitja, svojo ljudsko demokracijo, nove organe oblasti, svojo ljudsko oblast. Samo zate, ker je osvobodilno gibanje vnelo vseskozi demokratičen značaj, je moglo žeti znane u-spehe v borbi proti fašizmu in Pokazati narodom edino pot za Pridobitev njihovih pravic. Ce so na eni strani v osvobodilni °°rbi narodi videli možnost svojo nacionalne osvoboditve, je demokratična vsebina narodno o-ovobodilnega gibanja predstav ‘Ja la utrditev svetovnega Mave Molotova na tiskovni konferenci - Potsdamski sk’epi se morajo spoštovati miru London, 4. Tass. — 3. oktobra je. Sitve dela zavezniške kontrolne ko-imel ljudski komisar za zunanje ; misije za reparacije Nemi i j e, vpra. zadeve Molotov tiskovno konferen- j šanja Avstrije jn še nekaj drugih. co na sovjetskem veleposlaništvu v Londonu, katere se je udeležilo več kot sto zastopnikov angleškega časopisja in drugih držav. Najrej je Molotov podal izjavo nato pa je odgovarjal na mnogoštevilna vprašanja dopisnikov. Molotov je izjavil: «Ta naša tiskovna konferenca se vrši po zaključku dela Sveta zunanjih ministrov petih velesil. Jasno je, da so tudi drugi ministri priredili danes tiskovne konference. Sedanja tiskovna konferenca je prva taka konferenca, ker ni bila objavljena nikaka izjava o delu prvega zasedanja Sveta zun. ministrov, ki je bilo včeraj zaključeno ter je potrebno dati vsaj nekaj pojasnil o delu Sveta. Tiskovna konferenca je tudi potrebna, ker moramo imeti obzir do čitatelja in poskrbeti, da ne bi bil enostransko obveščen, kot do-sedaj. Moramo stremeti za tem, da damo pojasnila objektivno in brez predsodkov. Svet zunanjih ministrov je sklepal na temelju odločitev, ki so padle na konferenci glavarjev treh vlad. Ni odveč če si pokličemo v spomin, na drugi strani most za . ... ___ .. ... , . fmit ® . _ ... kar je bilo rečeno v odločitvah ber- "ujtesnejše sodelovanje antifa- ***tičnih borcev druge narodno-S tem je narodno osvobo-~tino gibanje preraslo naciona-ten okvir in zadobilo mednarodno vrednost in pomen. To je tu- di di * naravno. Gibanje, ki bi zara- svoje nacionalne vsebine ovirah najširšo mobilizacijo antifašističnih borcev drugih naro-tev in najtesnejše sodelovanje * njimi, bi ne bilo narodno osvobodilno linske konference o nalogah Sveta zunanjih ministrov glede priprave Po nesreči nismo obravnavali u-stanovitve zavezniške kontrolne ko-misije za Japonsko, kar ni bilo po krivdi sovjetske delegacije. Nadalje so se ministri Velike Britanije, Sovjetske Zveze in ZDA sporazumeli o gotovih vprašanjih glede pogodbe z Italijo. O vseh vprašanjih glede mirovnih pogodb z Rumunijo, Bolgarijo in Madžarsko so se tudi sporazumeli ministri Velike Britanije, Sov. jetske Zveze in ZDA. Sporazum med ministri Velike Britanije in Sovjetske Zveze o mirovni pogodbi s Finsko je bil dosežen brez težav. Dovolite nadalje vprašanje: Ali je prišlo do razlik v mnenjih med ministri?* Seveda so bile. Bral sem v nekaterih listih, da so se baje zastopala razna stališča glede sodelovanja Francije pri delu Sveta ministrov. Toda zakaj bi pravzaprav morale biti v tej točki razlike v mnenjih v Svetu zunanjih ministrov? Saj obstajajo o tem točne odločitve berlinske konference. Določeno je bilo v Berlinu, da se Francija udeleži obravnave vprašanj v zvezi z mirovno pogodbo z da je Sovjetska Zveza točna in vztrajna pri izpolnitvi prevzetih nalog. Isto pa ona pričakuje od svojih zaveznikov. Potrjujem, da je sovjetska delegacija odločno odklonila vse predloge, ki so imeli namen kršiti berlinske odločitve, ne glede na to, kako so bili ti neumestni predlogi obrazloženi. Sovjetski predlogi mirovnih pogodb. Ne spominja se j Italijo, toda ne v drugih slučajih, , temveč ozko nacionalistično bi zato več ali manj, to-te vedno objektivno fašistično. Iz tega sledi, da bratstvo med •terodi ne more biti ustvarjeno * zakonom (v najboljšem slučaju jamči zakon le nacionalno strpnost), ampak je lahko sama naravna posledica skupne borbe proti fašizmu pod pogoji ljudske demokracije in ga zakon le jgFotrdi in zajamči. Bratstvo med narodi, najdragocenejša pridobitev narodno Osvobodilne borbe, krona antifašistične borbe Jugoslovanskih terodov, je plod naše demokra-V ljudski, in samo v ljudski demokraciji (ker je to demokracija delovnega ljudstva), dani pogoji takega sožitja, kjer svoboden razvoj enega na-teda pospešuje svoboden razvoj teugih narodov in obratno. \Tudi v Julijski krajini izvira zf&tstvo med Jugoslovani in Ita-Vteni iz iste borbe proti fašiz-tudi tu je narodno osvobo-‘ma borba, s svojo ljudsko demokratičnostjo, ustvarila pogo- za sodelovanje obeh narod-£sti p organih ljudske oblasti 8 tem premostila ter uničila ^ Vraštvo, ki so ga v preteklosti sv°j0 korist vzdrževali in raz-ftovaft protiljudski režimi in ?a je fašizem stopnjeval do tecinstva, krat*- iudne9a tQrej, če demo-ske ne ljudske množice Julij-\tai Jtraftne branijo slovansko-.1Jonsko bratstvo, kakor brate*! Sv°j° ljudsko oblast, ki je bratstvu dala konkretno v vsakdanjem življenju; j c čudnega, če v dneh, ko je na ne*^«em redu vprašanje držav-J^ipadnosti te pokrajine, več vsak besedila teh odločitev. Tretji odstavek odločitve berlinske kon. ferenoe o ustanovitvi Sveta zunanjih ministrov pa pravi izrecno: «Svetu bo poverjena takojšna in važna naloga, da sestavi mirovne pogodbe z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko*. Ista točka pravi: «Da bi mogel izvršiti vsako izmed teh nalog, bo Svet sestavljen iz članov, ki bodo zastopali one države, ki so podpisale pogoje o premirju s posameznimi sovražnimi državami*. Moram še omeniti, da Je bila odločitev o ustanovitvi Sveta zunanjih ministrov sprejeta na predlog ameriške vlade. Naporno delo Sveta Ali je Svet ministrov kaj storil za izvršitev nujne naloge priprave mirovnih pogodb, ki mu je bila poverjena? Svet Je vršil naporno delo. V teh sejah Sveta so bila gotova vprašanja sprejeta od vseh petih mini-sarov, kakor n. pr. vprašanje pospe- Predno je začelo delo v Svetu ministrov je francoska vlada poslala dopis v zvezi z odločitvami berlinske konference; ta dopis pa ni obsegal nikake izjave, da si ne bi Francija želela, sodelovati v delu Sveta ministrov, samo na podlagi odločitev berlinske konference in da bi hotela, da bi to bilo spremenjeno. Ko je francoski predstavnik prišel v London je navedel o katerih vprašanjih želi debatirati in o katerih ne. V tej zadevi ni bilo med podpisniki berlinskih dogovorov ni-kakih razlik v mišljenju. Ali so bila tamkaj mogoče nesoglasja v vprašanju sodelc - >oja Kitajske v Svetu ministrov 2elel bi videti osebo, kateri je kitajaki minister izjavil, da ima različno mišljenje v tem vprašanju. Vem, da ni Kitajska predložila nobene take zahteve. Sovjetska Zveza je vedno držala svojo besedo. Se nedavno so tudi zavezniki zelo visoko ocenili dejstvo, Kljub temu se je sovjetska delegacija trudila, da bi prvo zasedanje Sveta ministrov imelo vendarle kar uspeh, ker je bila mnenja, da je to v interesu vseh zaveznikov. Iz tega razloga je sovjetska delegacija predložila včeraj Sveta ministrov naslednji predlog: «1. Sovjetska delegacija predlaga, da bi 2. oktobra bili podpisani vsi sklepi, o katerih je bil dosežen sporazum v Svetu ministrov, in to: 1) Ministri ZDA, Velike Britanije, Sovjetske Zveze, Francije in Kitajske podpišejo listino o sklepih Sveta ministrov ki so bili sprejeti od petih ministrov. 2.) Ministri ZDA, Velike Britanije, Sovjetske Zveze in Francije podpišejo listino o sklepih Sveta ministrov giede mirovne pogodbe z I-talijo. (Kot je bilo določeno v Berlinu). 3.) Ministri ZDA, Velike Britanije in Sovjetske Zveze podpišejo listino o sklepih Sveta ministrov glede mirovnih pogodb z Rumunijo, Bolgarijo in Madžarsko. (Tudi to je bilo sklenjeno v Berlinu). 4.) Ministri Velike Britanije in Sovjetske zveze podpišejo listino o sklepih Sveta zunanjih ministrov glede mirovne pogodbe s Finsko. (T""‘: to odgovarpa berlinskim od-loč m). II. Vprašanja, o katerih ne bi bil 2. oktobra dosežen sporazum v Svetu ministrov, naj se vzamejo v pretrgu 3. oktobra. (Sovjetska delegacija je predlagala, naj bi bil 3, oktober zadnji dan dela Sveta ministrov). Tako je sovjetski delegat predlagal podpis listin v vseh številnih vprašanjih, o katerih so se ministri popolnoma sporazumeli. V tem slučaju bi delo ministrov trajalo še včerajšnji dan. To J>i po mojem mnenju ustvarilo ugodnejše prilike in bolj prijateljsko o-zračje za zaključni dan dela na vprašanjih, ki še niso preje bila rešena. čelno nasprotuje temu predlogu, ali pa je razlog, da ni bil v Moskvi sprejet noben sklep o tej zadevi?* Odgovor: «Mi gotovo razumemo potrebo mednarodnih konferenc za razpravljanje o mirovnih pogodbah, Vendar se v tem slučaju držimo sklepov berlinskega sporazuma, ki ga smatramo da je pravilen.* Vprašanje: «Se eno vprašanje. Ali bo sporazum, ki bo dosežen med podpisnicami pogojev premirja obvezan za druge dežele, ki jim bo predložen v podpis?* Odgovor: «Gotovo ne. V tem slučaju ne bi bilo potrebno sklicati mirovne konference. Na konferenco se poziva zato, da bi se popravili ta izboljšali načrti, ki so predloženi v pretres. Take konference bodo potrebne, ko bodo pripravljalna de. la za mirovne pogodbe končana.* Pred Bevinovo izjavo London, 4. APP — Diplomatski urednik lista »Evening Standard* piše: »Zunanji minister Bevin s* je danes zjutraj posvetoval z vlado o razgovorih Sveta petih zunanjih ministrov. Postavljeno je bilo vprašanje, ali je primerneje pojasniti britansko stališče s takojšnjo izjavo, ali pa bi bilo bolje podati to izjavo na zasedanju parlamenta v torek.* List nadaljuje: «Bevin je prepričan, da trije tedni dela konference niso bili zaman. Vendar pa bo v svoji izjavi, o težavah, ki so privedle do zaključka konferece, popolnoma odkritosrčen. Ministri upajo, da bo sprejet predlog vlade ZDA in da bo to moglo premostiti zagato, v kateri je končal Svet zunanjih ministrov. Obstaja mnenje da se bosta kitajska in francoska vlada, če bo predlog splosno sprejet, začasno u-maknili iz Sveta zunanjih ministrov, da hi se tako lahko rešila kriza.* Sedež Združenih narodov London, 3. VZN — Izvršni odbor pripravljalne komisije za organizacijo Združenih narodov je na današnji seji v Londonu z devetimi proti trem glasovom sklenil, da bo stalni sedež te organizacije z Združenih državah. (Kanada in Združene države niso glasovale). Anglija, Francija in Nizozemska so glasovale proti predlogu, Avstralija, Brazilija, Chile, Češkoslovaška, Iran, Mehika, Sovjetska zveza in Jugoslavija so glasovale za predlog. Okupator je v Slovenskem Primorju povzročil ogromno škodo na nepremičninah. Stanovanjskih poslopij je popolnoma uničenih 5.648, deloma poškodovanih 7.451. Gospodarskih poslopij pa je popolnoma uničenih 4.097, delno poškodovanih 1.759. Vlada svetovnega delavstva Pariz, 4. Reuter — Novo osnovana svetovna federacija strokovnih zvez j« danes izvolila svoj izvršni odbor, ki naj deluje, kot «vlada svetovnega delavstva*. Za Jugoslavijo je izvoljen Gjuro Salaj. Za spoštovanje prevzetih obveznosti Govori se o nekakih »sklepih* z dne 11. septembra. Ce se že ome njajo, bi nad za te «sklepe» vedel. O kakih »sklepih* lahko govorimo, če Svet ministrov ni sprejel nikakega sklepa in če ni bil nikak sklep podpisan od ministrov? Ali naj to pomeni, da jaz zanikam, da obstoje razlike v mišljenju v Svetu ministrov? Ne, tega ne pravim. Ko govorimo o razlikah v mišljenju v Svetu ministrov, moramo imeti na umu, da so te razlike v resnici obstajale v vprašanju izpolnjevanja dogovora, ki je bil sklenjen na berlinski konferenci treh velesil. ki„ doljubno slovansko in ita-klj ljudstvo zahteva pri- SoHi ? teh krajev k novi Ju- brat”'*1’ je živ spomenik »tetva me(ji nar0(n {n Vodnik korhi evroPskim narodom v te za ljudsko demokracijo. tern6 to ni nič čudnega. To je n<). t>no in samo ob sebi umev-or je (isto naravno, da Ttr0f?vfer)etna pridobitev borbe -■ * fašizmu ne more iti v ra- ten p°£ £3?m lali-dcmokratom, ki ti a,krinko zločinske gonje pro- *W0f— ... r H1tcs?va'natvu skrivajo svojo re l>rerf0>!arno mržnjo proti na 80# ljudski demokraciji. Tem hap0(i°n, hi imajo na jeziku hitalijansko • slovanskega ti' se razlije žolč vsako-le J . ^ar nalete na konkret- hhPfiniere tega bratstva (tako l J6 spravilo s tira enostavno *® t z? na-rauno dejstvo, da so Mujj *rtc°yljah, na Opčinah po-, ^jzzični, odnosno samo ”ensh napisi). C/Vc igro izgubil. Zrnate u l izmom dolguje člove- *e*nWfe.mM stroju, bi danes za-narodi še ne slavili %oru nad fašizmom. K temu ftfimH.i .1 u.n ruti trni ' Nihče ne trdi, da ni bil podpi-in v Berlinu 1. avgusta dogovor med glavarji treh velesil. Tu v Londonu pa so nastale razlike v mišljenju v vprašanju ali naj se odločitve berlinske konference izpolnjujejo ali ne. Na tem se Je porabilo mnogo časa. Sedaj se pa cilje, da gotova točka dogovora nekaterim ugaja, medtem ko druga ne. Da je ta točka dobra, ker je, oprostite, »široka* in da Je druga slaba, ker je preveč »ozkosrčna*. Ali ne izpodkopajo take diskusije temeljev sporazuma? Mi, sovjetsko ljudstvo, mislimo takole: »Ce ste podpisali sporazum, ste se obvezali, da ga boste spoštovali. Ni mogoče spoštovati sporazuma simo v tistem delu, ki komu ugaja danes, potrebno je, spoštovati sporazum v celoti, kot je bil podpisan. In tudi formalno — ministri ne morejo spremeniti sporazuma, ki so ga sprejeli voditelji njihovih vlad. Bilo Je torej tako: Pripovedovali so nam, da se morata Kitajska in Franoija iz nekega razloga udeležiti vseh priprav za mirovne pogodbe z Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko kljub temu, da je berlinska konferenca odredila drugačen postopek. V tem slučaju smo ugovarjali proti kršitvi sklepov berlinske konference in to tem bolj, ker Kitajska in Francija ne le nista bili udeleženi pri sklepanju pogojev premirja s temi deželami in teh pogojev nista pod- pisali, temveč jim nista niti nikoli objavili vojne. Tudi če so nam v odgovor na naše popolnoma upravičene ugovore dejali: »Ali soglašate z nami ne glede na kršitev berlinskega sporazuma treh v=*esil, ali pa ce bomo podpisali niti sklepov, o katerih smo se sporazumeli*, smo ostali še vedno neomajno lojalni berlinskim sklepom in jih branili pred- vsemi nepričakovanimi napadi. Ce bi želeli, bi pač vedeli, kako najti zadovoljivo rešitev, vendar Svet ministrov ni sprejel predlogov sovjetske delegacije in ni hotel iskati načina za rešitev spornih vprašanj. Kot posledica tega ni bilo podpisano nobeno poročilo. S tem je treba računati kot z dejstvom. Za sodelovanje med zavezniki Ob zaključku bi želel povedati, kakšen je položaj v očeh sovjetske delegacije. Sovjetska zveza je vstala iz zadnje svetovne vojne kot zmagovalec in zavzela njej primerno mesto v mednarodnih odrioša-Jih. To je posledica ogromnih naporov Rdeče armade in vaega sovjetskega ljudstva v vojni z Nemčijo in z Japonsko, kjer smo z zavezniki složno korakali in uspešno sodelovali. Sovjetska delegacija gleda z zaupanjem v bodočnost in upa, da mi vsi stremimo za konsolidacijo v sodelovanju med zavezniki na vzhodu in zahodu v dobrobit naših narodov in v interesu konsolidacije miru na vsem svetu.* Nato je Molotov odgovarjal na razna vprašanja dopisnikov sledeče: Vprašanje: «AU ni bilo sklepa z dne 11. septembra?* Odgovor: »Ce najdete tak sklep, mi ga pokažite in mi povejte, kdo ga je podpisal.* Vprašanje: »Ali bi prav povedali, da je bilo v dnevnih poročilih o sestanku U. septembra rečeno, da ima vseh pet članov Sveta zunanjih ministrov pravico udeležbe pri sestanku, da pa v vprašanjih, ki se tičejo mirovnih pogodb, nimajo vsi pravice do glasu » Odgovor: »O tej zvezi lahko izjavim, da so se za čaas prve seje Sveta zunanjih ministrov o tej zadevi med seboj dopisovali predsednik Truman, ministrski predsed-ni Attlee in vodja Sovjetske vlade Stalin. Sovjetski odgovor je poudarjal nujnost točnega spoštovanja sklepov berlinske konference, kjer je bilo jasno rečeno, katere države in po kakšnem redu morajo biti odgovorne za pripravljanje mirovnih pogodb z Italijo, katere zs pripravljanje mirovnih pogodb z Rumunijo, Bolgarijo m Madžarsko in katere za, pripravljanje mirovne pogodbe s Finsko. Nobeno poročilo o tej zadevi ne more veljati, če ni v skladu s sporazumom, ki so ga sklenili zavezniki v Berlinu.* Vprašanje: «Ali lahko poveste svoje mnenje o vprašanju udeležbe na sejah kjer se razpravlja o mirovnih pogodbah, zunanjih ministrov Sveta ki niso neposredno zainteresirani na teh vprašanjih?* Odgovor: «V berlinskem sporazumu je rečeno, da naj se drugi člani Sveta zunanjih ministrov povabijo k udeležbi pri sejah o mirovnih pogodbah in to ob takih prilikah, ko se razpravljajo zadeve, ki se jih neposredno tičejo. Očt-vidno mora Svet sklepati o takih vprašanjih v sporazumu s člani, ki predstavljajo dežele podpisnice pogojev premirja.* Izjava avstralskega zunanjega ministra London. 4. Reuter — Dr. Herbert Evatt, avstralski zunanji minister, jč ua tiskovni konferenci v Londonu danes postavil zahtevo, da se morajo bodoče mirovne konference udeležiti tudi manjši vojskujoči se zavezniki, kot Norveška, Grčija, Holandska, Jugoslavija, britanski dominioni, — razen Irske — Brazilija, Indija in morda Danska. Ce bi Rusi zahtevali neodvisno predstavništvo za Belo Rusijo in Ukrajino, bi bila to upravičena zahteva. Neuspeh londonskega Sveta zunanjih ministrov je ustvaril ponovno možnost, da se vnovič začenja ustvarjati mir, česan- naj bi se udeležile manjše sile. Na vprašanje, kakšen bi bil avstralski interes v vzhodnem Sredozemlju, je Evatt poudaril, da so avstralske sile pomagale deželam na tem ozemlju v borbi za svobodo, ker so njihove prometne poti tekle skozi Sredozemlje. Jugoslovanske žrtve vojnih zločinov London, 4. Reuter — Dr. Rado*-mir Zivkovič, jugoslovanski član komisije Združenih narodov za vojne zločine, je danes na tiskovni konferenci v Londonu dejal, da je od 1.6S5.000 Jugoslovanov, ki šo med vojno izgubili življenje 70% žrtev vojnih zločinov. Navedel je 37% smrtnost v italijanskih koncentracijskih taboriščih in dejal, da se veliko število jugoslovanskih izdajalcev in Quislingov, ki so pobegnili pred osvoboditvijo, skriva v Avstriji in Italiji. Med osebami, katerih izročitev zahtevamo, je Ba-stianini, bivši italijanski veleposlanik v Londonu in guverner v Dalmaciji, ki je sedaj v Švici. Jugoslovanska vlada je zahtevala od Švice Bastianinijevo izročitev, komisija za vojne zločine pa je poslala svoja potrdila, vendar Ba-stianinija doslej se niso izročili. Laval pred sodiščem Pariz, 4. Reuter — Ko se je danes ob pol dveh pričela dolgo pričakovana razprava proti bivšemu vichijskemu ministrskemu predsedniku Pierre-u Lavalu, ki je obtožen zaradi zarote proti državi in sodelovanja s sovražnikom, je tožilec prebral dolgo obtožnico. Iz obtožnice posnemamo, da je Laval vodil zaroto proti varnosti države. Poudarja se Lavalovo delovanje pred vojno, njegova vloga v abesinski krizi, njegovo sovraštvo do Britanije in do francoskega parlamenta. Obtožnica dodaja, da je Laval nesporno odgovoren za intrige in gz-ožnje, ki so preprečile predsedniku republike, predsednikoma obeh domov, članom parlamenta in onim ministrom, ki so še vedno upoštevali narodno suverenost, da bi šli v severno Afriko in tam sestavili vlado, na katero ne bi mogli Nemci izvajati pritiska in ki bi v Evropi in ZDA predstavljala Francijo in zavarovala njen obstoj ih suverenost. Obtožnica dolži Lavala, da je z intrigami zavajal parlament, mešetaril z obljubami in grožnjami, da je dosegel da se oblast izroči Petainu. Obtožnica navaja radijski govor, omenjen na Petainovem procesu, v katerem je Laval dejal: »Upam na nemško zmago*. Opozarja pa na sestanek v Montoiru, na katerem je bilo sklenjeno sodelovanje s sovražnikom. Poudarjena je bila tudi Lavalo-va vloga pri pošiljanju francoskih delavcev v Nemčijo in kako sta s Petainom raje videla, da je bila mornarica v Toulonu uničena, kakor pa da bi služila Franciji. Razprava se je pridela ob pol dveh in je bila polna razburljivih prizorov med člani sodišča in La-valom tako, da je sodnik ukoril Lavala in mu odvzel besedo. Lava-lova zagovornika odvetnika Albert Naud in Barrague sta odklonila zagovor. Razprava je bila prekinjena ob 17.58, ko je bil Laval odpeljan iz razpravne dvorane po razburljivem prizoru s sodnikom, ki je izjavil: »Pod takimi pogoji ne bom delal*. Nadaljnja zasliševanja se bodo vršila brez Lavala. Fašistični zločinci pred sodiščem Reka, 4. Tanjug — V kratkem se bo vršila razprava pred vojaškim sodiščem Is trsko-reškega vojaškega področja proti enemu izmed glavnih fašističnih zločincev, ki je zakrivil v Istri celo vrsto zločinov. Obtoženi fašist je Milan France-sei iz Pazina. Ta zločinec se je udeležil številnih akcij in zločinov proti slovanskemu prebivalstvu v Istri. Sodeloval je tudi pri zažiganju vasi in ropanju hrane po deželi. Fašistično rovarjenje v južni Ameriki Beograd, 4. — Člani jugoslovanske delegacije v Londonu med njimi Edvard Kardelj, Sava Kosano-vič in Drago Marušič so prispeli danes iz angleške prestolice na zemunsko letališče pri Beogradu. Pri njihovem prihodu so bili prisotni zastopniki jugoslovanskih oblasti. Na povratku iz Londona je podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj v spremstvu našega veleposlanika v Parizu Marka Rističa obiskal predsednika francoske začasne vlade generale De Gaulle-a. Podpredsednik Kardelj in predsednik De Gaulle sta se delj časa prisrčno pogovarjala. njih je vzklila nova pomlad narodov, ki v bratskem sodelovanju vodi na pot notranjega premagovanja fašističnih ostankov m boljše bodočnosti. V tem je smisel poslanstva slovanskih narodov, zgodovinski pomen ^Ptvan° nnrodi Ju9°slavile; ljudske demokracije in osnova “ ogromne žrtve: iz i bratskega sožitja med narodi. Prijateljstvo s Francijo in Kitajsko Vprašanje: «Ali ne mislite, da bi bilo za Francijo in Kitajsko, ker ata stalni članiai varnostnega Sveta, bolj primemo, da bi sodelovali v Svetu zunanjih ministrov za pri. pravljenje mirovnih pogodb?* Odgovor: »O tej zadevi sem že govoril. Lahko samo dodam, da sovjetska vlada popolnoma upošteva Francijo in Kitajsko kot članiai varnostnega Sveta. Temu bi leJhko dodal, da ima samo Sovjetska zveza dolgoročne pogodbe o prijateljstvu In zavezništvu z obema deželama.* Vprašanje: »Zslel bi vedeti, v koliko niso člani Sveta zunanjih mi- nistrov vezani na dosežene sklepe, ker protokol Sveta zunanjih ministrov ni bil podpisan?* Odgovor: «To je nekaj, o čemer morajo premišljevati vsi ministri.* Vprašanje: »Kakšni so bili razlogi, da so nekatere sile zahtevale, naj se Francija in Kitajska udeležita vseh diskusij, čeprav je to v nasprotju s sklepi berlinske konference?* Odgovor: »To vprašanje morate postaviti predstavnikom teh sil.* Vprašanje: »Ali lahko razložite stališče sovjetske delegacije do sklicanja splošne mirovne konference? Ali sovjetska delegacija na. Slovani na Madžarskem manifestiralo za Trst Beograd, 3. Tanjug. — Na veliki slovanski konferenci, ki je bila te dni na Madžarskem, je prišlo do burnih manifestacij za priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji. Ob tej priliki so najuglednejši funkcionarji osrednjega odbora Jugoslovanov na Madžarskem in delegati odborov antifašističnih or-ganizacij Slovanov na Madžarskem podpisali resolucijo, ki pravi: »Jugoslovanski narodi so v težki 4 letni naradno-oavobodilni borbi žrtvovali svoje najboljše ninove, da bi osvobodili svojo domovino in Julijsko krajino, ki ima po veliki večini jugoslovansko prebivalstvo, kakor tudi mesto Trst. Pred vso svetovno javnostjo izjavljamo svoje popolno soglasnost z zahtevo demokratične federativne Jugoslavije, da se mo-ra Julijska krajina s Trstom priključiti k Jugoslaviji. Moskva, 3. Tass — Po porazu nemškega fašizma so se hitlerjevi pristaši zatekli h kamuflaži. Farrell in Peron skušata prepričati svet, da je v Argentinji na oblasti demokratična vlada, v Španiji nadaljuje Franco z navideznimi preureditvami in istočasno proglaša, da je branitelj demokracije. Portugalski diktator Salazar ne zaostaja. Vsi se še dobro spominjajo, da je med vojno Združenih narodov proti hitlerjevi Nemčiji Salazarje-va Portugalska aktivno pomagala osnim deželam. Salazar je trdno računal na zmago nemških in italijanskih fasistov. Upal je, da bo imel svoje mesto med fašističnimi šakali pri razdelitvi plena. To dokazuje med drugim tudi to, da je Salazar poskušal prodreti v Južno Ameriko, posebno v Brazilijo. Zt zdavnaj pred vojno je urugvajski novinar Gorgo v nekem svojem članku dejal, da si skuša Salazar-jev fašistični režim na vse načine pridobiti vpliv v deželah Južne Amerike, posebno v Braziliji, Glasnik portugalskega fašizma v Braziliji je časopis »Brazil-Portu-gal*. Salazar denarno podpira ta list in list poje hvalospeve Salazar-jevemu režimu, brazilskim fašistom, korporativnemu sestavu, ta-kozv. »novemu redu*, Salazarjevi Portugalski itd.. Ta listič poslušno ponavlja vse nesramne Goebbelso-ve izmišljotine. Drugi glasnik portugalskega fašizma v Braziliji so Madžarski vojni zločinci N®w York, 4. Reuter. — Zased-beo® sile ZDA v Nemčiji in Avstriji bo izročile madžarskim oblastem 3 madžarske bivše ministrske predsednike — Ferenca Sza-laslja, Belo Imredyja in Laszlo Socialdemokratska stranka G. S.R. Praga, 3. Tass — V Pragi se je vršil kongres čehoslovaške social-no-demokratske stranke. V svojem govoru na kongresu je ministrski predsednik čehoslovaške republike Fierlinger dejal, da se socialno-demokratična stranka aktivno u-deležuje političnega življenja na Cehoslovaškem. Na kongresu je bila sprejeta resolucija v kateri zahteva socialnodemokratska stranka nacionalizacijo težke industrije, bank in privatnih zavarovalnih družb, pravično razdelitev poljedeljskih in industrijskih proizvodov, razdelitev veleposestev, izgon Nemcev in Madžarov iz Čehoslovaške, enakopravnost žena, enotno vzgojo mladine, ureditev tekočih vprašanj, čistko domačih izdajalcev, izdelavo novega volilnega načrta za narodno skupščino, šolsko reformo in zakon o tovarniških pravicah. Avstrija zahteva Juino Tirolsko Dunaj, 3. Reuter — John Kin-ohe, posebni Reuterjev dopisnik, poroča: «Kancler avstrijske začasne vlade, dr. Karel Renner, je na današnjem množičnem zborovanju ponovil avstrijsko zahtevo zavezniškim silam glede vrnitve južne Tirolske, ki je sedaj sestavni del Italije. Renner, čigar govor je oddajal dunajski radio, j« govoril s predstavniki vseh treh demokratičnih strank, katoliške ljudske stranke, socialistične in komunistične stranke. Zavezniki so se uradno udele* žili zborovanja. V imenu komunistov Je govoril Franz Honner, no- reakcionarne katoliške družbe, posebno jezuitska. Kot javlja dopisnik znane novinarske agencije prihajajo na španskih ladjah v Južno Ameriko portugalski fašisti in španski falangisti. Novinar, ki je pred kratkim obiskal špansko ladjo »Cabo de Buena Espe-ranza*, ki je namenjena v Argenti-nijo je videl na krovu te ladje fašiste, ki potujejo v Buenos Aires z uradnim poslanstvom. Kot javlja brazilski list »O dirigente* se zbirajo španski falangisti v Argentini ji, portugalski fašisti pa v Braziliji. Spomnimo se, da je prišel v Brazilijo Portugalec Ribeira, ki je obtožen vohunstva v korist osnih držav. Pred kratkim je prispel v Brazilijo tudi bivši voditelj braziljske fašistične, integralistične stranke, Severin Contuccio, ki je izobčen, Contuccio je prispel na Portugalsko, kjer je bil v izgnanstvu po neuspeli zaroti, ki so jo organizirali integralisti s pomočjo Salazar-jevib agentov. Kot zatrjujejo, je Contuccijev prihod v zvezi s poizkusom integralistov, da bi reorganizirali svojo stranko. Franco se brani z evangelijem Rim, 4. Tass. — V komentarju o poročilu, da s« je papeški nuncij v Madridu, udeležil proslave »dneva Caudilla* (tako imenujejo španski fašisti Franca), piše Ust »Italia libera*: »Franco je izgubil podporo vseh civiliziranih narodov. Vendar pa so na svetu še ljudje, ki kličejo na njegovo glavo božji blagoslov.* List »Voce repubblicana* piše v uvodnem članku, da se Franco še vedno »brani z evangelijem*. Registracija avtomobilov in motociklov v Jugoslaviji Cestno prometni odsek ministrstva za notranji promet v Ljubljani izdaja nive spoznavne (evidenčne tablice) za motorna vozila. Za vsako vozilo je treba predložiti po-ardilo o oddaji prijavne pole za u-porahmke. Za tablice je treba plačati le stroške izdelave. Uporabniki motornih'vozil po preteku roka za dvig tablic, ki poteče dne 5. oktobra 1945, ne bodo smeli več voziti z motornimi vozili, ki ne bo-, do opremljena z novimi evidenčnimi tablicami. Stavke v USA New York, 4. Reuter — Ravnatelj atlantske obalne plovbe je opisal položaj v New Yorku kot zelo resen ker se je stavka pristaniških delavcev, ki je že povzročila zastoj na preko 100 ladjah, razširila na 65.000 delavcev in grozi paralizirati vse pristanišče. 4 urna stavka 20.000 ameriških telefonskih uslužbencev v Washing-tonu grozi jutri popolnoma ustaviti medkrajevni telefonski promet in resno omejiti krajevne telefonske pogovore. Zaradi stavke 42.000 rudarjev v premogovnikih je postal položaj na tem polju tako resen, da je vlada ZDA prepovedala vse dobave premoga, razen za bolnice in druge važne obrate; nekatere jeklarne so morale ustaviti delo zaradi pomanjkanja premoga. Stavka delavcev pri naftinih vrelcih, ki izvira iz zahteve po 30% povišanju mezd, je zajela 15 federalnih držav. Bolgari proti Francu Sofija, 4. Tanjug. — Tanjugov dopisnik poroča, da je bolgarski protifašistični odbor priredil protestno zborovanje proti Francovemu režimuv, Podpredsednik odbora Ljudmil Stojano je v svojem govoru opisal teror, ki se izvaja v Španiji proti borcem za svobodo. Nato je čital nekaj ganljivih pisem, ki so jih pisali španski antifašisti, pred svojo smrtjo, na katero so bili obsojeni. Stavka v Liverpoolu Liverpool, 4. Ass. Press. — 89 ladij, med njimi 2 ameriška prekooceanska transportna parnika, stoje od včeraj v pristanišču zaradi stavka 15.000 pristaniških delavcev, ki zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. ‘ Kot je izjavil R. J. Hodges, u-pravnik pristanišča, je bilo prizadetih 49 prekomorskih ladij in 40 obalnih parnikov. Govornik Je na množičnem zborovanju stavkujočih napovedal, da bo stavka trajala 14 dni in dejal, da stavkujoči zahtevajo povišanje plače na 25 šilingov, nobene spremembe v sedanjih delovnih pravilih, 40 urni delavnik, zdravniško o-skrbo ter ambulante za pristaniške delavce. Mednarodna mladinska konferenca Bardossyja, Prepeljali so jih iz Ftranji minister v Rennerjevi vladi, a zburga v Budimpešto, kjer bo- Smatrajo, da tudi francoske oblasti <50 sojeni kot vojni ziočinoi. |.podirajo avstrijsko zahtevo. London, 3. Tass — Pripravljalni odbor mednarodne mladinske konference je poslal vsem mladinskim organizacijam sveta poziv. Poziv pravi, da se mednarodna mladinska konferenca vrši v trenutku, ko je vojna proti nacizmu i agresiji, utelešenem v fašizmu, prišla do zmagovitega konca. Na konferenci bodo razpravljali o vprašanjih, ki tičejo sodelovanja mladine v boju za polno in svobodno življenje, proti fašizmu v vseh njegovih obli. kah in pojavih, za izgradnjo trajnega miru na podlagi sklepov združenih narodov in sodelovanje svetovne mladine pri obnovi dežela, ki so bile opustošene med vojn«. V svojem pozivu c:>udarja odbor, da je dostop na konferenco mogoč , vuppi organizacijam svobodoljubne mladine — kulturnih, političnim, športnih in drugim — brez ozira na njihov politični in verski nazor in brez ozira na njihov plemenski ali narodnostni značaj. Pripravljalni odbor je izvolil pododbor, v katerem so predstavniki Velike Britanije, SZ, Kitajske, Francije, Jugoslavije, Vzhodne A-frike, Čehoslovaške in Južne Amerike. Ker delegacija ZDA ni v pripravljalnem odboru, so sklenili prihraniti eno mesto v pododboru za predstavnike mladine ZDA Na sestanku pripravljalnega odbora so sprejeli sledeč dnevni red: L Mladina v boju za svobodo in boljši svet. 2. Povojne potrebe mladine. 3. Organizacija mednarodnega sodelovanja mjadine. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 5. oktobra 1945. Primorsko ljudstvo čaka Koder hodiš po Primorski zemlji — na zborovanjih, na mitingih, v vlakih, avtobusih, v delavnicah, v tovarni in na polju, povsod slišiš v teh dneh, ko Čakamo komisijp iz Londona, ena in ista vprašanja: Kdaj bodo prišli? Ali bodo kmalu prišli? Ali je res da pridejo že ta teden, ali sele čez štirinajst dni? Potem spregovori kdo, ki je morda «n«kaj slišal*. Drugi utihnejo, v delavnici za hip ustavijo stroj in poslušajo. Slišali so ie dosti različnih mnenj, toda vedno radi prisluhnejo takim, četudi «neoficijelnim» Izjavam nad katerimi so bili že tolikokrat razočarani. «Saj morda ima pa le prav — morda pa le govori resnico* si mislijo. In tako ponavljajo tisoč in tisočkrat ista vprašanja. — Gotovo! Do. bro se zavedajo, kakšno bo poslanstvo te komisije. Zato se pa te dni pripravljajo. Prebivalci v Sagradu, organizirani v SIAU so na širšem zborovanju potrdili, da je bodočnost Julijske krajine le v demokratični federativni Jugoslaviji. Prebivalci rajona Solway v Tržiču so na svojem širšem sestanku ugotovili, da bo problem brezposelnosti rešen le s priključitvijo Julijske krajine k Jugoslaviji. — Prebivalci rajona Serenlssimo v Tržiču, so zbrani na sestanku izjavili, da je edina rešitev problema Julijske krajine ta, da se priključi k Jugoslaviji. Prebivalci okoliških vasi, iz Tržiča, s Turjaka, Sv. Petra ob Soči, a Tarancana, Pierisa, Pancana, Bl-strinje, Ronki in iz vseh drugih rajonov v Tržiču so zbrani na raznih širših sestankih, kjer so obrav. navali današnji gospodarski položaj, izjavili, da je edina rešitev problema delavstva in obnove v tem, da se Julijska krajina pridruži k Titovi Jugoslaviji, kjer je oblast v rokah ljudstva. Vse te svoje izjave so podpisali in jih poslali na različne naslove. Tudi iz drugih delov Primorske zemlje prihajajo podobna poročila. Prosvetno društvo »Simon Gregor, čič* iz Kobarida je poslalo Svetu petih ministrov brzojavko, v kateri navaja v imenu vseh članov zahtevo, da se Julijska krajina s Trstom in Slov. Benečijo priključi k Jugoslaviji. Brzojavka poudarja, da Je Kobarid žrtvoval za osvoboditev štirinajst borcev, dvanajst talcev, dvainštirideset internirancev in doslej še neprecenjeno materialno Je plačala briška dežela, da bi ji na njene brajde končno sijalo sonce svobode in da bi srečno zaživeli v naročju ljubljene matere Jugoslavije*. Tako pišejo — skupaj ali poedin- ci -r- resolucije, sestavljajo brzojavke, ter jih pošiljajo na ZVU, maršalu Titu, zavezniškim predstavnikom, komisiji v London itd. Ko se pogovarjajo v vlakih in avtobusih o teh stvareh, ki so edini predmet razgovora, si samozavestno pripovedujejo med seboj: «Pri nas smo povedali, kaj hočemo! Napisali smo našo samoodločbo ie enkrat, čeprav smo jo že dokazali s krvjo. Veste — lepo, zelo lepo smo jo napisali in utemeljili. «0 pri nas tudi!* vpadejo drugi. «Prl nas smo...* «Tudi pri nas...!* »In pri nas...l» «M1 tudi...!* Povsod so napisali brzojavke, resolucije, spomenice — vsi so podpisali. Potem pa kdo podvomi. «Ali pa bodo vse to vpoštevali?* »Zakaj'neki pa ne bl», ga pokarajo. eSaj Atlantska karta ne mora biti prazna beseda!*-«Da, in zato ker ni prazna beseda*, pristavlja drugi, »bodo prišli naši za vedno nazaj!* Zadnjič — bilo Je v vlaku — je neko mlado dekle ob teh besedah sanjavo pogledalo po bežeči pokrajini: «In takrat* — je rekla — «bo tukaj povsod svoboda!* Drugi so jo začudeni pogledali. — »No, saj — je že!» je nekdo negotovo dejal. v-Da, že res — toda takrat bo drugačna — prava svoboda, ker bomo v Jugoslaviji, kjer bomo predstavljali državo mi — ljudstvo. Take svobode še nismo nikoli imeli, zato bi naredila vse zanjo!* Ni sama! Vse Primorsko ljudstvo je po borbi s fašizmom pripravljeno storiti vse, da bo njihova samoodločba spoštovana! VUVWAVAVW.WVAW. VAV.V < Nerazumljivo postopanje Prebivalstvo Sv. Ivana si je zgra-svoj Narodni dom. 1921. leta so ga dilo že pred prvo svetovno vojno požgali. Sveto-ivančani so ga pozneje zopet zgradili, toda leta 1927. so ga morali prodati zaradi pritiska fašističnih ustanov, za eno tretjino prave vrednosti. Po osvoboditvi je ljudstvo zopet zasedlo Narodni dom in Je v njem nastanilo Slovensko prosvetno društvo »Slavko Škamperle* in odbore SIAU-ja, AFZ in GAT-a. Pred nekaj dnevi so zvedeli, da nameravajo zavezniške oblasti zasesti te prostore. Zato so poslali ZVU spomenico s podpisi vseh sve-toivančanov, v kateri so naprosili ZVU, da naj ne zaseda Narodnega doma, ki predstavlja kulturni center v Sv. Ivanu. Toda zaman! Včeraj zjutraj je prišel neki angleški oficir z nekim duhovnikom in dal nalog, da mora biti Narodni dom v treh dneh izpraznjen, da se nastani v njem neka vojaška oblast. Takoj so »klicali sestanek, na katerega je prišlo preko petsto ljudi, na katerem so ostro obsodili tako postopanje, šli so k Svetoivančani še niso mirovali. Šli so k gospodu polkovniku Bow-manu, ki jim je zelo prijazno odgovoril na njihove zahteve. Dejal jim je, da dobiva vse podatke od svojih oficirjev in da se po njih ravna in izdaja ukrepe. Tako vprašanja Narodnega doma pri Sv. Ivanu še niso mogli rešiti. Vsi pričakujejo, da bo ZVU vpo-števala pravične zahteve prebivalstva pri Sv. Ivanu. gospodu poročniku Simoniju, ki jim škodo. Tudi mladina iz Kobarida j J« dejal, da bo Narodni dom slu- je v drugi brzojavki zahtevala, da morajo biti upoštevane zahteve Slovenskega ljudstva, ker si je z borbo priborilo vse pravice za priključitev k Jugoslaviji. Z Brd s poslali pišmo, v kate-' rem pišejo: «Brda, kjer so prelivali kri partizani in garibaldinci ter tako kovali večno bratstvo in svobodo Slovencev in Italijanov, se s samozavestjo in zaupanjem obračajo na Zavezniško vojno upravo s prošnjo naj ta posreduje pri mednarodni komisiji ter ji izroči njihove resolucije, ki so zahteva vsega briškega ljudstva za pravično aačrtanje meja onstran Soče. To je klic vasi Snežatno, Biljana, Brce, Breznik, Kozbana, Vrhovlje, Dobrovo, Cerovo, Hum, Breg, Krasno, Kojsko, Gonjače, Vl&njevik, Nebljo Hrusulje, ki so sicer mate vasi — nekatere le z nekaj hišami — pa so vendar položile nad 122 borcev-partizanov na oltar domovine Jugoslavije. V resoluciji iz Gorenjega Cerova pišejo: «Za na$e »vete pravice je žrtvovalo samo v naši vasi svoja mlada življenja petnajst partizanov in petnajst talcev. Pet in dvajset let smo morali po krivični razmejitvi s stisnjeno pestjo prenašati udarce, ki nam Jih je zadajal fašizem. Pred štirimi leti pa »mo se dvignili proti zatiralcem in uničevalcem dediščine naših očetov. Hočemo svobodo v Jugoslaviji! Šmartno je dalo deset padlih v borbi in sedem žrtev terorja. Ste-verjan je izgubil petinpetdeset sinov, hrabrih partizanov, ki so padli v osvobodilni borbi. Okupatorji so požgali in uničili dez trideset domov. Vipolže so darovale tri tovariše, ki so padli v borbi, sedem talcev, šest umrlih v internaciji in petnajst sirot, ki so ostale brez o-četov. Ne bomo nadaljevali z naštevanjem vsega krvnega davka, ki ga žil za šolske prostore slovenske šole. Svetoivančani so mu pojasnili, da je v Sv. Ivanu precej velika šola. katera bi bila zaradi večjih prostorov in iz higijenskih razlogov bolj primerna, v te namene kakor pa Narodni dom. Povedali so tudi, da je ta šola sedaj sicer v neuporabnem stanju, ker manjkajo šipe in je vsa ponesnažena, vendar pa, da so pripravljeni vse urediti na lastne stroške. Povedali so tudi, da se je pri Sv. Ivanu vpisalo 400 otrOk v slovenske šole in da je bila stara šola pred letom 1918. slovenska šola. Svoje izjave so utemeljili še s pojasnilom, v kakšne namene služi da. nes Narodni dom in so dejali, da se iz Narodnega doma ne morejo umakniti. Na to je gospod Simo- Mladinska iznajdljivost Ze od 1942. leta dalje so se sestajali vedno v eni in isti sobi mladina, narodni odbor in druge organizacije. Danes, ko je svoboda, ko ni več strahu pred sovražnikom, pa je mladina Podgore sklenila postaviti svoj mladinski dom. Pogovarjali so se in posvetovali, toda kje najti primeren prostor? Vprašanje je rešil domačin tov, Ivan, ki je mladini odstopil skedenj. Iz skednja napraviti mladin ski dom ni bila mala stvar! Podreti je bilo treba pode, zvišati strop, razSiriti okna in še drugo. Potem so imeli pred sabo zopet nov problem! Kje neki dobiti les? šli so do Narodne zaščite na okrajni odbor ter dobili dovoljenje, da poderejo staro barako pod vasjo, Pripravili so st mizarsko delavnico in kar čez noč postali zidarji, tesarji in kovači. Sedaj dom hitro raste. Pripravljeni so že okvirji za sliko maršala Tita, Stalina in vodilnih za vozniških mož. Najbolj požrtvovalen je tov. Slavko. Sam vodi vse delo. Naredil je tudi načrt za okvir, v katerega bodo postavili slike vseh, ki so padli za svobodo iz naše vasi. Napravil je tudi umetniško sliko, katero bo poklonil sovjetski mladinski delegaciji, kadar pride na obisk. V dom bo napeljana električna luč. Postavljen bo stenčas in knjižnica. Na otvoritev bo mladina povabila tovariše iz vojske In predstavnike narodne oblasti ter mladine iz vseh krajev. S tem bo pokazala ni dejal, da bo v tem slučaju po- ljubezen do tistih, ki so Ji prinesli stopal z zakonom. | zlato svobodo. Delo sodišča za čiščenje V domovino 10 vračajo Urad za repatrijacijo RKJ ima polne roke dela z repatrilranci, ki se vračajo iz Italije v domovino. Od 20. do 30. septembra je odpotovalo v domovino 489 ljudi, od teh 66 Slovencev, 215 Hrvatov, 27 Srbov.. 1 Ceh, 4 Bolgari, 4 Nemci. 33 Rumunov, 126 Italijanov in 3 Poljaki. Urad predvideva, da repa-trijaoija iz Italije letos še ne bo končana, ker italijanske oblasti ne nudijo nobene pomoči in delajo re-patriirancem vse mogoče ovire pri organiziranju transportov. Repatriiranci se vračajo le posamič. V Italiji je tudi še dosti Primorcev, katere je fašistični režim preselil. Večina njih je že davno vložila prošnje za vrnitev v domače kraje, toda zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev jim povratek še ni omogočen, zlasti iz krajev, Ki so od železnice bolj oddaljeni. Telefon preko Morganove črte Trst, 3. — V dogovorih med jugoslovanskimi oblastmi in telefonskimi strokovnjaki Zavezniške vojaške uprave je bila urejena telefonska služba med Trstom in drugimi kraji Julijske krajine, ki so pod jugoslovansko zasedbo. Častnik za telefonske zveze je izjavil, da obstaja omejena telefonska služba mer Trstom in Koprom, Kozino, Postojno in Opatijo. Upati je, da bodo v kratkem zvezali a Trstom tudi Buje in Pazin. Popolna normalna telefonska zv v: za obstoji med Trstom ter Reko in Puljem. Upati je, da bo V kratkem razširjena na ti dve mesti tudi telegrafska zveza. Zbor volivcev v Idriji Dne 27. septembra se je vršil tretji zbor volivcev v nabito polni dvorani Mladinskega doma. Pri tej priliki nam je tov. okrajni šolski nadzornik izčrpno orisal po men dobe, v kateri živimo ter med drugim zlasti poudaril, da se zelo motijo tisti, ki še danes mislijo, da bo prišlo do kake spremembe, Vsi sklepi zadnjega zbora volivcev so se izvršili, izvzemši glede prosvetne dvorane, ki se bo uredila v nekdanji vojaški stavbi v ulioi Kap. Mihevca. Odločno so zahtevali, da se izdajalski kaplan Br glez pripelje v Idrijo, ter izrodi narodnemu sodišču za vse gorje, ki ga je povzročil. Sklenilo se je, sprejemati v službo v naš rudnik predvsem iz naše vojske odpuščene borce ter obenem počistiti z vsemi zabušanti, kateri se še danes nahajajo v raznih obratih našega rudnika. Sklenili so tudi čuriprej urediti socialni položaj naših vojnih vdov in sirot. Nabavna in prodajna zadruga v Kanaiu Dne 16. septembra se je vršil pri nas ustanovni občni zbor, katere ga se je udeležilo okoli 100 vaščanov. Na tem občnem zboru so bi la Bprejeta pravila nabavne in prodajne zadruge. Nadalje je bil spre jet tudi sklep glede višine posamez nih deležev, ki znaša 600 lir ter višine jamstva in pristopnine, ki znaša 60 lir. Izvoljen je bil tudi upravni od-bod z namestniki ter nadzorni odbor. Za predsednika je bil »oglasno izbran tov. Zorzut Leopold, briški rojak, ki je že od leta 1941 aktiven partizan ter javni delavec. Tudi ostala mesta v upravnem to nadzornem odboru zavzemajo ljudje, ki uživajo vseobče zaupanje naroda. Trst, 4. r- Danes se J« pred izrednim porotnim sodiščem v Trstu vršila obravnava proti Ormas Rug-geru, staremu 48 let, rojaku iz Bar-lette, ki stanuje v Tt^stu v ulici In-dustria 63 in proti nameščencu cILVA-e* Umberto Maggiolaru, staremu 30 let, ki stanuje v Trstu ulloa Guerrazzi 11, ki sta bila obtožena aktivnega sodelovanja z Nemci. Prvi je prišel pred sodišče Ormas Ruggero, obtožen, da je sodeloval z Nemci kot skvadrist in agent policije, podrejene «Inspekto-ratu ulice Belosguardo*, ter da je grozil delavcu Turcoviču Andreju in pretepal Mlslei-a Karlota, ki g* je spravil tudi v korali nacijo za dobo 2 let. Medtem, ko so bile zaslišane priče, je neka ženska med prisotnimi »poznala obtoženca in v solzčh izjavila, da je on kriv, da je bil njen sin interniran v Nemčiji in tam umrl. Radi te nove obtožbe Je bila razprava prekinjena in preložena na dan, ki bo objavljen kasneje. Nato je prišel pred sodišče Umberto Magglolaro, obtožen, da je po 8. septembru 1943. sodeloval z Nemci kot pripadnik pokrotnih Jet »črnih brigad*, s katerimi Je sodeloval pri umorih in požiganju na Krasu ter kot policijski agent v »Inšpektoratu* ulice 9. Mlchele. Obtoženec je priznal,' da je vršil službo policijskega agenta. Na to je bil prisiljen, ker bi bil sicer interniran v Nemčiji. Izjavil J«, da kot policijski uslužbenec ni nikoli sodeloval pri požigalnih akcijah na Krasu. Priznal je tudi, da je bil skvadrist, nikakor pa ne, da Je pripadal »Črnim brigadam*. Nato so bile zaslišane priče, med njimi neki Vitali, uslužben pri »ILVA-1*. ki je izjavil, da se je obtoženec sam hvalil in bil celo ponosen na umore in Iz tržaškega življenja Prireditev Prosvetne zveze Ustanovni občni xbor Prosvetne zveze v Trstu bo v nedeljo 7. oktobra točno ob 8.30 v veliki dvorani na trgu della Valle štev. 1. O priliki ustanovnega občnega zbora PZ, v nedeljo 7. t. m., bo v Trstu, v telovadnici ul. Valle, ob 20. uri, kulturna prireditev s sledečim sporedom: 1. »Hej Slovani*, petje; 2. Govor, Turk Danilo-Joco; 3. Klavora Vera: «Golobar», recitacija v slikah, izvaja prosvetno društvo «Golobar» iz Bovca; 4. Destovnik Drago-Ka-juh; »Pesem matere treh partizanov*, recitira Bovčar Estera iz Vipave; 5. Vilhar: «Pomladni zvoki*, mešani zbor, poje pev. društvo »Venec* iz Kozine, pevovodja dr. Jože Rapotec; 6. »Bratje v kolo se vstopimo*, izvajajo mladinke iz Sp. Branice; 7. Vilhar: »Mornar*, samospev, poje Gorjan Venceslav iz Gorice; 8. «Soči», simbolične vaje, izvajajo učiteljske pripravnice; 9. Zupančič Oton: »Kovaška*, zborna recitacija idrijskih rudarjev; 10. Klopčič Mile: «Mati», enodejanka, igra prosv. društvo iz Lonjerja; 11. Destovnik Drago-Kajuh: «Pismo materj iz groba*, deklamacija s pevskim zborom, Izvaja prosv. društvo iz Sežane; 12. Pirnik Makso: »Samo en cvet*, samospev, poje Kozem Rožica iz Prvačine; 13. «Vrnitev iz Nemčije*, izvaja AFZ iz Rlhemberga; 14. «Narodni ples*, Izvajajo mladinke iz Kobarida; 15. »Tenis*, telovadni nastop mladink iz Gorice; 16. a) «Na juriš*, b) »Vintovačka*, c) «Fizkulturna koračnica*, poje s spremljevanjem harmonike mladinski zbor s Proseka, zborovodja Kante Zdravko, Ljudsko prosvetno delo Nai uHlfelJ Je umrl Po Barkovljah še je v sredo bliskovito razširila žalostna vest, da nas je za vselej zapustil priljubljeni učitelj, vzgojitelj večine Bar-kovljanov, Nande Starec. Radi so ga imeli njegovi tovariši, radi njegovi učenci. Kadar nanese pogovor na Nandeta s Pale-ževlne, ti bo vsak njegov učenec, sedaj že zrel mož, rekel: «To Je bil učitelj, k njemu smo radi hodili v šolo.* 29. 9. t. m. je openska mladina skupno s tamkajšnjim Prosvetnim društvom priredila zabavo s sre-čolovom «za našega dijaka*. Mladinke so okrasile kino dvorano z italijanskimi, slovenskimi in zavez, niškimii zastavami. Pripravite so tudi krasne dobitke. Glavni dobitek pa je bil ogromen kolač. Na to zabavo so povabili tudi Jugoslovansko komisijo za vojni plen. Okrog pol devetih zvečer se je na Opčine pripeljala kolona avtomobilov. Prišel je tudi generalmajor tov. Dušan Kveder z ženo, major Stane Cunder z ženo, mornariški podpolkovnik Renčelj Kazimir, major De. janovič, kapetan Zagorc in Piper ter poročnik Benedik v spremstvu članov in nameščencev Komisije za upravo narodne imovine. Na Opčinah je goste »prejel predsednik KN-OO tov. Riko in jih povabil na zakusko, katero je gostom na čast pripravila na svojem domu žena po. kojnega Andreja Coka, ki je 6. V. 1942 umrl v zaporih v San Gimigna-no v Toscani. Okrog desete ure zvečer je tov. general s svojim spremstvom prišel na zabavo openske mladine in Prosvetnega društva. Pri vhodu v dvorano ga je pozdravila v imenu mladine tovarišica Dana in mu izročila šopek vrtnic. Mladinski peski zbor je zapel himno »Hej Slovani* in «Na juriš*. Nato se je vršil miting in ples. V nedeljo 30. septembra so nam Prosvetna društva gorišltega okrožja s skupnim nastopom na odru «Ljudskega doma* nudila zelo pe stro predstavo. Ne strokovnjaki ln ne umetniki, temveč ljudstvo, ki po celodnevnem delu posveti večerne ure učenju, nam je pokazalo, da je danes naš oder zares ljudski. Nastopale so igralske skuvllne in posamezniki iz najrazličnejših krajev goriškega okrožja. Prosvetno društvo «Golobar» iz Bovca je uprizorilo partizansko tragedijo na Golobarju, kjer je pomladi 1943 leta izgubilo življenje nad 40 partizanov. Zalostnika »Žrtvam* ob prizoru, ko venec slave pada nad mlada trupla padlih junakov Je gonila vse prisotne. Bovška skupina je dala še «Snubača» in deklamacijo »Revolucionarjem*. Bivše intemlranke iz Rihemberka so v slikoviti pevski točki prikaza- ška iz Standreža pa je v spremstvu harmonike lepo zapela venček na-rodnik. Mladinke iz Gorice so nastopile s telovadno točko. Skupina iz Mirne je zaključila predstavo z veselo igro. Dekleta in fantje v kmečkih narodnih nošah, ob snopih pšenice, s harmoniko, pesmijo in veselim kolom, so uprizorili staro revolucionarno pesem »Nabrusimo kose*. Predvčerajšnjem je tov. Regent Ivan imel v dvorani Ljudskega doma v Gorici predavanje o pravem pojmu demokracije. Prikazal je politične razmere v predfašističm Italiji, kjer so bile zastopane v vladi vse stranke z najrazličnejšimi programi ln glasili, če je ravno to, po pojmovanju nekaterih, predpogoj demokratične države. Toda kljub svobodi strank in časopisja — je dejal tov. Regent — Je tedanja «de. mokratska* vlada uvedla fašizem, Uvedla ga je zato, ker stranke niso služile interesom ljudstva, temveč kapitalističnim klikam; ker je takozvana svoboda tiska samo zastrupljala odnošaje med narodi in ljudstvom. Ker ljudstvo ni imelo narodne oblasti v svojih rokah, ni pomagala svoboda. 'Nujno Je prišlo do fašizma. Govornik je opisal temelje prave napredne demokracije, kakršno so si ustvarili sovjetski narodni in v tej borbi jugoslovanski. Prikazal je še razliko, ki obstaja med omenjenimi demokracijami in italijansko demo. kracijo, ki še nadalje podpira vsemogoče vojne zločince. Končno j® dejal, da so jugoslovanski narodi pripravljeni raje stoje umreti, kot pa kleče živeti. Ker je taka demokracija, kot je jugoslovanska zares prava, hočejo val resnični demokratični Italijani priključitev Julijske krajine k demokratični fede’ ratlvni Jugoslaviji. Mladinska pesmarica Pravkar je izšla v založbi Mladinske knjige pri Gl. odb. Z. M. S. mladinska pesmarica «Mlada P*" sem*, ki prinaša izbor pesmi partizanskih skladateljev. Na 64 straneh pe objavljenih 3® enoglasnih, dvoglasnih in trogl**’ nih zborov Karla Pahorja, Maksa Ptrnika, Antona Lavrina, Marjana Kozine, Cirila Cvetka, Dragotina Cvetka, Milana Apiha, Pavla Sinica in dr. Nekaj teh skladb je i^10 med vojno v raznih zbirkah na ®' svobojenem ozemlju, večina Pa Je rovih ali prirejenih za mladin«' Skladbe je zbral Avgust Sullg°l’ pevovodja »Trboveljskih slavčkovi in pride prav vsem mladinski® zborom in vsem šolam. Pesmarica stane 20.— din. in se naroča Pr založb! »Mladinske knjige* v Lju^ ljani, Frančiškanska ul. 6/1. ln v vseh večjih knjigarnah. V.V%V.V7-,VV,V.V. Wi*.*» «». VAV»WA "AVA1^ Delodajalcem v Slov. Primorji Nadaljevanje in včerajšnje Številke. | nezgodno zavarovanje in bo sam 1* plačeval doklade za otroke. V Pre Delodajalce ln delavce ter name- pjsanyj prispevkih »o vključeni v* Zaradi njegovega odločno narodnega čustvovanja in vzgajanja so I ie prihod iz nemške internacije, ga v službi zapostavljali in prega- Ena izmed njih je deklamirala: njali, a on je ostal, kar je bil. Od svojih Barkovelj in svojih Barkov-ljanov se ni mogel ločiti, čeprav je imel nešteto prijateljev širom vse slovenske zemlje. In tudi takrat, ko se je poslavljal od življenja, si je zaželel, da bi bfl v Barkovljah njegov zadnji dom. V letih borbe je stal odločno na strani osvobodilnega gibanja. Ko so sc začeli otvarjati šolski tečaji, ga je najbolj zanimalo, kako gre s poukom ln koliko otrok se je vpisalo. Kako bi rad še pomagal, ko bi le mogel. A saj si dosti napravil v svojem življenju, dragi Nande! Počival boš v svojih dragih Barkovljah, Tvoj narod pa bo živel v svobodi, o kateri »i vedno sanjal. akcije na Krasu. To isto so izjavile tudi nadaljne tri priče. Spregovoril Je nato javni tožilec in prikazal, da se je obtoženec prostovoljno prijavil k policiji ter, da je kriv vseh zgoraj omenjenih zločinov. Predlagal je za obtoženca zaporno kazen 10 let. ObtoženJcv branilec adv. Balestra je Magglola-ra branil s tem, da zločinov ni izvršil, temveč, da se je samo z njimi hvalil. Dejal je, da so se zločini zgodili predno so Nemci zasedli Trst in da tedaj ni bilo ne pokret-nih čet ne «di*nlh brigad*. Njegovo službovanje pri policiji Je bilo samo administrativnega značaja. Nato Je predlagal, da se obtoženec oprosti vsake kazni. Po kratkem posvetovanju je sodišče obsodilo obtoženca na 4 leta, 5 mesecev ln 10 dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov. »Rihemberk, tl kažeš zgodovino...* in »Zelen cvet ti bodi ime...*. Pesem so zložile interniranske same. Sledila sta solospeva iz «Rlgolet-to» in duet »Železna cesta*. Danu- Pevci Trsta ln triaikega okroila V nedeljo 7. t. m. vsi na festival! Zbirališče v Rocolu pred dirkališčem točno ob 2.30 pop. Tu bomo zapeli skupno «Hej brigade*, po končanem sprevodu pa «Pesem o svobodi* in «Hej Slovani*. Običajni sestanek pevovodij, ki bi se moral vršiti 7. t. m., se bo it navedenih razlogov vršil naslednjo nedeljo 14. t. m. ob 10. uri v ulici Carducci št. 6, »oba 26. ščence obveščamo tudi o dovoljenih odbitkih od nameščenskih plač, ki so določen! po tablici prispevkov in mezdnih razredih od 1. maja naprej. In sicer sme delodajalec odbiti ali odtegniti kot delavčev prispevek o priliki rednega izplačila tedenskega ali mesečnega zaslužka: v mezd. pri dnevnem razredu zaslužku dnev, prisp. (odtegljaj) 0 od do 80 v teh razredih I nad 80 » 120 II » 120 * 180 ni m » 100 » 200 odtegljaja! IV » 200 » 240 14.60 v » 240 » 280 17.50 VI » 280 » 320 20.40 vn » 320 » 400 23.35 vm » 400 » 500 29.20 IX » 500 * 600 36.50 X » 600 » 700 43.80 XI » 700 » 800 51.10 XII > 800 naprej 58.40 Seja šolnikov v Trstu 3. t. m. se je vršila seja Šolskih, bodilne borbe. V pogledu učnih nadzornikov in učiteljev slovenskih knjig bi se moralo predočlti mlade- boI v Trstu. Sejo je otvoril tov. Drago Pahor, šolski referent pri MOS za Trst in je v kratkem razložil naloge učiteljstva »ploh, posebno pa v današnjih prilikah. Potrebno je zbrati ln urediti vse statistike o šolstvu in jih eventuelno prikazati z grafikoni. Vsak učitelj in učiteljica morata poznati poleg o-stalih stvari tudi zgodovino svojega ožjega področja v zadnjih 25 letih. Borba za Trst še ni končana, marveč se nadaljuje. Nihče »e ne sme utruditi, nihče popustiti, Nato so razpravljali o šolskih knjigah ln o programu, ki bo sedaj vseboval po načrtu zavezniškega šolskega referenta ne več 90 ampak 50% italijanske zgodovine. Ugotovljeno je, da je vpisovanje slovenskih dijakov v slovenske šole večje, kot »e Je moglo pričakovati spričo dolgih let fašistične raznarodovalne politike. Največja zasluga za to gre zavednemu učiteljstvu, ki je koristno vršilo svoje delo med ljudskimi množicami rav. no tako zdaj, kot ie za časa osvo- Tedenslco odtegljaje dobite, če pomnožite dnevni odtegljaj s 6, mesečne pa s 26. Zavod bo izvajal Istočasno tudi pokojninsko, starostno, invalidsko, Brezplačni zdravniški prebledi Obveščamo vse one, ki se vračajo iz Nemčije da so pri Centralnem protituberkoloznem dispenserlju v ulici Duca d’Aosta štev. 53 ob torkih In četrtkih od 10 do 12 ure brezplačni zdravniški pregled. Računi JA v Gorici V ponedeljek, 8. t. m., bo kbmi-sija JA v Gorici, v Ljudskem domu, spet Izplačevala račune v po-mu naraščaju vse, kar so njihovi | ravnavo dolga, ki so ga razne edi-starši ln starejši bratje in sestre nlce JA napravile ob času bivanja prispevki za vsa zavarovanja in ^ v zgoraj navedenih, dovoljenih bitkih vključen ves prispevek, * ga delavec plača za ta zavarov* nja. Zavod bo izdal tudi podroblC tablico skupnih prispevkov k*** tudi tablico vseh dajatev, do k»te rlh je zavarovani član pri tem » varovanju upravičen. Glede nameščencev pri P0'11*, jinskem (poverjeništvu) NOO ® pri ostalih NOO se pojasnjuje> je prijaviti samo one nameščen4*’ ki so nastavljeni za plačo, ki ** v službenem odnosu s temi i. ml, ne pa tudi onih, ki opravlj« svoje funkcije brezplačno. Vse prijave je predložiti neje do IB. oktobra 1945. Po®1^ pa se morajo vse nove prijave, jave, mezdne spremembe predla®* ti tako, da dospejo k zavodu n*"* dan po vstopu nameščenca aIi lavca v obrat ali po izstopu iz 0 brata. Kjer so že ali kjer »e*e bode storili za končno osvobojenje naših krajev. Naša svoboda je predraga, da bi smeli pozabiti na tiste junake, ki so žrtvovali svoja življenja in zdravje za svobodo to napredek našega mladega naraščaja. Prosvetno delo morajo učitelji razširiti tudi na vse prosvetne ustanove In biti povsod v tesnem kontaktu z ljudstvom. Med italijanskim prebivalstvom v Trstu opažamo tudi željo’ po znanju slovenskega jezika in kulture. Zato bi morali omogočiti vsem Italijanom, da se uče slovenskega jezika, če izrazijo za to željo. Slovenski ugled je ogromen med Italijanskim prebivalstvom, ki zna ceniti napore Slovencev za narodno osvobojenje ter se zato pojavlja vedno večje število Italijanov, ki se žele učiti slovenščine ter na ta način imeti še eno sredstvo več za utrditev bratstva med obema narodoma. Nato so govorili še o sindikalnih tečajih in o otroških organizacijah. -J./AVAV.V^AV/MV.^V.V.V.V.V.V.VAV.VAVAV.VA WAWAWVWV>W/UW*VšWWAVVWAM%%VVWyVšVVtfiAWAVAWiWAW/Wi i Nikolaj Ostrovski 42 Kako se je kalilo jeklo (Koman) Ce nam delavsko zaupanje pomore, bomo organizirali bratstvo vseh narodov celega »vet*. Vaclav je izgovoril te besede iz globine preprostega delavskega srca. Ko je odšel s tribune, ga je mladina spremljala s klici odobravanja. Samo starejši so s« še bali pokazati. Kdo ve, mogoče se bodo jutri bdjseviki umaknili in tedaj boš moral plačati za vsako besedo?! Ce te ne bodo ravno obesili, iz tovarne te bodo gotovo pognali. Komisar za prosveto je »uh, izrazit učitelj Cernopinaki. To je z« sedaj edini izmed tukajšnjih učiteljev, ki je vdan fcoljševikom. Pri Revko-mu je nameščena četa za specialno službo. Njeni rdečearmejci dežurajo v Revkomu, Zvečer je v kleti pred j vhodom stala oprezna strojnica »Maksim*, s dolgim trakom nabo-t Jev, kateri teče skozenj. Pole* »J*" ga sta bila dva s puškami. Tovarišica Ignatijeva se je napotila v Rovko m. Pogledala je mla d ega rdečearn&ejoa tn vprašala: — Koliko let imate tovariš? — Sedaj sem v sederčnajstem. — Ali ste od tukaj? Rdečearmojec se je nasmehnil. — Da, ja* sem šele predvčerajšnjim med borbo vstopil v vojsko. Ignatijeva ga je pogledala, — Kaj je vftŠ oče? — Pomočnik strojevodje. Pred vhod je prišel Dolintk z nekim vojakom. Ignatijeva se je obrnila proti njemu: — Glej, Jaz sem izbrala vodjo za rajonski komitet komsomola. On je domačin. Dolintk je pogledal Sergeja. — Clgav je? — A, Zaharov sin. No dobro, prični z delom. Serjoža ju j« začuden pogledal — Toda kaj bomo naredili » četo? 2« n* stopnicah je Dolinik rekel: — To bomo še uredili. “» Na predvečer drugega dne je bil ustanovljen mestni komitet komunistične mladinske zveze v U-krajirai. Novo življenje Je prišlo nepričakovano in hitro. Vsega ga Je prevzelo. Pritegnilo ga je v svoj vrtinec. Serjoža je pozabil družino, čeprav je bila nekje tu blizu. On, Serjoža Bruziak je boljševik. desetič Je potegnil iz šepa količek belega papirja, kjer je na znaku komlteta KP (b) bilo napisano, da je on, Serjoža, komsomolec in sekretar komiteta. In če bi kdo posumil v to, j« preko vojaške bluze v torbici, narejeni na roke iz šotorskega krila visel soliden »manli-her», darilo dragega Pavke. To je najbolj zmagovito. Skoda, da ni Pavluške! Serjoža je ves dan tekal in izvrševal povelja Bevkoma. Tudi sedaj ga pričakuje, Ignatijeva. 9la boeta skupaj na postajo, v politični odsek divizije, kjer Jima bodo za Revkom dali literature in časopisov.. Hitro je stekel na ulico. Clan politodela jih Je čakal pred vratml Revkom* z avtomobilom. Do železniške postaje Je daleč. iNa postaji »e Je v vagonu nahajal štab in politodel prve sovjetske u-krajinske divizije. Ignatijeva Je izkoristila vožnjo za razgovor ■ Se-rjožo. Kaj sfi napravil v svojem delokrogu? Ali si vzpostavil organizacijo? Agitirati moraš pri svojih prijateljih, delavskih otrocih. V najkrajšem času je treba napraviti grupo komunistične mladine. Jutri bomo sestavili, natiskali proglas komsomola. Nato bomo zbrali v gledališču mladino, napravili miting; sedaj te bom seznanila v političnem odseku divizije z Ustlnovičevo. Zdi se ml, da ona vodi organizacijo med vami. Uatinovičeva je bila osemnajstletna deklica, temnih, ostriženih las, v novem jopiču, prepasar.a z ozkim pasom. Sarjoia je zvedel mnogo novega in dobil zagotovilo, da mu bo pomagala pri delu. Ko so »e razšli, mu ja dala sveženj literature in poleg ostalega še knjižico, program in statut komsomola. Pozno »večer so se vrnili v Revkom. V kleti ga je čakala Valja. Sprejela Je Sergija z zmerjanjem. — Da te le ni sram, čisto »i se odtujil od doma? Mama Joka vsak dan zaradi tega, oče pa se jezi. To bo škandal. — Nič, Valja, ne bo. Nimam časa, da bi šel domov. Častna beseda, nimam časa. Niti danes ne bom prišel. Toda s teboj se moram pogovoriti. Greva v mojo sobo. Valja ni poznala brata, Povsem se je spremenil. Kot, da ga je nekdo napolnil z električnim tokom. Potem, ko ji jc ponudil atol, je Serjoža pričel takoj brez ovinkov: — Stvar je v tem. Dobro bi bilo, če bi stopila v komaomol. Ne razumeš? V komunistično zvezo mladine. Jaz sem njen predsednik. Ali ne verjameš? Na, glej! čitaj! Valja je prečitala ln začudeno po. gledala brata. — Kaj naj delam v komsomolu? Serjoža je razširil roke. — Kaj? Da ni dela? Draga moja! Jaz, glej, cele noči ne spim. Treba je razširiti agitacijo. Ignatijeva pravi: Zbrali bomo vse v gledališču in govorili o sovjetski oblasti ln jaz, pravi, moram govoriti. Zaman premišljujem o tem, kajti razumljivo je, da ne vem na kakšen način bom govoril. Toda potrudil se bom, kakor se to pravi. Torej, povej! Kaj misliš o komsomolu? — Ne vem. Mama »e bo potem zelo razjezila. — Ne oziraj se na mamo, Valja, — ji je odgovoril Serjoža. — Ona sc na to ne razume. Ona gleda samo na to, da hi bili njeni otroci zraven nje. Nima ničesar proti sovjetski oblasti, nasprotno, simpatizira z njo, toda na fronti naj se borijo drugi in ne njeni sinovi. Ali je to prav? Ali se spominjaš, kako nam je govoril Zuhraj? Glej Pavka, on sc ni oziral na mater. A sedaj emo dobili pravico živeti na tem svetu kot Je treba. Pa kaj je? Va-ljuša, ali nisi za to? Oh, kako bi bilo lepo, tl bi delala med deklicami, Jaz pa med dečki. Slvorjavega vraga Klimka bom še danes vael na delo. Torej kako Valja, boš pristopila k nam ali ne? Glej, tu imam brošurlco o tem. Potegnil jo je iz žepa In JI Jo po ponudil. Valja, ne da bi odvrnila pogled od brata, je tiho vprašala: — Toda kaj bo, 6e zopet pridejo petljurovcl? Serjoža se je radi tega prvi hip zamislil. — Jaz bi naravno odšel z ostalimi, toda. kaj bi bilo s teboj? Mati bo naravno nesrečna. — Obmolčal je, v Gorici. Petrolej za kmetijska potrebe Opozarjamo lastnike pogonskih strojev, da sq oblasti nakazale petrolej za mesec oktober. Prizadeti naj se javijo čimprej pri Okrožom nadzorništvu za kmetijstvo v Gorici in dvignejo nakazila. S seboj naj prlneso pomožne knjižice, ki morajo biti izpolnjene in knjižice o pregledu. Gorivo se lahko dvigne samo v skladiščih Kmetijske zadruge v Gradišču ln Kriplnu. postne prilike urejene, se vse lis‘' ne predlaga lahko po pošti. V ieF' slučaju se računa dan dospelo*4' dan oddaje na poito le v prim*^ če so bile listine oddane prip°lC čeno! Zato pazite na pravočs*11 oddajo. Za eventuelno ie potrebna P°J** ntla »e obrnite na vaše prlst^0 poslovalnice. Pokrajinski zavod za socialno zavarovali1 v Kopru Odgovorni urednik STER CIRIL Poizvedbe Tov. GRGIČ MIROSLAV, 6.9.1922., odpeljan v Nemčijo rij' 3. *, 1944. kot partizan-ujetnik; do - j prila 1945. je bil v Lenbergu, “0 francoski meji. Ce kdo kaj njem, naj sporoči družini ®r*ti Stefan, Padriče 4, Bazovica ” Trstu. ^ . ~ Kdor kaj ve o OSKARJU ^ MINKO, bil v Dachau-u, naj »*ue roči družini Dominko Jožef, & štev. 108. Kdor kaj ve o IVANU LTA, bil v pokretnt bolnici 9. nosa v Cerknem, 28.3,1945., naj *!«, roči Alberti PcrJolja, HruB«vU Brda, Gorica. Društvo demokratičnih trgovcev Trgovci z jestvinami so vabljeni, da se v nedeljo 7. t. m. ob 10. uri, udeležjo, v dvorani športnega krožka Ponzlana, Via Ginnastlca st. 20, Na5a po()ebna gre>v< ZAHVALA Družine ŽERJAL, DEL R^9Jf SIMIČ se prisrčno zahvalJuJ vsem, ki so se udeležili pogreba Joga blagega pokojnika VLADIMIRA ŽERJAL ce)f sestanka, ki ga sklicuje priprav ljalnt odbor, Prahrana Od danes se bo kruh pekel z drugače mosano moko. Peki »e pozivajo, naj ne uporabljajo zalog 91% moke za peko. Te moke ne »mejo n« deloma ne v celoti mešati z novo moko. Omenjene zaloge s« lahko uporabijo izključno za prodajo moke, namesto kruha, potrošnikom, ki bi to zahtevali. Posnem J e Na svojem rednem sestanku v petek 28. septembra t. 1., so člani podr> žnjce SIAU na PNOO enoglasno sklenili, da prispevajo enodnevno plačo v korist akcije »Za našega dijaka*. Za našega dijaka Prosvetno društvo »Rojan* je da. rovalo »za nalega dijaka* 6000 lir. in darovalcem cvetja. Skedenj, 5.10.1946. ZAHVALA |,r Zahvaljujemo se vsem važoanom in drugim za dar° p